‘»nutmumimvmmin ; Posamezno št 6t111io J Na« 2 « Tadue Din —*50, ob ne« 5 “ deljali Din 1*—. * " ■ »TAIiOli** izhaja vaat dan, razven Z i nedelj© in prataikov, ob 18. ari z * J da.umom naslednje« dne ler etano * u mesečno do počti O 10*—, za ino- ' o temstvo D 18 —. ciobtavljen na dom Z a « il’—, na izkaznice D 10*—• JJ ■' Inserati po dogovoru« * * Naroča se -m upravi' -TAROKA*, ** 5 MAR1BOE, Jurčičeva ulica 3tev« 4. ■ Poštnina plačana v gofdvfhfr «)»!?ama*naras'iw-ai«i5fwi. ■ Posamezne številke i 5Ta- I radne Din —-•50, ob ne« deljah Din 1*—, • ! UREDNIŠTVO se uslug« T Mari* S * boru, Jurčičeva ul. st. 4, i, nad- m ■ si.ropj e, Telelon interurb. št. 276. S J UPKAVA se nahaja ▼ Jurčičevi * ■ ulici £t. 4, pritličje, desno. Tele- £ ■ loa št, 24. SHS poštnočekovsi w " * čua itev. 11.787* 2 * v ■ * Na naročila bre* denarja s« ne • » ozira. — JJokopiai a% ne rnčfcjo. S s : mmmmmmmm Leto: ESI. Maribor, sobota 3. jiunija 1922. Številka: 126. ■aiiEMi tMm^M^imssmBtšs^ssssaaat ^onec dolgega spora. Po dolgem Sasu beleži naša diplo-aciga večji uspeh v jugoslov. medna-ot-ni politiki: sporazum z Italijo. Nik-o ne more tajiti, da je dolgotrajni in uenj spor z našo jadransko sosedo J\° sKodoval interesom naše države, J smo že v četrtem letu našega osvo-*n .ujedinjenja, a . še vedno je v , državne meje odprt in negotov, še cino ima tuja država zasedeno ozem-r>na Tpo pravno vel javili pogodbi prj-2 ^^Jugoslaviji. Težka je bila borba , alijo, bolestno nas je zadela rapall-a P°godba. A Italija je tirjala od as se več žrtev in zavlačevala, izvrši-v Pogodbe, ki naj bi definitivno ure- dila razmerje med njo in našo državo. j, j 0 so se povodom genovsko knfe-reilC9 obnovila pogajanja za izvršitev ^■Pallske pogodbe,, oziroma njenih' Poriiili točk: baroskega in zadrskega ( Prašanja. Prvotno je izglodalo, da jo j olozaj brezupen. Mi smo žrtvovali to-£ da bilo pod našo narodno čast, 6 bi bili zopet barantali s pogodbo, ki j!*1?. ,^° Priznali s krvavečim srcem. Arijanski delegati so z vso trmo vz-a3'ali na zahtevi, da je treba revidi-« . nekatere določbe rapallske pogod-e ni na novo rešiti vprašanje Baroša. ti’ Vi a^rahiramo rešitev z orožjem Žr t> drugega' izhoda; kakor arbitra-a. i osredovanje’ in razsodišče je pre-. angleški premier Lloyd GeoTge. Ll°yd George ni ravno pri-Vei -v-? Vvanov z^asti jugoslo-tal 1 t.ftženP j° v tem slučaju poka-Sn ?rece3®njo objektivnost in z dokaj it-fv • ° ,T0^0 razvozljal vozelj jugosl. •lanskega spora. Po njegovem pro-l.n Se ^ llredl1a »nvereniteta Zadra ® rešilo vprašanje njegove okolice, "Provizacijo itd., glede Eeke pa je bil Prejet sklep, da se sestavi mešana ko-isija, ki bo izdelala končno rešitev o jj^nosti in upravi Reke in Baroša. SCaH ' Pa 7 okvir*iu načela, da Baroš ■?.a Pod jugoslovensko suvereniteto. da -u- ^nska vlada je izrazila željo, krap1 86 spor odstranil že pred poroko til sandra. Italija bo v smislu j. Georgeovega predloga jfeprazni- &i USak v 5 dneh po p<5dpisu spora-a ®' (dalmatinsko) cono bo eva-nrala v 12 dneh po podpisu. Rimski G nistrski svet jo že odobril Lloyd d jrgGov prsdlog. Po izjavi našega ^ m^ni^ra dr. Krstelja, ki je 2 a3e dni vodil pogajanja, je spora-foH lned,Italijo in Jugoslavijo per-®oS jp^oslovensko-italijanslri. od- aP stopajo v novo mirnejšo fazo. it6 ?^a^orkoli ta sporazum ni in ne mo-. biti izraz našega soglasja z aneksi-j» .nesPorn° jugo^lovenskili pokrajin, jsa. °rkoli mu ne moremo piiznati zna-UaJa;. neke ratifikcije onega stanja, ki jž ;iG. ust varil v Primorju italijanski ^rijalizem, ga vendarle poadrat-^.^o kot olahkotenje in razbremenje-našega državno-političnega stali-\V Idriji. ' Antf'"še Pa udajati rožnatemu ^j^mu in trdimo, da tudi nova ®6v vsebuje nekoliko točk, Ki so ian af611 *Priif«tein<; za naše in itali-iti državnike. Določbe'glede Reke ^on • ai’°®a niso nikak' definHivum in k lay. se. bo morala mešana Gčlanska SpuJSl5a gibati v mejah doseženega &aega sporazuma in se na vsakem krvi 6iPominj!ati Lloyd Georgeove Var a!^°’ vendar ni odsitranjecna ne-^ da nekega lepega dne ta ko- Bolgarska vlada pasivna. Beograd, 2. junija. (Izv.) Kljub poslanika ter mu pojasnil, da naša ved n im napadom bolgarskih tolp na našo ozemlje, ki jih zavrača naše orož-ništvo in vojaški oddelki, no ukrene bolgarska vlada, ničesar, da bi to napade preprečila. Naš zunanji minister jo včeraj povabil k sebi bolgarskega vlada teh napadov na naše mejd, ki ogrožajo mir, ne moro več mirno gledati. Obenem mu je sporočil, da bo na to dogodke opozoril zavezniške vlade in poročal zvezi narodov, , - , Vprašanfe inozemskega posojila. f]ji 1Ja °btiči na mrtvi točki. Tudi ure-Iah]V posPodarskih odnošajev z Italijo <° Priplava na zelo opasne vode. thi ° 1smem° Pozabiti, da so sporazu-sil odvisni od onili. političnih Ij^J1 državnike nastavljajd in odstav-turoke ljudsko mnso sicer no v- : Beograd, ,2. junija. (Izv.) Finančni minister dr.' Kumanudi je imel včeraj daljši razgovor z zastopniki bančne skupine Hollgarten. Pozneje je sprejel zastopnika Blerovo skupine. Končno je prišel na vrsto tudi naš honorarni konzul v Antwerpnu, ki nam je ponudil posojilo v znesku 30 milijonov funtov šterlingov. V, finančnih' . - V "'-y PoiVicare o rusko-nemški pogodbi. DKU Pariz, 1. junija (Tlavas). V svojem govoru v zbornici je Poinca?<5 gled rapallske pogodbe izjavil naslednje: Pogodba stoji v nasprotju z ver-saillsko mirovno pogodbo. Rusija in Nemčija sta s to pogodbo obrnili, ost proti zaveznik., dočim je hotela Fran-. cija pokazati napram aliirancem vso lojalnost in dobro voljo in se je pridružila vsaki dobro mišljeni akciji. Na to je Poineare razložil vprašanj3 francoskih zahtev glede povračila dolgov in zaposlenega zasebnega premoženja v Rusiji. Povdaril jo, da neuspehe genov, konference ni pripisati stališču francoske delegacije, temveč nesramni politiki bol jševiške delegacije v vprašanju rapallske-pogodbe in pri nadaljnih posvetovanjih. Francija in Konferenca v Haagu. DKU Pariz, 1. junija. Ministrski predsednik Poincar6 je. potrdil ministrskemu predsedniku de Faeti sprejem povabila na konferenco v Haagu tor mu sporočil, da ga v Kratkem obvesti o svojem končnoveljavnem sklepu in mu ob enem sporoči svoje stališče glede programa to konference. Domneva se, da bo Poincaro vsem sklicujočim državam poslal poseben memorandum, ki bo slonel na sklepih z dne 9. februarja na genovski konferenci. Ni še torej popolnoma jasno, če se bo Francija udeležila to konference, če Rusija ne prekliče svoje za Francijo nesprejemljive in sporne izjave. \l.ry/ O— ' Resen položaj na Irskem. DKU London, 2. junija. Po zadnjih poročilih iz Irske je postal položaj zelo resen. V dobro poučenih krogih šo ne smatrajo stanja ,za brezupno. Radi kritičnega stanja v irskih pogajanjih je Lloyd George svoje potovanje v Cri- ■ ccieth odigodil. DKU London, 1. junija. Iv irskim nemirom se poroča, da so republikanci zasedli veliko delo Ulstra in so tam zabarikadirali. Tudi v, grofiji Formanagh so se utaborili irski republikanca. Angleško čete so sicer vso to mimo opazovale, vendar -pa niso ukrenile ničesar, da bi to preprečile. krogih' vlada mnenje, da se Ho.llgarte-novi skupini ni posrečilo ustanoviti sindikata, ki bi mogel plačirati poso-jlo v znesku 150 milijonov dolarjev. — Ker danes poteče Blerovi skupini dovoljeni sok', bo morala vlada odločiti, ali so ta rok podaljša, ali pa sklene posojilo s Hollgartenovo ali pa Ant-werpsko skupino, . ■ Volitev na Madžarskem. DKU Budimpešta., i. junija. Danes so se vršile'v Budimpešti in o-stalih’ 74 volilnih' okrožjih, na katere odpade skupno 105 mandatov, volitve v narodno skupščino. Rezultat volitev, & BludimibteStii žele krog sreda prihodnjega 'tedna, ker frrajajo volitve same dva dni. V Moneštru jo bil soglasno izvoljen dr. Variga (Andraszy-jeva stranka), Ker ni bilo nobene druge kandidatno liste. To je pTvi mandat Andraszyjeve stranke, ki ga je dobila pri volitvah v narodno skupščino. DKU Budimpešta, 1. junija. Tudi drugi dan volitev v narodno skupščino je prinesel vladni oziroma vladi prijaznim strankam popolno Km ,.go. Dobile so dve tretjini mandatov. Dosedaj so znani sledečii rezultati: vladna stranica 13, Ernestova stranka ‘4, brez stranke '4, Hala 1, Andraszy 5, in socialisti 2 .mandata. Vladni blok’ je torej dobil 17, opozicija 8 in brez stranke 4 mandate. . v \ —o— V! Gornji1 Šleziji proglašeno obsedno stanje. DKU Bitnovo, 2. junija. Medza-vezniška komisija je nad mestom in okrajem >Katovišl?im ter nad občino Schivarzwald proglasila obsedno stanje. , DKU* Glivice, 2. junija. Nad o-kraji Glivice, Katovice in Ribnik je proglašeno obsedno stanje. ' : Za obnovo Evrope. DKU P a r i z, 2. junija.' Komite za mednarodna posojila se je danes popoldne ponovno sestal k seji. : Eorza. Zagreb, 2. Junija. (Izvirno,predbor-za.) Pariz 6.455, durih 13.50, London 3.155, Berlin 26.75. Dunaj 0.64, Praga 1.375, Milan 3.70, Newyork 70, Budimpešta 0.875. Curih, 2. Junija1. (Izvirno. Pred-borza.) Pariz 47.87; Zagreb 1.86, London 23.36, Berlin 1.98. Dunaj 0.04%, žig. krone 0.04%, Praga 10.15, Milan 27.37, Bukarešta 3.97, Budimpešta 0.64, Varšava 0.14. ' - v ' V' ■ Zagreb, 1. 'junija. Devize: Berlin 26.25 do 26.50. Curih 1330 do 1345, London 314 do 315, Dunaj 0.625 do 0.65, Praga 137 do 138, Milan 369 do 372, NewyorK 70 do 71, Budimpešta 8.60 do 8.75. Valute: dolar 68.70 do 69, čežke krone 130 do 133,75, 20 K v zlatu 235, švic. franki 1275‘do 1290, marko 26 do 27, liro 367 do 368. Curih, 1’. junija. Berlin 1.02', New-york 527.50, London 23.27, Pariz 47.65, Milan 27.25, Praga 10.10, Budimpešta 0.64, Dunaj 0.04%, avstr, žig. krone 0.64, Zagreb 1.86, Sofija 3.90. (Varšava 0:04%, plivajo neposredno in moniontano' na sklepe diplomatov, a v kolikor diplomati ne stoje pred presijo ljudske volje, toliko odločilnejša postane ljudska' volja za nadaljnO usodo sklenjenih' sporazumov. Ugotoviti pa je treba brez ovinkov, da italijanska javnost še vedno ni demobilizirala proti jugoslov. državi in jugoslovenskemu narodu in da so prav redki oni, ki bi se povzpeli vsaj do objektivnega, če ne že simpatičnega mišljenja o nas. V Italiji obstojajo cele organizacije, Ki so naperjene proti suvereniteti Kraljevine SHS; italijansKa vlada podpira pristaše vladeželjne črnogorsKe dinastije, ki delajo za razkosanje naše države, da niti ne omenjamo italijanskih političnih manevrov v Albaniji in d* Annunzijevih dogovorov s čičerinom in z Madžari. A ^ Pred vsem svetom moramo podčrtati žalostno resnico, da v Italiji ni niti ene zakonito odredbo o zaščiti narodnih' manjšin in da so s pripadniki našega naroda, ki žive pod suvereniteto kraljevino Italije, postopa kakor z državljani druge vrste. i v Navzlic vsemu temu pa upamo, da bo italijanska vlada koncilijantno in' v duhu prijateljstva obravnala one točke, ki še niso rešene in da bo spol že v bližnjem času ukinjen z dnevnega reda. Zlasti pa pričakujemo, da bodo na Quirinalu izvajali Konsekvence, Ki slede iz sporazuma med Jugoslavijo in Italijo in uvedli na celi črti politično pomiMjivosti in mednarodne toleran ce. ; ' ■ Naša, zunan ja jpolitiKa rima ravna srečnih' rok: marsikateri dragoceni trenutek je prezrla in zamudila, Čestokrat je prenerodno ali prepovršno po* segla v razvoj dogodkov. Pozno prihaja ta uspeh, a vzlic temu ga moramo pozdraviti Kot znaten plus y, našilj mednarodnih' odnošajiH, Nasilja nemških oblasti na Koroškem. Gostilničarko go* Grobelnikovo vs Libučah je tožila žena nemškega orožnika Koflerja radi razžaljen ja časti? ravnotako tudi kaplana Koširja v Pliberku. Nemka je imela samo eno pričo— svojega moža, ki je pa sam izpo. vedal, da ni vsega slišal. Toženca ,sta predlagala več prič, da dokažeta svojo nedolžnost. »Znani« sodnik dr. Ravnig je predlog zavrnil in ni pustil nobena pričo k zaslišamjb! Slovenca sta bila obsojena in to obsodbo so potrdile vse instance! Zagovornik dr. Rohrachfer, je priznal, da je odločila narodna pri* padnost! . G.Kancijan Zec Je bil 1896 nastavi ljen kot cestar pri olcr. glavarstvu M Velikovcu. Imel je torej že 30 službenih let. Po plebiscitu so mu službo radi »Iježko politične obtožbe« odpovedali* Prosil je naprej, da mu povedo, Kaj joi takega zagrešil, pa ni dobil odgovora. Nato je prosit za pokojnino, pa so mit povedali, da je^ne dobi, ker ni bil nikdar v službi avstrijske republike! Zeff je pač Slovenec, to je njegov greh1. ,j Satansko zlobnost pa razodeva slol'« čaj Šeland^r. Lovrenc Šelander je stopil 1907 v poštno službo in je bil 1911 definitivno nastavljen v Bistrici v Ro* žu. Po plebiscitu je bil brez povoda.od« puščen iz službe. Ker jo 14 let redno plačeval določeni mesečni prispevek vi »Pensjonsfond f. Postboten in Wien,« je prosil, da mu ta nakaže pokojnino Točno 10. 10. 1921 (ob obletnici), mu 34 omenjeni zavod nakazal vplačani znesek, pokojnina pa brez motivam" odbili/' Sfran S > »TJ B O R< HTBiTOor, 3 junija 1522 Bajte kčt železniške postaje. Tujemu potniku, kateri po žolezni-A preko Špiija v Slovenijo prihaja, se odpre krasen razgled po divnih Slovenskih goricah. Po- prekoračenju razvodja med Muro in Dravo in za-pustivši kratek predor, kateri nosi na svojem hrbtu idiličen Št. II j, se vlak za trenutek ustavi v obmejni postaji Št. Ilj v Slovenskih goricah. Tujec radoveden, kakšna je' prva postaja v Jugoslaviji, jo bridko razočaran, kajti mesto primernega postajnega poslopja stoji že močno v zemlji majhna bajtica (nekdaj navadna čuvajnica), v katero se bo s časom po lestvicah hodilo, mogoče je pa tudi, da nekoč v slučaju močnega naliva* zgine v valovih majhnega cirkniškega potoka za večno. Pogledati je treba še v notranjost imenovano kajžice; pravzaprav zadostuje, da stopiš na prag in uradne prostore občuduješ: v treh luknjah uraduje postajno osobje, »obširna« dvorana v obsegu kakšnih 2 kv.m služi mnogobrojnemu občinstvu kot čakalnica, razen tega uradujejo v bajtici obmejna policija in carina — ves aparat posluje tukaj noč in dan. Na južni strani te čudovito postaje so na lesenem odru zemeljski ostanki dveh starih nerabljenih vagonov postavljeni, kateri služijo za nekakšno skladišče. V slučaju slabega vremena je treba vse razpoložljive staromodne dežnike rekvirirati in v teh shrambah razpeti da se blago škode obvaruje. Nekega dno lahko tudi navedena na prhke pilote položena va-gonska pgnzijonista v silovitih valovih cirkniškega poteka na splošno ža-Vst vseh St. Iljčanov za večno izginita. To žalostno stanje Št. Iljskega kolodvora prizadeva ne samo Št. liju z okolico, ampak tudi tovarnam z lepenko v Ceršaku in Sladkem vrhu o-gromno škodo,kajti vsled visokega br-zovoznega tarifa in skrajno slabih tirnih in skladiščnih priprav je treba les, premog, apno, vino, sadje in drugo ' mimo postaje po cesti prevažati. Sladkogorski in "Cer Saški tovarni lepenk pa pošiljajo lepenko iz' po#taj Weiters-.feld. in Spielfeld, raVnotako prevažajo les iz teh postaj v imenovani tovarni. Koliko neprilik povzroča carina zaradi prevoza skozi nemško ozemlje in koliko železniških stroškov trpi podjetnik, se ne da popisati. Pomisliti je treba, da se zopet bliža ugodno sadno leto, železniška uprava bovraje gledala, da se'bo ogromna množina sadja po cesti prevažala, mesto da bi prometni težkoči na Št. Iljski postaji vendar enkrat ugodno rešila. Zakaj se povečanje tega kolodvora zavlačuje, ne ve nihče. Seveda komisija, katera že od izpraznitve Špiija 1. 1920 skoro vsa.k mesec prihaja, le gloda, se posvetuje, to in ono. v pretres vzame, ampak tudi kole zabija, da jih pri ponovnem komisijonelnem pregledu zopet odstrani. Vsi ti dobro znani obrazi poznajo že vsak kamonček- kateri od 1. 1920 na Št. Iljski postaji leži. Končnega uspeha teh komisij ni pričakovati. Tudi v neposredni bližini Maribora ge nudi slična prikazen. V Teznu, enem največjih kolodvorov, stoji več barak. Treba je tukaj dobro znanega vprašati, kje so pravzaprav postajne pisarne. Tudi za to postajno poslopje obstoji več načrtov. Opeko, katera je ležala tukaj že od leta 1920 pripravljena, so začeli v Ljubljano prevažati in tako ostane tudi tukaj vse pri komisijah. Ne samo v naši bližini, ampak tudi drugje najdemo slično slike. V Gornji Radgoni tudi v prejšnjih časih postaja velikemu lokalnemu prometu ni zadostovala, sedaj kot' obmejni postaji se promet kupiči in zaostaja — kako se bo jesenski promet vršil, si lahko vsak predstavljai Tudi v tej postajni baraki so vsi uradi stlačeni. Kakor že v poprej omenjenih postajah, hodi tudi tukaj komisija gledat, merit, debatirat, so posvetuje in izgine — ostane pa vso pri 6tarem! CENJENE DOPISNIKE opozarjamo, da dopisi, la pridejo v uredništvo po 10. nri dopoldne, za številko dotič-nega dno nc morejo več priti v poštev, J Politične vesti. * Zaupnica načelstva JDS dr. Žerjavu. Na včerajšnji seji načelstva JDS so je razpravljalo o klevetah zoper dr. Žerjava. Po obsežni, debati je načelstvo konstatiralo soglasno, danima niti najmanjšega povoda dvomiti o osebni in politični poštenosti drja. Žerjava, katerega čisti nameni in pošteno delo za idejo jugoslov. demokracije mu slej ko prej zasigurajo popolno zaupanje vseh somišljenikov naše stranke. — Poseben odsek bo pregledal in ugotovil uporabo podpor, danih od Jadranske banke za cilje demokratske stranke. * Sporazum o volilnem redu. Na konferenci članov vladnih strank je bil definitivno sprejet Marinkovičev predlog, da se v volilnih okrajih postavijo nosilci liste, za katero se vežejo n-erki (okrajni)' kandidati. Če dobi v okrožju, kjer je manj kot šest mandatov. samo ena lista količnik, pride v poštev tudi ena brez količnika in sicer najjačja. ki pa mora imeti vsaj dve tretjini količnika. * Bolgarska /emljor adničk n stranka je imela od 28. d p 80. maja svoj kongres v Sofiji, Udeležba je bila o-gromna. Vodja stranke,, min. pred sed. Stamhulijski, je v svojem govoru ostro napadel druge stranke ter zlasti meščanstvo Sofijo. Sofijo je imenoval gnezdo onih, ki hočejo nov državni prevrat s pomočjo dvora. Kralja jo opomnil, naj vlada po želji in volji bolgarskega naroda in no po samovolji. Značilno je, da so kmetje v sprevodu. ki je trajal dve uri, nodli tudi tablo z napisom: »Od Save .in Drave do Črnega in Belega morja živel narod — jugoslovenski!« Dnevna kronika. — VlodnS, akcija za prehrano pasivnih krajev. Zadružna Zveza v Celju opozarja vse zadruge, kmet. podružnice, občino in okra jne zastope v bivši Štajerski, naj javijo edinole pristojnemu okrajnemu glavarstvu, koliko bi potrebovale za svoje revne člane odnosno občane koruze iz vladne akcije za prehrano p asi vb ih krajev. Okrajna glavamtva imajo nalog izročiti te prijave pokrajinski upravi za Slovenijo v Ljubljani (oddelku za socijalno skrbstvo), katera bode izdala za koruzo nakaznice in obenem določila popust pri ceni, kateri.se bode pokrival iz fonda, katerega je dalo ministrstvo za socijalno politiko na razpolago. — Zadružna Zveza v Colju bode v smislu navodil ministrstva za socijalno skrbstvo koruzo le nabavljala in razdeljevala .po ceni, kakor se ji bode vsakokrat pri pokrajinski upravi (oddelku za socijalno skrbstvo) naročila. Prve pošiljatve dospejo po Binkoštih, zato so takojšnje prijave potrebne. - — Prehod erez državno mejo je prebivalstvu v okolišu 10 km z izkaznicami okr. glavarstva dovoljen. Nespametna pa je naredba, po kateri je prehod v odseku Kaplja—Svečina (35 km) dovoljen le pri Sv. Jurju ob Pesnici. Kmet iz Kaplje ali Sv. Duha, ki ima opravke v Lučanah (1 uro daleč), mora v 5 ui* oddaljeni Sv. Jurij in od tam 2 uri v Lučane, skupaj 7 ur (samo tja!) Meja je itak gosto zastražena z graničarji, ki bi lahko povsod prepuščali prizadete. Da taki škandalozni odloki samo šikanirajo obmejne ljudi, ki imajo "itak težavno stališče, je oči-vidno. Merodajno oblast opozarjamo na' ta nedostatek, ki se naj čimpreje odpravi! — Omejne cerkvene razmere. (Dopis.) »Straža« z dne 29. maja poroča, da je pretekli teden 100 otrok iz Kaple šlo s svojimi botri čroz državno mejo v Št. Janž in Lučane k birmi. Vprašamo: Kako je mogel domači dušni pastir, v čigar delokrog spada ta zadeva in je plačan od Jugoslavijee, to dopustiti, ledje vendar tudi pri nas v Mariboru birmovanje? Ali je res samo v Avstriji naš spas? Sploh pa, ali na meji res vse spi? — Naši planinci omalovažujejo Kozjak, dočim je Pohorje vsako nedeljo polno. Turistovski promet pri Sv. Duhu na Ostren* vrhu pa kaže v nedeljo 28. maja sledeče številko: 10 Nemcev in 0 Slovencev iz Maribora, 1 Slovenec iz Sv. Jurija ob Pesnici, 1 iz Selnice. Pika« , — Glavno cepljenje za občino Tezno so vrši v pondeljek dne 12. junija t. 1. ob 3. uri popoldne v šolskih prostorih na Teznu. Pregled in nadaljevanje cepljenja za one stranke, ki so bile zadržane prinesti svoje otroke h glavnemu cepljenju, se vrši teden pozneje na istem mestu in ob istem času. Prinesti se morajo vsi otroci, stari nad 4 mesece, ki še sploh niso bili cepljeni, ali ki so bili brezuspešno cepljeni. Kdor bi za cepljenje obveznih otrok ne prinesel, bo strogo kaznovan. — Otvoritev meščanske šole pri Sv. Lenartu v'Slov. goricah. Ob priliki svojega obiska je višji šolski nadzornik Gaberšek pri Sv. Lenartu pojasnil občinskemu uradu, da od .strani šolske oblasti ni nikakršnega zadržka za otvoritev meščanske šole. Zahteval je le še nekaj določnih zavez od strani tržim občino. Ker jo občina — kakor čujemo — izpolnila tudi te zahtevo, z opravičenjem pričakujemo, da se otvo-ri prvi razred te šole že v jeseni. — Okrajni zastop pri Sv. Lenartn. Članek v »Taboru« o nedelavnosti tega zastopa je zadel očividno v »črno«. Z delom pri okrajni cesti k Sv. Barbari se je pričelo, dela se tudi na cesti od Sv. Ruperta k Hrastovcu. Nerazumljivo nam je le, zakaj se dela že sedaj na tej popolnoma podrejeni progi, med tem ko se ne dodela kratki kos zveze z Ptujsko cesto v Selcih, ki bi bil v korist velikemu delu okraja? Očividno nima na tem interesa farovž? — Ptujska gora — je bila že od ne^ kdaj ognjišče prepirov, ki so jih netili razni »črni« in »črno-žolti«. Danes pa v svobodni domovini je postala ognji šče, kamor spravlja neki Alojz Repa. s klerikalnimi vilami svoj gnoj! Prejšnji dopisniki podlega »Štajerca« so našli zavetje pod širokim krilom »Straže«. No moremo razumeti, kako je v naši narodni državi sploh mogoče, da imajo ljudje, ki jih pozna že vsak o-trolc kot narodno izdajice, pravico obrekovati in blatiti požrtvovalno narodnjake in poštenjake, kakor na pr. rodbino g. Peče-ta, Na tozadevne »Straži-ne« članke ne odgovarjamo! Pač pa opozarjamo merodajne faktorje za enkrat na zloglasnega izzivača Repo. Pred letom se je ta rpož osmodi v, javnem lokalu pljuvati na bratsko srbsko kulturo! Vkljub temu se mu je posrečilo prilesti v občinski odbor, kjer skoraj neomejeno vlada. V občinski odbor so ga v svoji slepoti spravili socialisti: par dni na to jih je v zahvalo očitno zatajil in prestopil v klerikalni tabor. Nedavno je hotelo tukajšnje izobraževalno društvo postaviti kralju Petru I. Osvoboditelju spomenik. Repa kot občinski odbornik je bil seveda proti id se jo izrazil o pokojnem našem velikem kralju tako razšaljivo. da nam tega ni mogoče opisati. V zadnjem času vodi možak tudi agitacijo, da se vpelje v našo šolo zopet —«• nemški pouk! Takim ljudem dovoljujejo oblasti gostilniško koncesijo, da lahko neovirano izpodrivajo narodno zavest in hujskajo proti državi: taki strupeni sovražniki našega eclinstva nemoteno sodijo v občinskem odboru in zatirajo zavedne občane! Oblasti, zganite se! — Prihodnjič več. — Darovi za gladnjočo Rusijo. T. Zwenkel Pesnica'20 Din., učiteljstvo Podova 20 Din.. Cesky klub v Mariboru 670 Din., državni vnokojenci, nabral g. p. kontr. Karis (II. dar) 158 D., A. Platzer 50 D., lekarna Savost 18.50, tvrdka Tirad 203 D., okrajno, glavarstvo Prevalje 1296.20 D.. Th. Meyer Gosposka ulica 10 D., Slov. obrtno društvo 510.50 D., občinski urad Muta 242 D., agrarni urad 40 D. Skupaj s prejšnjimi darovi 42.351.13 Din. — Važna iznajdba. Tržaška Slovenca, inštalater Albert, Kraševec in Jos. Škarlavaj sta iznašla novo napravo zoper vlome v železno blagajno. Naprava so postavi v blagajno samo. U-rejena je tako, da. začnejo električni cvonci zvoniti v blagajni sami in na vsakem drugem poljubnem mestu (v gospodarjevi sobi, na ulici in drugod). Zvonjenja ni mogoče preprečiti niti s tem, da se prerežejo žice. Čim so dotakne žice. delujejo zvonci še močnejše. Vršilo se je že več zanimivih poizkusov, ki pa so se vsi dobro obnesli. Iznajditelja bosta napravo še izpopolnila ter jo začela razpečavati. — Udružonio jugoslov. inženirjev ia arhitektov ie na z od"'""''1 knn—Mii! v Sarajevu sklenilo, da bo prihodnji kongres v Splitu in da bodo obiskali takrat dalmatinske luke. — Pri volitvah v pridobninsko ko misijo za Celje — mesto in za celjsk politični okraj je brez boja prodrla lista, ki so jo postavilo napredne obrtniške organizacije. Izvoljeni so Rebek, Lukas, Plahuta, Bizjak itd. v Ocljus Pilih (Žalec), Vuga (Grobelno). Habjan (Šmarje), Nar n,k s (Gor. Ložnica)' Rozin in Berger (Trbovlje), Pusks (Gor. Grad) itd. v celjski okolici. — Nesreča v zidanmoški cementarni. V cementarni v Zidanem mostu se j jo 31. maja porušila stavba, delavec I. Kolander si je zlomil roko, nogo ut rebra, talco da je moral v bolnico v tv lje. Stavbeni mojster Cvetko se jo di precej poškodoval. — Zastopstvo ljubljanskih akademikov na kraljevi poroki. Univerza 7 Ljubljani odpošlje na povabilo maršalat.a na poroko Njegovega v alk čanstv kralja Aleksandra, kot zastopnika akademikov ljubljanske univer g. Jeršiča Mirka, jurista in g. Mej®*9 Ervin-a, jurista. v ' -j — Gad je pičil kravo posestni® Pupaherja p. d. Serjanca v Vurma-ob Dravi. Pičil jo je, da pašniku/® čo, v vimo, da je drugi dan P0-?111.1. Ljudje pravijo, da je letos nenavaiu veliko kač. ’ ... — Iz ljubosumnosti je Eva VaJ udarila veleposestnika L. v VuTIIU\,. s sekiro po glavi in ga smrtno nevftr no ranila. Morala bi se zagovarja-prod sodnijo. Iz strahu pa jo baje P begnila v Avstrijo. — Vozili red, veljaven od 1> 1922. V tisku Mariborske tiskarne <*• ' je izšel vozni red v obliki lično'h rice. Novi vozni red obsega slfdc^ proge: Maribor—Postojna, Pc^?‘,1k Maribor, Zidani most—Sisak, ^isa-pii. Zidani most, Maribor—Pliberk' berk—Maribor, Maribor—-Pragersk. Nagykanisza, Nagykanisza—Prager® —Maribor in avto vožnje Marii Sv. Trojica, Inserati potekajo od slovenskih tvrdki' povrh teg® j več strani prostora za beležke. M red je pregleden in zanesljiv. N8/ ,0 ne manjkal v nobeni hiši. Primete11^,, v prvi vrsti za Mariborčane kakor di za vse, ki žive ob žolez.progah ^ riborske oblasti. Cena 2 din. Dobiva v upravi »Tabora«. Mariborske vesti- Maribor. 2. junija * ■ m Poslanca dr. Kukovca je naf^j,4; »Straža«, ker sta mariborski in ^ stanovanjski urad privolila v to, ^ zamenja svoje celjsko stanovanj6 ^ drugo stanovanje -v Maribora, ^ Kukovec je torej dal za stanova®3.,^ Mariboru popolen ekvivalent v ^Lo Vsled tega so napadi »Straže« skr®3^ neukusni, zlasti tudi še oni 'sijg-veki govori o dr. Kukovcu kot milijonaT' Kdor ye, da je dir. Kukovec vsi®6. ^ tenzivnega političnega dela ,ž0 Jeseni popolnoma zanemaril svojo nišk opisarno. bo tudi bajko o njeg6 0, milijonih vedel pravilno oceniti, gj stalom pa ne smatramo za vred®6 kaj več reagirati na puste osebn° vektive. m Pameten nasvet je dal skim frančiškanom občinski s °rIl!r lec g. Bahun. Frančiškani menda trajo mestno občino za nekako ®° L. kravo. Enkrat naj bi jim opustil® klado na vino, drugič naj bi ji® čala stroške za napeljavo elektri razsvetljave in mogoče imajo še k ‘ druge želje. Obč. svet. g. Bahun pa, , je pri zadnji občinski seji _ svct0 e3 naj prodajo nekaj vina, ki ima prav visoko ceno, pa bo denarja toče. V tem se strinjamo tudi mi, občina ima dovolj mestnih usliiz cev in drugih revežev, za katere morala skrbeti, a ji primanjkuje « namih sredstev, no pa, da bi podP-samostane, ki itak ne trpe pomauj nj!m Za Jugoslov. Matico j‘e Gerasim Araenjuk, parni ledar, , vojna bolnica, 100 K. (Prosimo nega*blagajnika J. M., da znesek ua v našem uredništvu). ;T B O E« * ^raD s Maribor, t _____________ m Nove tovarne v Mariboru. Po preobratu se je začela industrija v Mariboru silno razvijati. Ustanovilo se 3e mnogo domačih podjetij, pa tudi iz inozemstva, večinoma iz Češkoslovaško se je priselilo mnogo tovarn, ki izdelujejo blago, katerega' pri nas še nimamo, n. pr. tekstilno blago, kemikalije itd. Tvrdka Kiibal iz Češkoslovaške namerava v Melju zgraditi novo tovarno za izdelav« vodovodnih, plinarskih in drugih cevi ter je že prosila pri občini za potrebno stavb išče v izmri 700 kvadratnih metrov. Novo tovarno tekstil gradi v Melju češka tvrdka Bedrich Šonsky. To bo že tretja tovarna te vrste v Mariboru. S tern zopet pridobimo nova podjetja, ki jih dosedaj krvavo pogrešamo. V kratkem prinesemo zanimivo statistiko o razvoja industrije v Mariboru po preobratu. m Cestna železnica bi bila v Mari-wru res že nujno potrebna. Kakor slišimo, je dobila mestna občina že več. Ponudb in načrtov za zgradbo take železnice in bo o tem v kratkem razpravljal tudi občinski svet. Ni pa še za to Potrebnega kapitala. Upajmo, da to ne ko oviralo izpeljave tega načrta. Želeti je le, da bi se v to podjetje ne u-frnezdil tuji kapital in bi ne imeli poseje takih sitnosti, kakor jih imajo druga mesta, ter mislimo, da so bo za to našlo dovolj domačega kapitala. m Koncert »Drave«, Koncert, ki ga priredilo narodno železničarsko Klasbeno društvo »Drava« včeraj zvečer v Gotzovi dvorani, je uspel nad vse pričakovanje dobro. Dasi bo treba 8e mnogo truda in vaje do popolne u-Slajenosti, ^e bil včerajšnji koncert, —■ Prva.večja prireditev »Drave«, — najboljši doka.z, da se mlado društvo stalno, iu krepko razvija. Obisk je bil POvoljnejši, kakor je pri, koncertih v Mariboru navada in je imelo društvo £*ej tudi gmoten uspeh, iz katerega ria(;^3Iia potrebna denarna sredstva. O koncertu samem sprego-orimo na drugem mestu. , JP- Popravek. V -poročiln o zadnji cinski seji nam je zopet enkrat na-Piavil tiskarski škrat par napak,- ki -a-i jih blagovolijo čitatelji popraviti, ostalo je ime vdove po pokojnem estnem uslužbencu Ziever. — Podpo-f Jz ubožne ustanove Badla se ne iz-juaca 2 vojnimi posojili, temveč iz ob-rosk6ga nbožnega fonda, dokler se T^deva z a;vstrijskimi vojnimi posojili Uredi. — Stavbišče pri Dijaškem do-za katerega je prosila Prva hr-at»ka štedionica, ne pride v poštev /a Zgradbo hiš, ampak za zgradbo šol krščanske, obrtne itd.). Razen teh je ^ Veo manjših napak, katere naj bla-&0 voli j o čitatelji eami popraviti. m Otroška gledališka predstava v studencih. Šolska mladina v Studen-n1 uprizori v soboto dne 3. .t. m. ob v Uri zvečer v Sokolskem domu v Stu-“«Uciih znano krasno mladinsko igro vj^sguljčica«. Kostume je posodilo prodno gledališčev Mariboru; kar ,°de efekt gotovo še povečalo. Čisti “Jj^ioek je namenjen pirepootrebni šo^ ? * knjižnici. V petek popoldne se jo j^alo za domačo šol. mladino ob pro-Vstopnini. Sobotno predstava je pa .Cenjena v prvi vrsti očetom, ma-4x1 prijateljam šol. mladine v »r^dencih. Upati je na obilno udele-Igra se na binkoštno nedeljo^ ob ’3> Uri ponovi in sicer je uprizoritev plenjena pred vsem mladini iz oko-hl?e in iz mdsta. Seveda se je pa lahko r^leži vsakdo. Vstopnina . je nizka h da je omogočen poset tudi ubož-Kdor se zanima za to uprizo-tn6v> naj ne zamudi prilike. _ Ker se v°rajo kostumi vrniti gledališču že ' ^©delju, ne bode mogoča še kaka po-*^Vitev. < i Sentimentalen labod. Stalni ob-O^Valeo mestnega parka nam piše: j/tlcair je vodo v parkovem ribniku ir^Pr&glo skizasto žabje zelnilo, ima .®lj labod slabe čase. Njegovemu ^ Mičnemu čutu se gabi plavanje po ^ 1 ^mazani luži, (ki jo semintja raz-/-ojo filietrske •. race), zato pa sentimentalno poseda na otoiku med trstiko s 1 Pa na obali. Morda sanja o dneh, j Ro bo olepševalno društvo spomnilo, v/ ta zelena mlaka ne spada varnostni j^k in bo namesto žab.gjojilo ribe! Saj ake misli pae pride labod, ko po-^ W-ohali„ m Klub mariborskih novinarjev. Mariborski novinarji so si brez ozira na politično stališče v okrilju ljubljanske sekcije Jugoslovenskega Novinarskega Udruženja v varstvo svojih interesov in v svrho povzdige stanovskega ugleda ustanovili na popolnoma stanovski podlagi lokalno organizacijo pod imenom »Mariborski novinarski klub«. Predsednik kluba je g. Vekoslav Špindler, ravnatelj časopisnih podjetij Mariborske tiskarne, podpredsednik g. Milan Plut, vodja podružnice »Jutra«, tajnik pa g. Franjo Golob, urednik »Straže«. m Kaj pravi falska elektrarna? ,Z ozirom na naše članke o mizeriji naše električne naprave iiarn je poslala falska elektrarna dopis, v katerem stoji med drugim: Dblžjtve napram elek- trarni in nastavljencem so neosnova-ne. Ne odgovarja dejstvu, da vsled motenja v falskih napravah vsak hip u-gaša električna luč. Zadnje motenje na daljnovodu Fala - Maribor smo imeli 23. decembra 19*21. in je bila mesto takrat 10 minut brez elektrike. A ko pa se posamezni deli mesta večkrat brez e-lektrike, jo to zgolj krivda mestnega električnega podjetja. Zavračamo podtikanje, da bi nalašč prekinili dobavo toka in s tem škodovali, prebiralcem. Ni res, da bi bil sploh katerikoli naših nameščencev v baru, mesto da bi se bil brigal za razsvetljavo, akoravno to ni bila njegova stvar, temveč stvar mestnega elektriškega podjetja. Kakcft jo iz poročila mestnega elektriškega podjetja razvidno, jo nastalo zadnje motenje vsled defekta v napravi mestne občine ter nima z našimi napravami ničesar opraviti. Naš inženir je stopil takoj po motenju z mestnim eiekt. podjetjem v zvozo ter smo skupno našli napako. Prosimo vsled tega p. n. občinstvo, da se v slučaju motenja ne razburja po nepotrebnem, ker na celem svetu ni nobene elektrarne, in če bi bila tudi največja, kjer no bi vsled nepričakovane obrabe materijama ali vsled atmosferičnih vplivov nastalo od slučaja do slučaja kako kratko prelci-njenje toka. Zanimanje p. n. občinstva na brezhibnem funkcij on ir an ju popolnoma uvidimo in si bodemo po možnosti prizadevali, da se motenja ne ^.gode in če slučajno nastanejo, da se čim-preje odstranijo. m Ljudska univerza. Danes v petek ob 20. uri predavanje g. dr. Jana o bankovcih (nadaljevanje in konec). — Prihodnji petek dne 9. t. m. propagandni večer Društva jugoslav. porno-raca v Zagrebu s predavanjem poročnika trgovske mornarico g. prniča o važnosti morja in pomorstva. mZa Protituberkulczno ligo je nabralo tisk ar n iško, litografsko in uredniško osobje Mariborske tiskarne mesto venca na grob umrlega tovariša knjigoveza Vladimirja Zoričiča 262.50 Din. K temu je dodal brat pokojnika, inženir Zoričič še 200 Din. Nadaljo so darovali: nadzornik g. Štefin, uspeh zbirko med uradništvom in delavstvom glavnega kolodvora, 581 Din., g. Džamonja 250 Din., notar dr. Korbar; 300 Din., odvetnik dr. Koderman 200 Din. ter odvetnik dr. Rosina, trgovina s pohištvom Karol Preis, trgovina s papirjem J. Šef, g. Ogrizek in tvrdka Schenker in drugovi po 100 D. Vsem darovalcem najiskrenejša hvala! Posnemajte! m Slušatelji jurid. fakultete v Ljubljani, ki so si dno 27. m. m. ogledali mariborsko moško kaznilnico, se_ zahvaljujejo. tem potom najiskrenejšo g. dr. Graeselli-ju, drž. pravdn. ing. Fischer-ju, višjemu ravnatelju kaznilnice, za njiju trud pri razkazovanju kaznilnice, g. Žmavcu, ravnatelju vino-rejske šole in g. Džamonji pa za njiju trud pri razkazovanju vinorejske šole oziroma vrtnih nasadbv. Ravnotako izrekajo, .>• najtoplejšo zahvalo vsem onim mariborskim cenjenim rodbinam, ki so jih v svojiih hišah tako prijazno sprejeli in pogostili. m Mariborsko banice ostanejo v soboto pred prazniki cel dan zaprte. m Kavarna v parku. Maribor je dobil zopet nov zabavni lokal, ki je namenjen Vrcdvsem poletnemu času. Gg. Valjak in Klemenčič sta zgradila v mestnem parku lepo, moderno urejeno kavarno, ki se po štilu in uredbi približuje podobnim velikomestnim napravami Otvoritev v .soboto ob 1(>. uri. m ]\fiinchenska »Eintracht«, ki bi inafila jutri tekmovati s tukajšnjim MAK, no pride, ker ni dobila potnega dovoljenja za našo državo. m Nadaljevanje 3. redne seje občinskega sveta mariborskega so vrši v petek, dne 2. junija 1922. ob 19. uri v mestni posvetovalnici. m Zasačeni tihotapci na Plača. Zagonetna smrt zagrebškega tihotapca. Dne 1. t. m. popoldne ob 16. uri je pripeljala pogranična straža na okrajno glavarstvo v Mariboru več tihotapcev, ki jih je zajela na Plaču, ko so brez potnih listov po skrivnih potih poskušali priti preko meje. Med njimi je bil tudi neki Franc Keršler iz Zagreba, katerega je straža radi oslabelosti pripeljala na vozu pred okrajno glavarstvo. Med zaslišanjem ostalih tihotapcev so je stanje imenovanega tako poslabšalo, da se jo odredil takojšnji prevoz obolelega v bolnico. Toda bilo je že pronozno. Keršler je meri tem že umrl. Zena umrlega, katero je tudi straža aretirala, jo trdila, da je nastopila smrt njeneg moža vsled slabega ravnanja stražnikov napram njenemu možu. Priča Damljenovič, ki je tudi bil v tihotapski družbi in jo bil tudi od straže predveden, ni videl, da bi kdo udaril Keršlerja. Mrtveca so je odpeljalo v mrtvašnico in so se že storili potrebni koraki, da se. eugotovi /zrol: potrebni koraki, da so ugotovi vzrok m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. US—S3—GŠS—£3)—1n—Sl—13!—©3—BS Oglase za Binkoštno številko Hsta s^esprejeina samo do 10. ure prodp. QgMi3 ~-tč3—£§3—□—£§)—Cg3—® Kultura in umetnost Ljudski koncert »Drave«, ki se je vršil v četrtek v Gotzovi dvorani, je prav dobro uspel. Udeležba je bila lepa, vstopnice baje razprodane. Vse točke koncerta so bile tako lepo izbrane in prednašane, da je lahko gotovo vsakemu žal, ki ni bil deležen tega lepega poletnega večera v Gotzovi dvorani. »Drava« jo prišla v Maribor iz Studencev, iz najširših plasti mariborskih Slovencev, vendar pa si od nastopa do nastopa pridobiva trdnejših tal v mariborskem kulturnem življenju. Pri včerajšnjem koncertu je po vzgledu Glasbene Matice tudi »Drava« nastopila z vokalnimi, vokalnoinstru-mentalnimi in orkestralnimi točkami. Orkester je pod spretnim vodstvom g. Skačeja proizvajal Hlinkovo overturo k operi »Ruslan in Ljudmila« ter F. S. Vilharjeve »Jadranski zvuci«. V splošnem je bilo izvajanje še precej precizno, 'čeprav je bilo čutiti pomanjkanje potrebnih številnejših vaj. Pred vsem pa bi bilo potrebno orkester spo-polniti z godali. S nevskim sporedom nam je »Drava« podala čeden pregled spodnještajerskih, skladateljev, tor sta bila zastopana predvsem oba Ipavca. Veoer je bil radi tega nekoliko enoličen, vendar pa zopet toliko vzgojen, da |>i »Dravi« naravnost priporočali nadaljevati to svojo kulturno zadačo. Zbor jo že na precejšnji višini, zlasti moški in je pričakovati, da bo agilni pevpvdja g. Premrou svojo »Dravo« čim nreje usposobil za smelejše skladbo. Zborova solista g. Živko in Cepič imata prav simpatičen materija!, prvi liričen tenor, drugi bas-bariton. G. Živko ima že. dokaj izšolan organ, o-bema pa manjka izrazitejši čut interpretacijo, tako da zveni njun glas še preveč šolarsko. Živim je najbolje u-sipela: »Pozabil som mnogokaj fleklo.« Naša priljubljena on er n a pevka Slavica Mezgečeva pa je s svojim nastopom zopet pokazala, da more podajati pesmi z občutkom, iz katerega diha njena duševnost, tako da jo tudi mahoma osvojila občinstvo. Gdč. Hegedu-šičeva je spretno in diskretno spremljala na klavirju in sto z gdč. Mezgo-čevo prejeli lepe šopke s trobojnico. Koncert se je lepo zaključil z melodično in efektno dr. Schwabovo »Zlato kanglico.« »Drandc čestitamo na u-apehu. x Slovenski1 koncert v Pragi. V Pragi, se je vršil minule dni slovenski koncert. O tem piše v »Prager Presse«, glasbeni kritik Jos. Rartoš sledeče: V sredo se jo vršil v »Mozarteju« slovenski koncent. V Praitd zelo malo pozna- mo slovensko glasbo in bi bili hvaležni za vsako smoitreno propagando. Žal da jo bil program brez vseh podatkov, vseboval pa je tudi take točke, ki nimajo s slovenskim koncertom nič skupnega (arije iz oper Čajkovskega, Verdija, Meyerbeera Saint-Sainsa!). V splošnem pa jo bil koncert na visoki stopnji in dva simpatična pevca, ki sta nastopila (Pavel Debevec in Zora Ropasova) sta, so odlikovala po dobrih glasovih in dobrem petju. Tudi primeri slovenske vokalne glasbe so bili dobro izbrani (Lajovic, Škerjanc, Ravnik) in so nam zapustili željo, da bi so bližjo seznanili s to zanimivo glasbo. Sokolstvo. o /nosti na dan kraljevo poro« ke se leleži Sokolsko društvo v Mariboru v kroju in sicer je za člane (Sokol ice in naraščaj so izvzeti) obvezno, da so vdeleže dopoldanskih slavnosti brez izjeme v kroju in 3e zberejo v to svrho ob 'A 10. uri dopoldne na dvorišču Narodnega doma. Za člane kola jahača izide pojseben poziv. ,' Objave. § Mestni kino. »Mož brez imena« aR »tat milijona« pustolovščina v 6. epo-Iiah po romanu »Peter Voss tat milijona«, I. epoha »Tat milijona« v 5. činih se predvaja v petek,-soboto, node ljo in pondeljek'. . ,• I. 'Mariborski bioskop. Veliki program za binkoštne praznike se prične z današnjim dnem s seniaci jonal n im filmom »Tarzan«, ter traja do vključno torka. Ta drama, ki se odigrava v •pragozdnih džunglah, prinaša ob enem najkrasnejše slike o krasotah pragozdov in življenju divjih živali, »Tar-zan«^ jo prvovrsten film, ki je povsod vzbudil veliko zanimanje in občudovanje. Gospodarstvo. g Veleprodaja soli v Sloveniji ja uprava' drž. monopolov v Beogradu za Slovenijo do konca tega leta dala v zakup žitnemu zavodu v Ljubljani. Zaloge ima žitni zavod na bivšem Šta-' jerskem sledeče: v Celju Trgovska zadruga »Sloga«, v Slovenjgradcu Ivan Rojnilc, v Mariboru Anteni Tonejc, v; Ptuju Jos. Omig, v Dol. Lendavi Ivan Toplak. Prodajne četne jedilne soli so pa enkrat sledeča: morska bela sol 24() Din., morska siva sol 230 Din., angleška sol, kamena sol v gručah, sol v, briketih in drobna zmleta minerala* sol po 250 Din. za 100 leg. g Vinarsko društvo v Mariboru Dne 28. maja 1.922 se je ustanovilo v, smislu pravil Glavne zveze jugoslovanskih vinogradnikov krajevno vinarsko društvo v Mariboru. V izvrše-valni odbor so bili izvoljeni: Ivan Janžekovič, velepos. v Leiteršpergu, podpredsednikom; Franjo Thaler, veleposestnik v Št. Il}n, podpredsednikom; Sottler Josip, strokovni uradnik vin. šole v Mariboru, tajnikom; Miovič Peter, veleposestnik v Št. liju. blagajnikom; Supanič Alojzij, veleposestnik v Vajgnu, Šerbin^k Ivan, posestnik v Vrtičah, Rudi Franjo, posestnik v Kamnici; Robič Feliks, veleposestnik v Limbušu, odbornikom. Društvo šteje danes že več sto članovi temu primerno je bila udeležba na ustanovnem zboru jako lopa, kar zna-či, da jo zanimanje med vinogradniki za društ. veliko. Navzočim je ugajalo 'predavanje vinarskega ravnatelja g. Puklavca o pravilnem zatiranju trtne strupene rose* (Peronospera vitioola) ter grozdne plesni (Oidium Tuckeri), osobito, ker je predavatelj iz lastne skušnje povedal marsikaj novega. Vinogradniki! Organizirajte se povsod v smislu uvodoma navedenih pravil, ki so Vam že znana, da pridemo čim prej do ustanovitve pokrajinske oz. glavne zveze vinogradnikov cele Jugoslavije, ki bo vsestranski zastopala koristi vseh vinogradnikov. V slogi je moč! Za sprejem v društvo naj se oglasijo mnimanci mariborskega okraja prf tajniku Josipu Sottlerju na vinarski in sadjaraki šoli V Mariboru ali pa pr! drugih zaupnikih, ki se nahajajo eko-ix) v vsaki občiniv ,/ Ne pozabite naročrtmsl Velika Izbira: Dežnih tiMBBBBBgm 11 IttlMHHHH 11 ' ' IS H Pozor! Pozor! M Najlepše darilo za Vaše birmance bi bila slika, katero Vam nudi popolnoma novo urejen ter najcenejši Se priporoča lastnik domačin !—% Fran Kurnik. upravo „Tabora' Lastnik in izdajatelj; Konzorcij .Tabor*. Tiska; Mariborska tisiw*» A, 4* Sfiraa ■tnonDOT, d, j unij a ivzz. Od subote dnevno VELIKA KAVARNA KONCERT 869 3-i Pretrgana pesem. Poljski spisala Eliza Orzeszkowa. Prevel Vinko Alblč. (23) Kljub raznim čustvom, k! so se porajali v njeni notranj