PROSTORSKE ZNAČILNOSTI STARANJA PREBIVALSTVA
V SLOVENSKO-HRVAŠKEM OBMEJNEM PROSTORU MED
POPISOMA 1961–2021
AVTORICA
dr. Vesna Markelj
OŠ Janka Kersnika Brdo
Brdo pri Lukovici 5, SI – 1225 Lukovica
vesna.markelj@guest.arnes.si
DOI: https://doi.org/10.3986/GV96202
UDK: 314:591.139+341.222(497.4+497.5)«1961/2021«
COBISS: 1.01
IZVLEČEK
Prostorske značilnosti staranja prebivalstva v slovensko-hrvaškem obmejnem prostoru med popisoma
1961–2021
Staranje prebivalstva je eden osrednjih demografskih procesov v Sloveniji in na Hrvaškem, ki ga zazna-
muje visoka stopnja staranja. Ta se odraža v praznjenju določenih območij, kjer poleg odseljevanja prihaja
tudi do demografskega izumiranja prebivalstva. To je opazno tudi za območja ob slovensko-hrvaški meji.
Cilj članka je analizirati splošne in prostorske značilnosti staranja prebivalstva v slovensko-hrvaškem obmej-
nem prostoru v obdobju 1961–2021 in predstaviti vzroke zanje. Rezultati primerjalne analize so potrdili
domnevo, da je ob slovensko-hrvaški meji prebivalstvo starejše od državnega povprečja ter da obstajajo
različna območja staranja. To kaže na potrebo po ciljanih strategijah za obvladovanje staranja prebival-
stva na teh območjih.
KLJUČNE BESEDE
geografija prebivalstva, prostorska analiza, staranje prebivalstva, slovensko-hrvaški obmejni prostor
ABSTRACT
Spatial characteristics of population aging in the Slovenian-Croatian border area between the
censuses of 1961–2021
Population aging is one of the central demographic processes in both the Republic of Slovenia and the Republic
of Croatia, marked by a high rate of aging. This trend is reflected in the depopulation of certain areas, where
alongside migration, demographic extinction of the population occurs. This is particularly characteristic of
the areas along the Slovenian-Croatian border. The aim of this article is to analyse the general and spatial
characteristics of population aging in the Slovenian-Croatian border area during the period from 1961 to 2021
and to identify the underlying causes. The results of the comparative analysis confirmed the hypothesis that
the population along the Slovenian-Croatian border is older than the national average and that there are dif-
ferent aging zones. This indicates the need for targeted strategies to manage population aging in these areas.
KEY WORDS
population geography, spatial analysis, population aging, Slovenian-Croatian border area
Uredništvo je prispevek prejelo 1. oktobra 2024.
49
Geografski vestnik 96-2, 2024, 49–60 Razgledi
RAZGLEDI
vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:54  Page 49
1 Uvod
Staranje prebivalstva je ena izmed najpomembnejših demografskih sprememb, ki močno vpliva na
sodobne družbe po vsem svetu, še posebej v Evropi. Slovenija in Hrvaška pri spopadanju s tem izzi-
vom nista izjemi. Med evropskimi državami spadata med tiste z visoko stopnjo staranja in ju lahko
uvrstimo med države z najstarejšim prebivalstvom v Evropi.
Po teoriji se staranje prebivalstva začne z demografskim prehodom, kar je običajno uporabljeno
tudi v demografskih modelih. V Sloveniji se je klasični demografski prehod končal v obdobju med popi-
soma prebivalstva leta 1953 in leta 1961 (Malačič 1984; 2006). Od takrat je prisoten trend vse
hitrejšega staranja prebivalstva. Od popisa prebivalstva leta 1961 do leta 2021 se je v Sloveniji delež pre-
bivalcev, starih najmanj 65 let, povečal za 13,1 %. Delež mladih (0–14 let) se je v istem obdobju zmanjšal
za 12,3 %. Proces staranja prebivalstva se je okrepil že v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja (Vertot
2010). Šircelj (2009) navaja, da je takrat v Sloveniji pričakovano trajanje življenja ob rojstvu preseglo
70 let. Hkrati se je začela zviševati povprečna starost žensk ob rojstvu otrok, rodnost pa se je znižala
pod vrednost 2,1, tj. raven, ki ne zagotavlja več obnavljanja prebivalstva.
Demografsko staranje prebivalstva, skupaj s popolno depopulacijo, predstavlja najpomembnejši demo-
grafski proces tudi na Hrvaškem. V medpopisnem obdobju 1961–1971 je Hrvaška poleg povečanja deleža
starih 65 let in več zabeležila tudi zmanjšanje deleža mladih (Nejašmić in Toskić 2013). Do leta 2011
se je delež mladih zmanjšal za tretjino (34 %), delež starejših pa povečal za več kot dve tretjini (73 %).
Posledica te starostne strukture je, da je bila Hrvaška po popisu prebivalstva leta 2011 že v fazi globo-
ke demografske starosti (Mrđen in Marić 2018). Do leta 2021 se je to še poglobilo, saj je bil delež starejšega
prebivalstva 22,1 %, kar je v primerjavi s 7,5 % leta 1961 za 14,9 odstotne točke več.
Ta neugodna starostna struktura prebivalstva v Sloveniji in na Hrvaškem se odraža v praznjenju
določenih območij, kjer poleg odseljevanja prihaja tudi do demografskega izumiranja prebivalstva. Ta
proces je nekatera območja tako prizadel, da še posebej izstopajo z velikim deležem starega prebival-
stva. To je še posebej značilno za območja ob slovensko-hrvaški meji.
Namen raziskave je bil preučiti splošne in prostorske značilnosti staranja prebivalstva v slovensko-
hrvaškem obmejnem prostoru v obdobju 1961–2021 ter predstaviti vzroke zanje, ob domnevi, da je
ob slovensko-hrvaški meji prebivalstvo starejše od državnega povprečja ter da obstajajo različna območ-
ja staranja.
2 Viri in območje preučevanja
Če obravnavamo razvoj določenih statističnih kazalnikov prebivalstva v daljšem časovnem obdob-
ju, je prvi izziv, s katerim se soočamo, statistična definicija prebivalstva in kako se je ta skozi čas spreminja.
Opredelitev prebivalstva Slovenije in Hrvaške se je od popisa prebivalstva nekdanje Jugoslavije leta 1953
večkrat spremenila. Definicija je do vključno popisa prebivalstva leta 1991 temeljila na načelu stalnega
prebivališča, kasneje pa na načelu običajnega prebivališča (Markelj 2017). Uradne statistične agencije
poskušajo zagotoviti primerljivost podatkov pred in po spremembi definicije. Ker pri večini primerov
popolne primerljivosti ni mogoče zagotoviti, moramo pri analizi kazalnikov prebivalstva v daljšem časov-
nem obdobju to upoštevati.
Pri primerjalni analizi smo se v preučevanem obdobju 1961–2021 osredotočili na podatke popi-
sov prebivalstva (1961, 1971, 1981, 1991, 2001/2002, 2011 in 2021), ki so bili dosegljivi v času pisanja
tega članka. Zadnja dva popisa prebivalstva v Sloveniji nista bila izvedena s terenskim zbiranjem poda-
tkov, temveč registrsko, tj. s povezovanjem podatkov iz številnih administrativnih in statističnih virov.
V nasprotju pa so bili popisi prebivalstva na Hrvaškem izvedeni na terenski način.
Za potrebe primerjalne analize je zbiranje in urejanje podatkov potekalo na državni ravni, tj. za
Slovenijo in Hrvaško, in na občinski ravni za slovensko-hrvaški obmejni prostor. Obmejni prostor ob
50
Vesna Markelj Prostorske značilnosti staranja prebivalstva v slovensko-hrvaškem obmejnem …
vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:54  Page 50
slovensko-hrvaški meji smo določili na podlagi meja občin iz popisnega leta 1991. Odločitev je pogo-
jevalo dejstvo, da sta obe državi po osamosvojitvi izvedli obširno teritorialno reformo (Hrvaška leta
1992 in Slovenija leta 1994). Nove občine so v skoraj vseh primerih prostorsko in prebivalstveno manj-
še od prejšnjih, kar omogoča rekonstrukcijo današnjega stanja v takratno stanje. S tem smo dosegli
primerljivost prostorskih enot v preučevanih letih, saj je velika večina razpoložljivega statističnega gra-
diva dostopnega za nekdanji teritorialni obseg občin. V obseg slovensko-hrvaškega obmejnega prostora
so bile tako uvrščene občine glede na stanje iz leta 1991 (v nadaljevanju nekdanje občine), ki so se nepo-
sredno dotikale slovensko-hrvaške meje. Izjema je nekdanja občina Izola, ki na Hrvaško neposredno
ne meji, ampak kot prostorska enklava meji na nekdanji občini Piran in Koper, ki sta bili obe obmej-
ni (Markelj 2017).
Slovenski del slovensko-hrvaškega obmejnega prostora ali slovensko obmejno območje vključuje
18 nekdanjih občin, na območju katerih je do danes nastalo 68 novih občin. Od zahoda proti vzhodu
si sledijo nekdanje občine: Piran, Izola, Koper (današnji občini Ankaran in Koper), Sežana (današnje
občine Divača, Hrpelje - Kozina, Komen in Sežana), Ilirska Bistrica, Cerknica (današnje občine Cerknica,
Loška dolina in Bloke), Ribnica (današnje občine Ribnica, Sodražica in Loški Potok), Kočevje (današ-
nje občine Kočevje, Kostel in Osilnica), Črnomelj (današnji občini Črnomelj in Semič), Metlika, Novo
mesto (današnje občine Novo mesto, Straža, Šmarješke Toplice, Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Žužem-
berk, Šentjernej in Škocjan), Krško (današnji občini Krško in Kostanjevica na Krki), Brežice, Šmarje
pri Jelšah (današnje občine Šmarje pri Jelšah, Kozje, Podčetrtek, Bistrica ob Sotli, Rogaška Slatina in
Rogatec), Ptuj (današnje občine Ptuj, Hajdina, Markovci, Destrnik, Trnovska vas, Sveti Andraž
v Slovenskih goricah, Dornava, Gorišnica, Cirkulane, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Žetale, Videm,
Podlehnik in Zavrč), Ormož (današnje občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi), Ljutomer
(današnje občine Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej) in Lendava (današnje občine Lendava,
Dobrovnik, Črenšovci, Velika Polana, Kobilje, Odranci in Turnišče).
Hrvaški del slovensko-hrvaškega obmejnega prostora ali hrvaško obmejno območje vključuje 17
nekdanjih občin, iz katerih je do danes nastalo 125 novih občin. Od zahoda proti vzhodu si sledijo nekda-
nje občine: Buje (današnje občine Brtonigla, Buje, Grožnjan, Novigrad, Oprtalj in Umag), Buzet (današnji
občini Buzet in Lanišće), Opatija (današnje občine Lovran, Matulji, Mošćenička Draga in Opatija), Reka
(današnje občine Bakar, Čavle, Jelenje, Kastav, Klana, Kraljevica, Kostrena, Rijeka in Viškovo), Čabar,
Delnice (današnje občine Brod Moravice, Delnice, Fužine, Lokve, Mrkopalj, Ravna Gora in Skrad),
Vrbovsko, Duga Resa (današnje občine Barilović, Bosiljevo, Duga Resa, Generalski Stol in Netretić),
Ozalj (današnje občine Ozalj, Ribnik, Žakanje in Kamanje), Jastrebarsko (današnje občine Jastrebarsko,
Klinča Sela, Krašić, Pisarovina in Žumberak), Zagrebško območje (današnje občine Bistra, Brdovec,
Dubravica, Kravarsko, Luka, Marija Gorica, Orle, Pokupsko, Pušća, Samobor, Sveta Nedelja, Velika Gorica,
Zagreb in Zaprešić), Klanjec (današnje občine Klanjec, Kraljevec na Sutli, Kumrovec, Tuhelj in
Zagorska Sela), Pregrada (današnje občine Desinić, Hum na Sutli in Pregrada), Krapina (današnje obči-
ne Djurmanec, Jesenje, Krapina, Petrovsko in Radoboj), Ivanec (današnje občine Bednja, Donja Voća,
Ivanec, Klenovnik, Lepoglava in Maruševec), Varaždin (današnje občine Beretinec, Cestica, Jalžabet,
Gornji Kneginec, Petrijanec, Sračinec, Sveti Ilija, Trnovec Bartolovečki, Varaždin, Vidovec in Vinica)
in Čakovec (današnje občine Belica, Čakovec, Pribislavec, Dekanovec, Domašinec, Donja Dubrava, Donji
Kraljevec, Donji Vidovec, Goričan, Gornji Mihaljevec, Kotoriba, Mala Subotica, Mursko Središće,
Nedelišće, Orehovica, Podturen, Prelog, Selnica, Strahoninec, Sveta Marija, Sveti Juraj na Bregu, Sveti
Martin na Muri, Šenkovec, Štrigova in Vratišinec).
3 Staro prebivalstvo slovensko-hrvaškega obmejnega območja
Po Malačiču (2006) merimo demografsko starost družbe z deležem starejših od 65 let. Tako smo
starejše prebivalstvo opredelili kot prebivalce, stare 65 in več let, ter starost družbe v slovensko-hrvaškem
51
Geografski vestnik 96-2, 2024 Razgledi
vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:54  Page 51
obmejnem prostoru prikazali z njihovim deležem med celotnim prebivalstvom in indeksom staranja.
Analizirali smo kazalnik deležne strukture velikih starostnih skupin (0–14 let, 15–64 let, 65 let in več),
indeks staranja (IS) in razporeditev indeksa staranja z izračunom lokacijskih količnikov. Tako smo dobi-
li sliko, za kakšno stopnjo ostarelosti gre v  slovensko-hrvaškem obmejnem prostoru kot celoti in
v posameznih območjih.
Kazalnik deležne strukture velikih starostnih skupin po posameznih popisnih letih kaže, da je v slo-
venskem obmejnem območju delež mladega prebivalstva (0–14 let) v obravnavanem obdobju upadel
za 13,6 %, kar je za 1,3 % več od slovenskega povprečja. Na ta račun se je povečal predvsem delež sta-
rega prebivalstva, in sicer za 12,9%, kar je enako slovenskemu povprečju. V obravnavanem šestdesetletnem
obdobju se je v hrvaškem obmejnem območju delež delovno sposobnih prebivalcev zmanjšal za 4 %,
kar je za 2 % več od hrvaške državne dinamike. Nasprotno je v tem času delež mladega prebivalstva
v hrvaškem obmejnem območju upadel za 10,1 %, kar je manj od hrvaškega povprečja (12,9 %). Delež
starega prebivalstva pa je narastel za 14 %, kar je za slab odstotek manj od državnega povprečja.
Nekdanje občine v slovenskem obmejnem območju so imele ob popisu prebivalstva 1961 zelo mlado
prebivalstvo, saj se je indeks staranja gibal med 0 in 50 (slovensko obmejno območje IS 1961 29,1).
V naslednjem popisnem letu se je indeks staranja v slovenskem obmejnem območju dvignil na 41,6,
vendar je bilo prebivalstvo še vedno mlado. Sledila sta popisa 1981 in 1991 s stabilnostjo v indeksu sta-
ranja, in sicer IS 1981 53,1 in IS 1991 56,2, kar je kazalo na to, da postaja prebivalstvo vse bolj zrelo.
Ob popisu 2002 je prišlo do najvišjega preskoka v indeksu staranja, in sicer na 135,5; prebivalstvo je
v celotnem slovenskem obmejnem območju prešlo v fazo zrelosti, ponekod pa celo v fazo staranja (nekda-
52
Vesna Markelj Prostorske značilnosti staranja prebivalstva v slovensko-hrvaškem obmejnem …
50
100
150
200
250
SLOVENIJA
Slovensko obmejno
obmo ječ Brežice Cerknica Črnomelj
Ilirska Bistrica Izola Ko evječ Koper Krško
Lendava Ljutomer Metlika Novo mesto Ormož
Piran Ptuj Ribnica Sežana Šmarje pri Jelšah
leto
0
in
d
ek
s 
st
ar
an
ja
1961 1971 1981 1991 2002 2011 2021
Slika 1: Indeks staranja v Sloveniji, slovenskem obmejnem območju in nekdanjih občinah slovenskega
obmejnega območja med popisoma 1961 in 2021 (viri: Popis 1961; 1971; 1981; Popis RS 1991; 2002;
2011; 2021).
vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:54  Page 52
nje občine obalne aglomeracije in Krasa). Ob popisu 2011 je prišlo do rahle zaustavitve stopnje stara-
nja prebivalstva in celotno slovensko obmejno območje je kazalo stanje zrelosti z indeksom staranja
119,9. Ob zadnjem popisu je bil indeks staranja v slovenskem obmejnem območju 143,1, kar kaže, da
vedno bolj prevladuje staro prebivalstvo (slika 1).
Podobno kot pri nekdanjih občinah na slovenski strani meje so tudi nekdanje občine hrvaškega
obmejnega območja ob popisu prebivalstva leta 1961 imele indeks staranja med 0 in 50 (hrvaško obmej-
no območje IS 1961 30,3) oziroma zelo mlado prebivalstvo. Tudi ob naslednjem popisu leta 1971 je
hrvaško obmejno območje ohranilo zelo mlado do malo prebivalstvo. V popisnih letih 1981 in 1991
je bilo v hrvaškem obmejnem območju prisotno mlado prebivalstvo (IS 1981 51,9 in IS 1991 58,2). Ob
prvem popisu prebivalstva v samostojni državi je bil indeks staranja v hrvaškem obmejnem območju
93,6 in je s tem označeval mlado do zrelo prebivalstvo ter je do leta 2011 zrasel za 24,1 (IS 2011 117,7).
Ob zadnjem popisu indeks staranja kaže, da tudi v hrvaškem obmejnem območju prebivalstvo posta-
ja staro (IS 2021 147,3) (slika 2).
Lokacijski količnik indeksa staranja za slovensko obmejno območje je bil ob vseh popisnih letih
enak ali višji od 1, medtem ko je bil za hrvaško obmejno območje enak ali manjši od 1. Slovensko obmej-
no območje je imelo v vseh obravnavanih popisih enak ali višji indeks staranja od indeksa staranja za
celotno državo. Nasprotno pa je imelo hrvaško obmejno območje enak ali nižji indeks staranja od indek-
sa staranja za celotno državo. Le leta 1961 je večina nekdanjih občin v slovensko-hrvaškem obmejnem
prostoru imela lokacijski količnik manjši od 1, medtem ko je bil v vseh ostalih obravnavanih letih pri
večini nekdanjih občin višji od 1 (slika 3).
53
Geografski vestnik 96-2, 2024 Razgledi
50
100
150
200
250
300
350
400
leto
0
in
d
ek
s 
st
ar
an
ja
1961 1971 1981 1991 2001 2011 2021
Čabar
Jastrebarsko
Pregrada
Čakovec
Klanjec
Reka
HRVAŠKA
Hrvaško obmejno
obmo ječ
Delnice
Krapina
Varaždin
Buje
Duga Resa
Opatija
Vrbovsko
Buzet
Ivanec
Ozalj
Zagrebško obmo ječ
Slika 2: Indeks staranja na Hrvaškem, v hrvaškem obmejnem območju in nekdanjih občinah hrvaškega
obmejnega območja med popisoma 1961 in 2021 (viri: Popis 1961; 1971; 1981; Popis RH 1991; 2001;
2011; 2021).
vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:54  Page 53
Za obravnavana popisna leta smo nekdanje občine slovensko-hrvaškega obmejnega prostora raz-
vrstili v več skupin glede na njihove lokacijske količnike indeksa staranja. Nekdanji občini z zelo visoko
stopnjo staranja sta hrvaški občini Delnice in Vrbovsko. Obe sta imeli ob vseh popisih prebivalstva naj-
višji delež starega prebivalstva med vsemi obravnavanimi nekdanjimi občinami in tudi v primerjavi
z državnim povprečjem (ob zadnjem popisu prebivalstva za 7 % višji). Lokacijski količnik indeksa sta-
ranja je bil višji od 1 v vseh obravnavanih letih. Verižni indeks staranja kaže, da je prebivalstvo med
letoma 1961 in 2021 prešlo iz mladega v staro oziroma da se je prebivalstvo v nekdanjih občinah v pre-
učevanem obdobju pospešeno postaralo.
Lokacijski količnik višji od 1 so imele v vseh obravnavanih letih tudi nekdanje občine na sloven-
ski strani meje: Ilirska Bistrica, Lendava, Ormož in Sežana ter na hrvaški strani meje Buzet, Jastrebarsko,
Klanjec in Opatija. V to skupino lahko uvrstimo tudi hrvaške nekdanje občine Čabar, Duga Resa, Ozalj
in Pregrada ter slovenski nekdanji občini Brežice in Ljutomer, saj samo leta 1961 niso zabeležile loka-
cijskega količnika višjega od 1. Verižni indeks staranja kaže, da je prebivalstvo v teh nekdanjih občinah
54
Vesna Markelj Prostorske značilnosti staranja prebivalstva v slovensko-hrvaškem obmejnem …
50
100
150
200
250
300
350
400
0 10 20 30 40 50 60
0
leto 1961 (Slovenija: 28,5; Hrvaška: 34,3)
le
to
 2
02
1 
(S
lo
ve
n
ij
a:
 1
37
,1
; H
rv
aš
k
a:
 1
57
,4
)
SLOVENIJA
slovensko obmejno obmo ječ
Brežice
Cerknica
Črnomelj
Ilirska Bistrica
Izola
Ko evjč e
Koper
Krško
Ljutomer
Metlika
Novo mesto
Ormož
Piran
Ptuj
Ribnica
Sežana
Šmarje pri Jelšah
HRVAŠKA
hrvaško obmejno obmo ječ
Buje Buzet
Čabar
Čakovec
Delnice
Duga Resa
Ivanec
Jastrebarsko
Klanjec
Krapina
Opatija
Ozalj
Pregrada
Reka
Varaždin
Vrbovsko
Zagrebško obmo ječ
Lendava
Slika 3: Indeks staranja v nekdanjih občinah slovensko-hrvaškega obmejnega prostora v letih 1961 in
2021. Lokacijski količniki indeksa staranja so bili izračunani za vsako posamezno nekdanjo občino.
Vrednost lokacijskega količnika indeksa staranja 1 pomeni, da je indeks staranja določene nekdanje
občine enak državnemu indeksu staranja. Vrednost pod 1 pomeni podpovprečen indeks staranja,
vrednost nad 1 pa nadpovprečen indeks staranja (vir: Popis 1961; Popis RH 2021; Popis RS 2021).
vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:54  Page 54
med letoma 1961 in 2021 prešlo iz mladega v zrelo do staro prebivalstvo. Nekdanje občine so imele ob
vseh popisih prebivalstva višji delež starega prebivalstva od državnega povprečja. Najvišji delež stare-
ga prebivalstva sta imeli sosednji nekdanji občini, in sicer slovenska Ilirska Bistrica (ob zadnjem popisu
prebivalstva 25,3%) in hrvaška Opatija (ob zadnjem popisu prebivalstva 27,9%). Med slovenskimi nekda-
njimi občinami je imela najnižji delež starega prebivalstva Sežana (ob zadnjem popisu prebivalstva 21,7%),
med hrvaškimi pa Ozalj (ob zadnjem popisu prebivalstva 22,7 %). Omenjene nekdanje občine so imele
že pred intenziviranjem procesa staranja nadpovprečen delež starejših in v njih je posledično prepo-
znati visoko stopnjo staranja.
Srednjo visoko stopnjo staranja so zabeležile nekdanje občine Izola, Kočevje, Koper, Novo mesto,
Piran in Ptuj ter hrvaški Buje in Reka (Rijeka). Gre za nekdanje občine, ki beležijo lokacijski količnik
enak ali višji od 1 ob treh popisih prebivalstva po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške. Med letoma 1961
in 1991 je bil lokacijski količnik enak ali nižji od 1. V to skupino lahko uvrstimo tudi slovenski nekda-
nji občini Črnomelj in Metlika, ki sta beležili lokacijski količnik enak ali višji ali nižji od 1 ob vseh popisih.
Tudi v tej skupini verižni indeks staranja kaže, da je prebivalstvo v teh nekdanjih občinah med letoma
1961 in 2021 prešlo iz mladega v zrelo do staro prebivalstvo. Slovenske nekdanje občine so imele ob
zadnjih treh popisih prebivalstva višji delež starega prebivalstva od državnega povprečja (ob zadnjem
popisu za približno 3 % višji od državnega), ob prvih štirih pa nižji, medtem ko obe hrvaških nekda-
nji občini šele v letu 2021 kažeta relevantno višji delež starega prebivalstva (Buje 23,4 %; Reka 24,8 %).
Cerknica, Krško, Ribnica in Šmarje pri Jelšah so slovenske nekdanje občine, ki so do vključno prve-
ga popisa v samostojni Sloveniji zabeležile lokacijski količnik enak ali višji od 1, medtem ko pri zadnjih
dveh popisih beležijo lokacijski količnik enak ali nižji od 1. Te slovenske nekdanje občine kažejo med
letoma 1961 in 2021 dinamiko zmanjševanja deleža starega prebivalstva. Posledično je v teh nekdanjih
občinah delež mladega prebivalstva višji od državnega povprečja (največ v Ribnici, kjer je bil delež mla-
dega prebivalstva leta 2021 17,2 %). Verižni indeks staranja kaže, da je prebivalstvo med letoma 1961
in 2021 prešlo iz mladega v zrelo. Stopnja staranja je srednje nizka.
Hrvaške nekdanje občine Čakovec, Ivanec, Krapina, Varaždin in Zagrebško območje ob vseh popis-
nih letih beležijo lokacijski količnik enak ali nižji od 1. Gre za nekdanje občine, ki so ob vseh popisih
prebivalstva imele tudi nižji delež starega prebivalstva od državnega povprečja in višji delež zrelega pre-
bivalstva. Verižni indeks staranja kaže, da je prebivalstvo med letoma 1961 in 2021 prešlo iz mladega
v zrelo. Stopnja staranja je nizka in prebivalstvo se stara počasneje kot v ostalih občinah.
4 Razprava
Rezultati primerjalne analize so potrdili domnevo, da je prebivalstvo ob slovensko-hrvaški meji sta-
rejše od državnega povprečja. Prav tako se je potrdila teza, da proces staranja prebivalstva
v slovensko-hrvaškem obmejnem prostoru v obdobju 1961–2021 ni bil enoten. Obstajajo različna območ-
ja staranja, ki smo jih določili s pomočjo metode primerljivih skupin. S pomočjo Wardove metode na
podlagi Čebiševe razdalje smo evidentirali pet tipov območij dinamike staranja:
• prvi tip: območja, ki so se v preučevanem obdobju pospešeno postarala (hrvaški nekdanji občini Delnice
in Vrbovsko);
• drugi tip: območja, ki so imela že pred intenziviranjem procesa staranja nadpovprečen delež starejših
(slovenske nekdanje občine Brežice, Ilirska Bistrica, Lendava, Ljutomer, Ormož, Sežana in hrvaške nekda-
nje občine Buzet, Čabar, Duga Resa, Jastrebarsko, Klanjec, Ozalj, Opatija, Pregrada). Te nekdanje občine
so imele ob vseh popisih prebivalstva višji delež starega prebivalstva od državnega povprečja;
• tretji tip: območja, ki so imele pred intenziviranjem procesa staranja v devetdesetih letih prejšnjega
stoletja še podpovprečen delež starejših, ob koncu preučevanega obdobja pa nadpovprečnega (slo-
venske nekdanje občine Črnomelj, Izola, Kočevje, Koper, Metlika, Novo mesto, Ormož, Piran, Ptuj
in hrvaške nekdanje občine Buje, Reka);
55
Geografski vestnik 96-2, 2024 Razgledi
vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:54  Page 55
• četrti tip: območja, ki so kljub pospešenemu staranju slovenskega prebivalstva ohranila podpovprečen
delež starejših (slovenske nekdanje občine Cerknica, Krško, Ribnica, Šmarje pri Jelšah);
• peti tip: območja, ki se starajo počasneje kot druga (hrvaške nekdanje občine Čakovec, Ivanec, Krapina,
Varaždin in Zagrebško območje).
Med prvi tip sodijo občine, ki so imele v vseh obravnavanih letih najvišji delež starega prebival-
stva, med peti pa občine, ki so imele nižji delež starega prebivalstva od državnega povprečja. V ta dva
tipa ni uvrščena nobena občina slovenskega obmejnega prostora ob slovensko-hrvaški meji.
Kot utemeljuje Kerbler (2013, 14), prostorski vzorci kažejo, da je razporeditev območij staranja
predvsem »posledica selitvene mobilnosti prebivalstva, za katero so značilni različni vzroki, zlasti druž-
benogeografski«. V nekdanjih občinah, kjer se je prebivalstvo v preučevanem obdobju postaralo počasneje
kot drugod, je prisoten proces suburbanizacije. Ta proces vključuje selitve prebivalstva na mestna obrob-
ja in bližnja obmestna ter nekoliko oddaljenejša naselja, ki so dobro in časovno sprejemljivo dostopna
do mest. Gre za območje hrvaških nekdanjih občin Čakovec, Ivanec, Varaždin, Krapina in Zagrebško
območje. V teh hrvaških nekdanjih občinah delež starejših nižajo priseljenci, ki so po večini mlajši, v zgod-
nejši ali zreli rodni dobi.
Območja v Sloveniji, ki so kljub pospešenemu staranju prebivalstva ohranila podpovprečen delež
starejših, so nekdanje občine Cerknica, Ribnica, Krško in Šmarje pri Jelšah. Cerknica in Ribnica sta
občini, ki spadata v širše suburbanizacijsko območje Ljubljane. Kot pravi Kerbler (2013), se v tem območ-
ju kaže določena hierarhija – bližje in časovno dostopnejša kot so območja Ljubljani, nižji je v njih delež
starejših. V nekdanji občini Cerknica in Ribnica, ki sta nekoliko bolj oddaljeni, je bil delež starejših že
nekoliko višji, a še vedno izrazito pod državnim povprečjem. Podobno stanje, a z nekoliko manj izra-
zitim podpovprečnim deležem starejših, so kazale nekdanje občine Krško v zaledju Novega mesta in
Šmarje pri Jelšah na širšem suburbanizacijskem območju Celja.
Prvi, drugi in tretji tip območij so območja, ki imajo nadpovprečen delež starejših ali v celotnem
preučevanem obdobju ali po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške. Na teh območjih se pojavljajo tri
različne oblike selitev. V določenih nekdanjih občinah prevladuje ena oblika selitve, v večini pa gre
za kombinacijo:
a) V ospredju je odseljevanje prebivalstva z območij s periferno lego. Obmejna območja so namreč
poseben tip perifernih ozemelj, v katerih je gospodarsko in družbeno življenje neposredno pod vpli-
vom bližine mednarodne meje. Takšna območja so funkcionalno bolj ali manj povezana z lastno
državo in/ali z obmejnimi območji na drugi strani državne meje, kar pogosto poglobi perifernost in
tudi marginalnost. Stanje perifernosti se je v večjem delu slovensko-hrvaškega obmejnega območja
od vzpostavitve državne meje, ki je nato postala tudi zunanja meja Evropske unije in kasneje še notra-
nja meja Evropske unije, v zadnjih triintridesetih letih povečalo. Geografsko precej zaprta območja
ob slovensko-hrvaški meji, kot na primer Gorski kotar (hrvaške nekdanje občine Čabar, Delnice,
Vrbovsko), so območja, ki so bila zaznamovana s perifernostjo že v obdobju Jugoslavije. V ostalih
nekdanjih občinah, ki so imele že pred osamosvojitvijo Slovenije in Hrvaške nadpovprečen delež
starejših, se je vloga perifernosti povečala »po tem, ko so se v njih v času tranzicije neuspešno pre-
strukturirala podjetja, ki so bila prej pomembna gonilna sila (gospodarskega) razvoja« teh območij
(Kerbler 2013, 15).
b) Odseljevanje prebivalstva iz starih industrijskih območij, ki so v osemdesetih letih prejšnjega sto-
letja in po letu 1991 doživela gospodarski zaton zaradi gospodarske recesije in političnih sprememb.
V obmejnih nekdanjih občinah je zlasti po letu 1991 večinoma šlo za odseljevanje ljudi, ki so se v času
skupne države priselili iz drugih republik. Po večini so to bili industrijski delavci (z družinami) iz
sosednje Slovenije ali Hrvaške ali katere izmed ostalih nekdanjih jugoslovanskih republik. Seveda
se je prebivalstvo iz slovenskih obmejnih nekdanjih občin selilo tudi v druga območja Slovenije ozi-
roma iz hrvaških obmejnih nekdanjih občin v druga območja Hrvaške.
56
Vesna Markelj Prostorske značilnosti staranja prebivalstva v slovensko-hrvaškem obmejnem …
vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:54  Page 56
c) Najmanj zastopana oblika selitev je priseljevanje starejšega prebivalstva v  podnebno ugodna
območja. Tu izstopajo nekdanje občine slovenske Istre (Koper, Izola, Piran). Josipović (2009, 25–26)
opozarja, »da ima specifična ali netipična starostna struktura migrantov specifične posledice … o eni
takih posebnosti lahko govorimo v primeru preseljevanja relativno starejšega prebivalstva v ’sončni’ pas,
kot so obmorska, zdraviliška in podobna naselja«.
5 Sklep
Primerjalna analiza statističnih podatkov o staranju prebivalstva v slovensko-hrvaškem obmejnem
prostoru med popisoma 1961–2021 potrjuje, da proces staranja ni enoten in je po večini intenzivnej-
ši od državnega povprečja. Starostna struktura prebivalstva v celotnem slovensko-hrvaškem obmejnem
prostoru sledi sodobnim trendom, saj podatki kažejo na to, da je starejšega prebivalstva vse več, delež
mlajšega pa se zmanjšuje. Podatki so potrdili, da je proces staranja prebivalstva v slovensko-hrvaškem
obmejnem prostoru posledica raznolikega prepletanja dejavnikov, kot so selitvena mobilnost, gospo-
darske ter politične spremembe in geografska lega.
Območja ob slovensko-hrvaški meji so raznolika glede na dinamiko staranja: nekatera so zaradi
suburbanizacije in priseljevanja mlajših prebivalcev doživela počasnejše staranje, medtem ko je bilo drug-
je, zlasti v  gospodarsko in geografsko obrobnih območjih, staranje hitrejše zaradi odseljevanja in
gospodarske krize v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in po letu 1991. Vzpostavitev državne meje,
ki je postala tudi zunanja meja Evropske unije in kasneje notranja meja Evropske unije, pa je v zad-
njih triintridesetih letih botrovala krepitvi perifernosti teh območij, kar je dodatno prispevalo k staranju
prebivalstva. Razumevanje teh prostorskih značilnosti je ključno za oblikovanje učinkovitih demografskih
politik ter potrebnih prilagoditev infrastrukturnih in socialnih storitev na obmejnih območjih. Študi-
ja tako prispeva k širšemu razumevanju demografskih sprememb in opozarja na potrebo po ciljanih
strategijah za obvladovanje staranja prebivalstva na obravnavanih območjih.
6 Viri in literatura
Josipović, D. 2009: Demografska, etnična in migracijska dinamika v Sloveniji. Demografska, etnična
in migracijska dinamika v Sloveniji in njen vpliv na slovensko vojsko. Ljubljana.
Kerbler, B. 2013: Prostorske značilnosti staranja prebivalstva v Sloveniji: primerjalna analiza deleža
starejših v obdobju 1981–2013 po upravnih enotah. Revija za geografijo 8-2.
Malačič, J. 1984: Demografske razmere v Sloveniji. Teorija in praksa 21, 7-8.
Malačič, J. 2006: Demografija: teorija, analiza, metode in modeli. Ljubljana.
Mrđen, S., Marić, I. 2018: Demographically depressed areas in Croatia: What should population policy
be like? Zbornik Matice srpske za društvene nauke 167. DOI: https://doi.org/10.2298/ZMSDN1867687M
Markelj, V. 2017. Socialnogeografska preobrazba slovensko-hrvaškega obmejnega prostora po letu 1991 –
primer Bele krajine in Pokolpja. Doktorsko delo, Fakulteta za humanistične študije Univerze na
Primorskem. Koper.
Nejašmić, I., Toskić, A. 2013: Starenje stanovništva u Hrvatskoj  – sadašnje stanje i perspektive.
Hrvatski geografski glasnik 75-1. DOI: https://doi.org/10.21861/HGG.2013.75.01.05
Popis 1961: Popis stanovništva 1961, knjiga 9: Pol i starost. Savezni zavod za statistiku. Beograd, 1965.
Popis 1971: Popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971, knjiga 8: Stanovništvo prema polu i starosti,
tabela: 3-1. Medmrežje: http://www.stat.si/publikacije/popisi/1971/1971_3_02.pdf (20. 7. 2024).
Popis 1981: Popis stanovništva, domaćinstava i stanova 1981: Stanovništvo po naseljima, općinama i
zajednicama općina. Republički zavod za statistiku SRH. Zagreb, 1984.
57
Geografski vestnik 96-2, 2024 Razgledi
vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:54  Page 57
Popis RH 1991: Popis stanovništva 1991: Stanovništvo prema spolu i starosti po naseljima. Državni zavod
za statistiku. Zagreb, 1994.
Popis RS 1991: Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v Republiki Sloveniji,
1991 – končni podatki. Zavod Republike Slovenije za statistiko. Ljubljana, 1993.
Popis RH 2001: Popisi stanovništva, stanova i kućanstava 2001. Državni zavod za statistiku. Zagreb.
Medmrežje: https://web.dzs.hr/Hrv/censuses/Census2001/Popis/Hdefault.html (21. 7. 2024).
Popis RS 2002: Popis prebivalstva 2002. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana. Medmrežje:
https://www.stat.si/popis2002/si/default.htm (12. 7. 2024).
Popis RH 2011: Popisi stanovništva, stanova i kućanstava 2011. Državni zavod za statistiku. Zagreb.
Medmrežje: https://dzs.gov.hr/istaknute-teme-162/popisi-stanovnistva-2/popis-stanovnistva-
2011/196 (22. 7. 2024).
Popis RS 2011: Registrski popis 2011. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana. Medmrežje:
https://www.stat.si/popis2011/ (13. 7. 2024).
Popis RH 2021: Popisi stanovništva, stanova i kućanstava 2021. Državni zavod za statistiku. Zagreb.
Medmrežje: https://dzs.gov.hr/naslovna-blokovi/u-fokusu/popis-2021/88 (23. 7. 2024).
Popis RS 2021: Registrski popis 2021. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana. Medmrežje:
https://pxweb.stat.si/SiStat/sl/Podrocja/Index/100/prebivalstvo (14. 7. 2024).
Šircelj, M. 2009: Staranje prebivalstva v Sloveniji. Starejši ljudje v družbi sprememb. Maribor.
Vertot, N. 2010: Starejše prebivalstvo v Sloveniji. Ljubljana.
58
Vesna Markelj Prostorske značilnosti staranja prebivalstva v slovensko-hrvaškem obmejnem …
vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:54  Page 58
7 Summary: Spatial characteristics of population aging in the Slovenian-
-Croatian border area between the censuses of 1961–2021
(translated by the author)
Population aging is one of the most significant demographic challenges facing both Slovenia and
Croatia. Among European countries, both nations have high aging rates, placing them among the old-
est populations in Europe. In Slovenia, the share of population aged 65 and over increased by 13.1%
from 1961 to 2021. Croatia experienced a similar trend, with the share of older residents rising by 14.9%
between 1961 and 2021. Both countries are facing depopulation in certain areas, particularly along the
Slovenian-Croatian border, where the share of the elderly population exceeds the national average.
The paper analyses the spatial characteristics of population aging in the Slovenian-Croatian bor-
der area between 1961 and 2021. The aging of society was measured using the share of population aged
65 and over, the aging index, and the distribution of the aging index calculated with location quotients.
Data from population censuses during the period 1961–2021 were analysed. For comparative analysis,
data were collected at both the national and municipal levels, with municipalities in the Slovenian-Croatian
border area defined based on the boundaries from the 1991 census (referred to as former municipal-
ities). This approach allows for the comparability of spatial units over time despite territorial reforms
in both countries.
The results show that the share of the elderly population in the Slovenian border area increased by
12.9% over the sixty-year period, which aligns with the national average for Slovenia. In the Croatian
border area, this share increased by 14%, which is just under one percentage point below the nation-
al average. The aging indices indicated that the Slovenian-Croatian border area in the sixty-year period
transitioned from a young to a mature, and then to an aged population, reflecting an accelerated aging
process. Former municipalities in the Slovenian border area had a very young population in 1961, with
a low aging index (29.1). In the following decades, the aging index gradually increased, signalling a tran-
sition from a young to a mature phase. The most significant increase in aging was recorded in 2002
when the population in the border area moved into the mature and aging phase (particularly in for-
mer coastal and Kras plateau municipalities). By 2021, the aging index reached 143.1, indicating the
predominance of the elderly population throughout the Slovenian border area. Former municipalities
in the Croatian border area also had a very young population in 1961, as reflected by a low aging index
(30.3). In 1981 and 1991, the aging index slightly increased, but the population remained young. During
the first census in independent Croatia in 2001, the population transitioned from youth to maturity.
By 2021, the aging index had risen to 147.3, indicating that the Croatian border population is also becom-
ing aged (Figures 1 and 2).
The analysis showed that the Slovenian border area consistently had a higher or equal aging index
compared to the national average in all census years, while the Croatian border area had an aging index
that was either equal to or lower than the Croatian national average. The former municipalities of the
Slovenian-Croatian border area were categorized into several groups based on their location quotients
for the aging index between 1961 and 2021. The Croatian former municipalities of Delnice and Vrbovsko
exhibited very high levels of aging. High levels of aging were also identified in the Slovenian former
municipalities of Ilirska Bistrica, Lendava, Ormož, Sežana, Brežice, and Ljutomer, as well as in the Croatian
former municipalities of Buzet, Jastrebarsko, Klanjec, Opatija, Čabar, Duga Resa, Ozalj, and Pregrada.
Medium-high levels of aging were recorded in the Slovenian former municipalities of Izola, Kočevje,
Koper, Novo Mesto, Piran, Ptuj, Črnomelj, and Metlika, along with the Croatian municipalities of Buje
and Rijeka. The Slovenian former municipalities of Cerknica, Krško, Ribnica, and Šmarje pri Jelšah dis-
played medium-low levels of aging. Low levels of aging were found in the Croatian former municipalities
of Čakovec, Ivanec, Krapina, Varaždin, and the Zagreb area (Figure 3).
Comparative analysis revealed that the population along the Slovenian-Croatian border is older than
the national average, but the aging process from 1961 to 2021 was not uniform. Using Ward’s method
59
Geografski vestnik 96-2, 2024 Razgledi
vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:54  Page 59
based on Chebyshev distance, five types of areas with different aging dynamics were identified: (a) areas
of accelerated aging (Croatian former municipalities of Delnice and Vrbovsko), (b) areas with an above-
average share of elderly before the intensification of the aging process (Slovenian former municipalities
of Brežice, Ilirska Bistrica, Lendava, Ljutomer, Ormož, Sežana, and Croatian former municipalities of
Buzet, Čabar, Duga Resa, Jastrebarsko, Klanjec, Ozalj, Opatija, Pregrada), (c) areas that had a below-
average share of elderly in the 1990s but above-average by the end of the period studied (Slovenian former
municipalities of Črnomelj, Izola, Kočevje, Koper, Metlika, Novo Mesto, Ormož, Piran, Ptuj, and Croatian
former municipalities of Buje, Rijeka), (d) areas that maintained a below-average share of elderly (Slovenian
former municipalities of Cerknica, Krško, Ribnica, Šmarje pri Jelšah), and (e) areas with slower aging
(Croatian former municipalities of Čakovec, Ivanec, Krapina, Varaždin, and the Zagreb area).
Kerbler (2013) notes that the spatial patterns of population aging are primarily a result of migra-
tory mobility, influenced by various socio-geographical factors. In former municipalities within the
Slovenian-Croatian border area, where the population has aged more slowly, a process of suburban-
ization is evident. This includes migration to urban outskirts and nearby settlements with good
connections to cities. Slovenian former municipalities that have maintained a below-average share of
elderly residents include Cerknica, Ribnica, Krško, and Šmarje pri Jelšah. The first two belong to the
broader suburbanized area around Ljubljana, thus showing a slightly higher but still significantly below-
average share of elderly residents. A similar pattern is observed in the former municipality of Krško,
in the hinterland of Novo Mesto, and Šmarje pri Jelšah, in the broader suburbanized area of Celje.
Three different types of migration are observed in the first, second, and third types of areas. In cer-
tain former municipalities, one type of migration dominates, while in most areas, a combination of types
is present. The first and most common type is the outmigration from peripheral areas, which became
even more peripheral and marginal after the independence of both countries due to their location along
the Slovenian-Croatian border. The second type is the outmigration from old industrial areas that expe-
rienced economic decline in the 1980s and after 1991. The least common type is the immigration of
older people to climatically favourable areas, such as the former municipalities of Slovenian Istria.
The analysis of population aging in the Slovenian-Croatian border area between 1961 and 2021 has
shown that the aging process is varied and generally more intense than the national average. The increase
in the elderly population is due to a combination of factors such as migratory mobility, economic and
political changes, and geographical location. In some areas, suburbanization and the influx of younger
residents have slowed down aging, while economically and geographically peripheral areas have expe-
rienced faster aging due to outmigration and economic crises.
The study contributes to a broader understanding of demographic changes in the Slovenian-Croatian
border area and highlights the need for targeted strategies to manage population aging in these areas.
60
Vesna Markelj Prostorske značilnosti staranja prebivalstva v slovensko-hrvaškem obmejnem …
vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:54  Page 60