j UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIOLOGIJO, POLITIČNE VEDE IN NOVINARSTVO Ljubljana, Titova c, 102 Dr. Dolfe V o gelnik : STATISTIKA DELOVNE SILE IN DELA (zapiski iz predavanj) Ljubljana, december 1971 j uti# 262679 A KAZALO Statistika delovne sile in dela .1 Splošni pregled problematike - sistematika.1 I. Viri in publikacije.2 A Viri statistike delovne sile.2 Popisi prebivalstva kot vir statistike delovne sile.2 Popis kmetijstva. 1960 kot vir statistike delovne sile.3 Obseg popisa.3 Delovna sila v popisu kmetijstva. 4 BViri statistike zaposlitve.... .5 Redne statistične službe zbiranja podatkov. 5 Popolnost zajemanja.6 Publikacije. 8 II. Statistične opredelitve osnovnih pojmov. . . . .10 Aktivno in neaktivno prebivalstvo.. 10 Neaktivno prebivalstvo-Vzdrževalno prebivalstvo-osebe z osebnimi dohodki. 11 Statistično tehnični postopek za zajetje aktivnega prebivalstva, načelo''pridobitnega poklica" (Gainfully occupied) in načelo "vrste dejavnosti"(Type of activity labor force). 12 Aktivno prebivalstvo in zaposleno osebje. 14 III. Strukture in klasifikacije . 15 Dejavnost - pojmovno. 15 Dejavnost - klasifikacija. 17 Poklic - pojmovno . ... 17 Poklic - klasifikacija. . 18 Položaj v poklicu.. . 20 Primarni, sekundarni, ferciarni sektor dejavnosti. 20 Kmetijsko in nekmetijsko prebivalstvo. 21 IV. Merjenje obsega . 23 Mere absolutnega in relativnega obsega.23 Koeficienti obremenjenosti.24 Spolnostarostne specifične mere aktivnosti.25 V. Statistika koriščenja delovnega časa .26 Osnovne kategorije in merske enote.26 Indikatorji koriščenja delovnega časa.2 9 Indikatorji časovnega koriščenja delovnih mest ter indikatorji fluktuacije delovne sile,.32 Merjenje koriščenja delovnega časa v jugoslovanski statistični praksi.33 Opomba k merjenju intenzivnega koriščenja delovne sile.34 - 2 - VI. Tablice aktivnega življ.enja. 35 Zamisel in konstrukcija. 35 Osnovne funkcije. 3 5 Nekatere aplikacije indikatorja poprečne dolžine pričakovanega aktivnega življenja pri študiju ekonomskih posledic populacijskih sprememb. 40 Izguba aktivnih let zaradi smrtnosti. 41 Komponentni indikatorji sprememb števila aktivnih iz tablic aktivnosti. 43 Sintetične mere povečanja (popolnjevanja) ter zmanjševanja delovne sile od enega na drugi starostni interval.46 Uporaba tablic aktivnosti na načrtovanje kadrov..48 STATISTIKA DELOVNE SILE IN DELA SPLOŠNI PREGLED PROBLEMATIKE - SISTEMATIKA St. delovne sile in dela obravnava vp-rašanja, kako zajeti in kvantificirati celotno razpoložljivo delovno silo. To je možno samo ob velikih popisih, ki se vrši komaj vsakih deset let. Ker pa potrebujemo podatke o stanju in strukturah DS tudi za krajša razdobja, organizira naša statistika zaje¬ manje delovne sile vsako leto, celo dvakrat letno, vendar se pri tem ome¬ juje samo na del DS, ki je najbolj podvržen časovnim spremembam, t. j. na delovno silo delavcev, ki so v delovnem odnosu. To posebno kategorijo imenujemo zaposleno prebivalstvo. Pri zajemanju zaposlenega prebivalstva pa se statistika ne omejuje samo na ugotavljanje njegovega obsega, struktu¬ re in dinamike, ampak je razvila metode statističn-ega ugotavljanja stopnje njene izkoriščenosti, ki se naslanja v osnovi na konstrukcijo bilance delovnega časa. Delovna sila, bilo da jo opazujemo v celotnem obsegu vsega aktivnega prebivalstva ali pa samo v ožjih okvirih oseb, zaposlenih v določenem sektorju dejavnosti ali celo samo v okviru določenega delovne organizacije, je podvržena svojemu notranjemu prometu, ki se kaže v vstopanju v aktivnostno življ enje odn. v zaposlitveni odnos, v prehajanju iz Ehe starostne kategorije v drugo , ter v izločanju odn. izstopanju iz aktivnega odnosa odn. zaposlitve, zaradi smrti ali zaradi upokojitve, izstopa odn. odpusta. Za statistično zajetje tega prometa, ki je pomembno zlasti J tudi kot instrument načrtovanja delovne sile, lahko uporabimo podobne metode, ki so znane iz demografske statistike pod imenom življenjskih tablic. V prilagojeni in dopolnjeni obliki jih bomo spoznali pri konstrukciji tkzv. tablic aktivnosti in vrsti specialnih indikatorjev, ki se nanje naslanjajo. Uvodoma k temu poglavju se bomo še seznanili z glavnimi viri in publikacijami naše statistike delovne sile in zaposlitve. Razporeditev gradiva bo torej naslednja: I. VIRI IN PUBLIKACIJE II. STATISTIČNE OPREDELITVE OSNOVNIH POJMOV IN KATEGORIJ - 2 - III. STATISTIČNE STRUKTURE DELOVNE SILE IN KLASIFIKACIJE iv. merjenje Absolutnega in relativnega obsega V.MERJENJE KORIŠČENJA DELOVNE SILE VI. KONSTRUKCIJA TABLIC AKTIVNOSTI IN IZ NJIH IZVEDENIH INDIKATORJEV I. Viri in publikacije A. Viri statistiko delovne sile POPISI PREBIVALSTVA KOT VIR STATISTIKE DELOVNE SILE 1. Najpomembnejša oznaka statistike delovne sile, ki jo nudijo popisi prebivalstva je v izredni podrobnosti in popolnosti podatkov. Popis prebivalstva iz leta 1961 je zajel celokupno aktivno prebivalstvo, ne glede na to, ali je bilo v trenutku popisa poklicno zaposleno ali pa iz kateregakoli razloga (zaradi nezaposlenosti, ocgluženja vojaškega roka, odvzema prostosti itd. )v trenutku popisa ne opravljajo svojega poklica. Za takšno celokupno aktivno prebivalstvo nam daje popis prebivalstva ne le podatke o karakteristikah, ki so specifične za strukturo delovne sile kot so to poklic, položaj v poklicu, dejavnost, kvalifikacija in način dosezanja kvalifikacije ter kraj dela, ampak tudi vrsto podatkov splošnega značaja (spol, starost, narodnost, šolska izobrazba, čas doselitve, gospodarski sektor), ki so za globljo analizo problematike delovne sile nadvse pomembni, a jih ne dobimo iz nobenih drugih virov. 2. Nadaljna pomembna črta popisov prebivalstva kot vira za statistiko delovne sile je v tem, da nam je ta vir na razpolago za dolgo preteklo razdobje. Za slovensko ozemlje gredo popisi prebivalstva tja v sredino preteklega stoletja, za predvojno Jugoslavijo razpolagamo s popi¬ som iz leta 1921 in 1931, za povojno pa s popisi 1948,1953 in 1961. Pri vseh popisih prebivalstva je zajet znak aktinosti odn. poklicnosti, tako nam je pri vseh popisih možno izluščiti obseg in ugotoviti pomembne strukture aktivnega odn. poklicnega prebivalstva (pri čemer je potrebno seveda pazi¬ ti na morebitne razlike v definicijah). -3- 3. Glavna -abost popisov prebivalstva kot vira za statistiko delovne sile je v tem, da se vrše popisi prebivalstva samo v daljših časovnih razmakih, v glavnem samo vsakih lo let, tako da podatki popisov za opera¬ tivne potrebe in namene kratkoročnejših, konjunkturnih analiz, zastare, predno so objavljeni. Popis prebivalstva iz leta 1961. je skušal temu nedo- statku odpomoči tako, da je neke glavne strukture prebivalstva, med njimi tudi ono o aktivnem prebivalstvu, objavil že konec 19S1. leta (SB 250) podrobnejše podatke za najpomembnejši del delovne sile, namreč za katego¬ rijo delavcev in uslužbencev pa v posebni publikaciji sredi leta 1964. (Stat. Bilten št. 312). Celotna obdelava rezultatov popisa iz leta 1961. pa bo izvršena in objavljena komaj do novega popisa v letu 1971. Kcpčni rezultati popisa prebivalstva iz leta 1961. o ekonom¬ skih karakteristikah prebivalstva, to se pravi o delovni sili so objavljeni: - za celotno državo, po republikah in demografskih rajonih v knjigah III. in IV - po občinah v knjigi VIII - za naselja v knjigi XIV in posebej za kmetijsko prebivalstvo v knjigi XV. Seveda vsebujejo tudi druge knjige rezultatov popisa prebivalstva kombinacije demografskih, etničnih, izobrazbenih itd. znakov z znakom o aktivnem prebivalstvu. FCPIS KMETIJSTVA 1960 KOT VIR STATISTIKE DELOVNE SILE Obseg popisa Fopis kmetijstva iz leta 1960. je zajel vsa kmetijska gospodarstva, gospodarstva, ki so odgovarjala določenemu kriteriju, ki je bil postavljen pri opredelitvi pojma "kmetijskega gospodarstva". Kot kme¬ tijska gospodarstva za namene popisa so bila šteta vsa družbena kmetijska gospodarstva, od individualnih pa samo tista, ki so obsegala vsaj 10 arcv (tj. 1000 kvadr. metrov) obdelovalne zemlje. Izjemo od tega načela minimalne površine obdelovalne zemlje so predstavljala tista individualna kmetijska gospodarstva, ki so se bavila s specializirano proizvodnjo sočivja, rož, -4- aromatičnega in zdravilnega zelišča, ali pa ki so posedovala minimalno (v popisu določeno)število živine. Delovna sila v popisu kmetijstva Po prvotni zamisli naj bi se rezultati popisa prebivalstva 1960 publicirali v devetih knjigah, od katerih naj bi druga knjiga zajela posebej prebivalstvo in delovno silo na kmetijskih gpspodarstvih. Od načr¬ tovane serije knjig rezultatov popisa je vendar izšla samo knjiga I z osnov¬ nimi podatki individulanih gospodarstev po naseljih, ter knjiga II v kateri je vendar samo prvi razdelek z 9 tabelami (od skupaj sedmih razdelkov s preko 110 tabel) posvečen prebivalstvu in delovni sili na družbenih in individulanih posestvih, vsi ostali razdelki pa vsebujejo podatke iz ostalega izredno obsežnega programa popisa. V knjigi I so objavljeni samo podatki o individualnih kmetijskih gospodarstvih, in sicer posebej za vsako naselje, vendar brez sumarjev po občinah in okrajih - po stanju 1.1. 1960. Poleg celokup¬ nega prebivalstva, živečega na kmetijskem gospodarstvu, sta podana dva podatka, ki se tičeta delovne sile odn. aktivnega gospodarstva, in sicer: - število članov kmet. gospodarstva, ki so stalno zaposleni izven kme¬ tijskega gospodarstva, na katerem žive - število članov kmet. gospodarstva, ki so po glavnem poklicu kmetije! in delajo (ter žive) na kmetijskem gospodarstvu. V knjigi II sta prvi dve tabeli posvečeni podatkom o zapo¬ slenem osebju na družbenih gospodarstvih s podrobnimi razčlenitvami po spolu, starosti, poklicni usmeritvi, stopnji izobrazbe, sezonskosti.' V ostalih sedmih tabelah so objavljeni zelo podrobni podatki o delovni sili na individualnih kmetijskih gospodarstvih. Vsi podatki v knjigi II so dani same za republike in pokrajine, vsa kmetijska gospodarstva v republiki odn. pokrajini pa so grupirana na velikost kategorije po velikosti posesti. -5- B. Vi r i . s t at i s tik e zaposlitve. REDNE STATISTIČNE SLUŽBE ZBIRANJA PODATKOV Podatki o zaposlitvi delovne sile se zbirajo v našem statis¬ tičnem sistemu preko šestih virov. 1. REDNA POLLETNA POROČEVALSKA SLUŽBA. Preko nje se zbirajo podatki o zaposlenem oseh:-.ju, ki se nanašajo na letni po- preček o zaposlitvi in na stanje 30. septembra. Zajete so vse delovne in druge organizacije družbenega sektorja in vsi državni uradi. Podatki o zaposlenem osebju pri zasebnih delodajalcih pa se zbirajo prav tako preko redne polletne poročevalske službe, vendar so poročevalske službe, ne i zasebni delodajalci, ampak komunalni zavodi za socialno zavarovanje. 2. POPIS ZAPOSLENEGA OSEBJA po stanju 31. marca 1967. Ti podatki se nanašajo na zaposleno osebje po stopnji strokovne izobrazbe in po grupah in podgrupah poklica. S pomočjo tega popisa so bile zajete vse delovne in druge organizacije družbenega sektorja, vsi državni organi kot tudi vse civilne osebe, ki so bile zaposlene v organizaci¬ jah Jugoslovanske ljudske armade. 3. REDNA MESEČNA POROČEVALSKA SLUŽBA o neto osebnih dohodkih in zaposlenem osebju, daje podatke o fluktuaciji zaposle¬ nega osebja, o izkoriščanju fonda delovneg časa in o neto osebnih dohodkih. Preko te službe se redno mesečno zajema okoli 45% delovnih in drugih organizacij družbenega sektorja in državnih organov ter 3o% njihovega zaposlenega osebja. 4. REDNA MESEČNA POROČEVALSKA SLUŽBA O POLAGANJU IZPITOV ZA VISOKOKVALIFICIRANE IN POLKVALIFICI- RANE DELAVCE. Preko te dobimo podatke o opravljenih izpitih za dosego kvalifikacije visokokvalificiranega odnosno kvalificiran ega de!lavca. Poro¬ čevalska enota je izpitna komisija odnosno organ, ki je pooblaščen za izdajanje diplome. 5. REDNA LETNA REGISTRACIJA UČENCEV V GOSPODARP ' STVU. Daje nam podatke o učencih v gospodarstvu. Registracija se vrši 6 - po stanju 31. marca vsakega leta, Z registracijo so zajete vse delovne in druge organizacije družbenega sektorja, vsi državni organi in organi občinskih skupščin, ki so pristojni za vodstvo registra o pogodbah, o učenju pri zasebnih delodajalcih. 6. ZVEZNI BIRO ZA ZAPOSLOVANJE ima svojo redno MESEČNO POROČEVALSKO SLUŽBO iz katere se dobe podatki o osebah, ki iščejo zaposlitve, še podrobnejši podatki pa se dobe o teh osebah preko polletnega popisa teh oseb. POPOLNOST ZAJEMANJA ad 1. Polletna poročevalska služba o zaposlenem osebju zajema vse delovne omganizacije družbenega sektorja in državne organe. Niso pa zajeti državni sekretariat za narodno obrambo in zvezni sekretariat za notranje zadeve s svojimi področnimi organi. Prav tako niso zajete jugo¬ slovanske delovne organizacije (predstavništva) v tujini. Pač pa so vklju¬ čeni v podatke o zaposlenem osebju zaposleni v tistem delu vojne industrije, ki se bavi s proizvodnjo za splošno potrošnjo. Pri izzvajanju te polletne poročevalske službe je sprejeta tkzv. teritorija o načelu opazovanja, kjer je občina vzeta kot osnovna teritorialna enota. Tako je zaposleno,v načelu prikazano po osnovni dejavnost delovne organizacije (organizacijsko načelo),edino teritorialno ločeni . deli (obrati) delovne organizacije, ki se nahajajo na področju neke druge občine, so šteti kot posebne poročevalske enote in so zato razporejeni v tisti veji dejavnosti, ki jo dejansko opravljajo. Izjema je napravljena glede kombinatov in drugih velikih integriranih delovnih organizacij, ki opravljajo več osnovnih dejavnosti. V teh primerih se opazujejo in razporejajo osnovne dejavnosti posameznih obratov v tiste vrste in veje, kamor dejansko spadajo, ne glede na to aii so teritorialno . .ločene in se nahajajo na območju druge občine ali ne. Izjemo takšnega razvrščanja predstavljajo kmetijske zadruge, ki so raz¬ vrščene ne glede na to, ali opravljajo več dejavnosti, po svoji osnovni -7- dejavnosti, to je po kmetijski dejavnosti. Polletna poročevalska služba o zaposlenem osebju pri zasebnih delodajalcih, zajema samo zaposlene osebe, ki so registrirane pri komu¬ nalnih zavodih za socialno zavarovanje. Podatki o zaposlenem osebju se od leta 1957 dalje medsebojno primerjajo, ad 2 S popisom zaposlenega osebja od 3. marca 1967 so zbrani individualni podatki za vse zaposleno osebje delovnih in drugih organizacij družbenega sektorja in državnih organov. Pri tej akciji se uporablja čisto organizacjskD načelo opazovanja in klasificiranja delovnih organizacij, to se pravi, delovna organizacija je bila dolžna, da da podatke za vse svoje zaposleno osebje, ne glede na to. .ali je imela teritorialno ločene delovne enote pri nas ali v tuijni ali ne. Vse zaposleno osebje te delovne oiganizacije odn. državnega organa je prikazano in uvrščeno v njeni osnovni veji dejavnosti. V tej akciji so zajete tudi vse organizacije sekretariata notranjih zadev in sekretariata za narodno obrambo, vendar se pri teh upoštevajo samo civilne osebe, ki so bile zaposlene na dan 31. marca 1967. ad 3 Mesečna poročevalska služba o neto osebnih dohodkih in zaposlenem osebju ne zajema celotno zaposleno osebje, ampak samo (najmanj) 7o% zaposlene¬ ga osebja v vsaki veji dejavnosti vsake socialistične republike, oziroma v Srbiji tudi pokrajine. Ker je v nekaterih republikah to zajemanje povečano, lahko rečemo, da obsega ta služba približno 80% vseh zaposlenih. V tej službi niso zajete delovne organizacije veje 917(fizična kultura) in tudi ne državni sekretariat za narodno obrambo in zveži sekretariat za notranje zadeve. Princip opazovanja je tu identičen s principom opazovanja in razvrščanja delovnih organizacij pri polletni poročevalski službi. - 8 - ad 4 Z registracijo učencev so zajeti učenci v gospodarstvu tako v delovnih organizacijah družbenega sektorja kot tudi pri zasebnih deloda¬ jalcih. Registrirani pa niso v kraju, kjer se nahaja sedež delovne organi¬ zacije odnosno zasebnega delodajalca. S to registracijo so zajeti tudi učenci šol za učence v gospo¬ darstvu, ki imajo sklenjeno pogodbo o učenju določenega poklica s Šolo, celo pri pogoju, da ne gredo na praktično delo v določeno gospodarsko organizacijo. Niso pa zajeti s to letno registracijo učenci v šolah s prak¬ tičnim poukom, ki ne štejejo za učence v gospodarstvu, tudi ne v primeru, da so se ta čas nahajali na praksi v organizaciji v kateri je izvršena regis¬ tracija, prav tako ne učenci v gospodarstvu, ki se nahajajo v institucijah državnega sekretariata za narodno obrambo in sekretariata za notranje zadeve. Informacijo in podatke o učencih šol s praktičnim poukom najdemo v biltenih statistike šolstva. ) ad 5 S podatki o procesu zaposlovanja, to je osebah, ki iščejo zaposlitve, so zajete samo osebe odn. pojave, ki so registrirane v oz. pri zavodih za zaposlovanje. PUBLIKACIJE 1. Najpomembnejše so publikacije, ki slonijo na rezultatih redne polletne poročevalske službe. a) Osnovno serijo predstavljata dve publikaciji vsako leto v okviru Statističnih biltenov pod naslovom: Zaposlenost in pod tem datum , in sicer enkrat 31. marca in drugič 3o. septembra vsako leto. Ta publika¬ cija uporablja iz redne poročevalske službe samo podatke o številu zaposle¬ nih oseb, ki jih razčlenjuje po vrstah in vejah dejavnosti, po spolu in po socialističnih republikah in avtonomnih pokrajinah in sicer posebej za zaposlene osebe v družbenem sektorju in posebej za one, ki so zaposleni -9- pri zasebnih delodajalcih. Podatki se nanašajo ali na stanje 31. marca ali na stanje 3o. septembra ali pa so izračunani letni poprečki iz obeh stanj. b) D~uga serija, ki temelji na rezultatih iste redne polletne poročevalske službe ima naslov "Zaposleno osebLje i netto lični dohotci po grupama delatnosti". Izhaja prav tako dvakrat letno po stanju zadnjega marca in septembra. Za razliko od preje omenjene publikacije so tu po¬ datki razčlenjeni ne le po vrstah in vejah, ampak tudi po grupah dejavnosti. Poleg tega so dani razen podatkov o številu zaposlenih tudi podatki o po¬ prečnih netto prejemkih zaposlenega osebja, vendar samo za družbeni sektor. c) Obstoji še tretja serija Statističnih biltenov, ki temelji na rezultatih redne polletne poročevalske službe in sicer obdelava letnega poročila za leto 1966, po stanju zadnjega septembra tega leta. Izšli so štirje Bilteni s podrobno obdelanimi podatki za to leto. (in sicer zaposleno osebje po stopnji strokovne izobrazbe, šolske izobrazbe, grupacije dejavnosti, spolu, itd. ). 2. Podatki iz redne mesečne poročevalske službe se objav¬ ljajo v posebni seriji Statističnih biltenov, ki ima naslov: "Iskorištavanje radnog vremena" m izhaja enkrat letno. V zadnjem času so bili tem podatkom dodani še podatki o osebnih dohodkih(ki se prav tako zbirajo s to mesečno službo), tako, da ima sedaj ta serija naslov: "Lični dohotci i iskoriščenje radnog vremena"(kot podnaslov leto, na katerega se podatki nanašajo). Osnovna karakteristika podatkov v publikacijah te službe je v tem, da niso dani samo letni poprečki, ampak tudi mesečni podatki. 3. Tretja zbirka publikacij s področja zaposlitve obsega rezultate popisa zaposlenega osebja po stanju 31. marca 1967. Rezultati so izšli doslej v štirih Biltenih pod skupnim naslovom :"Snimanje zaposlenog osoblja 31. marta 1967."Prvi od teh štirih Biltenov vsebuje zaposleno osebje v gospodarskih delovnih organizacijah po stopnji strokovne izobrazbe, vrednosti, po osnovnih sredstvih in družbenega proizvoda po zaposlenem (St. Bilten 533, sept. 1968), drugi obsega zaposleno osebje po poklicih (St. Bilten 533, oktober 1968), tretji daje osebne dohodke zaposlenega - 10 - osebja za leto 1966 po stopnji strokovne izobrazbe in grupa g dejavnosti. (St. Bilten 548, december 1968), in četrti prinaša delovne organizacije in zapos¬ leno osebje po dejavnostih in distribucije povprečnega netto osebnega dohodka na delovno organizacijo v letu 1966 (St. Bilten 568, april 1969). 4. Četrta serija Biltenov pod naslovom "Stručni ispiti radnika v danem letu" daje enkrat letno rezultate redne mesečne poročevalske službe o polaganju izpitov za visoko kvalificirane in pol kvalificirane delavce. 5. Peta serija vsebuje rezultate registracije vajencev v en¬ kratni letni publikaciji pod naslovom: "Učenici u privredi". 6. Podatki o osebah, ki iščejo zaposlitve in ki so povzeti iz redne mesečne službe birojev za zaposlovanje, niso vključeni v posebne publikacije Statističnih biltenov, ampak se objavljajo v Indeksu ter v sumarni obliki v Statističnih letopisih. II. _§_t£Li_is t ič n e opredelitve osnovnih pojmov AKTIVNO- NEAKTIVNO PREBIVALSTVO Številnost delovne sile se statistično zajema preko kategorije gospodarsko- aktivnega ali kratko aktivnega prebivalstva. Sem spadajo vse osebe, ki delajo in črpajo iz svojega dela sredstva za življenje (ali v obliki plače ali pa v obliki siceršnjega denarnega pa tudi nedenarnega dohodka). Bi st ve- ■ ni oznaki za pojem aktivnosti sta torej dve: a) delo in b) dohodek, ki osebi priteka iz tega dela. Glede na ta dva kriterija spadajo k aktivnemu prebivalstvu tudi učenci v gospodarstvu (vajenci) in tkzv. pomagajoči družinski člani. Karakteristično za slednje je to, da delajo na kmetijskem posestvu ali obrti člana družine, ki ji pripadajo., a ne prejemajo za svoje delo plače v denarju (pač pa ^so vzdrževalnino v naturi, eventuelno tudi nekaj denar¬ ja za sproti). K aktivnemu prebivalstvu pa ne spadajo po naši stattistični - 11 - metodologiji (in po metodologiji večine držav), domače gospodinje , t.j. ženske osebe (nad 14 let), ki opravljajo v lastnem družinskem gospodinjstvu pretežno gospodinjske posle. ,Glavni razlog je ta, da gre za dejavnost v lastnem potrošnem sektorju, da ta dejavnost ni neposredno relevantna z vidika proizvodnje, da se v dejavnosti često prepletajo še posebni izven ekonomski elementi (vzgoja otrok) in da vir vzdrževanja žene-gospodinje ni neposredno njeno delo v gospodinjstvu, ampak njen družinski odnos nasproti vzdrževalcu (zakonska žena, hči ). Vsekakor je položaj žene- gospodinje svojevrsten. Seveda pa moramo šteti žene, ki opravljajo gospo- dinsjke posle izven svoje družine kot poklic, med aktivno prebivalstvo. Če neka oseba samo začasno ne dela odn. ne črpa iz svo¬ jega dela sredstva za vzdrževanje, jo moramo vseeno šteti k aktivnemu prebivalstvu. Naša metodologija grupira vse takšne osebe v posebno kate¬ gorijo "(začasno) izven dejavnosti" . Sem spadajo osebe, ki so bile ob popisu brezposelne, na odluženju « vojaškega roka, na zdravljenju, na vzdr¬ ževanju kazni in sl. Osebe, ki so se šele kvalificirale (končale ustrezne šole)pa se če niso zaposlile,/j>o naši metodologiji ne štejemo k aktivnemu 9 prebivalstvu in sicer ne glede na to, ali so iskalk delo ali ne. NEAKTIVNO PREBIVALSTVO - VZDRŽEVANO PREBIVALSTVO - OSEBE Z OSEBNIMI DOHODKI Vse osebe, ki niso aktivne v gori označenem smislu, spadajo k neaktivnemu prebivalstvu. Naša statistika loči dve posebni kategoriji neaktivnega pre¬ bivalstva, namreč oseb e z osebnimi dohodki in vzdrževano prebivalstvo . Med osebe z osebnimi dohodki so štete vse osebe, ki se ob popisu niso aktivno bavile z delom, ki bi iz njega črpale svoje vzdrževanje, pa so imele osebne dohodke, ki so pridobljeni na podlagi pirej šnj e ga dela (osebni upokojenci) ali pa iz kakega drugega vira(štipendisti, družinski upokojenci, rentniki, uživalci invalidnine, socialne pomoči ipd. ). V to kategorijo so vštete tudi osebe, ki so se nahajle v raznih socialnih in podobnih zavodih (domovi za stare in onemogle, domovi za nepreskrbljene otroke, domovi za učence ipd), v kolikor jim je celokupno vzdrževanje * - 12 - preksrbljeno od samih domov odn. zavodov. Če so pa osebe, ki so imele osebne dohodke, vršile istočasno še nek poklic, potem so bile štete k aktivnemu prebivalstvu (npr. uživalci invalidnine) z izjemo osebnih upoko¬ jencev, ki so bili pa v vsakem primeru, tudi če so vršili nek aktiven poklic, šteti med osebe z osebnimi dohodki(kar je nelogično, vendar ta nelogičnost v rezultatih popisa ni pojasnjena). Vse ostale neaktivne osebe so bile štete k vzdrževanemu prebi¬ valstvu, zlasti gospodinje, otrkoci, dijaki, študenti, osebe-nesposcbne za delo-, še nezaposlene osebe ipd. STATISTIČNO TEHNIČNI POSTOPEK ZA ZAJETJE AKTIVNEGA PREBI¬ VALSTVA. NAČELO "PRIDOBITNEGA POKLIC A" (gainfully occupied) IN NAČELO "VRSTE DEJAVNOSTI" (type of activity, labor force) Statistično-tehnično ugotovimo, ali spa^a neka oseba k aktivnemu, prebivalstvu ali ne, na ta način, da ji zastavimo določena vprašanja. Glede na to, kakšna vprašanja postavimo, ločimo dve načeli, tkzv. načelo prido¬ bitnega poklica in načelo vrste dejavnosti. Po prvem načelu vprašamo osebo po njenem pridobitnem pok¬ licu, t. j. vprašamo ali ima nek poklic (tj. če vrši določeno vrsto dejavnosti, ki je družbeno šteta kot poklic), iz katerega črpa sredstva za življenje. Iz tako zastavljenega vprašanja ne izzvemo ali je oseba trenutno zaposlena ali ne, ali smatra konkreten posel, ki ga vrši in ki ga trenutno preživlja, za poklic ali ne. Oseba sama na splošno to oceni. Tako imamo lahko dva študenta, ki sta oba recimo isto število ur zaposlena poleg študija, da se lahko preživljata in vršita isto delo, vendar bo en študent to svojo zapo¬ slitev smatral kot poklic, drugi pa ne. Tak način postavljanja vprašanja, ki je pred drugo svetovno vojno prevladoval pri večini dežel na svetu in so ga priporočali tudi sta¬ tistični strokovnjaki poprejšnje Zveze narodov, temelji na tradicionalnem pojmovanju, ki ima svoj izvor v srednjem veku, da ima vsak človek določen poklic v družbi, za katerega se je pripravljal-šolal, za katerega je po družbenem pa tudi božjem redu "poklican" da ga vrši. -13- Kapitalizem, ki je spremenil delovno silo v blago, ki se po njem povpra¬ šuje in ki' se ponuja na trgu kot vsako drugo blago, je razvil takšno tra¬ dicionalno pojmovanje. Ljudje so opravljali tiste posle, za katero je vla¬ dalo na trgu popraševanje in ki jim je dalo možnost preživljanja; in če povpraševanja ni bilo v zadostni meri, potem so postali brezposelni. Stari tradicionalni poklici so se lomili, industrija je,ustvarjala z dneva v dan nove zahteve po raznih vrstah dejavnosti in kvalifikacijah, pa jih zopet spreminjala. Vedno manj je bilo govora o tem, da bi človek vršil vse živ¬ ljenje v miru nek tradicionalni poklic, podedovan morda še od očeta, za katerega se je počasi pripravljal; namesto kategorije "poklica" kot neke stalne., zelo določeno karakterizirane dejavnosti je stopila "konkretna vrsta dejavnosti, ki jo nekdo vrši. Potreba po poznavanju konkretne vrste dejav¬ nosti in potreba po poznavanju, ali osebe sploh vrše v danem trenutku neko I dejavnost, ki jim prinaša zaslužek ali pa so brezposelni, je dovedla najpre- je v ZDA potem pa tudi v drugih državah do novega načina postavljanja vprašanja o aktivnosti. Vsaka oseba je povprašana, da pove konkretno vrsto posla ali dela, ki ga vrši ali ga je vršila v določenem razdobju z namenom, da se preživlja. Vse osebe, ki so vršile v določenem razdobju (ponavadi v določenem tednu) neko določeno dejavnost ali pa želele, da jo vrše(so torej iskale določeno zaposlitev) z namenom preživljanja in so bile obenem stare preko določene minimalne starosti (rec. 14 let) so bile štete k "delovni sili"(labor force), so jih smatrali za aktivne. Vse ostale pa kot neaktivne. Starostna meja seveda zavisi od stopnje družbenega razvoja. Tam, kjer zaposljujejo že otroke od 10 do 12 teta starosti, je treba postaviti spodnjo mejo nižje. Prav tako je treba izbrati primerno časovno razdobje in pri¬ merno njegovo dolžino, ki naj bo merodajna za pripadnost ali nepripadnost delovni sili. Naša metodologija popisa 1953.in 1961. leta je sprejela drugo imenovano načelo "vrste dejavnosti". Spodnja starostna meja je pri nas lo let ter imamo po popisu 1953. od 1. 600 tisoč otrok v starosti lo-14 let okoli 20% aktivnih (323 tisoč) največ zaposlenih v poljedeljstvu. Osebe, -14- ki ob popisu niso vršile svojega poklica (ker so bili brezposelni, v armadi, na na vzdrževanju kazni ipd.), so bile štete k aktivnemu prebivalstvu, ter so navedle tisti poklic, ki so ga vršile predno so začasno nehale op->ravljati svoj poklic. Edino osebe, ki 'so se šele kvalificirale, pa se še niso zaposlile, ne glede na to ali so ja rfeli delo ali ne, niso bile ob popisu 1. 1953. štete k aktivnemu prebivalstvu. V tem je pravzaprav nedoslednost našega popisa 1953. leta, ker šteje prezposelne k aktivnemu prebivalstvu. Druga nedoslednost, vendar v nasprotni smeri pa je v tem, da naš popis osebnih upokojencev, ki so vršili določen poklic, ni štel k aktivnemu prebivalstvu, čeprav je sicer sprejel pravilno načelo, da se štejejo k aktivnemu prebivalstvu tudi osebe z osebnimi dohodki(z izjemo pravkar omenjenih osebnih upokojencev)če vrše določen poklic. AKTIVNO PREBIVALSTVO IN ZAPOSLENO OSEBJE K aktivnemu prebivalstvi! štejemo po naši metodologiji popisov osebe, ki opravljajo nek poklic in si na ta način zagotove sredstva za življenje. Bist¬ veno za razumevanje razlike med.aktivnim in zaposlenim prebivalstvom je, da so bili vključeni med aktivno prebivalstvo tudi osebe, ki ob popisu začasno niso opravljali svojega poklica, ker so fcili na odsluženju vo¬ jaškega roka, ker jim je bila odvzeta prostost in zaradi začasne nezaposlenosti. Aktivno prebivalstvo se razčlenjuje po položaju v poklica v naslednje kategorije(radi kvantitativne predstave pomembnosti vsake kategorije dajemo na tisoče zaokrožene podatke po popisu prebivalstva 1961) za Jugoslavijo: vsega aktivni 8 340 od tega: 1. delavci-uslužbenci 3 530 2. člani delovnih zadrug 11 3. samostojni brez delav. 2 190 4. delodajalci 30 5. pomagajoči družinski člani 6. učenci v gospodarstvu 7. neznano (brez oseb z osebnimi dohodki) 3 530 11 2 190 30 2 442 111 26 Skupaj: 8 340 -15- Gd gornjih kategorij se zajema s tekočo statistično službo kot "zaposleno osebje" samo prva kategorija (delavci uslužbenci", in med temi samo tisti, ki imajo delovni odnos in jim ta predstavlja reden in glavni poklic. , Takšnega delovnega odnosa pa nimajo osebe, ki se označu¬ jejo po metodologiji popisa kot osebe "izven dejavnosti", to so osebe, ki kot zgoraj omenjeno, začasno niso opravljali svojega poklica zaradi ocšLuženja vojaškega roka, odvzema prostosti ali začasne nezaposlenosti. Od popisne kategorije "delavci-uslužbenci" moramo torej še odšteti tiste med njimi, ki so "izven dejavnosti"(ki jih je bilo 176) ter osebe, "neznane dejavnosti"(ki jih je bilo 111), ali skupaj 287. Če odbijemo od popisne kategorije delavcev-uslužbencev, ki šteje 3 530 gornjo grupo izven dej. in neznano, ki šteje 287 pridemo do števila zaposlenih oseb, kisie evidentirajo s tekočo statistiko 3 243 Po St. Biltenu 310 je bilo zaposleno po stanju 31. 3. 1961: v družbenem sektorju 3 181 oseb pri zasebnih delodajalcih 63 skupaj 3 244, kar se skoro povsem ujema z zgornjimi podatki na podlagi popisa prebivalstva in dobljenim številom zaposlenih oseb. Mera zaposlenosti aktivnega prebivalstva, po stanju 31. 3. ml * bUa t0rej 3 244 / 8 340, tj. o, 39 ali 39%. III. Strukture in klasifikacije DEJAVNOST - pojmovno Dejavnost je vrsta proizvodnje ali storitev, ki se bavi z njo delovna ali druga organizacija kjer oseba dela. Pojem -delovna organizacija- obsega poleg gospodarskih organizacij še državne organe, ustanove in druge orga- nizacije(družbene, zadružne, verske itd. ) ter obrti zasebnih obrtnikov in gospodarstva zasebnih kmetijcev. -16- Pri dejavnostih gre za pripadnost določeni vrsti družbene delitve dela (kmetijstvo, industrija, trgovina itd), v okviru katere obstoji in kateri služi cela vrsta bolj ali man razčlenjenih posebno specializiranih dejavnosti ljudi, to je poklicev. Identifikacija pomembne, formirane vrste družbene dejav¬ nosti (ki integrira ev. vrsto osebnih poklicev), je obenem kriterij razreše¬ vanja posebnih primerov: a) osebe.. zaposlene v skupni upravi (upr. aparatu) kombiniranih organizacij z dvema ali več osnovnih dejavnosti pripadajo po konvenciji popisa 1961 tisti panogi, ki ji pripada večji del zaposlenih delavcev odn. uslužbencev. Če pa seveda za posamezne dele (obrate) takšne kombinirane organizacije obstoje posebne administracije, pa pripada takšna oseba panogi obrata, za katerega se uprava vodi. b) osebe ki so zaposlene v pomožnih dejavnostih vpisujejo osnovno dejavnost podjetja ali pa ev. postranske ( če pomožna dejavnost pretežno ali izključno služi postranski dejavnosti). To sledi iz značaja pomožne dejavnosti, ki so tiste, ki ne ustavarjajo samostojne proizvodnje, ampak z opravljanjem storitev v krogu podjetja omogočajo njegovo uspešnejše delo (kovinska, mizarska, elektrotehnična in podobne delavnice, če delajo izključno za potrebe svojega podjetja in se v glavnem bavijo s storitvami. ). c)posebna izjema pravila pod b) velja za osebe, zaposlene v dejavnostih družbenega standarda znotraj podjetja. Priš->tevajo se vselej ustrezni dejavnosti družbenega standarda, ne glede na osnovno dejavnost podjetja (osebe, zaposlene v okviru podjetja pri družbeni pre¬ hrani pripadajo" gostinstvu'', osebe v ambulantah, "zdravstvu", osebe, ki delajo v servisih za pomoč zaposleni ženi, "osebnim storitvam" in podobno). -17- DEJAVNCST - KLASIFIKACIJA ostalo) vse panoge pod 9 so znane pod (ne najboljšim imenom) "družbene službe", xxx osebe' izven dejavnosti so,osebe, ki začasno ne vrše svoje zaposlitve (odsluženje vojaškega roka, jim je odvzeta prostost). PC KLIC - POJMOVNO a 1) je vrsta posla, ki ga neka oseba opravlja 2) z namenom, da si pridobi sredstva za življenje b Če opravlja več vrst poslov, je glavni poklic tisti, za katerega porabi največji del svojiega časa. c_Mi sprejeli "lahor force" koncept (univ. prof. čisti čevlje, ker je nezaposlempo "labor force" je čistilec čevljev, po "occupation " konceptu je univ. prof. ) d Odgovor so morale dati tudi osebe z osebnimi dohodki: Pri njih gre za osnovo, iz katere jim dohodek priteka (torej element) 2) iz uvodne definicije: Osnova mora biti: - 18 - a) prejšnje delo(osebni upokojenci, uživalci invalidske pokojnine) b) delo člana rodbine(rodb. upokojenec, uživalci rodbinskih pokoj¬ nin ) c) družbena pomoč(uživalci družbene pomoči, štipendisti, spome- ničarji ) d) ostali dohodki (študenti, ki se sami vzdržujejo: osebe z nedo- loč. dohodki ) e) zasebna lastnina (rentniki) e in pravtako vzdrževane osebe(zopet element § 2 definicije. Tu ne gre za njegove dohodke, temveč za vir sredstev, ki črpa iz njih vzdrževanje, odnosno razloge za ta vir: a) otroci, vzrževani brez poklica, nesposobni za delo b) ker se bavijo zgfilom, ki ne prin a §a dohodka: učenci, študentje, gospodinje. f Posebnosti a) vajenci navedejo poklic, ki se zanj pripravljajo b) vodilni kadri: navedli so vodilno funkcijo, ki jo opravljajo ob popisu in ne svoj prejšnji poklic (director) c) ljudje na volilnih funkcijah:če dobivajo za to nagrado navedejo nje , sicer ne. (ljudski poslanec, predsednik občine) POKLIC - KLASIFIKACIJA . (a) velja za 1881: štiri stopnje, nivoji: 12 grup, 117 podgrup, ca 500 vrst, 1500 skupin (b) 12 grup: 1. kmetovalci, ribiči, gozdni delavci, nadzorniki, nekvali¬ ficirani delavci 2. rudarji (kopači, oplemenjevalci, globinski vrtavci, rudarski nadzorniki) 3. industrijski in obrtni delavci (visokokvalificirani, kvalifi¬ cirani in pol kvalificirani ) 4. prometno osebje (ladijski oficirji, piloti, mornarji, letalsko osebje, železniško, šoferji, telefonisti, telegrafisti, radiotele¬ grafisti, poštarji, nekvalificirani delavci) - 19 - 5. trgovinsko osebje (komercialist, prodajalci, trg. poslovodje, ostali trgov, nekvalificirano trgovsko osebje) 6. storitveno osebje (v hišah, hotelih: kuharji, natakarji, kozmetičarji, osebje za vzdrževanje čistoče, transportni delavci, nosači, poslovodje v storitvah, nekvalificirani) 7. varstveno osebje 8. finančno, pisarniško in sorodni uslužbenci(stenografi, daktilografi, vodje strojev za obdelavo podatkov, pisarniško osebje, pomož¬ no pisarniško osebje, ostalo) 9. vodilno osebje (člani predstavniških teles, funkcionarji državne uprave, načelniki inšpektorji, vodje ustanov, pomočniki vodij ustanov in načelniki, direktorji gospodarskih podjetij, tehnični in komerci¬ alno-finančni direktorji) 10. strokovnjaki in umetniki (vsi z višjo in visoko šolo, uči¬ telji, vzgojitelji, politični delavci, tehnični risarji in laboranti, profesio¬ nalni umetniki, športni delavci, duhovniki) 11. aktivni poklici - neopredeljeni 12. osebe z osebnimi dohodki 00 vzdrževane osebe (c) glavne razlike proti 1953. 1. pri 61 ni skupine "nekvalificirani delavci" vključeni so v vsako skupino 2. prejšnja enotna skupina oseb varstva in storitev je razde¬ ljena na dve; prav tako prejšnja enotna skupina "administrativno in vodilno osebje"v dve 3. strokovni kadri javne uprave so bili 1961, premeščeni v skupino strokovnjaki, umetniki 4. skupina oseb z osebnimi dohodki 1953, so izdvojene osebe s poklici "neopredeljeni". Skratka, poklicna klasifikacija 61 je že v grupah določnejša. '- 20 - POLOŽAJ V POKLICU (a) Razlike v socialnem položaju, ki so deloma ostanek sta¬ rih razrednih razlik, deloma pa že izraz nove družbene diferenciacije razslojenosti) prebivalca. Razlike niso upoštevane v dovoljni meri niti v poklicni niti v klasifikaciji dejavnosti. (b) Mednarodni standardi:(in naš v primerjavi): A. DELAVEC-USLUŽBENEC. To je oseba, zaposlena pri javnem ali zasebnem delodajalcu. dela se razlike. . . . B. ČLAN DELOVNE ZADRUGE (pri nas in v svetu) C. SAMOSTOJEN BREZ DELAVCEV. To je oseba, ki pri svojem delu ne zaposluje tujo delovno silo razen članov svoje družine(kmetovalec, advokat itd. ) D. DELODAJALEC: če zaposluje enega ali več nedružinskih članov E. DRUŽINSKI DELAVEC (po naši terminologiji: POMAGAJOČI ČLANI DRUŽINE): oseba, ki dela določen minimum na posestvu, v delavnici ali gospodarstvu, ki je last enega od članov gospodinjstva, ter prejema za svo¬ je delo plačo, dohodek ali pa tudi ne. F. UČENEC V GOSPODARSTVU:Mi smo to izdvojili kot posebno kategorijo. PRIMARNI,SEKUNDARNI, TERCIARNI SEKTOR DEJAVNOSTI a) Allen Fisher, Colin Clark(The conditions of Economic progress:, Jean Fourastier b) kriteriji, ki deloma, čeprav ne povsem sovpadajo: 1. primarni: praproizvodnja(kmet. gozd, rudarstvo (?) sekundarni:predelava:industrija, proizvodna: i,obrt, gradbeništvo, transport (? ) terciarni: storitve 2. različen odnos nasproti tehničnemu napredku in proizvodnosti; terciarne- zelo malo, sekundarne-izredno, primarne-v sredi 3. intenzivnost človeških potreb po produktih le teh in nasitljivosti:primarni: najbolj potrebni, hitro nasiti; terciarni: po intenzivnosti potreb s - 21 - primarnimi, vendar nasitljivost dosti bolj odmaknjena; terciarni: sprva najmanj potrebni, potem vedno bolj; nenasitljivost. c) meje niso čvrste in pride do prehajanj. Gre za trende in splošna ponašanja. Zato tudi npr. rudarstvo nekateri prištevajo med sekundarne, transport pa med terciarne dejavnosti (ne tako Fourestier). d) kvartarne: neekonomske storitvene dejavnosti: državna uprava, znanost, kultura. , ' KMETIJSKO IN NEKMETIJSKO PREBIVALSTVO Terminološki: shs" je poljopri vredno i nepoljoprivredno. Krašovec uporablja:poljedel-sko in nepoljedel-sko v pomenu latinskega izraza agrarnoj agrikulturno prebivalstvo. Številnost kmetijskega P in njegov odstotni odnos nasproti celokupnemu je .eden osnovhih indikatorjev stopnje ekonomskega razvoja dežele. Za razvrščanje se morajo uporabljati različni kriteriji, kot so:dejavnost, poklic, pripadnost kmetijskemu gospodinjstvu. Naša popisa iz 1953 in 1961, jemljeta za osnovni kriterij dejavnost, kot dopolnilni (za i osebe izven dejavnosti) pa poklic. Zato štejemo med kmetijsko prebivalstvo pri nas : a) vse osebe , ki opravljajo svoj poklic v dejavnosti kmetij- stva(vključno/ S ribarstvom in vodnim gospodarstvom) b) osebe, ki so bile ob popisu izven dejavnosti, a so pred tem vršile poklic poklicne skupine "kmetovalci, ribiči in gozdni delavci" v) vse osebe, ki so vzdrževane pod a) in b). Zato se med kmetijsko prebivalstvo vključujejo tudi osebe, ki niso po poklicu kmetovalci, kot npr. kovači, mehaničarji, knjigovodje zaposleni v gospodarskih organizacijah, ki spadajo v kmetijsko dejavnost; z druge strani pa osebe, ki opravljajo kmetijske poklice v organizacijah, ki ne spadajo po svoji dejavnosti v kmetijstvo (cvetličarji v trgovskem podjetju) ne spadajo med kmetijsko prebivalstvo. - 22 - Pri obdelavi materiala popisa 1961 je prišlo do napake v programiranju., pa je ca 100 tisoč oseb iz grupe b) bilo razvrščenih med "neznana dejavnost". Gre predvsem za osebe na odsluženju vojaškega roka, to je osebe v starosti 15-24 let. V popisih prebivalstva 1921,31.in 48. ni bilo postavljeno vprašanje o dejavnosti, pa tudi kategorija kmetijskega prebivalstva ni bila izdvojena na opisani način. Vendar lahko štejemo, da prebivalstvo razvr¬ ščeno pri popisih 21. in 31. leta po poklicih v poklicni razred "kmetijski poklici" odgovarja osnovni panogi dejavnosti kmetijstva. S to rezervo so možne neke primerjave. Po metodologiji popisa 1948. leta je mogoče opredeliti kme¬ tijsko prebivalstvo samo. na podlagi podatka o poklicu. Primerjava pa je možna samo na podlagi predhodne korekture . Korektura je potrebna zaradi tega, ker so bili pri tem popisu kot "kmetovalci po poklicu" popisane tudi druge osebe, ki so živele na kmetijskih gospodinjstvih, čeprav po poklicu niso bile kmetovalci, ampak upokojenci, uživalci invalidnine in podobno, ali pa gospodinje, katerih vzdrževalec je delal izven kmetijstva. Ceni se, da je zaradi te metodologije udeležba kmetijskega prebivalstva v znesku 70, 5% v letu 1948 v odnosu na celokupno prebivalstvo za 2-3% večja, kot bi bila, če bi uporabili pri tem popisu definicijo kmetijskega prebivalstva izpiopisa 1953 ali 1961, Odstotki kmetijskega prebivalstva so bili: -23- IV. M_e_rj_e_ry _e o b s e g a _ MERE ABSOLUTNEGA IN RELATIVNEGA OBSEGA 1. Absolutne fre-ikvence pomenijo inventarizacijo razpoložljive¬ ga obsega D. S. , ki je ali se mora angažirati za družbenoekonomsko in druge vrste) aktivnost. Absolutno število aktivnih oseb je vendar le prva aproksimacija razpoložljivega obsega D. S. , ker ne upošteva, v koliko so osebe voljne in.sposobne za dejavnost. To bistveno zavisi od dolžine delavni¬ ka, od števila oseb, ki so razpoložljive za delo v nepopolnem času(part time), sezonsko ali xx iregularno; zavisi od števila praznikov, zdravstvene¬ ga stanja, pojava bolezni, ter od intenzivnosti dela, izkoriščenosti delov¬ nega časa, od kvalifikacije. Nekateri gornji aspekti se lahko kvantificirajo zlasti preko postavitve bilance delovnega časa. Merska enota je: ali delavce (tj. dejansko: delavec-leto), delavec-dan, delavec-ura ali katerikoli drugo prikladno časovno razdobje. 2. Splošna mera (surova)aktivnosti a=A/P x 100. Njen ekonom¬ ski pomen je očiten: čim višja je, ceteris paribus, tem višji je ND per capita ND = A x ND = Tr . ND P P A A 3. Očiščena mera aktivnosti, se izključuje iz P (imenovalca). Tisti del, ki se v načelu ne more prištevati še k delovni sili. Po navadi se jemlje kot spodnja starost meja 10 let in preko(pri nas 14 let, razen v kmetijski dejavnosti). a ' A / p io + Gre za čisto mero v tem smislu, da se nahajajo v imeno¬ valcu vse osebe, ki so "izpostavljene" riziku, da so odn. postanejo aktivne, in v števcu je število onih, ki so zapadli temu "riziku". 4. Posebne mere a) po spolu (a^ in a^, slednja je manjša) b) po stopnji urbaniziranosti a^ in a^: mere urbane in ruralne aktivnosti. Slednja je večja. -24- c) zlasti po starosti, o čemer bo pes ebej govora. KOEFICIENTI OBREMENJENOSTI 1. Pojmovno Osebe ki niso aktivne, so dejansko vzdrževane od aktivnega dela. Vzdrževanost lahko pojmujen/mikro in makrodružbeno. Pri mikro pristopu so vzdrževane osebe tiste, ki nimajo samostojnih dohodkov ter jih vzdržujejo aktivne osebe odn. osebe z osebnimi dohodki. Makrodružbeno gledano so "vzdrževane" vse osebe, ki niso "aktivne". 2. Mera obremenjenosti se računa kot odnos števila neaktiv¬ nih (non A) ali pisano A nasproti aktivnim a = A/A (pomnoženo s 100) Naziv tudi dependency ratio, mera vzdrževanosti 3. Mera obremenjenosti je samo drug izraz mere aktivnosti, njen nasprotni izraz. Obstoji očiten odnos med obema merama: 1 + a a = 1 - a =_1 = 1 a a -25- SPOLNOSTAROSTNE SPECIFIČNE MERE AKTIVNOSTI 1. Slično kot pri raziskavi smrtnosti in fertilnosti igrajo tudi pri raziskavi aktivnosti starostnospecifične mere aktivnosti bistveno vlogo glede na to, da je aktivnost bistveno pogojena od starosti. Na teh merah slonijo tudi tablice aktivnosti. V> 2. Konstrukcija je slična kot pri smrtnostnih in fertilnostnih A merah: a = A /P X x' X Po navadi jih računamo ločeno po spolu, da izločimo moteči vpliv spolne strukture na mere aktivnosti 3. Njihova splošna oblika poteka takole: a) moško preb. : se strmo dviga do 20 odn. 25 leta, ko do¬ seže blizu 100%; na tej višini, ostane do ca 55 leta, nato pade na ca 80% do 8o leta. b) žensko preb. : se strmo dvigne do 20 odn. 25. leta, ko doseže svoj maksimum: - v agrikulturnih deželah se ta maksimum povpzne na ca 3o% ter v glavnem Ostane na tem nivoju do 5o leta, ter se polagoma spušča, da doseže pri 7o letih ca 2o% - v industrijskih deželah skoči maksimum na preko 5o% ali se zadrži zelo malo časa na tem nivoju (od grupe 15-2o do 20-25, zatem strmo pade na ca 3o% (grupi 25/34) cer nekaj izpod (28%od 35%do 54%) zatem močneje na 2o% v 55-64 in končno na 7% 65 in več let. Pojasnilo: visok skok takoj pri polnoletnosti, zatem nagel padec ob poroki in drugi phdec po 55 letu; malo žena še ostaja aktivnih po tej dobi. -26- V Statistika koriščenja delovnega časa Statistično merjenje koriščenja delovne sile ima namen, da pomaga odkriti dejavnike in okolnosti, ki povzročajo neracionalno gospo¬ darjenje z delovno silo, mobilizirati neizkoriščene rezerve delovne sile in s tem pripomoči k povečanju proizvodnosti dela, Ker pa je delovna sila tudi osnovni subjektivni element proizvodnih sil, pomeni statistična analiza načina in stopnje koriščenja (in često tudi izkoriščanja) delovne sile v pogojih našega družbenega sistema obenem pomemben element obli¬ kovanja zavesti neposrednega nosilca in gospodarja delovne sile, to je delavca - samoupravljavca. Razlikujemo ekstenzivno in intenzivno koriščenje delovne sile. Pod ekstenzivnim koriščenjem razumemo racionalno koriščenje delov¬ nega časa, pod intenzivnim pa okolnost, ali se koristi delovna sila glede na delo, ki ga opravlja, v skladu z intenzivnostjo pa kvaliteto (strokovno in izobrazbeno usposobljenostjo ter izkušenostjo), ki z njo razpolaga delavec. Statistična metodologija merjenja koriščenja delovne sile se je praktično orientirala samo na vprašanja ekstenzivnega koriščenja, to se pravi na koriščenje delovnega časa, ter bomo tudi mi posvetili osnovno pozornost temu vprašanju. Na kraju bomo le na kratko nakazali, v katerih smereh bi bilo zlasti potrebno razvijati metodologijo ter zbirati tudi ustrezne podatke za statistično analizo intenzivnega koriščenja delovne sile, OSNOVNE KATEGORIJE IN MERSKE ENOTE Pri ekstenzivnem merjenju količine uporabljenega dela merimo delovni čas, v katerem je delovna sila delovala, ter abstrahi¬ ramo od razlik v intenzivnosti in kvaliteti, s katero je delovala. Za merjenje delovnega časa uporabljamo različne merske enote: delavec - ura, delavec- dan, delavec-mesec in delavec-leto. Razlika med njimi vendar ni le formalno-matematična. Sedem delavec-ur npr. (pri veljavnosti sedem-ur- nega delavnika) ni isto kot en delavec-dan, kot ni 30 delavcev-dni enako - 27 - enemu delavcu-mesecu. Gre za bistvene vsebinske razlike. Količina delov¬ nega časa, ki ga izraža en delavec-dan, pomeni, da se je delavec javil na delo ta dan, ne glede na š-»tevilo ur dela, ki jih.je v resnici porabil. Zato se v količino delovnega časa, merjenega v delavcih-dneh - to količino bomo izrazili z D - vključuje tudi delovni čas, ko delavec iz raznih razlogov sploh ni delal (ker so bili npr. pokvarjeni stroji, ker je proizvodni proces počival, ker je zmanjkalo surovin, ker je iz drugih razlogov čakal na delo ali enostavno pohajkoval po tovarni) ali je koristil delovni čas za opravljanje nekih drugih opravil (udelež-il se je sestankov samoupravnih organov ali opravljal nek družbene obveze izven tovarniš¬ kega kroga). Če merimo porabo delovnega časa v delavcih urah (v tem pri¬ meru bomo količino porabljenega delovnega časa izrazili s H), potem se upošteva samo delovni čas, ko je delavec dejansko delo opravljal. Čim manjšo merilno enoto izberemo ( delavec-minuta, delavec-sekunda), tem boli točno se z merjenjem približujemo ugotavljanju količine uporabljenega delovnega časa in s tem tudi količine porabljenega ekstenzivnega dela, vendar postaja organizacija takšne evidence vedno bolj težavna. Omenjene •majhne merilne enote (delavec-minuta, delavec - sekunda) se uporabljajo samo pri povsem določenih specializiranih raziskavah in eksperimentalnih preizkusih. Čim večja je merilna enota (npr. delavec-mesec ali delavec-leto), tem lažje je organizirati takšno evidenco porabljenega delovnega časa, vendar tem manj količina tako izmerjenega delovnega časa in dela odraža dejansko porabljen delovni čas in dejansko količino porabljenega dela. V teh primerih je vključen v to količino tudi delovni čas, ko je bil delavec na odmoru, na bolezenskem dopustu, na izrednem dopustu itd. Z gornjimi merilnimi enotami ne merimo samo realiziran, oddelan delovni čas, ampak prav tako razpoložljiv delovni čas pri danem številu zaposlenih delavcev. V tej zvezi se moramo spoznati z osnovnimi kategorijami č a s o v n ih skladov dela. Razlikovali bomo koledarski, tablični in maksimalno-možni časovni sklad dela. -28- Koledarski sklad dela (KSD) ugotovimo na ta način, da predpostavi¬ mo, da so se vsi, ki so v delovnem razmerju (ki bo "na spisku") javili vsak dan na delo (če merimo sklad v delavcih-dneh) odnosno, da so dejansko delali vsako uro (če ga merimo v delavcih-urah), ne glede na to, ali je bil ta dan dejanski dela prest dan (nedel-ja, praznik) in ne glede na to, da so nekateri delavci bili odsotni zaradi rednega letnega dopusta, zaradi bolezni itd. Koledarski sklad dela predstavlja celokupno rezervo delovnega časa, s katero delovna organizacija razpolaga. V izrednih okolnostih (v primeru elementarnih nezgod, v vojnem času itd) igra ta kategorija pri načrtovanju nujne uporabe delovne sile pomembno vlogo. Koledarski sklad dela služi tudi za točno ugotavljanje srednjega števila zaposlenega delavstva, ki ga dobimo tako, da koledarski sklad'dela delimo s številom dni v danem razdobju (tednu, mesecu, letu). Predpostavimo, da je bilo v delovnem razmerju glede na stanje vsakega dne v tednu sledeče število zaposlenih: ponedeljek-200; torek - 210; sreda-180; četrtek - 180; petek -200; sobota - 200 in nedelja- 200 (v primeru praznika, nedelje ali sicer dela prostega dne se šteje stanje predhodnega dne kot stanje tega dne). Koledarski sklad dela, izražen v delavcih dneh, bo znašal v tem priimeru 200+210+180+180+200+200+200 = 1370 delavcev-dni, in srednje število zaposlenih v tednu 1370/7 = 195,7 delavcev. Če bi želeli izraziti KSD v delavcih-urah, potem bi v primeru veljavnosti 7-urnega delavnika pomnožili gornjo vsoto s 7, s čemer bi dobili 9590 delavcev-ur. Če odbijemo od KSD tisti njegov del, ki odpade na nedelje, praznike in druge dela proste dni, (označimo ta del s KSD), dobimo tkzv. tablični sklad dela (kot ga imenuje sovjetska metodologija -TSD). Če ocl tega TSD odbijemo še tisti del, ki odpade na redne letne dopuste delavcev(TSD), dobimo m a k s i m a 1 n i možni sklad dela ( MMSK= o TSD - TSD = KSD - KSD - TSD ). o o o Naj v zvezi z porablj e no simboliko še dodamo, da bomo v naslednjem za število zaposlenih delavcev uporabili simbol L in za dolži¬ no koledarskega Časa (merjenega v dneh) T. Srednje število zaposlenih - 29 - delavcev bomo torej izračunali po formuli L = KSD/T INDIKATORJI KORIŠČENJA DELOVNEGA ČASA a) Če izračunamo število delavcev-dni na enega srednjega zaposlenega delavca, imamo D/ L kar lahko pišemo tudi v obliki: D KS D x T Izraz D/KSD predstavlja koeficient koriščenja maksimal¬ nega sklada dela in označuje proporc dejansko realiziranih delavcev-d ni nasproti maksimalno možnim delavcem-dnem. Če pomnožimo število koledarskih dni v opazovanem raz¬ dobju, vzemimo da gre za razdobje enega meseca, s tem koeficientom koriščenja, tj. T x (D/KSD), s tem reduciramo število koledarskih dni v mesecu na število d e j a n s ko delovno koriščenih dni. Zato lahko označimo uvodoma postavljen odnos D/L kot indikator dejansko koriščene dolžine delovnega časa v mesecu (izražene v delavcih-dneh). Če to dejansko koriščeno dolžino postavimo v odnos z načrtovano ali kakorkoli normirano dolžino, dobimo koeficient koriščenja delovnega časa v opazovanem razdobju (mesecu). b) Drug, gornjemu soroden indikator dobimo, če izračunamo število delovno realiziranih delavcev-ur na en delovno realiziran delavec- dan, kar lahko pišemo z našimi simboli kot: H/D Ta indikator nam izraža d ejansko koriščeno dolžino delovnega dne, izmerjeno v delovno realiziranih urah. Tudi v tem primeru lahko postavimo v odnos dejansko koriščeno dolžino z načrtovano ali kakorkoli normirano dolžino delovnega dne, s čimer dobimo koeficient koriščenja dolžine delovnega dne. c) Če pomnožimo oba gornja indikatorja med seboj, dobimo: - 30 - D H_ H L D L to se pravi število realiziranih delavcev-ur v mesecu na enega srednjega zaposlenega delavca. Ta odnos H/L lahko pišemo v obliki Odnos H/KSD pomeni število realiziranih delovnih ur na en potencialni delovni dan. Če pomnožimo s tem odnosom število koledarskih dni v mesecu (T), dobimo očitno integralno število realiziranih delavcev-ur v mesecu, kar pomeni dejansko realizirano dolžino delovnega časa v mesecu, MERJENO v tem primeru z delavci-urami. Tudi tu bomo lahko dejansko koriščeno dolžino delovnega časa v mesecu, izraženega v delavcih-urah, postavili v odnos z načrtovano ali kakorkoli normirano dolžino, kar nam bo dalo polni ali integralni koefi¬ cient koriščenja delovnega časa v mesecu (odn. nekem drugem opazovanem razdobju). d) Poleg gornjih indikatorjev je potrebno omeniti zlasti še strukturne indikatorje maksimalno možnega, tabličnega in koledarskega sklada delovnega časa, kot izhajajo iz bilance delovnega časa. Bilanca delovnega časa nam daje najtočnejši vpogled v obstoječi sklad delovnega časa in njegovo koriščenje. Kot vsaka bilanca ima tudi bilanca delovnega časa svojo levo in desno stran. Na levo stran postavljamo obseg razpoložljivega delovnega časa. Do njega pridemo, če od koledarskega sklada, izraženega v delavcih-dneh ali pa delavcih-urah, odbijemo del, ki odpade na praznike, nedelje in druge dela proste dnj, ter tisti del, ki gre na račun rednih dopustov. Tako pridemo do maksimalno možnega razpoložljivega delovnega časa. Če je izražen v delavcih-dneh, ga pomnožimo še s številom ur dela na dan, kot je ustanovljeno s proizvod¬ nim režimom delovne organizacije. Z desne strani bilance se pokaže porazdelitev razpoložlji¬ vega sklada na posamezne postavke dejansko koriščenega sklada. V njem lahko razlikujemo spodnje tri velike kategorije z morebitnimi -31- podrazdelki, kot so orientacijsko navedeni: I. Gospodarsko-proizvodno koriščen čas 1. čas, ki je delovno realiziran na podlagi vnaprej postavljene, načrtovane razporeditve; 2. ostali delovno realiziran čas, ki ga moremo dalje razčle¬ niti zlasti na a) čas, ki je koriščen na podlagi začasnih prerazporeditev na lažja dela iz zdravstvenih ali drugih razlogov (porodnice in sl. ); b) čas, ki je prerazporejen v zvezi z notraijimi dopusti. II. Čas, ki ni koriščen v gospodar sko-proizvodne namene iz opravičljivih razlogov 1. nejavl-janje na delo zaradi a) dopustov b) bolezni c) vršenja državnih' ali družbenih obvez; 2. notranje prekinitve dela a) za doječe matere b) zaradi bolezni c) v zvezi z vršenjem državnih ali družbenih obvez III. Izgube delovnega časa 1. Celodnevne a) celodnevni dovoljeni izostanki b) odpusti na podlagi sklepa uprave odn. vodstva c) samovoljni izostanki z dela 2. Notranje izgube delovnega časa a) krajši (ne celodnevni) dovoljeni izostanki b) zakasnitve na delo in predčasno odhajanje z dela c) odstranitve z dela -32- INDIKATORJI ČASOVNEGA KORIŠČENJA DELOVNIH MEST TER INDIKATORJI FLUKTUACIJE DELOVNE SILE K in-dikatorjem koriščenja delovnega časa v širšem smislu spadata še dve v naslovu omenjeni kategoriji indikatorjev. a) Za merjenje časovnega koriščen.~ja delovnih mest nam služi koefici ent izmen. Z njim označujemo poprečno število izmen, ki veljajo v dani gospodarski organizaciji, panogi odn. v celem gospodarstvu. Tudi koeficient izmen spada k indikatorjem ekstenzivnega merjenja koriščenja delovne sile, zakaj delo v treh izmenah npr. pomeni maksimalno koriščenje delovnega časa. Koeficient izmen S računamo po formuli: X s Fv ■i 3 V števcu je vsota vseh zaposlenih. V imenovdcu s^ število zaposlenih na delovnih mestih, kjer se dela v eni izmeni, s^in s^ pa šte¬ vilo zaposlenih na delovnih mestih, kjer se dela v dveh odnosno v treh izmenah. Logika formule je v tem, da je vrednost koeficienta S v primerih, da delajo vsi delavci v eni sami izmeni, enaka 1. Če bi delali vsi delavci v dveh izmenah, je s enak vsoti vseh zaposlenih, dočim sta S 1 S 3 ena ^ a ,i; da 3 e vrednost koeficienta izmen enaka 2. Po ana¬ lognem razmisleku dobimo, da je vrednost koeficienta izmen enaka 3 v primeru, če bi vsi delavci delali v treh izmenah. b) Indikator fluktuacije delovne sile v času računamo po formuli = — j*,-Jp.— * 100 pri čemer pomeni 0 število tistih, ki so odšli v teku meseca, PS pa začetno stanje zaposlenih v mesecu in P število tistih, ki so prišli v teku mesesa. Koeficient se giblje med 0 in 100. Če ne bi noben zaposlen odšel v teku meseca, potem je števec enak nič in s tem tudi ves ulomek enak nič. Če bi vsi, ki so bili v delovni organizaciji zaposleni na začetku -33- meseca, odšli v teku meseca, in ne bi noben prišel, bi bil P enak nič, PS pa bi bil enak vrednosti števca, tako da bi vrednost indikatorja fluktuacije bila enaka 100. V vseh ostalih primerih bo števec nujno manjši od imeno¬ valca, tako da se bo vrednost indikatorja gibala med 0 in 100. MERJENJE KORIŠČENJA DELOVNEGA ČASA V JUGOSLOVANSKI STATISTIČNI PRAKSI. Naša statistika posveča posebno pozornost evidentiranju ko¬ riščenja delovnega časa. Podatki o koriščenju delovnega časa so vključeni v obrazec mesečne poročevalske službe o netto osebnih dohodkih in zapo¬ slenem osebju. Ta obrazec izpolnjujejo vsak mesec izbrane delavske orga¬ nizacije družbenega sektorja, ki zajemajo okoli 70% vsega zaposlenega osebja. .Dvakrat na leto se poleg tega z istim obrazcem zahtevajo podatki o vseh delovnih organizacij družbenega sektorja. Koriščenje delovnega časa se meri preko te statistične službe v delavcih-urah, pri čemer se uporablja sledeča vsebinska razvrstitev delovnega časa: 1. Realizirane ure na rednem delu a) efektivno izkoriščene ure b) ure čakanja na delo, ure zastoja in prekinitve dela c) ostale ure (državni prazniki in dingo ) 2. Nerealizirane ure, za katere se dobiva povračilo iz sredstev delovne organizacije a) ure letnega odmora b) ostale ure (strokovno izobraževanje, plačana odsotnost do 7 dni in drugo) 3. Nerealizirane ure, za katere se prejema povračilo v breme drugih delovnih organizacij in organov 4. Nerealizirane ure, za katere se prejema povračilo na temelju zdravstve¬ nega zavarovanja -34- a) bolezenske ure do 30 dni b) bolezenske ure preko 30 dni 5. Nerealizirane ure, za katere se ne prejema povračilo netto osebnega dohodka Vsota vseh gornjih ur daje "možno število ur", kot se izraža naša metodologija. Po tem, kar smo preje dejali, gre tu za koledarski sklad dela. Ta "možni sklad dela" v nobenem primeru ne vsebuje nadur¬ nega dela, ki se posebej evidentira. Obdelava podatkov se vrši. > po gornji klasifikaciji v absolutnih iznosih, izračunavajo pa se tudi odstotne strukture celokupnega "možnega delovnega sklada". Podatki se objavljajo v posebni seriji Statitstičnih Biltenov, naslovljeni "Iskoriščenje radnog vremena". OPOMBA K MERJENJU INTENZIVNEGA KORIŠČENJA DELOVNE SILE Koč smo uvodoma omenili, se doslej naša statistika ni spuščala v poizkuse meriti intenzivno koriščenje delovne sile in tudi sicer je statistič¬ na metodologija merjenja koriščenja delovne sile v tej smeri ze.lo nerazvita. Za prlibližen uvid v stopnjo intenzivnega koriščenja delovre sile bi mogli konstruirati indikatorje (pod pogojem, da bi imeli za to potrebne podatke) s kater -imi bi primerjali dejansko izobrazbeno in kvalifikacijsko zasedbo delovnih mest s tisto, ki jo delovna mesta glede na svojo funkcijo zahtevajo. Če so npr. na delovnem mestu, kjer se zahteva k-valifikacijska izobrazbena stopnja odn. izobrazbena stopnja B, nahaja N oseb, cd katerih ima N višjo od zahtevane kvalifikacije, N ima zahtevano kvalifikacijo, s b N c nižjo in N^ druge vrste, to se pravi sicer na istem izobrazbenem nivoju, ali neustrezno za dano delovno mesto, (npr. profesor^ slavist pou¬ čuje matematiki), potem bi mogli gledati v indikatorjih NjN, N b / N > N c / N in N^/N poizkuse kvantifikacije stopnje prekvalificiranosti, ustrezne kvalifi¬ ciranosti, podkvalificiranosti in neustrezne kvalificiranosti delovne sile. Podobno, kot stopnja izobrazbe ali kvalifikacije vpliva na vprašanje in stopnjo intenzivnega koriščenja delovne sile neskladnje tudi z - 35 - mnogih drugih obeležij, kot so npr. spol, starost, dolžina staža in slično. Za možnost kvantifikacije omenjenih poizkusov bi bilo predvsem potrebno, podrobneje karakterizirati in standardizirati z omenjenih in drugih vidikov zahtevane ali želj ene kvalifikacije in oznake posameznih kategorij delovnih mest. i VI. Tablice aktivnega življenja ZAMISEL IN KONSTRUKCIJA Tablice aktivnega ži vlnjenja nam po analogiji na splošne živl-^jenjske tablice kažejo trajanje aktivnega življenja kot funkcijo starosti v hipotetičnem modelu neke začetne kohorte. Po svoji konstrukciji so kombinacija splošnih življ enjskih tablic in tablic mer aktivnosti. Vsebujejo sistem analognih med seboj povezanih funkcij kot splošne življenjske tablice (1 , L , T , e }, le da se vse te funkcije ne nanašajo na trajanje let sploš- X X • X X nega življenja, ampak na leta aktivnega življenja. OSNOVNE FUNKCIJE Posebnost njihovega izračunavanja je najbolje pojasniti na konkretnem primeru (glej številčni primer 1, la in 2). Vsi številčni primeri so vzeti iz publikacije ZN: Methods of Analysing Census detla on economic activities of the population. Un. ,New York, 1968. (1) Prvi stoplec Primerna 1 vsebuje oznako starostnih in¬ tervalov od x ck x - 5 let odnosno (pri momentnih funkcijah tablic) točno starost x let hipotetične kohorte. (2) V drugem stolpcu so vnesene starostno specifične mere aktivnosti za vsak starostni interval. (3) Radi kasnejših izračunov je potrebno prevesti intervalno funkcijo iz drugega stolpca na momentno funkcijo, to se pravi na specifično mero aktivnosti na začetku vsakega starostnega intervala. Te mere aktivnosti se nanašajo na starost točno x let. Kot približek so vzete aritmetične -36- sredine obeh sosednih mer aktivnosti iz stGbpca (2). (4) V četrti stolpec so prenesene vrednosti funkcije "živih" iz splošnih življenjskih' tablic. Za izhodiščno vrednost kohorte je v tem primeru vzeta vrednost 10. 000, to se pravi, da so vse vrednosti funkcije živih izražene v orodecimilih začetne vrednosti 1 . o (5) Peti solpec je dobljen kot produkt vrednosti iz stoppcev (3) in (4) in predstavlja število ekonomsko aktivnih živih hipotetične kohorte od od 10. 000 živorojenih, ki so dosegli x let starosti. (6) Šesti stolpec vsebuje frekvence stacionarnega prebivalstva, prevzete iz splošnih življenjskih, tablic. (7) V sedmem’stolpcu so na analogen način kot v stolpcu (5) dobljene frekvence ekonomsko aktivnega stacionarnega prebivalstva kot zmnožek vrednosti stolpcev (2) in (6). (8) in (9) Kumulativen stacionarnega in ekonomsko aktivnega stacionarnega prebivalstva so dobljene po znanih postopkih kumuliranja ustreznih vrednosti "od spodaj" iz stolpcev (6) in (7). (10) V tem stolpcu so vrednosti življenjskega pričakovanja celokupnega prebivalstva, na osnovi splošnih življenjskih tablic. (11) V enajstem stolpcu, kjer so vrednosti dobljene z deljen¬ jem vrednosti iz devetega z vrednostmi iz četrtega stolpca, so vnesena pričakovana leta ekonomsko aktivnega življenja celokupnega prebivalstva iz hipotetične kohorte, ki je doživelo x-let starosti, (12) Za isto prebivalstvo iz stolpca (11) so kot komplemen¬ tarne vrednosti nasproti vrednostim stolpca (10) izračunane pričakovana leta ekonomsko neaktivnega življenja. (13) V tem stolpcu je izračunana druga varianta pričakovanih let aktivnega življenja. Tu se meri poprečna dolžina pričakovanega aktivne- ■ ga življenja na aktivnega prebivalca. iz hipotetične kohorte, ki je dosegel x let starosti. . J ; ■ • 1 ■ . \ -37- P rimer 1 SKRAJŠANE TABLICE EKONOMSKO AKTIVNEGA ŽIVLJENJA (moški, Malaja, 1957) -38- Primerla (nadaljevanje primera 1) SKRAJŠANE TABLICE EKONOMSKO AKTIVNEGA ŽIVLJENJA (moški, Malaja, 1957), Primer 2 • IZRAČUNAVANJE POPREČNEGA ŠTEVILA PREOSTALIH LET AKTIVNEGA ŽIVLJENJA ZA EKONOMSKO AKTIVNE PREŽIVELE V STAROSTI POD 35 let. (Moški, Malaja, 1957). prejšnje tabele. ) Vrednosti iž stolpca (13) so dobljene v načelu po formuli t /i a,x' a..x’ to se pravi z deljenjem vrednosti iz stolpca (9) z vrednostmi iz stolpca (5). Vendar je potrebno izvesti majhno modifikacijo za starostne skupine,- v katerih mere aktivnosti naraščajo, to so v našem primeru starostne skupine od 10 do 35.leta starosti. Če bi namreč za te starostne skupine računali življenjsko pričakovanje aktivnega življenja na aktivnega prebivalca po gornji formuli, bi bilo življenjsko pričakovanje previsoko izračunano. V kumulativi T so namreč vračunana leda aktivnega življenja tudi tistih cl j X aktivnih oseb hipotetične kohorte, ki so stopile v aktivno življenje šele po 35. letu starosti, dočim v vrednostih funkcije 1 pod 35. letom starosti a, x te osebe niso vključene. Da bi to nehomogenost kvocienta T /1 za označene starostne & a,x' a,x skupine eliminirali, ravnamo po postopku, ki je razviden iz Primera 2 . Korektura postopka je v tem, da so za te starostne skupine, kot se - vidi iz stolpca (2) Primera 2 , kot mere aktivnosti vzete vseskozi naj višje mere aktivnosti, to so v našem primeru mere aktivnosti, ki veljajo za starostno sirupih® 35-40 (97, 8). Ves ostali postopek Primera 2 je sličen onemu iz Primera 1, le da se jemljejo namesto prvotnih, hipotetične mere aktivnosti iz stolpca (2). Validnost celotnega izračuna osnovnih funkcij je vezana na določene pogoje , ki morajo biti izpolnjeni: a) Vse osebe, ki vstopajo v aktivno življenje, morajo to storiti, predno dosež mera aktivnosti svoj maksimum: nobena oseba ne sme izsto¬ piti iz aktivnega živl-ijenja pred to starostjo. Ta predpogoj očitno ne velja za ženske osebe, ki pogosto zgodaj izstopajo iz aktivnega življenja, ko se -40- rode prvi otroci, pa zopet vstopajo kasneje, ko otroci dorastejo. b) Starosti, v katerih ljudje izstopajo, morajo biti neodvisne od starosti, v katerih vstopajo. Ta pogoj ni povsem izpolnjen zlasti pri kmetskem prebivalstvu, ki preje vstopa ter kasneje izstopa iz aktivnega življenja. c) Mera smrtnosti v vsaki starostni skupini mora biti ista za aktivno in za neaktivno prebivalstvo. Tudi ta pogoj ni vseskozi izpolnjen. Mera smrtnosti aktivnega prebivalstva je verjetno nižja od one neaktivn-ega, ker bolezen prisili aktivnega prebivalca, da popreje izstopi iz aktivnosti ter postane neaktiven. NEKATERE APLIKACIJE INDIKATORJA POPREČNE DOLŽINE PRIČAKO¬ VANEGA AKTIVNEGA ŽIVLJENJA PRI ŠTUDIJU EKONOMSKIH POSLEDIC POPULACIJSKIH SPREMEMB. a) Če razpolagamo s podatki o poprečnih dohodkih aktivnih oseb po starosti in spolu, lahko spremenimo stacionarno aktivno prebivalstvo v agregate, ki označujejo DOHODKOVNE POTENCIALE V VSAKEM STAROST¬ NEM INTERVALU. Če delimo kumulativne vrednosti le-teh s številom hipotetično preživelih našega modela, dobimo PRIČAKOVANE DOHODKE za vsako osebo vsake starosti. b) Če imamo na razpolago podatke o vrednosti letne potrošnje na osebo, ter so podatki razčlenjeni po starosti in spolu (in ev. drugih kategorijah), lahko po analognem postopku, kot smo ga omenili pod a), izračunamo PRIČAKOVANE VREDNOSTI POTROŠNJE za vsako osebo določene starosti. Rezultate pod a) in 3 ) lahko koristimo za študij vpliva sprememb v starostni in spolni strukturi in merah aktivnosti na funkcijo dohodkov in funkcijo potrošnje; dalje za študij vpliva sprememb v smrtnosti na izgubo dohodkovnega potenciala in na obseg potrošnje. Če omejimo izračun pričakovane potrošn-je na mlada, neaktivna leta starosti (recimo od 0 do 15 ali do 20 let), nam daje izračun osnovo za -41- oceno investicij v človeški kapital (v potrošnjo mladih-neaktivnih moramo vključiti tudi stroške za vzgojo in šolanje), pa lahko primerjamo na ta način ocenjene investicije s pričakovanimi dohodki le-teh oseb v teku celotnega življenja. Primerjava nam daje svojevrstno bilanco vlaganj v "človeški" kapital. Pokaže nam, ali so dohodki, ki jih ustvari določena generacija v svojem življenju večji ali manjši od vlaganj v to generacijo, ki so bila izvršena v razdobju, ko je generacija bila neaktivna. Prav tako lahko raziskujemo vpliv sprememb, ki jih ima na označene odnose sprememba v smrtnosti, starostni strukturi ter aktivnostnih mer. IZGUBA AKTIVNIH LET ZARADI SMRVNGSTI (izračun brutto in netto let aktivnega življenja) Za'določene analize je pomembno oceniti zmanjšanje poprečne dolžine pričakovanega aktivnega življenja zaradi smrtnosti, ki nastopa pred popolnim izkoristkom potencialno aktivnih let. V ta namen izračunamo najpreje tkzv. brutto pričakovana leta aktivnega življenja (nekaj podobnega kot brutto koeficient reprodukcije), to se pravi pričakovana leta, ki bi se realizirala, čeme bi delovala smrt¬ nost. Izračun je prikazan v Primeru 3 . Postopek je v resnici isti kot preje, vendar je v tem primeru funkcija 1 1 vreskozi 10. 000 ali pa X 1, in L enak številu let v intervalu. x Poprečno brutto število pričakovanih let ob vstopu v aktiv¬ nost (x = 10) je zato enako seštevku vseh L B. } X Razlika med brutto pričakovanimi leti in dejanskimi (ali netto) pričakovanimi i leti predstavlja izgubo aktivnih let zaradi smrtnosti. V primeru 4 je dan izračun za primer Malajskega prebival¬ stva. -42 Primer 3 IZRAČUNAVANJE VRUTC LET AKTIVNEGA ŽIVLJENJA V STAROSTNEM RAZDOBJU OD lo DO 75 IN V STAROSTNEM RAZDOBJU OD lo LET IN VEČ Primer 4 IZRAČUN NETO LET AKTIVNEGA ŽIVLJENJA ZA STAROSTNO RAZDOBJE OD lo LET IN VEČ TER ZA STAROSTNO RAZDOBJE OD 10 DO 75 LET. -43- +Izračunano z odvzemanjem stacionarnega aktivnega prebivalstva v starosti 75 in preko od kumuliranega totala za starosti 0 in 10 in deljenjem rezultata s številom preživelih kohorte 0 odn. 10 let (stolpec 4 prejšnje tabele). KOMPONENTNI INDIKATORJI SPREMEMB ŠTEVILA AKTIVNIH IZ TABLIC AKTIVNOSTI Primera 5 in 6 vsebujeta način izračunavanja indikatorjev spre¬ memb, to je vstopanja v delovno silo ( aktivnost in izstopanje zaradi smrti in upokojitve). Kolone 1 - 5 v Primeru 5 so prevzete iz tabele P rimera 1. V koloni 6 so izračunane spremembe od ene na drugo starostno skupino ekonomsko aktivnih, ki so doživeli starost x iz kolone 3. To je izhodiščni stolpec (1 - 1 a,x a,x+ 5) Naloga je, analizirati, to se pravi razčleniti te vrednosti na dva elementa: a) koliko od te spremembe gre na račun izpada zaradi smrti; b) koliko pa na račun: - neto vstopanja v aktivnost - neto izstopanja iz aktivnosti (zaradi upokojitve ali odhodov; ali prostovoljnih ali prisilnih, tj. odpovedi ali pa odpustov. A) Mera izgub a zaradi smrti od ene na drugo starostno skupino. Za ugotovitev tabličnih izgub zaradi smrti pomnožimo število aktivnih v petletnih intervalih stacionarnega prebivalstva s tablično mero smrtnosti za iste ontervale, tj. _L X ,.m (stolpec 8, Primer 5) 5 a,x 5 x pri predpostavki, da je smrtnost aktivnega prebivalstva enaka smrtnosti celotnega (in neaktivnega) prebivalstva: _ 5 x 1 - 1 ,- _m = mi = - - - = x x+5 5 a,x 5 x ’S^x 5 L x S tem smo dobili prvo oceno komponente umrlih uvodnega problema analize. -44- Primer 5 IZRAČUNAVANJE KOMPONENTE SIR EMEMBE ŠTEVILA AKTIVNIH PREŽIVELIH OSEB PO PETLETNIH STAROSTNIH INTERVALIH. Na podlagi življenjskih tablic aktivnega prebivalstva. Moški, Malaja, 1957. j Star. £>mrti ekonomsko aktivnih oseb . Neto vstopanja v ekon. aktivnost j interv. v starostnem intervalu _ j odn. neto izstopanj a v star. intervalu -45- b) Komponenta neto vstopov in izstopov: Podobno kot preje izračunamo to komponento kot produkt neto mere vstopov odn. izstopov (stolpec 10) s frekvenco v danem starostner intervalu CELOKUPNEGA stacionarnega prebivalstva. Mero neto vstopov odn. izstopov iz aktivnosti dobimo enostav¬ no kot razlike v merah aktivnosti od enega intervala nasproti naslednjemu: a - a x+5 x Za iraterval starosti 10-15 je mera neto vstopa ond. izstopa: a^g - a^^ = 34, 8 - 0 ~ 34, 8 a _ - a = 76, 3 - 34, 8 = 41, 5 itd. ZU 1 o Celotna komponenta: ( a - a ) ( L ) X ' o X _ D X ~~ 5 Za izhodišče jemljemo tu L in ne L , ker je celokupno prebivalstvo x a, x (stacionarno) podvrženo vplivom izstopanja iz njega (- predznak pomeni, da se bo zmanjšalo). Ker se razlika v merah nanaša na pet let, ter se ta pomnoži s frekvenco ustrezne starostne skupine star. intervala, ki se nanaša tudi na pet let, je treba rezultat deliti s 5. ( V 5 L 10 = 0j348x 43265_ " 3011 5 5 c) Pod a) in b) smo dobili prve ocene komponent izgub zaradi smrtnosti ter neto sprememb zaradi izstopov odn. vstopov. Vsoti teh prvih ocen bi morali biti vselej enaki vrednostim v koloni 6 Primera 5. Na primer, če vzamemo zadnjo vrstico stolpcev 6,8 in 11: kol. 8: - 1135 kol. 11: - 1537 vsota je - 2672 Smela bi pa biti (kol. 6) - 1251 Razlika je 1421 in predstavlja dejansko napako, ki smo jo zagrešili pri oceni obeh komponent. Da bi vskladili, moramo to napako porazdeliti na obe vrednosti komponent pro rata, to se pravi v istem odnosu, kot sta si vrednosti obeh komponent nasproti njihovi vsoti: - 1135 42,5 - 1537 _ 57, 5 - 2672 100,0 Če pomnožimo napako 1421 z obema vrednostima, dobimo, za koliko moramo obe vrednosti, tj. komponenti povečati: 1421 x 42, 5 = 604 1421 x 57, 5 = 817 1421 Končna korigirana ocena obeh komponent bo torej: kol. 8: - 1135 + 604 - - 531 (kol. 4) kol. 11: - 1537 + 817 = - 720 (kol. 12) - 1251 (kol. 6) Da se rezavisno pridobljeni komponenti ne ujemata s celotnim rezultatom je razlog v interakciji med faktorji smrtnosti in faktorji, ki vplivajo na spremembe mer aktivnosti v okviru danih intervalov. Rezultati dobljeni v tabeli Primera 5 , kolone 9 in 12 so prenesene v osnovno tabelo Primera 1 v stolpce 15 ter 17 in 19. Na kraju so v tabeli Primera la Se dobljene vrednosti iz teh stolpcev (ki predstavljajo absolutne frekvence, pretvorjene v relativne mere, in sicer tako, da so: prilagojene ocene smrti izražene kot starostno specifične mere, na 1000 ekonomsko aktivnega stacionarnega prebivalstva;, pravtako prilagojene ocene neto izstopov na 1000 ekonomsko aktivnega prebivalstva; dočim sc prilagojene ocene neto vstopov v aktivno življenje izra¬ žene na 1000 NEAKTIVNEGA stacionarnega prebivalstva. SINTETIČNE MERE POVEČANJA (POPOLNJEVANJA) TER ZMANJŠEVANJA DELOVNE SILE OD ENEGA NA DRUGI STAROSTNI INTERVAL Glavna aplikacija izračunavanja preje označenih starostno-speci¬ fičnih mer vstopanja in izstopanja iz delovne sile je v oceni SINTETIČNIH SPLOŠ'NIH MER ( za v s e starostne skupine) POPOLNJEVANJA delovne sile z novimi vstopi ter njenega ODPADANJA radi smrti in izstopov. Izračun teh sintetičnih mer je prikazan v Primeru6. V stolpcih (2) in (3) so dane absolutne frekvence prebivalstva in delovne sile opazovanega prebivalstva ter iz njih izvedene absolutne frekven¬ ce neaktivnega prebivalstva v koloni (4). Če apliciramo mere-izgub zaradi smrti iz šolpca (6) - ki so prevzete iz stolpca 16 Primera la - na aktivno prebivalstvo, tj. delovno silo iz stolpca (3), dobimo v stolpcu (6) ocenjeno število dejanskih izgub delovne sile zaradi smrti. Njih vsota na dnu tega stolpca daje 16, 2 (tisoč) izgub zaradi smrti; če to vrednost delimo s celokupnim obsegom delovne sile (tj. z 1 634, 6) ter pomnožimo s 1000, dobimo letno SPLOŠNO MERO IZGUB ZARADI SMRTI. Na analogen način pridemo do letnih splošnih mer na 1000 delovne sile VSTOPOV ter IZSTOPOV IZ DELOVNE SILE. Prikazano v . pregledu: Letna splošna mera na 1000 aktiv¬ nega prebivalstva: vstopov v delovno silo. 37, 2 (60,8/1634, 6) izstopov iz del. sile. 4, 2( 6, 9/1634, 6) izgub zaradi smrti.. 9, 9 (16, 2/1634, 6) Razlika med merami vstopa in vsoto mer izstopa ter izgub, ki je v našem primeru enaka 23,1 na 1000 delovne sile, se imenuje MERA OBNOVITVE DELOVNE SILE. _ 47 _ - 48 Primer 6 IZRAČUNAVANJE LETNIH IZGUB DELOVNE SILE ZARADI SMRTI IN UPOKOJI¬ TEV IN PRIDOBITEV ZARADI VSTOPANJ IZ NEAKTIVNEGA PREBIVAL J 3TVA. Moški, Malaja 1957 Replacement (rate of the labour force); v našem'primeru znese 23, 1 promile delovne sile. Ta mera se more interpretirati kot neke vrste MERE NARAVNE RASTI DELOVNE SILE, to se pravi pod pogoji konstantnih mer aktivnosti pri obstoječi spolno-starostni strukturi in obstoječih mer smrtnosti delov¬ ne sile. Predstavlja INDEKS POTENCIALNE RASTI delovne sile. KOEEICIENT OBNOVE DELOVNE SILE je definiran kot letno število vstopov v delovno silo na 100 vsote izstopov ter izgub fearadi smrti. V našem primeru znese: 60, 8 6. 4 + 16, 2 . 100 = 263 -43- - 49 - Interpretirati se mora kot indeks PRITISKA NA DELOVNI TRG; pred¬ stavljen od povpraševanja vstopajočih delavcev v odnosu na število delovnih mest, ki so bila izpraznjena zaradi odhodov in smrti. UPORABA TABLIC AKTIVNOSTI NA NAČRTOVANJE KADROV Če razpolagamo s tablicami aktivnosti za določeno aktivnost (to more biti ne le.ekonomska aktivnost, ampak kater koli druga aktivnost, na pr. šolanje, služenje vojaškega roka, bivanje v varstvenem zavodu), lahko rešujemo dva tipična problema "kadrovskega načrtovanja". Označimo z 1 število oseb, ki vstopajo v starosti x v X j o določeno dejavnost, recimo v prvi razred gimnazije, in z 1 „ število tistih, x, i ki so dokončali gimnazijo z maturo. Predpostavimo, da izgleda naša tablica gimnazijske aktivnosti začetne generacije (kohorte) 10. 000 dijakov, vpisanih v prvi razred gimnazije tako-le: Starost število število odpadlih dijakov od x do x 1 "živih" zaradi osipa zaradi smrti le^ (vpisanih) o d dijakov 1 x Postavimo si vprašanje, kakšen bi moral biti vpis v prvi letnik gimnazije 1 1 ^ Če želimo doseči določeno načrtovalno število maturantov 1' , v našem primeru 1 X X »-i j I Pod pogojem, da se gornji odnosi v tablici aktivnosti ne menjajo, bosta očitno veljali enačbi 1' = ki • p = ki 15, p 15,o ’ 20, f 20, f kjer je "k" neznani mnogokratnik, ki moramo z njim pomnožiti 1 da bi 10,0 prišli do iskanega števila inputa v prvi letnik. Vrednost za "k" dobimo iz druge enačbe, tako da imamo kot rešitev: - 49 - 5o - k= 1 20, f 20, f 1' = 1' 15,o 20,f* 15, 0 20, f Če bi recimo potrebovali 20 000 maturantov (1' = 20 000), u O j X bi moral znašati vpis v prvi letnik gimnazije okoli 35, 800 dijakov. Pri drugem tipu problematike izhajamo iz želene odn. načrto¬ vane populacije aktivnih ter pravtako išečemo letno število vstopov (inputa), ki zadovoljuje načrtovani obseg populacije. Pod pogoji gornje tablice aktivnosti znaša celotna šolska populacija T. _, kar je enako vsoti 1 o L 15 L 16 L 17 L 18 1 Pod predpostavko linearnega osipanja in izpadanja zaradi smrti, bodo vrednosti L enake aritmetičnim sredinam od 1 in 1 ,. V x x x 1 našem primeru bo T, _ enako 28. 190. 15 Predpostavimo, da smo kapaciteto šolskega prostora in šol¬ skih kadrov povečali na 50. 000 gimnazijske populacije dijakov. Postavlja se vprašanje, kako visok je lahko letni vpis v gimnazijo, da bi izpolnili to novo kapaciteto. Tudi tu lahko postavimo, kot v prejšnjem primeru, enačbi: i :, = ki _ 15, o 15 T 15 = kT 15 Če vrednost za "k" iz druge enačbe vstavimo v prvo, dobimo končno: 1: = 1 x 15,o 15 T' 15 15 Letni vpis v gimnazijo je lahko v tem primeru: 50 000 7 15,o = 10 000 x = 17. 700 28 190 ) ) C0B1SS "—ssifr 1 ™ 00000093579 ■ i; :: .j 1