Gospodsrstvo. _ Vinogradništvo, Zakaj pretalramo? Prvi6 zato, da ločimo čisto viao od drož, drugič pa, da'viao dobro prezraCimo. Zrak npli\a ugodao aa droži, ki plavajo še v mladem viau; oae zopet ožive ia za&nejO pretvarjadi zadaje ostaako sladkonja v alkohol, Zrak pa tudi izloče va beljakoviae viaa, ki postaja bolj čisto ia stalno. Protaka]te po avožaosfi ob miruein in lepem vremeau. Vsa posoda, katero rabite. nioca biti čista, zelo ftista . Starci so mnenia, da mora viao dolgo ložati na drožeh, da jjostaae boij mofino. To pa ai res. Ako bi viao pre dolgo ležalo na drožeh, foi se lahko skvarilo ker se zaSnejo droži razkrajati- Vino se mora kolikor mogoče 6isfo preto^-ti. Posebno ol) pretakaaju inora biti v kloti f:isC in zdrav zrak; l^rezračite klcti pred pretakaa^eni. — i Skrajua saaga pri pretakanju nam jp j porok, da dobimo čisto. zdravo in o • j kusao viao. Prvo pretakanje vtna. Mošti 80 večiaoma odvreli in se polagoma Cistiio. Kedaj naj zafiaemo letos s pretakarijem? Takoj, ko se viao izčisti« jLiotošaja viaa aima]o preveč kisliae in zato ai treba», ida bi ležala delj časa na drožeb. 2vci)lani6 sodov pri pretakaaju . | Zdrava viaa se aaj slabo zažveplajo, ker bi preveč zažveplaai vodi ovirali aaravai razvoj mladega vi'.i. Pol ko- I Sčeka zadostuje za ea pol.' ajak. (1 g I na 1 W pcsode). Vina pa, ki imajo' i vsle'd žveplanjf.- grozdja slab duh in ! okus, se morajo pretočiti v močao za- žveplane sode. KletarsM nadzorniM Nemške Aystrije so laasko leto vposlali kemičnemu preizkaševališču aa Duaaju 230 vin za preizkušajo Od teh vin 137 pošiljalk ali 60.6% ni odgovarjalo postavaiin določilom Bilo je ,,paačaao" blago, Drugi aradi so vposlaii 196 vin na preizkušajo, od katerih 64.7% ni bilo ^pozaaao za pristai pridelck, To Stevilke Bam maogo ipovedo. ' 'one vinu. V Nemški ^lvstriji staae 1 liter viaa 400 do 500 aemško-avstrijskin kron, aa Madžarskem 24 do 80 .»;?rskih kroa, aa Cehoslovaškem '.4—18 čehoslovaških kroa^ aa južnem Tiroiskem 2—2% lire, v Italiji 1^—254 lire. aa Francoskem 1—2 iraaka, v Jugosiavlji pa od 18 do 34 K. Staierska vma pozaih trgatev uiso pod 24 K 7.0, dobifi, Ljiitomorčaa staae od 25 K naprej. Za ve6 sto tisoč kroa so oculiU kmet&ke živinorejoe meš.etarji ia veleverJžaiki aa mariborsklem sejmu dae 22. novembra. rrejšnje dai ia še tudi daa zjutraj so razkričali, da sd ceaa živinl močao padle, da ae bo aifi kupcev. Ia premotili so jiii maogo. Tako je b, pr. aek verižaik W. saiao pri 8flcm paru volov po lastai izpovedi zaslužii tekom par ar 5|427, K. Ziviaorejcu je plačal vole po 19 K, prodal pa jih je po 22 K, kakor je aazuaail pri prodajaem aradu, Drugi pa pravijb, da mu jie Predovič piačal c.t-lo 24 K za 1 kg živ,e teže. Torej je zaslažil še več. Ti vterižaiki laziio \v.\ .sejinih za velikimi aakupovalci ia jiui eovorijo, če pridejo do kakeja kmeta: 1 oh volov Bikar ae kapi, so slabi. Iq ko gre Predovič ali Italijaa mimot pa jiii kupi verižaik za aizko ceao3 a kinmu na to jih proda veletržcu za 3 uo 6 K dražje, kot jili je lcupil od kmeta. Kje j'e politižaa oblast, da teu pijavk Be zapre v ričelkamro: Cene goveji živiisi aa sejmu v Maribofu dae 22t rovembra sq se malo* dviguile aapram oeaaia pred 14 daevi, Kupci so pri&J: iz1 Liublj,aae ia Zagreba. Geaa volom I, vrste je bila od 17 do 20 K? 'izjema 1 pai1 oelo 22 K, Geaa dragi živini zu, mebarjie sa ]8 sukala med 10 do 16 K 1 kg žive te-, že« KJobasarji pa so dajali za krave ia za slabo robo 6 do 10 K» Ziviae je bilo toliko, da je bilo &ejaiLš6e prenapolnjeuo. Poprodalo š& je približao polovico prigaaa-e živime. Bolj&e blago so pokupill izvozaičanji. Vola, ki sta tehtala 1809 kg sta bila prigaaaa na raariborski živiaski sejera preteldi torekt Bila sta last veleposestaika dr, Schmidererja v Maribora, Ceaa 22 K za 1 kg žive iež^ Tako težkjjb. volov že dolso ai bilo v Marlboru na sei,mu. Na svinjski seiin v Maribor dne 18. t. m. se je pripeljalo 144 svIbj in 2 kozi. Ceae so bile sledeče: Mladi prašifii 4—5 tedaov stari komad 100— 150 K, raladi prašiči 5—fi todaov stari kom;\d 200—240 K mladi prašiči 6—8 ie-flnov stari komad 300—350 K, mladi prašk-i 4—6 mosoev star komad 640— Ti-0 K, mladi nrašiči 8—10 mescev komad 1200—1500 K, prašiči 1 ieto stari komad 2000 do 3000 K, pnašifii Vk leio stari komad 3000 do 3500 K, ple measKe svlnje 1 kg žive teže 26 do 28 K, pol^itaae sviaje 1 kg mrtve teže' 4 do 30 K, koze komad 200 do 350 K, Cene poliskim prid. lkom. Promet na žitaih tržiščiu aaše državo je bb znatea. Kcr se vredaost aašega denarja nakoliko dviga, so kupci precej oprezai. V Subotici staae meterski stot pšenico 1280-1300 K, rži 1100-1105 K, staro koruze 1000—1020 K, moke milarce 1780—1800 K. .V Ruaii stane pšenioa 1270-1280 K, nova koruza pa 880—890 K. V Somboru staao pšecica 1280—1290 K, stara kbruza 1000—1010 K moka-aularica 1810-1820 K. V PoŽegi sKne pSenica 1260-1265 K, moka-nularica 1780-1800 K. V Sarajevu slane moka-aularica 1820—1840, beli ližol 1260-1270 K met. stot. Ilmolj. Na ameljskem trgu v Zat©a n: tilo nobenega poprašcvaaja po iujem LmeFu. Domačega hmelja sredn]e in naj"'O.iše kakovosti so prccali 20 ba". ceao so se pa gibale med 5600 <lo 6'jo'O K za 50 ig. Hmelj kup,me le ¦Nomaia. . . Krompir ]e ianes prcce] drag. A ker rad gaiie, posebno v vlažaih kleteh ia mokrih zimah, so ljudje poskusili vse mogofic reži, da ga obvarujejo pred gailo''O.. 'Najbolje se je baje obneslo pbpukan^e krompirja s fino seialetim žveplom, kakor se rabi za žvnplanjo goric. Za 100 kg krompirja zadostuje 5-6 dkg žvepla. V Sl&ziji je ne}' josestaik aaredil tak ^oskus in je polovico krompirja žveplal, drngo polovico pa ae. N-ežveplan . polovica jo bila do februaria že zelo girila, v žveplaru polovici pa r.i aaSel aiti meseca pprila gailobe. Ker staae 1 dkg žvepla samo 20 v, bi že bilo vredno iiarediti ta poskus. Vi-ednost pepeJa. Mnogi še iiaajo navado, da vržejo pepel kar čez prag na cesto, v klaoec, aa dvorišSe ali v »otok ia ne ipremislijo, da ]e pepel dobr.o gaojilo, ker vsebuje povprečao do 10% kalija, 3.5% losforove kisliae in 3__4% apna. Pepel se aaj shraai ia potrosi po travaiku., To delo se opravlja v zimi ia zgodnji pomladi. Pepel od premoga ]e maaj vredea ia se nai Trže aa kompnst. Naknadno žlgos&nje in popisovanje obvezaio prcdvojaih posojil avstroogr-ke države se podaljša do vkljuCuo dl. decembra 1921. Ta rok ss ne 6o voč podaljSal. Tozadevae prošujo jaaj &e z obveznicami vred vpošijejo :n\ aistrstvu liaanc, geaeraiai 'direkcjji "••r žavaih dolgov v Beogradu. Vsaka t;> zadevna prošnja mora, biti kolkovrtiia s kolkora po 2 dinarja. Ta rok -selia. SaKO m, obvezaice predvojarh posnjil, idoolii je, žigosanje vojaih posc.il že i.ak;'i>Gno. Vredncsiti deaarja. AmGriJOd dolar stane 305—307 uaših kroa. Za 100 avstrijsjVih kroa fe plaCati 6t za 100 aem šaih mark 109—113, za 100 5ehoslovaSkifl kroa 326-333, za 100 laških Jir 1250—1280 naSihi kroa. Fraacoski Ira-k staae 22'/*—22'/a uaših kroa. Od zadnjoga poročila ]"©¦ vredaost aašP^a denarja padla za 20 točk* M Cariiiu notira aaš diaar 170, i •¦