Junij 1995	____ _________ leto2/številka 18, cena 70 Sit __________ SplOŠna banka koper
DISKONT
PETRA
v Luciji
-	ugodne cene
-	lasten velik parkirni prostor
ODPRTO VSAK DAN NONSTOP ob nedeljah in praznikih od 8.-13. ure
Tel:70-109 in 71-925
VODA IZ GRADOL LE ŠE DO LETA 2005
IZREDNA PODRAŽITEV VODE
Občina Piran je vse bolj odvisna od oskrbe z vodo iz smeri Rižana. Sporazum oz. pogodba o vodooskrbi iz Gradol ob reki Mimi ima dvostopenjski končni rok. Prvo zmanjševanje pravice do dobave vode se bo začelo 31. oktobra letos, popolno prenehanje pravic dobave vode iz Gradol pa je predvideno za leto 2005.
Da se ne bi ponovilo leto 1987, ko so obalna mesta in tudi Piran ostali za nekaj časa brez vode, od tega leta naprej pa'je oskrba kar zadovoljiva, se kaže potreba po večji koordinaciji med obalnimi občinami in oblikovanju skupnega programa za investicije z vodno oskrbo Obale in zavarovanje že obstoječih vodnih virov.
Rižanski vodovod je pripravil program investicij v vodno oskrbo in zavarovanje vodnega vira Rižana za leto 1995 in ga predložil v obravnavo obalnim občinam. Gre za ogromen investicijski zalogaj 2.05 milijarde tolarjev. Samo za odplačilo mednarodnega kredita bo treba zagotoviti letos 400 milijonov SIT. Približujemo se namreč tisti kritični točki, ko se možnost dobave količine vode in porabe izenačujeta. Izjava svetnika na seji Piranskega občinskega sveta, češ, mene briga samo piranska občina, verjetno v tem kontekstu ni bila najbolj umestna.
Izredna podražitev vode Glede na stalno omejevanje cen vode s strani države, le-ta ne zagotavlja potrebnih sredstev za yračilo stroškov in glavnice, kredita in ker Rižanski vodovod zaradi prenizke cene vode načrtuje 122 milijonov tolarjev izgube, predlagajo izredno podražitev cen vode v Poprečju za 30% od 1.5.-30.9., od 1-10 - 30.4. pa za 10%.
PIRANSKA GARAŽNA HIŠA
Več predlaganih lokacij. Katera bo prava?
TURIZEM
MANJ UGODNE NAPOVEDI
Med poglavitne krivce za to, da v Sloveniji menda ne bomo mogli doseči 20-odstotnega povečanja turističnega prometa, lahko prištevamo tudi nenormalno junijsko vreme. Dežje sproti odganjal še tako vztrajne turiste. Tudi plaže in terase niso povsem zaživele in tako ni bilo kdove kakšne zunajpenzionske potrošnje. Pritožujejo se tudi trgovci.
Najbolj previdni že ocenjujejo le 10-odstotno letošnjo rast turističnega obiska, kar bi, glede na razmere, menda tudi bilo še znosno.
Ali je strategija o novi organiziranosti slovenskega turizma in usmeritvi v individualni turizem (individualni turisti v primerjavi z agencijskimi zbežijo iz hotela že po vsaki rosi) zadetek v črno, bomo videli ob koncu sezone, (fk)
GTZ BO V RADENCIH
Letošnji 42. Gostinsko turistični zbor Slovenije bo v zdraviliškem kraju Radenci 24. in 25. oktobra Tako so sklenili na seji odbora Združenja za turizem in gostinstvo 16. mala. Podobno kot na vseh dosedanjih gostinsko turističnih zborih bo tudi na letošnjem poudarek na razstavah in tekmovanjih delavcev gostinske stroke. Pripravili bodo razstavo omizij, kulinaričnih in slaščičarskih izdelkov, tekmovali bodo v kuhanju in postrežbi menuja, pripravljali bodo jedi pred gostom. Pomerili se bodo delavci recepcij, sobarice, barmani.
GTZ Slovenije obišče od 3000 do 4000 gostinsko-turističnih delavcev in 1000 bodočih kuharjev in natakarjev - učencev srednjih gostinskih šol Slovenije. Letošnji moto GTZ: Sodelovanje - kakovost - uspeh.
Informacije v zvezi GTZ dobite na tel. 061/1328-218.
ENI SO PROSLAVLJALI DRUGI SO PISALI
PETICIJ O	STRAN 8
Piranski občinski svet je na svoji seji 8. junija obravnaval predlog možnih lokacij za gradnjo garažne hiše v občini, da bi tako čimprej vsaj delno rešili problematiko mirujočega prometa v Piranu. Njena pomembnost se stopnjuje vsako leto s prihajajočo turistično sezono, končne rešitve pa še ni. Občina Piran je razdeljena na tri večja naselja, Piran, Portorož in Lucija, problemi mirujočega prometa pa najbolj izstopajo v mestnem jedru Pirana, v zadnjih letih pa tudi v Portorožu in Luciji. Zavod za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora občine Piran je predstavil celovito problematiko tega vprašanja in pregled možnih lokacij.
Z izgradnjo garažne hiše na območju letnega kina bi pridobili 123 parkirnih mest, na območju avtobusne postaje 240, v Tomšičevi ulici 24, pod Tartinijevim trgom 192, ob obali pri hotelu Piran 192, pod terasami pred obzidjem 248, pri cerkvi sv. Jurija 564 in za hotelom Piran 179. Za mesto Piran so predvidene lokacije garažnih hiš na severni strani ob cerkvi sv. Jurija, pri bencinski črpalki in pod obrambnim domom.
(nadaljevanje na 2. strani)
IMENOVANJE S HIBO
Generalnemu direktorju Hotelov Palače d.o.o. Portorož podaljšali mandat brez javnega razpisa
Namestnik družbenega pravobranilca RS in Kopra Ciril Koprivc je na osnovi prijave iz Hotelov Palače poslal predsedniku Upravnega odbora skupščine Hotelov Palače d.o.o. Marinu Domiu pobudo, da navedeno odločitev UO uskladijo s predpisi. Predlaga, da UO na svoji seji imenuje v.d. generalnega direktorja podjetja za čas do imenvanja generalnega direktorja po opravljenem javnem razpisu, vendar najdlje za čas enega leta od njegovega imenovanja. (56. člen ZP). To pomeni, da bi moral UO sedanjega direktorja razrešiti, imenovati vršilca dolžnosti in razpisati prosto delovno mesto. (Podjetje je namreč v 100-odstotni družbeni lasti.) Da imenuje direktorja po opravljenem javnem razpisu v skladu s predpisi za dobo 4 let (26. člen statuta). Obvestila o realizaciji pobude, ki jo je poslal 17. maja, še ni prejel.
Generalnemu direktorju Hotelov Palače d.o.o. je 28. februarja letos potekel 4-letni mandat. UO je, ne da bi razpisal prosto delovno mesto in tako omogočil še komu, da se prijavi ( s tem je po mnenju družbenega pravobranilca kršeno tudi določilo ustave, ki govori o enakih pravicah), 31.3.1995 potrdil 4-letni mandat sedanjemu generalnemu direktorju oz. do lastninjenja podjetja Hoteli Palače Portorož d.o.o. "Podaljšan mandat je bil sprejet formalno, ker je 4-letni rok s 1.3.1995 generalnemu direktorju potekel in se po zakonu zadeva podaljša ...", piše v zapisniku UO Hotelov Palače.
Pravobranilec je drugačnega mnenja in ocenjuje, da zadeva ni v skladu s 54. členom Zakona o podjetjih, 18. členom Zakona o delovnih razmerjih in 26. členom statuta Hotelov Palače d.o.o.
"Vztrajal bom, da to formalno napako odpravijo, ali mi dokažejo nasprotno", je rekel družbeni pravobranilec Ciril Koprivc.
primorski u^Hp
| . - piromko udojo	"
OD VSEPOVSOD
TRST - usmeritev na Vzhod
Tržaški župan Illy je pred dnevi spregovoril lombardijskim podjetnikom. V zvezi s Projektom - Trstje poudaril, da bi se to obmejno mesto moralo bolj usmeriti na vzhod. Tam so Nemci že veliko postorili in se dodobra vključili v vzhodno gospodarstvo, ki je še vedno velik "rezervat" za vsestransko sodelovanje in iskanje novih tržišč, kjer se da še vedno dobro tržiti.
Riccardo Illy je pozval Rim, naj pomaga Sloveniji pri naporih za čimprejšnjo pridružitev Evropski uniji, saj bi se s tem odprle nove možnosti za še bolj tesno vsestransko sodelovanje med Italijo in Slovenijo.
TRST - Mednarodni simpozij o alkoholikih
V Trstu se je te dni končal mednarodni Simpozij o preventivnem zdravljenju alkoholikov in zasvojencev z mamili in tobakom. Alkoholizem v sosednji Italiji je veliko bolj razširjen, kot si mislimo, so rekli na simpoziju, ki so ga organizirale tržaška, dunajska in zagrebška univerza. V Italiji umre zaradi prekomernega uživanja alkohola 15 tisoč oseb.
RIM - Ministri EU prehiteli Agnellijevo
Zunanji ministri Evropske skupnosti so 12. junija '95 z odobravanjem pristali na parafiranje sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije Evropski skupnsti. Tako so pravzaprav prehiteli italijansko zunanjo ministrico Susanno Agnelli, saj, kot vemo, ima Italija še vedno nekaj pomislekov glede odpravljanja spornega člena slovenske ustave, ki prepoveduje tujcem nakup nepremičnin. Vsekakor je k "omehčanju" naše sosede, ki nam je že tolikokrat preprečila pot v Evropo, pripomogel tudi pred dnevi nenaden kratek obisk dr. Drnovška v Rimu. Italijo sedaj zanimajo predvsem tudi podrobnosti izvedbenih predpisov iz predlaganega novega določila naše ustave, ki bo govorilo o možnostih, da tujci lahko pri nas kupujejo nepremičnine, torej tudi slovensko zemljo. Sporazum so torej parafirali, niso nam pa odprli poti za Cannes.
KOPER - Pred italijanskim konzulatom ni več gneče.
Čeprav se rok za vložitev prošenj za pridobitev italijanskega državljanstva počasi izteka (15.avgust), pred njihovimi vrati ni videti več ljudskih množic, ki bi tako kot lansko poletje vztrajale in čakale na oddajo prošenj. Do konca lanskega leta so prejeli 1500 vlog in nekateri prosilci so že dobili pozitivne odgovore. Italijanske potne liste lahko dobijo tudi, če nimajo stalnega prebivališča v Italiji.
Po veljavnih predpisih lahko dobijo italijansko državljanstvo vsi tisti, ki so bili leta 1947 italijanski državljani. Mnogi so pri tem računali tudi na dvojno državljanstvo. Razlogi so zelo različni. Nekateri imajo preko meje sorodne zveze, drugi si to želijo iz ekonomskih razlogov, tretji spet kar tako, za vsak slučaj...
TRST - Nova letalska zveza z Moskvo?
V	Trstu se je pred kratkim mudila ruska gospodarska delegacija. Med drugim so se pogovarjali tudi o novi letalski zvezi, oz. liniji, med letališčem Ronchi in rusko prestolnico Moskvo.
TRST - Vidljivost slovenskih TV programov ni najboljša. Sedaj, ko so po dolgih pripravah na TV RAI vendarle začeli predvajati TV programe v slovenščini, ugotavljajo, da je vidljivost zagotovljena le majhnemu delu prebivalstva Tržaške pokrajine. Pričakujejo, da bo vodstvo RAI zagotovilo boljšo vidljivost in pojasnilo tudi kriterije za namestitev delavcev na slovenski TV. Prizadeti krogi se sprašujejo, ali je bil s tem tudi dokončno opuščen projekt slovenske manjšinske televizije, vključujoč tudi TV Capodistria.
SLOVENIJA - Manj brezposelnih
Aprilska statistika beleži za nekaj odstotkov manjše število brezposelnih oseb v Sloveniji. Kljub temu čaka na delo oz. zaposlitev še vedno okoli 119 tisoč delavoljnih ljudi. Ob približno 600 tisoč zaposlenih in 450 tisoč upokojencih ta številka vsekakor ni vzpodbudna. Statistika žal še ni začela beležiti števila onih, ki iščejo delo in prosijo boga, da ga ne najdejo. Tudi tega ne, koliko Slovencev dela na črno in kljub temu prejema denarno podporo. V piranski občini čaka na delo okrog 1.000 delavcev.
LJUBLJANA - Objavili Statut Gospodarske zbornice
V	majski številki mesečnika Gospodarske zbornice Slovenije -Glas gospodarstva, sta objavljena Statut Gospodarske zbornice in Pravilnik o volitvah organov v GZS. Kandidatne liste naj bi bile oblikovane do 29. maja. Za predsedniško mesto GZS se potegujeta dva kandidata.
V	drugem členu statuta GZS je zapisano, da so obvezni člani GZS vsepravno-organizacijske oblike gospodarskih osebkov po Zakonu o gospodarskih družbah, vključno s podružnicami ter javna podjetja. Nadalje vse banke in druge finančne organizacije ter zavarovalnice, gospodarski osebki na področju obrti, ki se vključujejo v GZS preko Obrtne zbornice Slovenije, ki je kolektivna članica GZS, ter druge pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in imajo sedež v Republiki Sloveniji.
MOSKVA - Tereškova postala general
Primorski dnevnik poroča, daje Valentina Tereškova, kije 16. junija 1963 kot prva ženska poletela v vesolje, postala general. Sedaj ji morajo sešiti še generalsko uniformo, saj je to v zgodovini Rusije prvi primer, da bi ženska dobila tako visok vojaški čin. 58-letna Tereškova je po narodnosti Rusinja. Bila je tudi članica prezida a vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze od leta 1974 do 1990.
(nadaljevanje s 1. strani)
V	Portorožu pri hotelih Riviera, Mirna, Vojkov dom in ob GH Metropol. Predvidene so še lokacije garažnih hiš na območju portoroške avtobusne postaje, na mestu sedanjega avtoservisa v Fizinah in ob spodnjem vhodu v hotelsko naselje Bernardin.
V	Luciji poleg sedanjih že predvidenih lokacij, še na lokaciji ob sedanji lucijski deteljici, ob izstopu na glavno cesto Koper - Sečovlje ter ob križišču štiripasovnice z glavno cesto Koper - Sečovlje v podaljšku obrtne cone.
V	lanskem letuje podjetje Investbiro Koper ponudilo lokacijo garažne hiše pred vstopom v Piran, to je na tistem delu, kjer je narejen odcep za mestno parkirišče. Takrat je občina prejela tudi ponudbe za plavajoče garažne hiše, ki bi bile postavljene pred Piranom v bližini sedanje avtobusne postaje. Zaradi
neprimernega videza se zanje niso odločili.
Občinski svetniki so dali služban napotke in usmeritve za nadaljnje priprave, vendar se o dokončani lokaciji še niso odločili. Padel je celo predlog, da bi si lokacije ogledali. Kljub temu nam je uspelo izvedeti, da se posamezniki najbolj ogrevajo za dve možni lokaciji: ob cerkvi sv. Jurija in za bencinsko črpalko pred Piranom.
Če se bodo odločili za lokacijo na severni strani cerkve sv. Jurija, bo treba razširiti in usposobiti belokriško cesto, mesto pa naj bi povezoval z garažno hišo 7-metrski tunel za pešce. Svoje konjičke bodo morali pustiti obiskovalci kar v garaži - in peš skozi tunela v mesto! Ob tem bi zaprli dovoz v središče mesta.
Župan se bolj ogreva za gradnjo garažne hiše pri bencinski črpalki. Vse ka.že, da ob obilici predlogov z garažno hišo letos še ne bo nič.
FK
IMAM JO, TOREJ SEM
OSEBNA IZKAZNICA IMA TUDI POTOVALNO FUNKCIJO
PREDLAGANI ZAKON O OSEBNI IZKAZNICI TEMELJI TUDI NA VEČFUNKCIONALNOSTI; DOKAZOVANJU ISTOVETNOSTI, DRAVL-JANSTVA IN PREHAJANJA DRŽAVNE MEJE. MOŽNOST ZLORABE?
Vlada Republike Slovenije je sredi aprila letos določila besedilo predloga novega Zakona o osebni izkaznici in ga poslala parlamentu v prvo obravnavo. Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ št. 15.
Osebna izkaznica kot javna listina je v slovenskem prostoru predstavljala enega temeljnih dokumentov za dokazovanje istovetnosti. Zasnovana je bila na predpostavki, da je dolžnost slehernega polnoletnega državljana, da jo ima, oziroma, da jo ima pri sebi. Njeno funkcijo in vsebino je urejala federacija z zveznimi predpisi. Zvezni sekretariat za notranje zadeve pa je bil pristojen predpisati enotni obrazec osebne izkaznice in postopek za izdajanje. Funkcija in s tem tudi pravna narava osebne izkaznice se je z odločbo Ustavnega sodišča (Upravni organ za notranje zadeve ob izdaji osebne izkaznice ne more več zbirati podatkov o prstnih odtisih) in nekaterimi sklepi Vlade, bistveno spremenila. Vlada RS je po načelu reprocitete dopustila možnost državljanom prehajanje državne meje z Republiko Hrvaško tudi z osebno izkaznico oz. drugim dokumentom o istovetnosti. Odprla se je tudi možnost prehajanja državne meje z osebno izkaznico v sosednjo Avstrijo. Morda bomo v kratkem podobno rešitev dosegli tudi s sosednjo Italijo?
Na tej podlagi je osebna izkaznica kot javna listina pričela pridobivati tudi potovalno funkcijo, hkrati pa je odprla vprašanje osebnih podatkov v osebni izkaznici, zlasti podatke o državljanstvu. Sedanja ureditev narekuje sprejetje novega zakona, ki bo vprašanja v zvezi z osebno izkaznico urejal bolj celovito. Predlagani zakon temelji na načelu prostovoljnosti, kar pomeni, da lahko vsak polnoleten državljan svobodno odloča, katero javno listino bo imel in uporabljal pri izvrševanju svojih temeljnih pravic in obveznosti. Zaradi zasledovanja javnega interesa, da vsak državljan ima javno listino, je ta prostovoljnost omejena le na tiste državljane, ki nimajo veljavne listine, s katero je mogoče dokazati svojo istovetnost.
V	Republiki Italiji je osebna izkaznica opredeljena kot sredstvo za ugotavljanje istovetnosti za potrebe policije. Osebna izkaznica je v postopkih dokazovanja istovetnosti enakovreden dokument vsakemu dokumentu, ki je opremljen s fotografijo in ga je izdal pristojni državni organ, kot npr. železniška izkaznica, izkaznica za oficirje, vozniško dovoljenje, orožno dovoljenje, potni list in podobno. Osebne izkaznice ni mogoče uporabljati za drugačne namene, npr. za denarno poslovanje itd. V Republiki Hrvaški je osebna izkaznica obvezni dokument državljana. Je javna listina, s katero državljan dokazuje istovetnost, državljanstvo, datum in kraj rojstva, kraj prebivališča in naslov stanovanja. Republika Hrvaška je obdržala obveznost dajanja prstnega odtisa. Veliko bolj liberalno imajo ta vprašanja rešena v Avstriji, Nemčiji in Švici. BESEDILO ČLENOV
V	splošnih določbah predlaganega zakona o osebni izkaznici v prvem členu piše, da je osebna izkaznica javna listina, s katero državljan Republike Slovenije dokazuje svojo istovetnost in državljanstvo. Osebno izkaznico lahko državljan uporablja za prehod državne
meje v primerih in pod pogoji, kot je to določeno z meddržavnim sporazumom.
Drugi člen navaja, da ima pravico do osebne izkaznice državljan s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Državljan, ki dopolni 18 let starosti in nima veljavne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, mora imeti osebno izkaznico.
V	tretjem členu -predlaganega zakona je posebej navedeno, da se osebne izkaznice ne sme zastaviti, niti tuje osebne izkaznice vzeti z namenom zavarovanja kakšne koristi ali pravice. Osebno izkaznico izda pristojna upravna enota, na območju katere ima državljan stalno prebivališče.
Šesti člen določa, da na območjih občin, v katerih živita avtohtona italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, izda pristojni organ osebno izkaznico na dvojezičnem obrazcu, če državljan uporablja italijanski oz. madžarski jezik in želi, da se mu osebna izkaznica izda na takem obrazcu.
Osebna izkaznica se izda z veljavnostjo desetih let. Državljanu, ki še ni dopolnil 18 let, se izda osebna izkaznica z veljavnostjo petih let. Državljanu, ki izgubi, pogreši ali odtuji dve ali več osebnih izkaznic, se izda osebna izkaznica z veljavnostjo enega leta. S tem želi predlagatelj preprečiti možnost zlorabe osebne izkaznice, saj je zaradi njene potovalne funkcije ta možnost bistveno večja, kar se kaže tudi pri potnih listinah.
Vlogo za izdajo osebne izkaznice vloži državljan osebno pri pristojnem organu.
PRIMERNE KAZNI?
V	kazenskih določbah predlaganega zakona je navedeno, da se z denarno kaznijo 10.000 SIT kaznuje za prekršek državljana, ki nima osebne izkaznice ali veljavne osebne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ. Prav tako se z enako vsoto kaznuje državljana, ki na zahtevo uradne pooblaščene osebe noče dati na vpogled osebne izkaznice ali druge javne listine. Kaznuje se tudi, če svojo osebno izkaznico posoja drugi osebi ali, če si jo izposodi. Z denarno kaznijo 20.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki vzame tujo osebno izkaznico z namenom zavarovanja kakšne koristi ali pravice.
V	prehodnih določbah predlog zakona navaja, da se lahko osebna izkaznica, izdana po uveljavitvi Pravilnika in sprememb pravilnika o izvrševanju Zakona, lahko uporablja do izteka njene veljavnosti, vendar največ tri leta po uveljavitvi tega zakona, ki bo kot kaže, kmalu sprejet.
Predlagatelj pri pripravi novega zakona ni sledil dosedanji ureditvi, ki je temeljila na predpostavki, da je osebna izkaznica obvezen dokument za vse polnoletne državljane. Torej, le pravica ne pa izključna dolžnost, saj je istovetnost državljana mogoče ugotoviti tudi z drugimi javnimi listinami, ki jih je izdal pristojni državni organ in vsebujejo fotografijo. Pred-lagatelj meni, da je osnovni namen osebne izkaznice dokazovanje istovetnosti v državi, podrejeno pa za prehajanje državne meje na podlagi mednarodnih sporazumov.
Osebno izkaznico bo z določenimi izjemami mogoče izdati po kraju začasnega prebivališča.
V	IV. in V. poglavju je urejeno varstvo osebnih podatkov v skladu z evropsko Konvencijo o varstvu osebnih podatkov in Zakona o varstvu osebnih podatkov. Taksativno je našteto, katere podatke je državljan dolžan navesti na vlogi.
+ *
primorski u^p
I pironsko iidoja	.
BETON d.o.o. Lucija
PRIMER USPESNE PRIVATIZACIJE
Na razvalinah nekdanjega lucijskega družbenega podjetja Pirnar nastajajo nova zasebna podjetja. Eno takšnih je tudi BETON d.o.o. Lucija, ki ga že štiri leta uspešno vodi direktor Milan Todorovič.
V Sloveniji so šele v zadnjem času nekoliko bolj vidni obrisi preoblikovanja družbenega kapitala v zasebni in organiziranja novih zasebnih družb. Številna nova zasebna podjetja nastajajo tudi na temeljih ali razvalinah starih, ki nikakor niso mogla najti svojega pravega mesta v gospodarskem prostoru. Bila so nekakšni venomer sofinancirani in zaščiteni mastodonti, ki jih je pobral zob časa in nova gospodarska stvarnost, daje uspešen le zasebni kapital, seveda, če je dovolj motiviran za delo.
Skupina družbenikov je po stečaju Pirnarja kupila del premoženja in ustanovila povsem novo firmo BETON d.o.o. Lucija in začela poslovati na nekoliko bolj trdnih temeljih. Kljub rahli gospodarski krizi, ki je zajela tudi gradbeništvo, v tej firmi, zaradi solidnega poslovanja in tako rekoč brez reklamacij, ne beležijo padca proizvodnje in prodaje betona.
Pri njih kupujejo velike renomirane gradbene firme SGP Stavbenik, SGP Gorica ter številni zasebniki, samostojni podjetniki, obrtniki, občani iz bližnje in daljne okolice, ki potrebujejo že narejeni beton za gradnjo hiš, vikendov, cest, cistern itd.
Zanimivo je, da jim uspe, kljub draginji, ponuditi naj nižje cene na Obali.
BETON d.o.o. Lucija nudi celovite storitve:
* Proizvodnja in prodaja betona, prevozi na želj eno mesto naročnika in vgradnja betona z lastno avtočrpalko.
BETON d.o.o. Milan Todorovič, direktor Liminjanska cesta 111, Lucija tel.: 066/71-591 fax: 066/71-865 mobitel: 0609/630826


moBNaasm
PRIMORSKI SEJEM
OFF SHORE CENTER TUDI V KOPRU?
VENDARLE BOLJE KOT LANI.
Letošnji Primorski sejem v Kopru od 30.5. do 4.6.1995 sije po naši oceni ogledalo precej manj (morda okoli 10 tisoč) obiskovalcev, kot je pričakoval organizator. Izredno slab obisk je bil prvi dan sejma, sicer Pa je obiskovalce odganjal tudi dež. Razstavi)alci so imeli nekaj pripomb na organizacijo in čistočo, pa tudi na izdelavo sejemskega kataloga.
Najbolj nesrečno so se Počutili razstavljale! na makadamu. Organizator je vztrajal pri umiku, tudi zadnji dan sejma celo do Pol desetih zvečer, čeprav Se je mnogim začelo muditi s pospravljanjem. Ob slabi razsvetljavi so si morali Prižigati žaromete svojih vozil. Le redki so na sejmu iztržili dovolj denarja, da so lahko krili svoje stroške, sicer pa ni bil cilj organiza-*-0rja, da bi se sejem spremenil v navadno tržnico, Saj vendarle gre predvsem za razstavo in sklepanje dogovorov.
Precej zanimanja na sejmu Je vzbudilo novo vozilo ško-da Felicia, ki jo je ponujal koprski Avtoplus.
Po zadnjih informacijah iz Bruslja ni več nobenih formalnih zadržkov za ustanovitev finančnega off shore centra v Trstu.
Podobno finančno in zavarovalniško ustanovo, ki bo delovala na področju transakcij financ in tovrstnih zavarovalniških poslov ter s tem nudila široke možnosti gospodarskih povezav znotraj Evropske unije, naj bi dobil tudi Koper.
VOLITVE ORGANOV GZS BODO 19. JUNIJA
Volitve organov Gospodarske zbornice Slovenije (upravnih udborov združenj in območnih zbornic ter skupščine Gospodarske zbornice Slovenije) bodo v ponedeljek, 19. junija.
Na kandidatni listi za člane upravnega odbora zborničnega Združenja za turizem in gostinstvo Slovenije iz Območne zbornice Koper sta Franc Ohnjec, Hoteli Riviera Portorož in Danilo Daneu, Hoteli Palače Portorož.
Kandidati na listi za člane Upravnega odbora območne zbornice Koper iz piranske občine so: Davorin Adler, Droga Portorož, Danilo Daneu, Hoteli Palače Portorož, Enes Lojo, Igralnica Casino Portorož in Mitja Logar, GIZ Protour Portorož. Med kandidati za UO Območne zbornice Koper iz vrst združenja podjetnikov je tudi Dimitrij Živec, Pinija Portorož.
Predsedniški kandidati GZS so trije: Dagmar Šuster, magister pravnih znanosti, mag. Marjan Cezar in Jožko Čuk, magister ekonomije.
MEGA TRGOVSKI CENTER NA FERNETIČIH
Italijanski investitoiji in trgovske organizacijese ogrevajo, da bi mega trgovski center postavili na Fernetičih in ne na Opčinah, kot je bilo prvotno načrtovano.
primorski u^p
gz>- piroroko iidoio	I
IMAMO DOZIRANO INFLACIJO?
Analitiki ocenjujejo, da bi se lahko s skrbno načrtovano politiko denarja v obtoku in ob drugih ustreznih globalnih prijemih zmanjševanje inflacije nadaljevalo tudi v prihodnje. Bomo dosegli cilj 10-odstotne letne rasti drobnoprodajnih cen? S tako imenovano usmerjeno ali celo dozirano inflacijo nam bo morda uspelo, čeprav se ne bomo mogli izogniti nekaterim negativnim trendom, ki jih taka politika prinaša. Kaže, da v Sloveniji prvič po dolgem času vendarle ne pošiljamo v obtok prevelikih količin bankovcev brez pravega kritja in smo vsaj na tem področju uspeli odpraviti preveč štrleča nesorazmerja med denarnimi in blagovnimi fondi. Za kakšno ceno?
Večina Slovencev še kako čuti, da denarja preprosto ni, ali pa je zelo drag. Do njega je težje priti. Ker ni pretiranega povpraševanja po blagu in storitvah, si mnogi proizvajalci in trgovci niti ne upajo več dvigovati cen, čeprav jim tega nihče ne prepoveduje. Preprosto se bojijo konkurence iz tujine, pa tudi tega, da bi izgubili že tisto malo zvestih kupcev.
Tako imenovana dozirana inflacija, za katero se smatra, da pozitivno vpliva na proizvodnjo in naložbe, je menda že nekaj časa sestavni del vladne finančne in ekonomske politike. Z nekaterimi lepotnimi popravki in sprotnim uravnavanjem se bomo počasi približali evropskim inflacijskim razmeram. Tako bi se Slovenija veliko lažje in bolj enakopravno vključevala v evropski gospodarski prostor, ki ne pozna milosti. Inflacijo bo treba zbiti najmanj na 4 odstotke, kar ne pomeni nič drugega kot nadaljnje zategovanje pasu, zmanjševanje izdelavnih stroškov in plač.
12 ZMAJEVIH GLAV
Ekonomska teorija pozna 12 ali celo več tipov inflacij - pač glede na vzroke, zaradi katerih nastaja; denarno, kreditno, stroškovno, proračunsko, davčno, uvoženo itd. Nekateri pravijo tudi, da ima inflacija 12 zmajevih glav in stalno preži na nas. Težko bi z enim stavkom definirali vzroke oz. stanja, ki vplivajo na prehitro rast cen v našem gospodarskem prostoru. Nekateri niti ne verjamejo uradnim statističnim podatkom in trdijo, da je inflacija v resnici veliko večja od deklarirane. Pomemben prispevek k povečanju stroškov oz. inflacije so preobsežna družbena poraba (proračuni brez pravega kritja), preveliki stroški na enoto proizvoda oz. storitev in še vedno previsoke plače.
INFLACIJO POZNAJO ŽE DOLGO
Besedo inflacija (lat. inflatio - naraščanje; poplava bankovcev v obtoku, razvrednotenje denarja brez pravega kritja, t.j. v nesorazmerju z blagovnimi fondi) so prvič uporabili oz. zaznali njeno pogubno moč v Ameriki v času državljanske vojne 1861-1865. Obdobje velikih galopirajočih irtflacij seje začelo z uporabo nekonvertibilnih valut. Napak pri pretirani izdaji denarja brez kritja je v svetovni zgodovini kar nekaj. Že pred davnimi leti 1716-1720 je John Law izdal 2.700 milijonov Liver, seveda ob nezadostnem blagovnem kritju (le 48 milijonov). Tako je Livra kaj kmalu postala ničvreden komad papirja. Podobne galooirajoče inflacije poznamo tudi iz časov francoske revolucije, Napoleonovih vojn. Pozneje v Latinski Ameriki. Nekateri starejši ljudje se še spominjajo nekaj deset tisoč odstotne inflacije nemške Reichsmarke tik pred II. svet. vojno in času vojne. Pa tudi nekdanja Jugoslavija ni izjema. VARLJIVI OBČUTKI
Ko inflacija preraste "normalne" okvire in zbeži nadzoru, sprva deluje stimulativno, saj vsakomur daj občutek, da je nekaj pridobil. V resnici pa izzove težke ekonomske in socialne posledice. Povzroča prerazporejanje narodnega dohodka in udari po slojih prebivalstva, ki imajo le fiksne prihodke in prihranke. Je v prid dolžnikom in imetnikom trajnih dobrin. K tlem potisne upnike in kupce. Mnoge, ki se ne znajdejo v inflacijski spirali, spravi na boben. Zato se inflacije, ki venomer preži na nas, preprosto bojimo. Vladna politika zmanjševanja inflacije ima v tej smeri še kako prav. V pogojih visoke inflacije je namreč težko karkoli načrtovati, gospodariti, sklepati dolgoročne pogodbe...
Franc Krajnc INFLACIJA
1991	= 247,1% poprečna m. stopnja 10,9%
1992	= 92,9% poprečna m. stopnja 5,6%
1993	= 22,9% poprečna m. stopnja 1,7%
1994	= 18,3% poprečna m. stopnja 1,4%
1995	ocena 10%
Lani so se najbolj podražili: - tobačni izdelki + 65,5% - PTT storitve + 54,1% - pijače + 42,2% - jajca + 38,8%
TPC Lucija, Obala 114
UGODNA PONUDBA POLETNE OBUTVE
KDO JE KDO V PIRANSKI OBČINI?
VOJKA BOLE DELAK
NAČELNICA UPRAVNE ENOTE PIRAN
Komisija piranskega občinskega sveta za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je na seji 25.4.1995 obravnavala predlog Ministra za notranje zadeve Republike Slovenije za imenovanje Vojke Bole Delak za načelnico Upravne enote Piran. Občinskemu svetu Piran je predlagala, in ta je na svoji seji 4.5.1995 sperjel predhodno pozitivno mnenje k imenovanju.
Načelnico čaka kar precej dela, saj je potrebno kljub dobri volji in številnim novejšim predpisom dnevno usklajevati vprašanja, ki se kar sama po sebi pojavljajo. Gre za razmejitev pravic in pristojnosti med lokalno samoupravo in upravo, ki deluje pod neposrednim vodstvom republiškim ministrstev.
Vojka Delak nam je ob tej priložnosti na kratko predstavila organizacijo upravne enote Piran in njene zadolžitve. Predvideva, da bodo v okviru enote delovali trije oddelki; oddelek za upravne notranje zadeve (upravne zadeve prometa, javnega reda in miru, potni listi, osebna stanja, prijave in odjave bivališča, matična služba - poroke, razne uradne listine itd.); oddelek za okolje in prostor, kjer urejajo upravne zadeve s področja gradbenih in lokacijskih dovoljenj, premoženjskih zadev, denacionalizacije, kmetijstva, veterine, ribištva, lovstva, gozdarstva. Tu so še skupne zadeve, administracija in tehnične službe. Država pač hoče marsikaj vedeti, na primer, ali sem poročen, kje stanujem itd., zato potrebuje administracijo. Na vprašanje Primorskega utripa, ali ni čutiti nekakšnega trenja med županom in Upravno enoto glede pristojnosti, je Vojka Bole Delak rekla, da imajo z njim korektne odnose.
Ali bo država odslej dražja? Števila administracije nismo povečali, čeprav bi nujno potrebovali vsaj dva nova delavca. Če bi država dovolila, bi jih zaposlili deset. Največ problemov imamo zaradi počasnih in zapletenih rešitev na področju denacionalizacijskih postopkov. Imamo samo enega dipl. pravnika. Postopki pa so dolgotrajni. V piranski občini smo imeli 379 zahtevkov, od tega jih je bilo doslej rešenih že 168, nam je povedala nova načelnica Uprave Vojka Bole Delak.
FK
SEZNAMI NEPLAČNIKOV SE VEČAJO
Vse večje medsebojno zadolževanje, interne kompenzacije in zamude pri plačilih medsebojnih obveznosti med gospodarskimi subjekti dobiva precejšnje razsežnosti. Takoimenovani notranji dolg Slovenije zaradi plačilne nesposobnosti podjetij pa zna biti bolj nevaren od zunanjega, saj lahko privede tudi do fi-načnega kolapsa.
Že v prejšnji številki Primorskega utripa smo zapisali, daje bilo lani na seznamu kar 3.563 podjetij, ki so imela v povprečju blokiran žiro račun več kot 5 dni. Neplačani zneski gredo v astronomske cifre. Zaradi tega prihaja do verižnih motenj, ker slabi plačniki potiskajo v težave tudi relativno dobra in plačilno sposobna podjetja. V Primorskem tisku v Kopru so že napravili seznam neplačnikov. Ti ne bodo mogli v njihovih prodajalnah kupovati, vse dokler ne poravnajo starih obveznosti. Nekaj takšnih firm, ki so na seznamu neplačnikov, je tudi v Piranu, vendar jih ne bomo imenovali. Zaradi verižne reakcije je tudi Primorski tisk zašel v težave in ne more pravočasno poravnavati svojih obveznosti do dobaviteljev. Takih in podobnih primerov je v Sloveniji kar nekaj. Žal posebnih predpisov, razen splošnih iz obligacijskih razmerij, ni. Pomemben je dvostranski dogovor oz. pogodba. Vsako podjetje pač tvega in mora v primeru neplačila dolg izterjati preko sodišča.
PORTOROŽ PARKIRNINA ŽE RAZBURJA
Sedaj, ko so piranski občinski svetniki sprejeli odlok o pobiranju parkirnine sredi Portoroža, se že slišijo pripombe in negodovanja domačinov, turističnih delavcev in predstavnikov sobodajalcev. Menijo namreč, da bo parkirnino na cesti zelo težko pobirati, da bo veliko nepotrebne jeze in da je to medvedja usluga turizmu.
Za uro parkiranja bo treba odšteti 100 tolarjev. Odlok bo začel veljati, po objavi v Uradnem listu, kjer boste lahko izvedeli več podrobnosti.
Oddahnili so si piranski trgovci in obrtniki, saj je piranski občinski svet glede na oster protest piranske Obrtne zbornice, pred kratkim odstopil od namere, da bi zaprli dovoz v mestno središče v večernih urah sredi glavne turistične sezone.
Varnostnik v občinski palači
V piranski občinski palači imajo odslej varnostnika, ki vljudno usmerja obiskovalce v posamezne občinske prostore. Sprehajanje po občinski stavbi tako ni več tako preprosto kot prej, ko so bila vrata občinske stavbe odprta tudi v popoldanskih in večernih urah.
NOV KIOSK V STRUNJANU
Podjetnica Ana Franca je po dolgih pripravah vendarle odprla kiosk-traflko ABI na avtobusni postaji v Strunjanu. Prodaja vse, kar v takšnih objektih pač nudijo, oskrbela pa se je tudi s kremami za sončenje in seveda bo vsak mesec na policah tudi Primorski utrip.
ITALIJA
SE PREDSTAVLJA
Med 21. in 25. junijem 1995 bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani naj večja predstavitev italijanskega gospodarstva v Sloveniji - Ex-hibitaly 1995.
Na sejmu bodo italijanska podjetja predstavila modne izdelke, tekstilne izdelke, notranjo opremo, prehrambne izdelke, turistično in gastronomsko ponudbo, opremo za šport in razvedrilo, dodatna atrakcija pa bodo razstavljeni športni avtomobili: Ferrari, Lamborghini, Bugatti in Maserati.
Pobuda za tako vsedržavno predstavitev Italije v Sloveniji je prišla prav iz italijanskih podjetij, ki si želijo neposrednih stikov s slovenskimi poslovneži. Pokazalo se je namreč, da je za številne italijanske poslovneže sodelovanje s Slovenijo zanimivo tako na področju trgovine kakor tudi za višje oblike gospodarskega sodelovanja in skupne nastope na tretjih trgih.
m 0
primorski u^Hp
pironjko itdojo	I
VPIS ETAŽ IVE LASTNINE
Z nastavitvijo nove zemljiške knjige za katastrsko občino Portorož, ki je začela veljati 1.10.1994, je dana možnost vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo tudi za etažne lastnike posameznih stanovanj v stanovanjskih blokih v Luciji in Portorožu. V stari knjigi namreč niso obstajali bloki, niso imeli svoje parcelne številke, pa tudi v katastru niso bili vrisani.
Poleg tega je bila po sprejetju Stanovanjskega zakona večina stanovanj prodana lastnikom, dosedanjim uporabnikom le-teh. Tako se je povečal interes za vpis lastninske pravice za vsako posamezno stanovanje. Vpis etažne lastnine pa je precej zahteven in ga ne more izpeljati vsak lastnik le zase.
Za vpis je namreč potrebno najprej izdelati načrt o etažni delitvi cele stavbe. V večini primerov so vse kupoprodajne pogodbe neprimerne za vpis v zemljiško knjigo, saj so napisane pred izdelavo načrta o etažni delitvi stavbe in nimajo ustrezne oznake, ki jo ima posamezno stanovanje v delilnem načrtu. Pogodbe ne vsebujejo tudi ustrezne številke parcele, na kateri stoji stavba.
HOTELI RIVIERA VSE BLIŽE NOVEMU IMENU___________________________
Franc Ohnjec, direktor Hotelov Riviera Portorož, je na srečanju z novinarji ob otvoritvi razstave umetnostnega kristalnega stekla v prostorih hotela Riviera povedal, da so konec maja letos prejeli od Patentnega urada uradno potrditev registracije blagovne znamke Hoteli morje. Ime bodo lahko uporabljali v pravnem prometu šele, ko bodo opravili vse formalnosti v zvezi z registracijo delniške družbe Hoteli morje.
Zato potrebuje vsak posameznik še aneks oz. dodatek k osnovni kupni pogodbi. Poleg tega Stanovanjski zakon določa, da morajo etažni lastniki v več stanovanjskih hišah med seboj skleniti še pisno pogodbo o upravljanju, s katero opredelijo način upravljanja skupnega funkcionalnega zemljišča ter objektov in naprav v stavbi, ki so skupni.
Ko je vsa ta dokumentacija pripravljena, je za vpis v zemljiško knjigo potrebno pripraviti še zemljiško-knjižni predlog, s katerim se predlaga vpis. V glavnem ga pripravijo odvetniki, pravniki oz. za to pooblaščene službe in organizacije, saj ga posameznik ne zna izdelati; ne obstaja pa splošen obrazec, ki bi to poenostavil.
Zato je potrebno, da se glede vpisa v zemljiško knjigo etažni lastniki med seboj dogovorijo in sodelujejo z izbrano pooblaščeno osebo ali službo, saj le tako vpis izpeljejo najhitreje, najenostavneje in najceneje.
ZA KULTURO BIVANJA
Občani, ki se zavzemajo za kakovostnejše življenje in bivanje v Občini Piran, so ustanovili društvo, ki si je zadalo predvsem naslednje naloge:
1. zavzemali se bodo za dosledno spoštovanje pravnega reda 2. za uspešno delo pristojnih organov 3. za učinkovito sankcioniranje prekrškov. Vsakodnevno opažamo kršitve zakonov, pravilnikov in občinskih odlokov, ki urejajo: javni red in mir, varstvo pred hrupom, čistočo in urejen videz okolja, poslovni čas lokalov in druga področja, ki vplivajo na kakovost življenja.
PREDSEDNIK G. ANGEL PRIBAC Še enkrat se opravičujem, ker se zaradi nujnih zadržanosti v okviru mednarodnega sodelovanja z Generalnim konzulatom Republike Italije v Kopru, v četrtek zvečer, nisem mogel udeležiti razgovora v Krajevni skupnosti Nova vas, Padna, Sv. Peter.
Iz navedenega razloga in zato, da bi se lahko pogovarjali o problemih krajevne skupnosti, sem na razgovor v vašo krajevno skupnost poslal moja najožja sodelavca, odgovorna za posamezne resorje v občinski upravi. Vendar, kot sta me obvestila, z vaše strani ni bila pokazana pripravljenost, da bi se z njima pogovarjali.
Kot župaj vseh občanov občine Piran želim sodelovati z vsemi krajevnimi skupnostmi, in skupaj z njimi reševati vse
probleme, kijih tarejo. Prepričan sem, daje mogoče tako kot z drugimi, tudi s krajevno skupnostjo vasi voditi v tem pogledu konstruktiven dialog.
Glede na številne naloge in pristojnosti Župana v novi lokalni samoupravi, pa je jasno, da se bom mogel večkrat posluževati in angažirati tako oba podžupana, kot odgovorne vodje posameznih resorjev občinske uprave, odvisno od obravnave problematike.
Zato mi je zelo žal, da ste zavrnili sodelovanje in razgovor s pristojnima in odgovmima iz občinske uprave, ki sta se udeležila razgovora. Pričakujem z vaše strani boljše razumevanje in konstruktivnejše sodelovanje.
Umazane ulice in neustrezen odvoz odpadkov so posebno v mestu Piran stalen problem. Lokali, ki pogosto obratujejo do jutranjih ur, hrupen motorni promet, neustrezne klimatske in ventilacijske naprave onemogočajo nočni počitek občanov in naših gostov. Posebno v zadnji sezoni ni bilo zaznati učinkovitega delovanja inšpekcijskih, policijskih in drugih pristojnih služb, ne moremo verjeti, da pristojne inštitucije ne morejo urediti razmer.
Člani društva za kulturo bivanja bodo množično, načelno in s svojo fizično navzočnostjo podprli vsakega člana društva v njegovih prizadevanjih za preprečevanje pravnega nereda v posameznem okolju. Na Občnem zboru Društva za kulturo bivanja, IS.junija, so predstavili pereče probleme in sprejeli program delovanja društva.
NAGRADNA KRIŽANKA št.5.
Tri nagrade za reševalce tokratne križanke v obliki darilnih paketov (1 kg kave Barcaffe in še marsikaj)
prispeva Droga Portorož. Rešitve pošljite do 30. junija v uredništvo.
Junij 1995	primorski utHp	stran 6
-  _________| ~ pimmko irdcio	I
O ČEM SO RAZPRAVLJALI SVETNIKI ?
Občinski svet Občine Piran se je v začetku junija sestal kar dvakrat zapored. Na seji 1. junija niso uspeli prečesati celotnega dnevnega reda, zato so se ponovno sestali v četrtek, 8. junija.
Na dnevnem redu so imeli kadrovske predloge, volitve in imenovanja, predlog odloka o proračunu občine Piran, ki je bil sprejet, predlog odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Piran. Odstopili so od namere, da bi zaračunavali parkirno že za prve pol ure in od blokade uvoza vozil v središče mesta med 1. in 31. avgustom od 19. do 24. ure. Ostaja v veljavi Sklep o pobiranju parkirnine sredi Portoroža, saj tovrstnih protestov s strani gostincev in Portorožanov skorajda ni bilo.
Obravnavali so osnutek odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za šport, predlog odloka o organizaciji in delovnem področju Uprave občine Piran ter o delovnih mestih v občinski upravi.
Govorili so tudi o predlogu poslovnika Občiskega sveta, ki ga nameravajo sprejeti na naslednji seji.
Ustreznim službam so dali napotke in usmeritve za pripravo dokumentacije glede aktivnosti za postavitev garažne hiše (več lokacij) v mestu Piran. Na robu sklepčnosti so sprejeli spremembe odloka o preoblikovanju KSP Okolje v Javno podjetje Okolje Piran.
Podprli so program vodooskrbe na Obali, kajpak tudi povečanje cen vode, vendar vseh obveznosti zaradi težav s proračunom niso mogli sprejeti in bodo o tem odločali pozneje. Sprejemali bodo ustrezne anekse.
Posebna točka - rušitveni poseg sredi Portoroža
Ko so svetniki 8. junija zjutraj prišli na sejo, sta jih čakala na klopeh fotokopija članka novinarja Dela Borisa Šuligoja o sumljivih Mibexovih posegih v prostor sredi Portoroža, takorekoč pred nosom Krajevne skupnosti, in prijava nedovoljenega posega, ki jo je piranski župan Franko Fičur v zvezi s tem poslal
Enoti Republiškega inšpektorata za okolje in prostor v Kopru.
Malce nejevoljni in presenečeni občinski svetniki so hoteli vedeti, kdo stoji za to firmo in kdo ji je izdal dovoljenja, vendar jim župan zaenkrat ni mogel ali vedel posredovati bolj konkretnih informacij. 'Imam občutek, da prihajamo v čase, da tisti, ki ima denar, ima tudi moč in da v tej državi ne ve desnica, kaj dela levica," je ob vsem tem povedal svetnik, dr. Božidar Opara.
Dejstvo je, da nekdanjih hotelov Helios in Orion, ki sta sicer bila v nemogočem stanju in sta takorekoč kazila urbanistično nedorečeni predel Portoroža, ni več, ker so jih Mibexovi gradbinci, namesto, da bi jih obnovili, že porušili. Kaj se bo pojavilo na tem prostoru in ali bo zemljišče prešlo v občinske roke, bomo kmalu izvedeli. Vsekakor bi bila pozidava tega predela v nasprotju s sedanjim veljavnim Družbenim planom občine Piran. Če bo občina uspela ustaviti novogradnjo in pridobiti zemljišče, bo tu začasni parkirni prostor.
Občinski svet je v zvezi z nedovoljenim posegom na zemljišču, kjer sta bila postavljena hotelska objekta Helios in Orion v Portorožu, ki ga je izvedlo podjetje MIBEX Group iz
Ljubljane, po razpravi sprejel številne sklepe.
Ocenjuje, da je poseg, ki ga izvaja navedeno podjetje, v nasprotju z izdano lokacijsko odločbo.
Nameravani poseg - ponovna izgradnja objektov na istem prostoru - ni v skladu z veljavnimi planskimi in prostorskimi akti Občine Piran.
Nadalje ocenjuje, da pomeni ponovna izgradnja objektov nedovoljeno gradnjo.
Občinski svet ugotavlja, da je podjetju MIBEX GROUP d.o.o. Ljubljana s porušitvijo objektov prenehala lastninska pravica na objektih, ker objektov ni več in s tem tudi pravica uporabe na stavbnem zemljišču pare. št. 1747 in 1748 v družbeni lastnini, ki je sedaj postalo nezazidano stavbno zemljišče in po zakonu preide v lastnino in upravljanje Občine oziroma Sklada stavbnih zemljišč. Podjetje MIBEX GROUP d.o.o. iz Ljubljane se pozove, da v izogib tožbe izroči stavbno zemljišče Občini Piran.
S tem v zvezi je Občinski svet zadoložil @upana Občine Piran, da pri pristojnem sodišču vloži tožbo na izročitev stavbnega zemljišča, na katerem sta stala sedaj porušena objekta, Občini Piran in zahtevek za izdajo začasne odredbe o prepovedi vsakršnega gradbenega posega v to zemljišče oziroma gradnje novih objektov.
Občinski svet nadalje ugotavlja, da sta bila objekta in parcela primemo zaščitena - ograjena in da zato nista mogla predstavljati neposredne nevarnosti za okolico in ljudi. Občinski svet zato zahteva, da se pri pristojnem drugostopenjskemu organu - Republiškemu gradbenemu inšpektoratu takoj pokrene postopek za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici, s katero naj bi investitorju bilo dovoljeno ali celo naloženo, da ponovno pozida oba porušena objekta. Občinski svet bo sprejel enake ukrepe v vseh primerih, ko bo prišlo do nezakonitega posega v prostor.
Hotelov Orion in Helios ni več. Investitor je imel dovoljenje za rušenje, kaj bo na tem mestu zraslo in kako se bo razrešila dilema o gradbenem zemljišču bo pokazal čas.
f Si » i I
386 (0)66 70 584
O JAVNEM ZAVODU ŠPORTNI CENTER PIRAN
Župan Občine Piran je 22.5.95 določil besedilo predloga Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Športni center Piran in ga poslal v obravnavo občinskemu svetu.
O odloku je naprej obravnaval Odbor za kulturo in šport in podprl ustanovitev. Občinskemu svetu je predlaga, da spelje postopek za ustanovitev tega zavoda. Občinski svet je vzel odlok v precep 8. junija. Cilj: pripraviti predlog nove organiziranosti, da bi se v tej inštituciji lahko združile vse zainteresirane inštitucije, interesne dejavnosti, klubi, izvajalci ... (Tako Vilma Milunovič)
Po daljšpi razpravi kljub dobrim namenom svetniki niso vedeli, kaj početi s tem odlokom.
Ob robu LUCIJSKA ŠPORTNA DVORANA Županu - urgentno
Negativno poslovarge upravljanja s športno dvorano v Luciji, neplačevanje	najema
športne	dvorane
občinskih klubov, izgradnja ograje na zunanjem igrišču.
Bojan Loboda: "Zakon o športu še ni sprejet. Ne vem, če bi bilo smiselno sprejeti odlok pred sprejetjem tega zakona." Luciana Milok:	"Ni koordinacije med športnimi klubi.
Športna zveza Piran zaposluje 2 delavca, za katera porabi 4 milijone SIT, vsi športniki pa dobijo 12 milijonov SIT. Dobili bomo dodatno mangiasoldi. Mislim, da nismo sposobni podpirati 27 športnih panog."
Robert Časar: "Prejšnja oblast je urejala te zadeve preko Okolja, sedanja naj bi preko Javnega zavoda. Ta naj prevzame direktorja za to področje iz Okolja."
Zdenko Vozlič: "Športni klubi sedaj živijo od donacij, sponzorstva. Povsod ne razmišljajo tržno. Primer je Športna dvorana v Luciji. Tam imajo dva panoja, možnosti pa so najmanj 30."
In še sklep: Osnutek odloka sprejet, pripraviti predlog za obravnavo in sprejem do naslednje seje. Javni zavod naj bi začel delovati čimprej, najpozneje 1.1.1996
Vaš kontakt s kupci na obali je :
d o.o., Izola, Polje 5i, p.p.96, tel/fax (066) 61 009, 65 366
VISOKO OBDAVČENE SLOVENSKE IGRALNICE
Obalni turistični delavci so predstavili poslancem svojo vizijo igralništva. PORTOROŠKA IGRALNICA TRIKRAT BOLJ OBDAVČENA KOT IGRALNICE NA HRVAŠKI STRANI MEJE. Denar za vlaganje v turistično infrastrukturo kraja gre po novem predvsem v državno malho
V	četrtek, 8. junija, se je v portoroški igralnici mudila parlamentarna komisija za oceno višine novih obdavčitev slovenskih igralnic, ki jo vodi poslanec Igor Omerza. Obalni turistični delavci, župana občin Piran in Sežana ter vodstvo podjetja so predstavili negativne vplive novega Zakona o igrah na srečo.
"Višina koncesijskih dajatev bi po novem zakonu pomenila v letu 1994 kar 34,6% od realizacije iger Igralnice Casino Portorož. V kolikor bi smiselno uporabili predpise sosednjih držav, ki nam v bistvu pomenijo konkurenco, bi vse dajatve izračunane po hrvaških prepisih pomenile 10,6%, po avstrijskih pa 26,3% realizacije od iger", je dejal Ernest Dobravc, direktor Igralnice Casino Portorož d.o.o.
Obalni turistični delavci, združeni v gospodarsko interesno združenje Protour, so poudarili, da bo iz proračuna prihajalo v obliki koncesije na Obalo le 1/20 sredstev, kot jih Igralnica odvaja v proračun. Predstavnika občin Piran in Sežana sta poslance opozorila, da kljub temu, da po novem zakonu lokalna skupnost pridobi 48% koncesijskih dajatev, je to bistveno manj, kot jih je doslej Igralnica namenila za izgradnjo turistične infrastrukture.
Obalni turistični delavci so poudarili, da je igralniška dejavnost del turistične ponudbe kraja in regije, zato morajo biti Igralnice tako obdavčene, da bodo sposobne poslovati v konkurenci z igralnicami v sosednjih državah.
FERDO PAK RAZSTAVLJA V PORTOROŽU
V	prostorih Hotela Riviera v Portorožu je do septembra
odorta razstava skulptur iz kristalnega stekla. Priznan oblikovalec stekla Ferdo Pak iz Rogaške slatine je za svoje umetnostne stvaritve iz čistega kristalnega stekla prejel številne nagrade in priznanja. Najpomembnejša njegova predstavitev na največjem obrtnem sejmu na svetu v Muenchnu je bila leta 1987, kjer je prejel za dve stekleni skulpturi najvišje sejemsko priznanje "Bavarsko državno nagrado". V Hotelu Riviera razstavlja skulpture Solze, Brstenje, Objem, Rogovi in prosto isompozicijo. Razstava je odprta od 26. maja._
SEJEM VINO '95 STROŽJI KRITERIJI
8. junija se e v Vijolični dvorani SMELTA v Ljubljani odvijal najbolj svečani dogodek sejma VINO '95 -podelitev priznanj, ki jih je komisija 41. mednarodnega ocenjevanja v Ljubljani podelila najboljšim vinom. Priznanja Champion, Prvaki države in priznanje za naj lepše oblikovano etiketo Cordon d'exellence so podelili dr. Jože Osterc, minister za kmetijstvo RS, g. Borut Jerše, predsednik uprave Ljubljanskega sejma in g. Jure Apih, glavni urednik MM.
Najvišja priznanja Champion so si letos po strožjih kriterijih ocenjevanja prislužila le tri vina, dve iz Avstrije in eno iz Čila. Gospod Hernan de la Cruz Gross iz Čila, katerega rdeče vino Cabernet Sauvi-gnon letnik 93, je bilo nagrajeno z žlahtnim nazivom Champion, je takoj, ko je izvedel za nagrado, pripotoval iz Čila in se je udeležil tudi slavnostne podelitve. Večino priznanj letošnjega ocenjevanja so prejela bela vina, zato je priznanje, ki ga je za svoje rdeče vino prejel gospod Hernan de la Cruz še toliko več vredno in hkrati poseben dokaz, daje gospod Hernan mojster svoje stroke. Šampionskega vina ima gospod Heman de la Cruz na zalogi še 15.000 litrov.
Pet komisij je ocenilo 1484 vzrocev iz 28 držav.
VEČ KOT BILTEN
IZŠLA JE 1. ŠTEVILKA BANČNEGA BILTENA SPLOŠNE BANKE KOPER
Koprska Splošna banka, ki letos beleži 40 let obstoja in splošne rasti, je v začetku maja izdala 1. številko internega Bančnega biltena v nakladi 15.000 izvodov. Oblikoval ga je Aleksi] Kobal, tehnično sta ga uredila Doriana Kastelič in Darko Stepančič.
4flDg°i"aba"“'‘°pw
BANČNI BILTEN
l-ETO1	ŠTEVILKA 1	_______________iTOj
Pregled vsebine
Uvodnik:
Varnost naložb, konkurenčnost ponudbe stran 2
kam po finančni nasvet?
Na osmih straneh formata A4 zasledimo zanimivo vsebino s področja bančništva. Na prvi strani biltena je vabilo, kam po finančni nasvet. 11. maja je bil namreč svetovalni dan Splošne banke Koper. Direktor Splošne banke Koper Vojko Čok piše v uvodniku o varnosti in konkurenčnosti naložb. Omenja, da je slovenski bančni prostor doživel v zadnjih letih velike spremembe. Nekdanji bančni sistem seje preoblikoval, pojavile so se nove, domače in tuje banke, v polno veljavo so stopili mednarodni standardi bančnega poslovanja. Štirideset let, ki jih letos puščajo za seboj, so lahko banki v ponos in vzpodbudo, piše direktor. V prispevku Najprej je bila Activa omenjajo podatek, da ima to zanimivo plačilno kartico že 117 tisoč Slovencev. Activa Eurocard je prva po razširjenosti med plačilnimi karticami. V kronologiji razvoja Splošne banke Koper omenjajo posamezne dekade razvoja in rasti banke, kije leta 1994 od LB d.d. kupila vseh 51 odstotkov svojih prednostnih delnic. Postala je tudi samostojna na področju opravljanja mednarodnega plačilnega prometa. Na 6. strani biltena je objavljen zanimiv intervju z Marijo Primožič, vodjo oddelka glavne knjige. Na zadnji strani biltena predstavljajo novosti pri izplačevanju pokojnin ter pregled poslovnih enot in agencij Šplošne banke Koper.
VESELI ZIV - ZAV V VRTCU LUCIJA
Prejšnji teden je bilo na zelenici lucijskega vrtca zares živahno. Tradicionalna zaključna prireditev ŽIV ŽAV je tudi tokrat zbližala otroke, starše in vzgojitelje, ki so v veselju in ustvarjalnem vzdušju sklenili zopet eno leto skupnih vzgojnih prizadevanj. Zabavni program je bil bogato zastavljen, malčki so predstavili svoje spretnosti v plesu narodnih plesov, v zbornem petju in ritmiki. Vsak udeleženec je lahko našel nekaj za svojo ustvarjalnost na odprtih delavnicah za oblikovanje z glino, za izdelovanje
robotov, v likovnem izražanju, ustvarjanju akvarija in upodabljanju morskih motivov. Otroci so skupaj s starši lahko izdelali svojo lutko. Program praznovanja so popestrili z zanimivo lutkovno predstavo skupine PAPILU iz Ankarana. Za poslastico so poskrbeli starši, pripravili so izvrstna peciva in slaščice. Za žejna usta so bili pripravljeni polni vrči čaja in sokov. Polnoštevilna udeležba staršev pa je potrdila, da se družinska in institucionalna vzgoja pristno dopolnjujeta.
Piranski mejni prehod
ENI PROSLAVLJALI, DRUGI PISALI PETICIJO
organiziran tudi v okviru programa PHARE. "V imenu vlade se zahvaljujem vsem tistim, ki so pripomogli in omogočili	današnjo
slovesnost in želim veliko uspeha tistim, ki bodo tukaj opravljali svoje naloge", je na koncu povedal minister Andrej Šter. Prisotne sta pozdravila tudi Franko Fičur, piranski župan in Mitja Logar, direktor portoroškega Protourja. Generalni direktor Turističnega podjetja Portorož, Enes Lojo, je izročil priložnostno	nagrado
prvemu navtičnemu turistu, ki je prišel k nam preko novega mejnega prehoda. To je bil Giacomo DAmbrogio iz Vidma, ki je priplul z jahto Pippo.
V začetku jinija so končno odprli mednarodni mejni prehod v Piranu. Emil Čebokli je pozdravil ministra za notranje zadeve RS Andreja Štera, državnega sekretarja za notranje zadeve Boruta Likarja, predstavnike Republiške carinske uprave, poslanko in poslance Državnega zbora, župana občine Piran Franka Fičurja, predstavnike Ministrstev za notranje zadeve, finance, promet in zveze ter predstavnike turističnih gospodarskih organizacij, ki so se zbrali ob otvoritvi. Emil Čebokli je rekel: "Z današnjo svečanostjo se zaključuje večletno prizadevanje delavcev policije in carine, da so si uredili delovne in bivalne pogoje na najbolj zahtevnem in prometno obremenjenem pomorskem mednarodnem mejnem prehodu. Še pred nekaj meseci je tu stal zidani dotrajani kiosk, v katerem je bilo nemogoče delati.
Novi kontrolni objekt meri približno 130 kvadratnih metrov, investicijska vrednost znaša 40 milijonov tolarjev. Ima vse potrebne prostore in najsodobnejšo tehnično in informacijsko opremo, katera bo omogočila hitro in učinkovito opravljanje kontrole pri prehajanju državne meje na morju domačim in tujim potnikom.
Mejni prehod je odprt 24 ur na dan. S to posodobitvijo se bo zmanjšala tudi čakalna doba, kakovost storitev bo boljša, saj policisti in cariniki poleg nadzora dajejo gostom tudi turistične, navtične in druge informacije. Statistika kaže, da ta promet iz leta v leto narašča." Povedal je, da je bilo sodelovanje med investitorjem in izvajalcem ter občino Piran dobro in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri nastajanju tega objekta. Posebej se je zahvalil Darku Kuntariču, delavcu Ministrstva za notranje zadeve, kije od samega začetka vodil in koordiniral vsa dela.
Mednarodni mejni prehod v Piranu je prvi mejni prehod, ki ga je Vlada Slovenije zgradila za razvijanje navtičnega turizma in turističnega gospodarstva na Obali. Želijo, da bi z izgradnjo podobnih mejnih prehodov čimprej začeli tudi v Izoli in Kopru.
Prisotne je pozdravil tudi Andrej Šter, minister za notranje zadeve. Pozdravil je častno enoto policistov in carinikov, spregovoril nekaj besed in svečano prerezal trak in tako tudi uradno odprl mednarodni mejni prehod.
Izrazil je zadovoljstvo, da v bogatem ciklusu gradbenih del prihajajo tudi na Obalo, na Primorsko - in sicer na področje, kjer je vse doslej bilo čutiti izrazito pomanjkanje volje, da se uredijo razmere za opravljanje policijskih in carinskih formalnosti, ki so potrebne in so včasih moteče. Pa ni nujno, daje tako.
Recimo, da so po ugotovitvah, ne samo naših, tudi mednarodnih, lahko ukrepi in postopki na meji tisto, kar ljudi zbližuje - tiste, ki prihajajo z dobrimi nameni in odvrača tiste, ki prihajajo s slabimi nameni.
S tem objektom, na katerega se bodo prebivalci Pirana lahko ozrli z veseljem, ker je vizuelno lep in se izrazito vključuje v okolje, in je, tako kot sem dobil zagotovila, tudi funkcionalen, zadoščeno pogojem za opravljanje pravilnega in uspešnega dela na meji. Hkrati je za marsikoga, ki prihaja k nam, v Slovenijo, to prvi objekt in prvi vtis, ki ga dobi o naši državi, je rekel minister Andrej Šter. Posebej je poudaril usmeritev v ministrstvu, da je treba približati policijo okolju, policista prebivalcu, na način, ki je koristen za oba, zlasti za uspešno opravljanje nalog. Piranski mejni objekt je prvi, ki je
ZA BOLJ SMOTRNO ORGANIZIRANOST SLOVENSKEGA TURIZMA
Občina Piran Župan g. Franko Fičur
Protestna izjava
Maturanti piranske gimnazije letnik 1970 smo se zbrali na 25. obletnici mature. Z veseljem smo ugotovili, da je v Piranu po dolgih letih zopet zaživela gimnazija. Zlasti tisti, ki smo Piran ponovno videli po dolgih letih, ugotavljamo, da ga sprva pravzaprav sploh nismo videli, ker nam je na vhodu v Piran pogled na to čudovito mesto zastri objekt v gradnji, ki še najbolj spominja na velik okrogel bunker.
Kot nekdanji dijaki, ki smo rasli s tem mestom in se v gimnaziji med ostalim učili tudi o umetnosti in zgodovini, protestiramo proti takim posegom v ta dragoceni prostor. Upamo, da se podobni posegi ne bodo več dogajali, in predlagamo, da se objekt odstrani ter najde boljša rešitev za prostore mejnega prehoda.
V Piranu, 27.5.1995
jCcj la tuf’ ^ f
2*. <


-Vika,
\viy-A

' ro&«»to\M cuf-s/» £•'—Ti t/I
(m
NA PRVEM DELOVNEM OBISKU NOVEGA DRŽAVNEGA SEKRETARJA ZA TURIZEM PE TRA VESENJAKA V OBALNO-KRAŠKI REGIJI 26. MAJA, SO SE POGOVARJALI O ORGANIZI RANOSTI TURIZMA
Na povabilo Protourja, gospodarsko interesnega združenja za turizem iz Portoroža, je bil v petek, 26. maja, na prvem delovnem obisku v Portorožu državni sekretar za turizem gospod Peter Vesenjak. Gostitelji, predstavniki upravnega odbora regijskega interesnega gospodarskega združenja Protour, so mu ob tej priložnosti predstavili aktualno problematiko hotelirstva in turizma Obalno-kraške regije. Pogovarjali so se tudi o vsebinskih, organizacijskih in finančnih vprašanjih turistične promocije združenja in regije.
Mitja Logar, direktor Protourja, je pred obiskom državnega sekretarja za turizem dejal: Z ozirom na pomen naše regije v slovenskem turizmu bomo poskusili, tudi s po-močjo novega Centra za turistično promocijo na nivoju države, i doseči in izvajati bolj I organizirano in tržno ’ usmerjeno promocijo
tičnega prispevka na ravni države oziroma občine. Popoldne je sekretar obiskal še hotele Bernardin, Morje, Palače in Metropol. Seznanil se je s pripravami Visoke strokovne šole za hotelirstvo in turizem na prvo šolsko leto 1995/96. Predstavili so mu pilotski projekt "Modra zastava" in terme kot najstarejšo turistično znamenitost Portoroža. Ena izmed obravnavanih tem je tudi kongresni turizem, ki iz leta v leto postaja vse bolj atraktiven del turistične ponudbe Obalno-kraške regije. Govorili so tudi o problematiki in pomenu igralništva za nadaljnji turistični razvoj regije.
V Protouiju so prepričani, da je bil obisk državnemu sekretarju dobra priložnost za seznanitev z dejanskim stanjem in problematiko turizma na obalno-kraškem območju, kar bo gotovo prispevalo k njegovi še večji vključenosti v razvojno strategijo slovenskega turizma kot celote.
turističnih zmogljivosti,
s ciljem njihove boljše
izkoriščenosti."
V nadaljevanju
delovnega dne se je Peter Vesenjak srečal še z županom občine Piran gospodom Frankom Fičurjem. Govorila sta o nastajajočem Zakonu turizmu in uvedbi predvidenega turis-
Junij 1995	primorski uMp	stran9
| Zr~z-u- piransko izdaja	I	________________________________________________
ŠPORTNI UTRIP
msmmmmm


70-letnico bi radi proslavili tako kot se spodobi
NOGOMETAŠI OSTAJAJO DRUGOLIGAŠI
Sredi polovice spomladanskega dela drugoligaškega nogometnega prvenstva je kazalo na vesoljni potop piranskega nogometa. Klubske funkcionarje in navijače se je začel lotevati obup. Ne toliko zaradi skromnejših rezultatov (prikazane igre so bile še vedno na dostojni ravni), kot zato, ker se je na klub zgrnilo tisoč nevšečnosti. Kup neplačanih računov je bil (in je še vedno) vse debelejši, pa tudi na igrišču jim je športna sreča (s podporo sodnikov) obrnila hrbet. Podpredsednik kluba Edi Milotič je dejal, da so fantje v zadnjih krogih vzeli usodo v svoje roke in zaigrali kot "naviti". Po vrsti briljantnih predstav doma in v gosteh so v zadnjem krogu ob bučni podpori svojih zvestih privržencev (tokrat se jih je pri obzidju zbralo kakih 400) zmleli še Steklaija iz Rogaške slatine (5-2), kar jih je obdržalo v tako željeni drugoligaški srenji.
Pred začetkom sezone je bilo vzdušje v ekipi izjemno. To seje poznalo še dolgo vjesenskem delu prvenstva, ko so se lep čas "vrteli" okrog vrha tabele. Tudi še več krogov spomladanskega dela ni kazalo, da jim utegne reorganizacija slovenskih lig delati preglavice. Kot je znano, bo prva liga poslej štela 10 klubov, zato je iz druge lige izpadlo oziroma igralo kvalifikacijske tekme s tretjeligaši 8 klubov. Pirančanom pred zadnjim krogom še ni šlo tako slabo, da bi neposredno izpadli, toda kvalifikacijske tekme bi bile v teh razmerah skrajno neprijetne. K sreči to ni bilo potrebno, saj so Kapun, Stipanov, Miličevič, Jureš, Lupieri, Kariž, Simi), Prača, Dulaj, Gregorič, Ademi, Mujanovi), Durmi) in Ipavec ter trener Patari) prekosili same sebe.
Denarnih težav se sicer zlepa ne bodo otresli, vse ostalo se počasi ureja. Predvidoma konec tega meseca bo razpisan prestopni rok, v katerem se nameravajo okrepiti z nekaterimi igralci iz Kort in Izole. Žal se "snubci" pojavljajo tudi v njihovih vrstah, nobena skrivnost ni več, da bi Koprčani v svoji sredi radi videli 18-letnega Pirančana Patrika Ipavca, državnega reprezentanta do 20 let. V klubu seveda ne bodo nikakor vplivali na nogometaševo odločitev, ne skrivajo pa, da bi ga še kakšno sezono radi videli v domačem dresu. Milotič pravi, da so v klubu samozavestni tudi zato, ker počasi prihaja v ospredje mladi rod, izdelan v domači "kovačnici". Španjol, Belina, Podgorelec, Peršič, Šorgo, Stipanov so imena, ki si jih je treba zapomniti. Čeprav vselej manjka prostovoljcev, ki bi v klubu Postorili to in ono, jih je vendarle nekaj, kot pravi Milotič, ki jim ni žal sto in sto ur, preživetih na stadionu. Med njimi je tudi legenda piranskega nogometa (nekdanji piranski trener Vinko Vidovič ga je imenoval "borec nad borci") Matjan Tomšič.
Ob pozitivnem vzdušju, ki ga je prinesel obstanek, jim bo kak teden pred začetkom novega prvenstva (konec avgusta) bržkone uspelo primerno počastiti 70-letnico obstoja kluba. Na tekmo bi povabili kakšnega uglednega nasprotnika, še prej bi uredili stadion, postavili nove kabine za igralce ter častne tribune za povabljene goste. Seveda bi morali naosled bolj kot kdajkoli prej svoje mošnje razrahljati sponzotji. V klubu pogrešajo ljudi, ki bi znali pridobivati sponzorje. Doslej je bilo vse na ramenih peščice, zlasti predsednika kluba Luciana Damianija.
Sirijo se tudi odločnejši glasovi, da se premikajo stvari okrog novega igrišča v Luciji. Stadion naj bi zdradili na mestu kartodroma, kam se bodo preselili kartisti, pa še ni znano. Kot se sliši, imajo na razpolago dve možnosti. Milotič pravi, da bi bila napaka, če ne bi poleg osrednjega igrišča z atletsko stezo zgradili še pomožno igrišče in druge športne objekte (manjšo telovadnico, fitness, igrišče za košarko itd.).
Naj sklenemo. Napovedovanje je nehvaležno, toda zdi se, da nogometu v piranski občini prihajajo nasproti boljši časi. Veliko bi lahko naredili že ljubitelji nogometa, ki bi mlade piranske nogometne mojstre lahko prihajali bodriti v večjem številu. Povprečje 350 gledalcev na tekmo sicer ni majhno, toda ... PABERKI:
*	Pred dobrim mesecem se je s trenerjem Pataričem sprl nadarjeni Gregor Veselko, tako tudi ni igral na zadnjih tekmah. V klubu razmišljajo, da bi mladega nogometaša suspendirali.
*	Zadnjo tekmo je "izposojenec" iz Izole Gregorič odigral s povitima rokama. Na eni roki je imel zlomljen palec, na drugi sredinec. Lahko si predstavljamo nečloveški napor. Da bi bila mera polna je "steklarjem zabil dva gola (prvega in zadnjega). * Nova maserka v klubu je dekle Igorja Hvastje. Fante še nikoli ni pestilo toliko poškodb. Igor se pa le smeje ...
*	Neke sobote, ravno v času tekme, se je z Marico (priimka nam ni uspelo izvedeti, zdaj je tudi malo važno) oženil klubski hišnik in zvesti navijač, 55-letni Mile Goronjič. Po poroki (priči mladoporočencema sta bila starša nogometaša Ipavca) so svatje lepo prišli na stadion in svoje ljubimce bodrili še precejšen del tekme.
*	Med prvenstvom se je govorilo, da bo ekipa TV Koper "najglasnejši" skupini navijačev na Primorskem podarila pršut. V najožjem krogu za prikupno nagrado je bila tudi skupina 10-12 mladeničev (s kakšno sivo in bolj polnim trebuhom), ki je kraljevala na piranskih tribunah. ”Če bi človek zaprl oči, bi mislil, da jih tuli najmanj sto", pravijo očividci. Kje je pršut, bomo poskušali izvedeti (vsaj) do prihodnje številke Utripa. 	Andrej Žnidarčič
PIRANČANI NAJHITREJSI KOTALKARJI
Po obalnem prvenstvu je bilo na lucijskem kartodromu še državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v hitrostnem kotalkanju. Nastopilo je kar 93 mladih hitrostnih drsalcev, kar priča o silnem razmahu tega športa pri nas. Vodja organizacije Plinio Tomasin iz Pirana je povedal, da v Sloveniji klubi rastejo dobesedno kot gobe po dežju, konec tega leta in v začetku prihodnjega leta pričakujejo pravo eksplozijo" hitrostnega kotalkanja in hokeja na kotalkah.
Rezultati DP:
DEČKI 86/87 - 400 m: 1. Dimi Plahuta (Pi) 84/85 - 600 m: 1. Jernej Letica (Pi) 82/83 - 800 m: 1. Jaka Vinšek (M. Čop Kr) 80/81 -1000 m: lija Škoti (Ital. OŠ Pi) DEKLETA: 86/87 - 300 m: 1. Maja Cestnik (Pi) 84/85 -400 m: 1. Bernarda Lagoja (Truin) 82/83 - 600 m: 1. Pavlina Plahuta (Pi) 80/81 - 800 m: 1. Urška Petrič (S. Jenko Kr) 78/79 -1000 m: 1. Nataša Koblar (Lucija)
KOLIKO LEPEGA SMEHA
V lucijski športni dvorani je v torek, 30. maja, vse bleščalo od belih in zdravih zob. Tu je namreč potekalo zaključno letošnje tekmovanje za zdrave zobe obalno-kraške regije, ki se ga je udeležilo 500 otrok nižjih razredov iz skoraj vseh osnovnih šol z našega konca (manjkali so le Sežane!). Komisija, ki so jo sestavljali sami priznani stomatologi, mladinski zobozdravniki in preventivne sestre, je imela težavno nalogo med toliko belimi zobmi Izbrati najbolj bele, na koncu je prvo mesto prisodila koprski osnovni šoli Antona Ukmarja. Zanimivo je, da je zmagovalno šolo predstavljal razred prvošolčkov, običajno imajo v ustih več reda otroci višjih razredov.
Množično tekmovanje - dvanajsto po vrsti, udeležila pa se gaje tudi pobudnica akcije prim. mag. Tatjana Leskovšek -Denišlič - je tudi letos kot vse doslej potekalo čez celo šolsko leto. Preventivne sestre v zobozdravstvu so hodile po šolah in zobe ocenjevale na originalen način: posebne tablete, ki so jih večkrat razdelile med vse učence, imajo posebno moč, da z različnimi odtenki rdeče barve pokažejo, kako čisti so zobje. Podatki za vsakega učenca posebej so bili ( v obliki rdečega, zelenega in črnega žiga) zabeleženi na plakatu v vsakem razredu, pred zaključkom akcije pa so vse to sešteli.
Seveda ni šlo brez nagrad. Izkazala se je ljubljanska tovarna zdravil LEK, ki je prav vse sodelujoče obdarila z zobno kremo, zmagovalni "prvi črvi" z A. Ukmar pa so bili dodatno nagrajeni z zobnimi nitkami.
Slovesnost je bilo popestrena s kulturnim programom, v katerem so sodelovale nepogrešljive plesalke in akrobatke iz skupine FLIP, lutkovna skupina iz strunjanske podružnične šole in mladinski pevski zbor osnovne šole Sečovlje.
Andrej Žnidarčič
KRATKE JADRALNE
Jadralna sezona je v polnem teku. Sredi junija je bil Piranski zaliv prizorišče jadralnega prvenstva 17. distrikta v olimpijskem razredu zvezda v organizaciji Jahtnega kluba Portorož. Na štartu je bilo 27 posadk, končni vrstni red (po petih regatah) je bil naslednji: 1. Raudaschl - Kloiber, 2. Gfreiner -Haas (vsi Avstr.), 3. Schweizer -Jorg (Nem) ... 8. Potokar - Koler, 9.
Kosmina - Beži) (vsi Slo).
*
Iste dneve je v organizaciji jadralne sekcije ŠD Piran potekalo državno prvenstvo v razredu evropa. 24-letni Marko Morgan iz Lucije je vnovič dokazal svojo nadarjenost in z odličnimi vožnjami drugi dan zasluženo osvojil naslov državnega prvaka.
Med dekleti je bila po pričakovanju najboljša članica ljubljanske Olimpije Vesna Dekleva. Sodelovalo je 31 jadralcev in jadralk iz
Slovenije in Hrvaške.
*
Iz italijanskega Riminija pa prihajajo vesti o novem uspehu legendarnega portoroškega jadralca Dušana Puha. S svojo 12-člansko (mednarodno zasedbo) posadko je zmagal na 1000 milj dolgi regati Rimini - Krf (Grčija) - Rimini. Z zmago je Portorožan dobil tretjo izmed petih italijanskih klasičnih regat.
ŠKOFOVA POD SLOVENSKO ZASTAVO
od 7. do 11. junija je v madžarskem mestu Gyula potekal ženski rokometni turnir, ki se ga je udeležila tudi slovenska reprezentanca. Na turnirju je zmagala Madžarska, Slovenija pa je v boju za 5. mesto ugnala vrsto Nizozemske. Še razlog, zakaj je vestička objavljena v našem časopisu: v izbrani slovenski vrsti je nastopila tudi izredna rokmetašica piranskega M-Degroja Alenka Škofi Na Madžarskem sta od obalnih rokometašic igrali še Daija Škopelja (Marina Izola) in Nataša Bertok (Marcus Burja Škofije).
PRVAKI NAGRADILI PRVAKE
V lucijski osnovni šoli veliko dajo na športno udejstvovanje svojih otrok. Vendar se poleg množičnosti lahko pohvalijo s kakovostnimi posamezniki in odmevni dosežki na državni ravni niti niso redki. Pohvalijo se lahko z imenitnimi nogometaši (polfinalisti letošnjega državnega prvenstva), odbojkarji, košarkaiji, rokometaši in atletičaiji. V šoli uspešno gojijo še judo, badminton, športno gimnastiko, korektivno gimnastiko in še bi lahko naštevali. Ob zaključku letošnjega šolskega mnogoboja se je (resda po naključju) zgodilo, da so najboljšim atletičaijem na šoli priznanja podelili naši smučarski reprezentanti, ki so bili na pripravah v Luciji. V vsem je nekaj simbolike: najboljši slovenski smučarji izročajo medalje bodočim šampionom.
Junij 1995 ŠPORTNI UTRIP
ODBOJKARSKI SPEKTAKEL
Volley klub Portorož in ŠD Piran sta bila pobudnika bržkone največje športne prireditve v lucijski dvorani doslej. Kar 1300 gledalcev je prišlo bodrit naše odbojkarske reprezentante, ki so se pomerili v kvalifikacijah za EP z izbrano vrsto Romunije. Zmaga slovenske reprezentance s 3-2 (12,-11,-15,15,11) je prvovrstna senzacija, saj jim je na drugi strani mreže stal 15-kratni udeleženec EP in nosilec bronaste medalje z moskovskih 01. Slovenija v zadnjem krogu svoje skupine igra v gosteh s Turčijo. Če bi zmagalči, bi se uvrstili na evropsko prvenstvo.
Slika: Franc Krajnc
NAJBOLJŠE POLICISTE MOTORISTE IMAMO NA OBALI
Lucijski kartodrom je bil konec maja prizorišče prvega državnega prvenstva policistov - motoristov v spretnostnih vožnjah, ki sta ga imenitno izpeljali koprska UNZ in Uprava policije MNZ Ljubljana. Tekmovanje je odprl državni sekretar za notranje zadeve Borut Likar. Nekaj vzpodbudnih besedi je tekmovalcem namenil tudi načelnik UNZ Koper Emil Čebokli. Poudaril je, da so takšna tekmovanja zelo koristna, saj so prometni policisti pri svojem delu nenehno izpostavljeni nevarnostim, tu je torej priložnost za nova spoznanja in izmenjavo izkušenj. Na tekmovanju je nastopilo 13 tričlanskih moštev, zmagalo je moštvo Kopra (Igor Schwarc, Silvan Peroša, Staš Žmavc), pred Novo Gorico in Mariborom. Državni naslov med posamezniki je prav tako ostal v Kopru, najbolj spreten je bil Schwarc, drugi je bil Ljubljančan Tomaž Hočevar in tretji Vojko Safran iz Nove Gorice.
PORTOROŽANI TRETJI NA SVOJEM TURNIRJU
Še iz prejšnje številke smo dolžni notičko o prvem kegljaškem turnirju za pokal KK Portorož, ki je v začetku maja potekal na ankaranskem kegljišču. Na turnirju so nastopile 4 ekipe iz Hrvaške, Italije in Slovenije. Z osvojitvijo tretjega mesta (pred tretjeligašem iz Kopra) se je zelo dobro odrezalo šestčlansko portoroško moštvo. Zmagala je ekipa Pazina (Hrvaška) 4946 točk, pred San Vigilio de Marebe (Italija) 4915, Portorožem 4884 in Koprom 4809. Med posamezniki je bil najboljši Ravni) (Pazin), podrtje 869 kegljev, drugi je bil Portorožan Janez Sukič (na sliki prejema pokal od klubskega kolega in organizatorja Mileta Škrokova) 865, tretji pa spet Pazinčan Radmanovič 858. Vzorno organizirano tekmovanje je bilo v Ankaranu zato, ker je bilo portoroško kegljišče zaradi dotrajanosti dlje časa zaprto. Medtem so steze prelili z novo prevleko in stotine privržencev kegljanja na Obali si spet lahko daje duška s podiranjem čarobnih kegljev tudi v naši turistični prestolnici.
BALINANJE
O priljubljenosti balinanja v Sloveniji ni vredno izgubljati besed. Smo svetovna velesila, ki s svetovnih in evropskih prvenstev (članskih in mladinskih) prinaša medalje. Glede razširjenosti in privrženosti športu tudi piranska občina ni izjema. Premoremo vrsto balinarskih klubov (med katerimi se, sodeč po govoricah, bije velik boj za prestiž, pa niti spori niso redek gost), množičnost (zlasti med mladimi) narašča, gradijo se nova balinišča, nekateri napovedujejo celo izgradnjo pokritega balinišča v Luciji, in še bi lahko naštevali. Dovolj razlogov, da nekoliko odstremo zakulisje balinarskega "cirkusa". Za prihodnjo številko, ko se bo bržčas približal že tudi zaključek letošnjih ligaških tekmovanj, obljubljamo daljšo reportažo o tem, brez dvoma enem najbolj priljubljenih športov pri nas.
BALINARSKI KRO@EK DU PIRAN prvak XXIII. ŠIUP v Postojni Balinarski krožek DU Piran je osvojil na XXIII. Športnih igrah upokojencev Primorske, ki so bile v Postojni, 3.6.1995 prvo mesto. SIUP so letos bile v organizaciji DU Postojna. Ekipa, kije osvojila prvo mesto je igrala v sestavi: Pavle Sabadin, Bernard Bratina, Stane Stegel in vodja ekipe Sime Mioči).
S tem je balinarski krožek DU Piran izpolnil pogoje, da se lahko prijavi na razpis z ekipno državno prvenstvo upokojencev Slovenije, ki bo v četrtek, 15. junija 199 v Radovljici.
Pokrovitelj tekmovanja je Zveza društev upokojencev Radovljica.
Prav tako so na XIII. ŠIUP v Postojni naši šahisti v sestavi: Anton Firm, vodja ekipe, Petar Vasič, Ilija Šestič in Milenko Šestič osvojili prvo mesto in tako postali prvaki XXIII. ŠIUP v Postojni.
Hkrati je v Postojni potekala XIX. revija pevskih zborov Primorske, na kateri je sodelovala tudi vokalna skupina Portorož. Revija pevskih zborov ni imela tekmovalnega značaja, vendar so naši odlični pevci poželi najdaljši aplavz. Iskrena čestitka vsem sodelujočim kakor tudi zahvala navijačem (16 udeležencem), ki so spodbujali naše tekmovalce.
"MIR SE ZAČNE S TEBOJ"
Eden ob brezštevilnih krakov Svetovnega tega miru, najbolj množične tekaške prireditve na svetu, je vodil tudi skozi naše kraje. V četrtek, 1. junija, okrog 8. ure so na sečoveljskem mejnem prehodu slovenski tekači od hrvaških prevzeli plamenico miru in z njo stekli skozi vse obalne kraje proti Trstu. Naslednji dan je bila plamenica vnovič pri nas: sprejeli so jo na mejnem prehodu Fernetiči, od tod so jo ponesli v Sežano, Senožeče, Razdrto in Postojno in od tod v druge slovenske kraje. Iz naše domovine so jo proti srednji in severni Evropi ponesli 13. junija.
Svetovni tek miru se je rodil leta 1987. Z otvoritvene slovesnosti izpred poslopja Združenih narodov v Nčw Torku so se po vseh celinah razkropile plamenice miru. Prireditev, ki skuša biti več kot prireditev, se ponavlja vsaki dve leti. Nalogo ima le eno: v sleherno mesto in vas ponesti sporočilo, da se svetovni mir začne z notranjim mirom v naših srcih. Prireditelji pravijo nekako takole: tecite nekaj kilometrov ali le nekaj korakov, prispevajte k miru! Večkratni olimpijski zmagovalec, proslavljeni Carl Lewis, ki se je sam trikrat udeležil Teka miru, je pred začetkom prireditve takole vzpodbudil stotisoče tekačev po vsem svetu: "Tek miru bo navdihoval srca in vzpodbudil um tistih, ki ga podpirajo, v njem sodelujejo, mu prisostvujejo ali pa le vedo zanj."
PIRANSKI ŠAHISTI OSMI
V drugi polovici maja je bil na Bemardinu 3. slovenski šahovski festival, ki je štel za klubsko prvenstvo Slovenije v pospešenem šahu. Udeležba je bila rekordna, v petih konkurencah (člani so igrali v dveh skupinah) je nastopilo skupno 60 ekip. V elitni članski skupini se je dostojno predstavil tudi domači tretjeligaš ŠD Piran (Veber, Vasi), Žnidarčič, Treursi)). Žasedel je 8. mesto in za seboj pustil sedem prvoligašev. V drugi skupini je drugo moštvo Pirana (Lukin, Pregarac, Šurbek, Habjan) osvojilo sedmo mesto. Državni prvaki so postali: člani: Metalna (Mb), članice: Radenska Pomgrad (MS), mladinci: Vrhnika, mladinke: Radenska Pomgrad (MS).
ureja: Andrej Žnidarčič
ŠPORTNIK MESECA MAJA
tenisač ANDREJ BIZJAK
Priljubljenost tenisa v svetu (in množičnost, ki sledi iz nje) je dosegla neslutene razsežnosti. V morju tenisačev, ki bi se radi prebili iz vsakdanjosti, je težko dvigniti glavo nad gladino. To je uspelo 16- letnemu Lucijčanu, dijaku piranske gimnazije, Andreju Bizjaku. Dnevno časopisje in televizija so njegovi zmagi (in prvim 12 ATP točkam) v prvem krogu domžalskega opna nad Rusom Gavrikovom (6-2, 7-5) namenili tolikšno pozornost, da je Andreja v dveh dneh spoznala vsa Slovenija, veliko se je pisalo tudi na Hrvaškem, avstrijskem Koroškem, povsem mimo ni šel podvig niti v italijanskem zamejstvu. Tako nam tokrat ni bilo težko izbrati "Športnega kralja" za mesec maj v našem časopisu. Za uspeh (o katerem sanja milijone mladih po svetu) mu iz srca čestitamo!
Andrej Žnidarčič
PETELINJI TEK
Na tradicionalnem "Petelinjem teku" prt Pivki, ki se je štel tudi v akcijo "Brazde vzdržljivosti 1995", so tekli tekači vseh starosti iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Med mladimi tekači do 15 let so prevladovali člani SD Piran iu Pirana. V absolutni konkurenci je na 1,5 km dolgi progi zmagal Simon Zafred (ŠD Piran). Tudi v ženski konkurenci je bila zmagovalka iz Pirana, Svetlana Bajič. Med mlajšimi dečki (absolutno drugi) je zmagal Teo Kolarič iz Pirana. Med mladinci na 10,5 km dolgi progi je Pirančan Boštjan Fuks zasedel drugo mesto (prvo mesto za Blejčana Boštjana Horvata). Na 21 km je odlično četrto mesto pritekel član ŠD Piran Ivo Šarič. Tretji je bil Goričan Edvin Kosovel. V ženski konkurenci na 10,5 km je zmagala Postojnčanka Katarina Ritoša. Ostali zmagovalci: v absolutni konkurenci na 10,5 km je zmagal Beno Piškur (Ljubljana). Na 21 km je zmagal Novak iz Ljubljane. Med ženskami^ je zmagovalka Veronika Bohinc iz Kamnika. TEK NA
KAMNIŠKO SEDLO
Na drugem teku za pokal Slovenije v gorskem teku, ki je potekal iz Kamniške Bistrice na Kamniško sedlo, je med člani zmaga] primorski tekač, Stojan Melinc iz Kobarida. Pirančan Boštjan Fuks, član ŠD Piran, je med mladinci osvojil četrto mesto (prvi med mladinci, Blejčan Boštjan Horvat). Med ženskami j^prvo mesto osvojila Anica Živko iz Trbovelj.
LUCIJA PLESE
Zmagoslavje otrok in plesa, bi lahko v nekaj besedah opisali dogajanja 26. maja v lucijski športni dvorani. Širom Evrope znana plesno- akrobatska skupina Flip iz Pirana se je ob 10. obletnici, ki jo praznuje v teh dneh, predstavila v vsem svojem sijaju. Od 17. do 21. ure je v dveh predstavah s številnimi plesnimi točkami nastopilo 500 otrok z vseh koncev Obale, nekatere točke so bile prihranjene tudi za starše. V nabito polni dvorani -tolikšnega obiska sploh ne pomnijo - so se aplavzi na odprti sceni kar vrstili.
Za'pravim čudežem, imenovanim FLIP stoji kajpak neutrudnaw družina Mehora. Mehorovim je uspelo doseči nekaj, kar ni ravno običajno: masovnost in kakovost. Zato si zaslužijo nadaljnjo podporo vseh dejavnikov, ki za stvar lahko kaj storijo. K uspehu prireditve je v veliki meri pomagal tudi KUD Karol Pahor.
ZAHVALA
Spoštovani g. Andrej Žnidarčič
Zahvaljujem se vam v imenu Teniške zveze Slovenije in v svojem imenu za vaše sodelovanje in poročanje s prireditve za DAVISOV POKAL by NEC, med reprezentancama Slovenije in Zimbabveja v Portorožu od 31.3. do 2.4.1995, TZS se je trudila, da bi vam v čim večji meri omogočila in pripravila pogoje za vaše uspešno poročanje. Upamo, da smo z organizacije DC by NEC v Portorožu opravičili vaše dano zaupanje in, da boste tudi v bodoče sodelovali s TZS.
Teniška zveza Slovenije predsednik Janez Erhart
^oset^otti i}6(Uonomfl(e poi\ndte ’ Jlain /jottifčti ’ liul\6nlti HtofVtu’' 'fi*in\onki n\ei\u
Dobrodošli v Piranu in v kavarni Galerija Tartini, kjer se boste zagotovo zadržali ob dobri kavici, ponudili pa Vam bomo tudi sveže domače sladice: tiramisu, sadno torto, lastne pripravljene sladolede...
Osebje kavarne Galerija Tartini iz Pirana
AVSTRIJSKI GOSTINCI DAJO VEČ ZA IZOBRAŽEVANJE
25. maja je bila v prostorih Hotelov Riviera v Portorožu tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki skupnosti Tourism Brain Trust iz Avstrije, slovenskega Nacionalnega turističnega združenja ter udeleženci seminarja "Hotel Controlling", ki seje takrat končal v Portorožu, orisali potek seminarja za gostinske delavce.
Okoli 25 udeležencev, v glavnem delavcev iz gostinske prakse, se je na seminarju seznanilo z nekaterimi zanimivimi novostmi s področja organizacije dela v hotelirstvu in gastronomije. Finančna kontrola porabe, promet, optimalizacije proizvodnje in dela, investicijski izračuni in kalkulacije so bile glavne teme nekajdnevnega seminarja.
Avstrijski strokovnjaki s področja hotelirstva so menili, da smo v Sloveniji napravili velik skok naprej v kakovosti ponudbe, vendar so ostali pri tem, da še ne dosegamo njihovih standardov pri postrežbi. Na pogovoru se je tudi izkazalo, da slovensko turistično gospodarstvo nameni manj denarja za izobraževanje.
Franc Bagar (na sliki drugi z leve) iz Hotelov Palače je menil, da kljub zanimivim spoznanjem vsega, kar so se naučili zaradi našega načina dela in predpisov, vendarle ne bodo mogli uporabiti v praksi.
Foto FK - Informa
KJE SO OBALNI BARMANI?
GOST - TUR '95
Mednarodni sejem gostinstva in turizma Gost - Tur ’95 bo v Mariboru od 11. do 15. oktobra.
Mariborsko sejemsko podjetje Sejmar ugodno ocenjuje lansko tovrstno sejemsko prireditev, na kateri je sodelovalo 315 razstavljalcev iz 16 držav. Sejem sije ogledalo 32 tiso- obiskovalcev.
Vsebinski koncept sejma GOST - TUR so zasnovali kot krovno sejemsko prireditev, znotraj katere se celovito predstavlja turisti~na ponudba Slovenije. Tudi letos bodo v okviru sejma organizirali Turisti~no borzo, ki bo 13.1095. V okviru gostinskega dela so nastali tudi posamezni specializirani sejmi Meso in Mleko ter sejem pekarstva in slaš~i~arstva - P1S. Temu bodo dodali še novost -prvi slovenski sejem vima in kulinarike pod naslovom Vino in Hrana.
PIONIR TURIZMA,
PORTOROŠKI PALAČE HOTEL POTRPEŽLJIVO ČAKA NA PRENOVO
Različne govorice o morebitni reviziji pogodbe o prenosu lastnine starega Palače hotela na piransko občino menda ne bodo bistveno spremenili sedanjega zatečenega stanja. Občina zaradi posebne opredelitve, da je to kulturni spomenik, še naprej ostaja lastnik tega dela družbenega kapitala Hotelov Palače. Palače hotel je bil, kot je znano, prav zaradi te opredelitve v skladu s predpisi izvzet iz otvoritvene bilance in se torej ne lastnini. To, kar se ne lastnini, ostaja državna - občinska last.
Sedaj je na vrsti "najmočnejši" najemnik podjetje Toncity Pacifik Investicije, ki naj bi že konec maja objavilo razpis za izdelavo idejnih projektov za njegovo prenovo. Seveda, če misli pri tem povsem resno in če bo zmoglo kar precejšen investicijski zalogajček ter stroške obnove - okoli 30 milijonov nemških mark. To isto podjetje se je, kot je znano, tudi v Kopru lotilo ogromne naložbe v poslovne objekte. Priprave v Kopru so potekale kar celih 5 let. Kako bo s prenovo in kdaj bo stari Palače hotel doživel svojo reinkarnacijo, je prezgodaj govoriti.
Ce ne bo prišlo do zastojev, naj bi stari dobri Palače (nekoč znani zdraviliški hotel), že čez dve leti (po 5-letnem premoru) sprejel prve goste. Bodo to Poslovneži iz obetajočega poslovnega centra Toncity Pacifik v Kopru ali običajni furisti, lahko le ugibamo? Nekaj ob vseh zapletih zagotovo drži; nekdanji Portoroški gostinci, nekoč močni in združeni v velike konglomerate - z obetavnim investicijskim potencialom - so ga prepustili na milost in nemilost. 0 njegovi usodi odločajo sedaj drugi.
V HOTELIH PALAČE ŽELIJO GOSTOM PONUDITI VEČ KOT PRIČAKUJEJO
ALI UGODNE NAPOVEDI ŠE DRŽIJO?
V Hotelih Palače Portorož so si glede na relativno ugodne lanskoletne poslovne rezultate (ustvarili so 123 tistoč prenočitev, 1,23 milijarde tolarjev prihodkov in 67 milijonov tolarjev čistega dobička) za letošnje leto zastavili še nekoliko višje cilje. Kot poroča njihova pogodbena Agencija za odnose z javnostmi, raziskave in marketing PR plus RN iz Maribora, naj bi do konca leta našteli 135 tisoč prenočitev domačih in tujih gostov, kar je 10 odstotkov več kot v preteklem letu. Če se jim računica ne bo podrla (slabo junijsko vreme, skromna prodaja a la carte in druge dogodivščine, ki niso v prid turizmu) naj bi celotni prihodek presegel vrednost 15 milijonv nemških mark. Načrtujejo tudi nove naložbe v osrednjem GM Palače, v depandansah Mirna in Neptun ter v bazenski kompleks term. Trudijo se, da bi čimprej uresničili zastavljeno poslanstvo: gostom v matičnih hotelih ponuditi več, kot pričakujejo.
Od 12. do 14.5.1995 je za gostinske delavce na Obali skoraj neopazno minilo tekmovanje barmanov za državno prvenstvo v kategoriji dolgih pijač (long drink), ki je bilo v okviru tekmovanja za 18. pokal Bleda.
Zakaj skoraj neopazno? Tekmovanja sta se z Obale udeležila namreč samo dva barmana in sicer Mladen Čoga (Rok bar Lucija) in Aljoša Bajt (Hoteli Palače Portorož), ki je na državnem prvenstvu osvojil 2. mesto. V ocenjevalni komisiji pa sta bila Branko Matevljič (trenutno v Švici) n Željko Ravnič (Hoteli Bernardin).
Svojčas je samo na portoroškem območju deloval v sestavi Društva barmanov Slovenije aktiv barmanov, kije štel preko 25 članov. Bili so dokaj aktivni, saj so dosegali tekmovalne uspehe in najvišje uvrstitve na raznih tekmovanjih po Sloveniji (gostinski zbori, pokal Bleda, cocktaili prijateljstva, Tališ), nekdanji Jugoslaviji (Turjug, Jadranski susreti, Split, Dubrovnik, Zagreb, Opatija, Hercegnovi, Sveti Štefan, Sarajevo, Slavonski brod...) in na mednarodnih in svetovnih tekmovanjih, saj so bili v sestavi ekip, ki so bile svetovni in vice prvaki. To se je poznalo tudi pri ponudbi mešanih pijač, saj so le-te pripravljali člani Društva barmanov in njihovi simpatizerji v lokalih Marine, Metropola, H. Palače, Riviera, Bernardin in Simonovega zaliva. Aktiv je dosegel vrhunec svojega delovanja s prireditvijo maxi cocktail", ko so za portoroško noč prodali 12.000 cocktailov, zmešanih, v za to priložnost posebej izdelanemu "Maxi shakerju". Obiskovalci in gostje so si to prireditev poleg pijače zapomnili tudi po tem, ko so v spomin dobili kozarec s spominsko nalepko o stoletnici organiziranega turizma v Portorožu.
Po tej prireditvi je začelo število članstva upadati zaradi raznih vzrokov (prerazporeditve, odhod članov v druge kraje in tujino, upokojitve). Nekateri so svojo aktivnost opustili, saj v svojih delovnih okoljih niso naleteli na podporo, ali pa je bilo njihovo delo podcenjeno in spremljano z raznimi dvomi ali pa ovirano z ozkimi in togimi pogledi na ponujanje in prodajanje tako pripravljenih pijač. Upadel je tudi interes za tekmovanja, saj je priprava povezana s precejšnjimi finančnimi stroški, ki večinoma niso povrnjena. Pri pripravi svojih kreacij za tekmovanja, morajo tekmovalci upoštevati pijače posameznih sponzorjev, ki so večinoma iz uvoza in zato nabava le-teh, poleg opreme, predstavlja znaten strošek. Z neudeležbo pa nastaja škoda in nazadovanje. Tekmovanje ni pomembno samo zaradi rezultatov samih, temveč tudi zaradi izmenjave izkušenj, strokovnosti, novih načinov priprav, rešitev, dekoracij, spoznavanja novih proizvajalcev pijač in opreme.
Tako je ostalo aktivnih samo še nekaj članov Društva barmanov Slovenije. Poleg omenjenih še Simon Gašperšič (Bernardin), ki "branijo barve Obale". Dokaj uspešno, saj se bosta Mladen Čoga in Aljoša Bajt, glede na rezultate tekmovanja, kot člana delegacije DBS udeležila svetovnega kongresa in tekmovanja, ki bo letos septembra v Kanadi. Kljub sedanji situaciji pa je razveseljivo dejstvo, da se je pojavil interes v zasebnem sektorju za širitev tovrstne ponudbe, kije sedaj omejena samo na nekaj prodajnih mest.
N0MEN EST 0MEN IN SLOVENŠČINA
Osebje v Bistroju restavracije Ljubljana v Portorožu medsebojno komunicira v svojem jeziku, kar ni nič narobe. Nerodno pa je lahko, če vas natakar ali kuhar pri naročilu jedače ali pijače v slovenščini ne bi razumel in bi se morali poslužiti tujega jezika v restavraciji, ki' nosi ime slovenske metropole.

MENJALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI
dipl. oec.
Ivan Konstantinovlč
Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211
STANOVANJA - HIŠE - PARCELE POSLOVNI OBJEKTI - PROSTORI
PRODAJA - NAKUP - ZAMENJAVA
eka
klasika v modi in sproičenost v oblačilih
TRGOVINA
Izola
Sončno nabrežjf M tel.: 65 646
PIRANSKOjOBZIDJEl
Piran po svoji arhitekturni zasnovi sodi med redka obmorska mesteca, ki premorejo veliko zanimivih stvaritev preteklega časa. Ena takšnih je zagotovo tudi znamenito obzidje iz 15. stoletja, katerega del se je, kljub burni zgodovini in rušitvenim posegom nekdanjih avstrijskih oblastnikov (kamenje so uporabili za gradnjo piranskih hiš in koprskega zapora) ohranilo do današnjega časa.
Obzidje vzbuja pozornost in občudovanje številnih mimoidočih in turistov, ki si ga radi ogledajo tudi od blizu. Tisti, ki se odločijo za sprehod tik ob obzidju po strmi stezici, se morajo prebijati čez gosto zaraščeno travo in koprive. Morda bi mestni očetje (tako kot nekoč) koga zadolžili, da bi bolj skrbel za to enkratno zgodovinsko vrednoto, s katero se radi pohvalimo na vsakem koraku. Vsake toliko časa bi morali počistiti odvržene smeti in ostanke nujne živalske in človeške potrebe. Tudi steza, ki pelje ob obzidju do središča mesta, bi s primerno osvetlitvijo ob večernih urah postala bolj prijazna.
Foto: FK-INFORMA PORTOROŽ
lili!
wmwm mmm mmmm f

OSREDNJA PORTOROŠKA PLAŽA
V ; :	odrasti	otroci (do 14 let)
S=“7«	iK	.so?
za 15 dni	3 000 SIT	1.800 SIT
SEZONSKA KARTA za občane občine Pira.»	2.500 SIT	1.500 SIT
NAJEM KABINE za l dan 180 SIT LEŽALNI STOL - NAVADNI za 1 dan 200 SIT LEALNI STOL DE LUX£ za 1 dan 350 SIT SENČNlfC za 1 dan 300 SIT
PLAŽA HOTELOV RIVIERA V PORTOROŽU
'■5Msn ",Mmsn
SENČNIK dnevtto 300 SIT illijii sezonska karta
za »IhebMne:Piran ilMIi::2.500 SIT oteci 1.500 SIT

»
N O M A«
GOSTINSKO- TURISTIČNO PODJETJE D.O.O. PORTOROŽ Ukmarjeva 18, 66320 Portorož TEL./PAX: 066/ 70- 916
# REKLAMIRANJE NA SVETLOBNEM DISPLAVU # POSREDOVANJE PRI PRODAJI RAZEN NEPREMIČNIN
Gnoma Portorož
Neodvisni, nestrankarski časnik za območje občine Piran. Istre in zamejstva
Ustanoviteli in izdaiatelt
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Liminjanska 91. Tel.& Fax.: 066/70-185
Opr.prigl.št. 40-4/93 Rep. uprava za Javne prihodke Izpostava Piran / Franc Krajnc s.p.
ŽR št.: 51400-620-63-05-1202111-6502/85 SB Koper, PE Piran V.D.G1. In odg. urednik: Franc Krajnc
Naslov uredništva: Liminjanska 91. Lucija, 66320 Portorož, Tel./Fax.: 066 70 185
Časopisni svet: dr. UvtJ Jakomin (predsedniki, dr. Mirana Male, Stefano Luša. Janez De Reggl. Nino Spinelli
Elektronska obdelava In prelom: Grafflt Line Izola d.o.o. / Tisk: Tiskarna VEK Koper
List Izhaja mesečno, cena za Izvod 70 Sit.
Po mnenju Urada vlade za Informiranje št. 4/3-12-889/93-23/288 Je časnik Primorski utrip proizvod Informativnega značaja Iz 13. točke tar. št. 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Mag. Tone Rop, državni sekretar v Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj na konferenci ljubljanske borze v Portorožu je ob razpravi o predlaganem Zakonu o prevzemu podjetij povedal:	'Nekaterim
upravam v podjetjih očitno ustreza, da se glede hitrejšega postopka lastninjenja nič ne spremeni. Če podjetja zaradi neutemeljenih razlogov ne bodo vložila programov lastninjenja Agenciji do konca leta lahko le ta prenese aktivo na Sklad za razvoj. Mehanizmi za to vsekakor obstajajo."
NI VEDEL
Italijanski turist sije v Piranski ribarnici kupil 2 kilograma šparov, vendar si je zaželel še nekaj takšnih, ki jih bo sam spravil na suho. Komaj je vrgel trnek ga je opazilo oko postave in dva policaja sta ga vljudno, vendar strogo opozorila, da mora imeti za to opravilo ustrezno dovolilnico.
V hotelski recepciji že vedo, kje se dovolilnice lahko kupi.
Na terasi Restavracije Jurček v Portorožu se je v petek, 9. junija zvečer predstavila in navdušila goste skupina plesalk in plesalcev Folklorne sekcije KUD Karol Pahor iz Pirana. Mladi folkloristi so priredili zaključni nastop in pokazali, kaj so se naučili na celoletnih vajah. Predstavili so program plesov, s katerimi sicer nastopajo na raznih kulturnih prireditvah na Obali. Tokrat so jih povabili na nastop Hoteli Riviera, ki za letošnjo turistično sezono načrtujejo kar nekaj razvedrilnih prireditev, razstav in nastopov raznih skupin za svoje goste.
Folklorna skupina KUD Karol Pahor Piran deluje že 35 let. V svojih vrstah združuje mlade z vse slovenske obale. Najvidnejše uspehe so poželi leta 1986, ko so dosegli 2. mesto na mednarodnem folklornem festivalu v Španiji. Za svoje delo in uspehe je skupina leta 1965 in 1975 prejela priznanje občine Piran. Folklorna skupina se predstavlja s plesi šestih slovenskih pokrajin.______________________________________________________
Piranski župan Franko Fičur je pred nedavnim sklenil namenjati večjo pozornost turistom, ki prihajajo v turistične kraje piranske občine 10, 20 in 30 let zapored. V znak zahvale jim prireja sprejem v občinski mestni palači.
Dr. Saša Žužek - Rešek (SKD), članica piranskega občinskega sveta je na najvišji organ lokalne skupnosti, katerega članica je, 18.4. poslala predloge in vprašanja:
-	Kaj seje do sedaj dogajalo okoli zaželjene gradnje cerkve v Luciji? Zanima me tudi analiza vloženih prošenj občanov.
-	Kakšne so denacionalizacijske zahteve občanov in cerkve znotraj naše občine? Kako potekajo ti postopki? - Dajem tudi pobudo za določitev novega občinskega praznika.
Vsebinsko natančna in pregledna rekapitulacija dogajanj je potrebna zato, ker večina svetnikov sedanjega sklica z zadevami ni seznanjena.
splošna banka koper
POLETNI URNIK
V	AGENCIJAH PORTOROŽ IN BERNARDIN
V	poletnih mesecih
- od 1. junija do 23. septembra 1995 -
bosta agenciji v Portorožu in Bernardinu poslovali po novem urniku:
od ponedeljka do petka
8.30 do 12.00 in 17.00 do 19.00
sobota 8.30 do 12.00
splošna banka koper