10 TEMA MESECA 23 GLAS MLADIH 6MIRA BECAN SPLETNO OBVEŠCANJE LUKA TRTNIK, VODJA SLUŽBE ZA TURIZEM OBCANOV PARAOLIMPIJEC OBCINE DOMŽALE 28. sep tember 2021 | letnik lxi | številka 9 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html Ves september je posvecen demenci – hudi in vse bolj razširjeni bolezni, ki mocno prizadene možgane in spomin. V sako leto pa 21. septembra še posebej obeležujemo svetovni dan alzheimerje­ve bolezni. Ob tej priložno­ sti se vrstijo številni dogodki, ki širi­ jo zavedanje o tem, kaj je demenca, eden najbolj razširjenih je ‘sprehod za spomin’. Tako sta Dom upokojen­ cev Domžale in domžalska podružni- ca Spomincice, združenja za pomoc pri demenci, tudi letos ob tej prilo­ žnosti pripravila pohod, katerega na- men je ozavešcanje o problemu de­ mence v Sloveniji, zmanjševanju sti­ gme obolelih in opozarjanju na pro- OBRAZI DOMŽAL Maja Zakrajšek,slašcicarka Maja Zakrajšek se je skupaj s partner-jem Juretom pred dvema letoma pre­selila v Domžale in na Kajuhovi ulici v pritlicju stanovanjske hiše odprla ate-lje za izdelovanje tort z imenom Ma-jine torte. To so bile od nekdaj njene velike sanje, saj je že od prvega dne v šoli vedela, kaj si želi poceti v življe­nju. Biti slašcicarka! Slašcice in zlasti torte pripravlja z velikim veseljem in skrbno izbira sestavine. Ponuja tudi mnoge, ki jih lahko jedo tudi ljudje s prehranskimi omejitvami. 19 bleme, s katerimi se srecujejo svoj­ci. Žal je pandemija v preteklih me-secih preprecila redna mesecna sre-canja Alzheimer cafeja, na katerih so potekali pogovori o prepoznava­nju demence, informacijah o pote­ku bolezni, nasvetih svojcem pri skr-bi in negi bolnika ter nacinih, kako priskocitihudopsihicnoin fizicno obremenjenim svojcem na pomoc. V naši obcini tako že vrsto let opozar­jamo zlasti na pomanjkanje mest za dementne v domovih za ostarele ter nujno vzpostavitev centra za dnev-no varstvo dementnih, v katerem bi z nekajurnim varstvom dementne­ga bolnika vsaj delno razbremenili najbližje, na katere pade vsa teža te krute bolezni, bolnikom pa omogo-cili druženje in socialne stike, ki jih takšnim bolnikov zaradi socialne iz­kljucenosti zelo primanjkuje. Ob tej priložnosti so tudi v Knji­žnici Domžale v septembru pripravili posebno razstavo strokovnih in lepo­slovnih knjig, ki obravnavajo podro-cje demence. Poleg tega pa so obi-skovalcem ponudili tudi zanimivo gradivo, ki pomaga pri urjenju spo­mina (križanke, uganke …), v ihanski enoti pa so knjižnicarji pripravili raz­stavo družabnih iger, primernih za dementne bolnike in njihove svojce. Posebno pozornost so pri obliko­vanju programa ob mesecu demen­ce posvetili tudi v Kulturnem domu Franca Bernika, kjer so v okviru Me-stnega kina Domžale predvajali fil-ma s tematiko demence, in sicer dramo Supernova o dilemah v par-tnerskem odnosu, ko vanj vstopi bo­lezen, ter z oskarjem za moško vlo-go nagrajenega Oceta (z Anthonyem Hopkinsom). Filme si lahko ogleda­te tudi na spletu. Domžale oživljajo 16. oktober je Svetovni dan oživljanja. V partnerstvu s Slovenskim reani­macijskim svetom in Rdecim kri­žem Slovenije Zveza študentov medicine Slovenije organizira ak­cijo Slovenija oživlja!, ki tudi le­tos združuje vrsto organizacij s skupnim ciljem – vsem Sloven-cem predstaviti pomen hitrega in pravilnega ukrepanja v primeru srcnega zastoja, znanje oživljanja pa kot vešcino, ki rešuje življenja. Pridružite se nam v Domžalah! KJE? Tržni prostor v Domžalah KDAJ? 15. 10. med 9.00 in 13.00 Obcina Domžale ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izi­de v sredo, 27. oktobra 2021. Rok za oddajo prispevkov je v torek, 12. oktobra 2021, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v casu uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Obcine Domžale Slamnik nenaroceni prispevki ne bodo honorirani, koncno odlocitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com aktualno Nadstandardni in dodatni programi v šolah in vrtcih Predstavljamo programe, ki jih Obcina Domžale, Mladim prijazna obcina, v okviru nadstandardnih in dodatnih programov omogoca mladim v šolah in vrtcih v šolskem letu 2021/2022. O bcina Domžale zagotavlja sredstva za izbrane nad­standarde programe, med pomembnejšimi za naj -mlajše so denarni prispevek ob roj­stvu otroka, mesecne subvencije in poletne rezervacije za predšolsko varstvo; za šolarje pa sredstva za tek­movanja, dodatne interesne dejavno­sti in prevoze ucencev. V obcini Dom-žale se za mlade izvajajo tudi številni dodatni programi, med najpomemb­nejšimi so delovanje Centra za mlade Domžale, enotna informacijska toc­ka za mlade, celoletne štipendije, za mlade iz socialno šibkih družin obci -na sodeluje s humanitarnimi društvi in omogoca denarno socialno pomoc obcanom ter drugi programi. Mag. Renata Kosec, podžupanja Obcine Domžale, je ob tem povedala: »Obci­na se je odlocila, da zaradi specificnih potreb na Osnovni šole Roje zagotovi dodatna sredstva za svetovalnega de­lavca in nevrofizioterapevta, v osnov­nih šolah financira dodatne ure pou­ka tujega jezika in sofinancira zimova­nja, zagotovi sredstva za izvedbo do-locenih interesnih dejavnosti športa in rekreacije ter drugo.« Obcina Domžale je v Strategiji za mlade, Domžale za mlade, kot kl-jucna ukrepa, ki sta povezana z ot­roki v vrtcu in osnovnih šolah na­vedla ‘izobraževanje mladih’ ter ‘prosti cas, šport in zdravje mladih’. Del sredstev dodatnih programov je tako namenjen izobraževanju otrok ter za izvajanje razlicnih športnih in interesnih dejavnosti. Skladno z obcinskim odlokom je Obcina Domžale za novorojence za­gotovila denarni prispevek. Nadstandardni programi v vrtcih Obcina Domžale vsem staršem, ka­terih otroci so na cakalni listi jav­nega vrtca in izpolnjujejo pogoj za sprejem v vrtec, zagotavlja mesecne subvencije. Pogoj za mesecno sub-vencijo je, da starši niso odklonili ponujenega prostega mesta. S 1. septembrom 2021 so bili v jav­na vrtca sprejeti vsi otroci iz Obci­ne Domžale, ki so na ta dan izpolni­li pogoje za sprejem. Vsem staršem otrok, za katere je Obcina Domžale po veljavnih pred­pisih dolžna kriti del cene programa in imajo zaradi nezadostnega števi-la prostih mest v vrtcih v obcini ot­roka vkljucenega izven obmocja ob­cine Domžale, se placilo vrtca dodat-no zniža, tako da placajo enak znesek, kot bi ga placali na obmocju obcine Domžale. Obcina Domžale sofinancira tudi t. i. poletne in zdravstvene re-zervacije vrtca, ki staršem omo­gocajo zmanjšano placilo cene programa vrtca. Poletne rezervaci­je lahko starši koristijo od 15. junija do 15. septembra z najmanj nepre­kinjeno enomesecno odsotnostjo. Zdravstvene rezervacije lahko star-ši koristijo v primeru zdravstvenih razlogov otroka, prav tako v pri­meru najmanj enomesecne nepre­kinjene odsotnosti. Obe rezervaci­ji lahko starši koristijo v skupnem obsegu dveh mesecev na koledar­sko leto. Starši otrok s posebnimi potrebami lahko rezervacije koris­tijo tudi za tedenska obdobja ter v skupnem letnem obsegu štirih me-secev. Nadstandardni programi v šolah Obcina Domžale zaradi specificnih potreb otrok v Osnovni šoli Roje zago­tavlja dodatna sredstva za svetoval­nega delavca in nevrofizioterapevta. Obcina za vse šole, ki delujejo na obmocju obcine, zagotavlja dodat­na sredstva za udeležbo na tekmo­vanjih (kadar ti stroški niso finan­cirani s strani države) ter sredstva za dodatne programe in projekte, npr. Eko šole, humanitarne dejav­nosti, preventivni vzgojni programi kot med vrstniško nasilje in drugo. Posebna pozornost je namenjena znanju tujega jezika, zato obcina za­gotavlja sredstva za izvajanja dodat­ne ure pouka tujega jezika na teden v 5. in 6. razredu Osnovne šole Roje in 1,5 pedagoške ure vzgojiteljice na teden na oddelek v 1. ali 2. razredu devetletke (na predlog šole). Obcina zagotavlja dodatna sred­stva tudi za financiranje prevozov ucencev iz dolocenih naselij znotraj šolskega okoliša maticne ali podruž­nicne šole, pri cemer se tako ucencem zagotavlja nadstandard tudi v prime-ru oddaljenosti prebivališca manj kot 4 km od maticne šole ali podružnice oziroma, kot je doloceno v zakonu. V proracunu Obcine Domžale so dolocena sredstva rezervirana tudi za sofinanciranje zimovanj ter za izvedbo interesnih dejavnosti špor­ta in rekreacije (za dejavnosti, ki jih ne financira država). V šolskem letu 2021/2022 bo ob­cina v prehodnem obdobju, dokler se ne uredi financiranje s strani dr­žave, sofinancirala delež spremlje­valca otrok s posebnimi potrebami. Dodatni progami za mlade Za kvalitetnejše preživljanje proste­ga casa mladih in za medgeneracij­sko sodelovanje bo obcina tudi v šol­skem letu 2021/2022 podprla delova­nje Centra za mlade Domžale ter dru­ge akterje na podrocju mladih v ob­cini. Podžupanja Renata Kosec je po­vabila mlade: »Del aktivnosti v centru bo tako kot preteklo leto organiziranih oziroma prilagojenih epidemiološkim razmeram, zato vse mlade, ki bi radi sodelovali ali sooblikovali vsebine v centru, vabimo, da se nam pridružite.« V skladu z ukrepi v Strategiji za mlade, Domžale za mlade in željo, da se mladi cim dlje izobražujejo, je Ob­cina Domžale za zagotovila sredstva za celoletne štipendije. Sredstva se delijo skladno z odlokom, namen­jena pa so dijakom iz socialno ogro­ženih družin, nadarjenim dijakom in študentom, dijakom in študentom de­ficitarnih poklicev in za študij v tujini. Za mlade je obcina namenila tudi sredstva za vzpostavitev osrednje in­formacijsketocke za mlade(https:// domzalezamlade.si/). Ta ponuja mla-dim osnovne informativne vsebine, povezane s šolanjem, poklicnim us-merjanjem, zaposlovanjem, štipendi­ranjem, javnimi razpisi, osamosvaja­njem, zdravjem in socialnim varst­vom, mednarodnim aktivnostim ipd. Podžupanja mag. Renata Ko-sec je pri predstavitvi tocke za mla­de izpostavila: »Na obcini smo po­zorni na vse mlade, posebno pozor­nost bomo posvecali ranljivim skupi­nam, sajsiželimo,da seizobražuje­jo, povezujejo in s tem ustvarijo bolj­še možnosti in priložnosti.« Obcina Domžale Pohod ob reki povezal vec kot tisoc pohodnikov Prelepa, s soncem obsijana sobota v zacetku septembra (4. 9.) je na Pohod ob reki, ki povezuje, privabila vec kot tisoc udeležencev, ki so se prepustili živahnemu dogajanju, predvsem pa uživali v pozitivnem vzdušju, ki že tradicionalno zaznamuje pohod od Domžal do Kamnika (ali obratno). Na pot sta se podali tudi delegaciji obeh obcin in na most želja na sre­dini poti pripeli kljucavnico ter se tako že tradicionalno simbolicno zavezali k dobremu sodelovanju. Ob tem sta domžalska podžupanja Re-tudi, kaj bosta obcini obnavljali in nata Kosec in kamniški župan Ma-nadgrajevali na tej pešpoti. Mogoce tej Slapar poudarila, da so tovrstni pa res ni vec tako dalec leto, ko bo dogodki odlicna priložnost za po-Pohod ob reki, ki povezuje, potekal vezovanje obeh obcin, razkrila pa od izvira do izliva Kamniške Bistrice. Pohod ob reki, ki povezuje, je v organizaciji revije Modre novice in ob soorganizaciji Zavoda za turi­zem in šport Kamnik ter Zavoda za šport in rekreacijo Domžale potekal na pešpoti ob Kamniški Bistrici od Glavnega trga v Kamniku do Parka Martina Krpana v Domžalah oziro-ma obratno.Udeležilo segaje vec kot tisoc pohodnikov, ki so se spre­hodili po 14-kilometrski poti, ob tem pa se ustavili na 15 zanimivih posto­jankah, na katerih so se predstavi-la lokalna društva in organizacije ter podjetja. Na Pohodu ob reki, ki povezuje, smo vsi skupaj še enkrat znova po­kazali, da spoštujemo lepoto, ki je le streljaj oddaljena od naših domov, in dokazali, da sodelovanje obrodi sa-dove. Modre novice Foto: Alenka Klinar SLAMNIK, GLASILO OBCINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 14.200 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLACNO. Ustanoviteljica glasila je obcina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Carman / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelcic / Prelom in priprava za tisk: KREO / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Uredništvo: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. Uradno odprtje Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov Domžale Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov Domžale je svoja vrata odprl že 1. julija 2021 pod okriljem Zdravstvenega doma Domžale, 22. septembra pa je potekalo slavnostno odprtje. Kot je poudarila direktorica ZD Dom-žale mag. Renata Rajapakse, gre za pomembno pridobitev na podrocju varovanja duševnega zdravja otrok in mladostnikov, in se ob enem za­hvalila Obcini Domžale za prosto-re, kjer se lahko dejavnosti izvajajo. Skupaj s podžupanjo mag. Renato Kosec in dr. Zakotnik so slavnostno prerezale trak, sledil je še ogled pri­jetno opremljenih prostorov. Zadnja leta je opazen trend ve-canja duševnih stisk otrok in mla­dostnikov, in pomembno je, da se na tem podrocju zagotovi ustrez-no podporo. Obravnava v centru je multidisciplinarna in celostna, v centru pa delujejo strokovnjaki iz razlicnih strok: klinicni psiholog, psiholog, logoped, specialni peda­gog, delovni terapevt, socialni dela­vec in medicinska sestra. Center je namenjen otrokom in kontaktirate na telefonski številki 01 mladostnikom iz obcin Domžale, 724 52 28 ali prek elektronske pošte Lukovica, Moravce, Mengeš, Trzin, cdzom@zd-domzale.si, lahko pa se Dol pri Ljubljani, Kamnik in Komen-osebno oglasite tudi v pisarni v do-da. Nahaja se na Ljubljanski ces-poldanskem casu do 16. ure. ti 80 (drugo nadstropje) v Domža-Obcina Domžale lah. V primeru pomoci pa jih lahko Foto: Vido Repanšek aktualno Sušilnica blata v Študi Na uredništvo Slamnika se je obrnilo vec obcanov, ki jih skrbi pomanjkanje informacij v zvezi z gradnjo sušilnice blata v Študi. Zanimalo nas je, v kakšni fazi je projekt ter kakšno je stališce obcine do projekta, saj gre za obcutljiv poseg v okolje, z dolgotrajnimi posledicami. Z Obcine Domžale smo prejeli naslednji odgovor: Po dostopnih informacijah Obcine Domžale ima investitor namen gra­diti kompostarno oziroma ekološki center za obdelavo komunalne­ga mulja. Investitor Šuštar Trans, d. o. o., je na Ministrstvo za okolje in prostor, Agencijo Republike Slovenije za prostor podal vlogo za zace­tek predhodnega postopka presoje vplivov na okolje po Zakonu o var-stvu okolja. O vlogi pristojno ministrstvo še ni odlocilo. Objekt naj bi bil zasnovan za potrebe obdelave komunalnega mulja z aerobno MHS tehnologijo po postopku R3, za 24.820 ton komunalnega mulja letno. Bodoci investitor je v postopku za pridobivanje mnenj in gradbenega dovoljenja za izdajo mnenja moral izdelati prometni elaborat za pro-metne obremenitve obcinskih javnih cest z oceno obremenitev v casu gradnje in casu izvajanja gospodarske dejavnosti. Obcina Domžale je na Agencijo za varstvo okolja podala zahtevo, da se Obcini Domžale prizna status stranke v predhodnem postopku, in zahtevo, da mora za nameravani poseg bodoci investitor pridobiti okoljevarstveno dovolje­ nje in okoljevarstveno soglasje. Potresna nevarnost v Sloveniji Kako pa bi vi ravnali ob potresu? P otres je naravna nesreca, pri kateri seizmicno valovanje povzroci neželene posledi­ce na ljudi, objekte in nara­ vo. Gre za pojav, ki ga ne moremo na­ tancno napovedati in prepreciti, lah­ ko pa se doloci obmocja, na katerih je najvecjaverjetnostpojava potresain njegovih posledic. Takšno obmocje z vecjo potresno nevarnostjo z intenzi­ teto VIII po Evropski potresni lestvi­ ci (EMS) poteka v Sloveniji od severo­ zahoda proti osrednjemu delu in jugu ter jugovzhodu države. Potres bi v tem pasu, na katerem prebiva okrog 53 od­ stotkov prebivalstva, prinesel veli­ ke posledice za ljudi in infrastruktu­ ro. Na objektih bi se pojavile razpoke v stenah, pri dobro grajenih stavbah bi se lahko porušile posamezne sten, slabo grajene stavbe pa bi se porušile v celoti. Z oddaljevanjem od tega ob- mocja se potresna nevarnost in ucin­ ki potencialnega potresa zmanjšajo. Na potres se lahko pripravimo z ukrepi, ki blažijo njegove posledi­ ce. Mednje prištevamo potresno bolj odporne gradnje, prenove in utrditve stanovanjskih ter javnih objektov, na- crtovanje ucinkovitega delovanja sis- tema za zašcito, reševanje in pomoc (ZRP) ter spremljanje in proucevan­ je potresne dejavnosti. Izredno po­ membno je tudi izobraževanje pre­ bivalstva o pravilnem ravnanju pred, med in po potresu ter usposabljan­ je sil ZRP. Z namenom krepitve uspo­ sobljenosti in pripravljenosti sil ZRP Uprava RS za zašcito in reševanje s konzorcijskimi partnerji iz Sloveni­ je, Nemcije, Italije in s Hrvaške zato med letoma 2019 in 2021 izvaja projekt Prakticna vaja civilne zašcite - #SIQU­ AKE2020. Projekt #SIQUAKE2020 Namen projekta je povecati pripra­vljenosti sistema ZRP v Sloveniji ter mehanizma Unije na podrocju civil-ne zašcite v primeru velikega potre­sa v osrednji Sloveniji. Projekt, ki se izvaja s podporo omenjenega meha­nizma, vkljucuje organizacijo in iz­vedbo razlicnih dogodkov, od vaj, delavnic, usposabljanj do pripra­ve smernic za izvedbo usposabljanj tudi za druge države clanice meha­nizma. Osrednji dogodek projekta pa predstavlja prakticna vaja #SIQUA­KE2020, katere izvedba je bila zara­di epidemije covida-19 prestavljena na 4.–8. oktober 2021. Na vec delovi-šcih v Ljubljani, Logatcu in na Vrh­niki bo vec sto udeležencev iz petih držav ocenjevalo stanje in poškodo­vanost objektov, vadilo postopke is-kanja ter reševanja iz porušenih ali poškodovanih objektov, podpiranja in stabilizacije poškodovanih stavb, zagotavljanja nujne medicinske po­moci, zacasnih množicnih zatocišc za prizadeto prebivalstvo ter spreje-ma mednarodne pomoci. V okviru projekta se izvajajo tudi aktivnosti za ozavešcanje prebi­valstva o pravilnem ravnanju pred, med in po potresu. Kljucne smernice za ravnanje ob tovrstnem dogodku vam predstavljamo v nadaljevanju. Kako se lahko pripravimo na potres Na karti potresne intenzitete in apli­kaciji POTROG - Oceni svojo stavbo lahko preverimo morebitne ucinke potresov na obmocju, kjer živimo ter potresno ranljivost našega bivališca. Pripravimo si najnujnejše osnovne potrebšcine, ki bi nam po potresu omogocale premostitev obdobja do vzpostavitve osnovnih storitev, kot so voda, zaloga hrane, prva pomoc, higienski pripomocki, odeje, baterij-ska svetilka in podobno. Priporoclji­vo je vkljuciti tudi kopije dokumen­tov in druge stvari, za katere ocenju­jemo, da bi jih potrebovali. Znotraj gospodinjstva vnaprej do-locimo varna mesta za zaklon. Oma-re in elektronske naprave pritrdimo na stene, velike in težke predmete pa postavimo na nižje police. Slik, ogledal in drugih ostrih predme­tov ne obešamo nad postelje in kav-ce, ki jih odmaknemo tudi od oken, predelnih sten, visokega pohištva in težkih lestencev. Pomembno je tudi, da so plinske in grelne naprave ter zalogovniki vode ustrezno namešce­ni in zavarovani, lahko vnetljive in strupene tekocine primerno shran­jene ter da na hodnike in pred vrata ne postavimo vecjih omar, ki bi nam lahko ob potresu onemogocile izhod. Kako pravilno ravnamo med potresom Najpomembnejše med potresom je, da ostanemo mirni. Ko zacutimo potresne sunke, se oddaljimo od steklenih površin, si poišcemo zaklonišce pod mizo, podbojem vrat ali v kotu ob notranjih nosil­nih stenah, hkrati pa si zašcitimo glavo z rokami, oblacili, blazino ali cim drugim. Nikakor ne smemo zapušcati stavbe, uporabljati dvi-gala, stopnic in skakati skozi okno. Pocakamo, da potres mine, nato pa umirjeno zapustimo stavbo. Ce se med potresom zadržujemo na prostem, se odpravimo na odprt prostor, proc od stavb, infrastruktu-re in raznih napeljav, vodnih bregov, dreves, previsnih sten itn. Ce umik iz pozidanega obmocja ni mogoc, se umaknemo k najbližji vratni odprti­ni in si z rokami zavarujemo glavo. V avtomobilu upocasnimo vožnjo, za­peljemo na rob vozišca in pocakamo na konec tresenja. Ne ustavljamo se v predorih, na mostovih, v bližini daljnovodov, velikih tabel ali stavb, ki bi se lahko podrle. Na sredstvih javnega prevoza se trdno primemo, danepademoin si zavarujemogla­vo pred padajocimi predmeti. Kaj storimo po potresu Ce smo ujeti v ruševinah, poskuša-mo ugotoviti smer dovoda zraka in pred prahom pokrijemo usta ter nos. Ce nismo poškodovani, poskušamo odstranjevati ruševine v smeri do-voda zraka, ce pa smo poškodova­ni, se cim manj premikamo in v ena­komernih presledkih udarjajmo po kovinski napeljavi ali zidu. Ce po­trebujemo pomoc in imamo na vo­ljo mobilni telefon, poklicemo 112, vendar se izogibamo nepotrebnim klicem ter varcujemo z baterijo. Ce nismo ujeti v ruševinah in po­škodovani, pomagamo na varno lju­dem okoli sebe. Po potresu ne upo­rabljamo odprtega ognja, izklopimo vse plinske in elektricne naprave ter zapremo glavni ventil vodovodnega omrežja. Poškodovano stavbo zapus­timo po najvarnejši poti, pri cemer s seboj vzamemo najnujnejšo obleko, dokumente, denar in zdravila ter po­skrbimo za domace živali. Ce je stav­ba poškodovana, vanjo ne vstopamo vec, pac pa pocakamo na oceno uspo­sobljenih strokovnjakov.  Župan Toni Dragar, l. r. Morebitni potres v osrednji Slo­veniji podobne intenzitete kot potre­sa v Zagrebu marca 2020 in Petrin­ji decembra 2020 bi lahko imel zara­di goste naseljenosti, dnevnih migra­cij in prisotnosti državnih, gospodar­skih ustanov ter infrastrukture velike posledice. Okrog 600.000 ljudi bi bilo izpostavljenih ucinkom potresa, zato se moramo nanj dobro pripraviti, da zmanjšamo morebitne posledice. Vec informacij o pravilnem ravnanju pred, med in po potresu poišcite na splet­nih straneh www.siquake2020.eu, www.gov.si in http://potrog2.vokas.si/. Anica Ferlin Uprava RS za zašcito in reševanje Viri: -Uprava RS za zašcito in reševanje (2012). Ste pripravljeni na potres? Ljubljana: Mi-nistrstvo za obrambo. -Vlada RS (2020). Državni nacrt zašcite in reševanja ob potresu, verzija 3.1, številka 8420-1/2014/9 z dne 20. 2. 2014. -#SIQUAKE2020 (2020). Projekt #SIQU­AKE2020. Dostopno prek: https://www. siquake2020.eu/o-projektu/ (27. 3. 2021). Investicije Precej poletnih investicij se zakljucuje, odpiramo pa nove. Tako se dogaja prenova Šolske ulice v Ihanu, kjer bodo potekala dela na malo manj kot 500 m omenjene ceste, nadaljuje se gradnja kanalizacijske­ga omrežja na Goricici pri Ihanu – v sklopu investicije bo urejenih pribli­žno 500 m kanalizacije s priklopom na obstojeci fekalni kanal, prav tako pa bomo priklop na javno kanaliza­cijsko omrežje omogocili 23 objek-tom. Ob koncanju investicije bo sle­dila še sanacija vozišca. Okvirna vre­dnost del je nekaj cez 120.000 evrov z ddv. Zaceli pa bomo tudi s preplasti­tvijo Virske ceste. Brv za pešce in ko- Na taboru mladih gasilcev v Radencih ob Kolpi ni nikoli dolgcas Zadnje pocitniške dni so se mladi gasilci tudi letos izobraževali in usposabljali na taboru mladih gasilcev, ki je potekal med 22. do 28. avgustom v Centru za šolske in obšolske dejavnosti Radenci ob Kolpi. lesarje cez Dolsko Mlinšcico – opra­vljena je bila uvedba v delo in zako­licba pilotov. Prav tako se bo izvedlapovezava poti med Študo in Ihanom. Zakljucena so dela na plošcadi pred Vele, avtobusno postajališce in sanacija vrtca Kekec v Radomljah. Koncana je tudi prenova Igrišce uli­ce v Preserjah pri Radomljah in na­vezava s Pelechovo cesto. Direkcija RS za ceste je zacela z deli na Ljubljanski cesti v središcu mesta, kjer bodo preplastili vozišce. Obcina Domžale Foto: Vido Repanšek V sredo, 25. avgusta, so mladi gasilci na 23. taboru gasilske mladine Gasil­ske zveze Domžale v Radencih preje­li obisk iz domace obcine. Kar 51 na­dobudnih mladih gasilk in gasilcev in 10 mentorjev iz osmih razlicnih gasilskih društev so obiskali podž- bili Požar in covid-19. Na koncu so prav vsi uspešno opravili malo šolo kriznega komuniciranja v Radencih ob Kolpi. Gostje so pohvalili gasilski tabor in vse sodelujoce ter poudarili pomembnost vkljucevanja mladih v tovrstna društva. Mentorji pa so po­ skrbeli, da so otroci prijetno prežive­li taborni teden in da jim niti za tre­nutek ni bilo dolgcas. Spoznavali so razlicne gasilske vešcine in preven­tivo, uživali v športnih aktivnostih in izletih, na dan našega obiska so na-crtovali vodni dan. Pred našim obi-skom so doživeli že marsikaj lepe­ga, njihovi dnevi so polnih aktivno­sti, odžimarjenja,lokostrelstva,ko­šarke, raftinga po Kolpi do pohoda v jamo Kobiljaco. Tudi ustvarjalne de­lavnice so sledile in sladki koticek, kjer so nam otroci sami pripravili odlicno sladico. Z lepimi vtisi, za­dnjim pozdravom in himno se je naš obisk tabora zakljucil. Obcina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek Prvi šolski dan v Domžalah Šole so ponovno odprla svoja vrata in v šolske klopi je prvic sedlo 426 prvošolckov. upanja ObcineDomžale mag.Rena­ta Kosec, poveljnik Obcinskega šta­ba Civilne zašcite Marko Žagar, pred­sednik Gasilske zveze Domžale Ma-tjaž Korošec, podpredsednik Gasil­ske zveze Domžale Anton Pavlic, di­rektor Centra za zašcito in reševanje Andrej Jarc, poveljnik Gasilske zve­ze Domžale Matjaž Merkužic, pred­sednik PGD Domžale - mesto Anže Korošec in namestnik poveljnika Ci-vilne zašcite Domžale Peter Gubanc. Otroci so se spoznavali z vešcina-mi kriznega komuniciranja in spre­jeli njim do sedaj nepoznane vloge. In moramo jih pohvaliti, da so se zelo dobro odrezali v javnih nasto­pih pred novinarji. Letošnji temi de­lavnic kriznega komuniciranja sta Šole so sprejem zaradi razmer orga­nizirale po skupinah in tako je pod-županja mag. Renata Kosec sku­paj z ravnateljico Mileno Vidovic in hrošckom Simonom pozdraviladve skupini prvošolckov na OŠ Ro­dica in eno na podružnicni šoli Jar-še. Podžupanja je nato obiskala šeucence na OŠ Roje, ki so bili še po­sebno veseli hrošcka Simona. Podž­upan mag. Tomaž Deželak je skupaj z ravnateljico Petro Korošec pozdra­vil ucence na OŠ Venclja Perka. Podžupanja mag. Renata Kosec je po srecanju dodala: „Veseli me, da sem imela priliko biti del tega poseb­nega dne vsaj nekaj domžalskih pr­vošolckov naOsnovnišoliRodicain Jarše in doživeti topel sprejem ucen­cev na Osnovni šoli Roje. S svojo is-krenostjo so se še posebej razveseli­li našega hrošcka Simona ter se mu z objemi zahvaljevali za obisk.“ Obcina Domžale na prvi šolski dan vsem domžalskim prvošolcem podarja majhno pozornost – na­hrbtnik, rutico in knjigo z naslovom Hrošcek Simon širi zadovoljstvo. Ce-trtošolcem pa, tako kot vsako leto, podarjamo karto Domžal. Prvošolcem in ostalim šolarjem želimolepoinprijetnošolskoleto, polno lepih doživetij in iskrivih pri­jateljstev. Obcina Domžale Foto: Vido Repanšek Po letu dni premora se je v Cešminov park ponovno vrnil Hrošckov festival V soboto, 11. septembra, je otroški živ žav ponovno napolnil Cešminov park. Dogajanje na odru je povezoval Trkaj in s svojimi Repki v družbi hrošcka Simona že na zacetku do-dobra ogrel mlade in malo manj mlade obiskovalce. Ob spremlja­nju glasbene pravljice Izgubljeni slamnik smo spoznali zgodbo, kinas vodi po pravljicnem Šumber­ku, kjer otroci lisicki pomagajo poiskati izgubljeni slamnik. Nina Pece Grilc in Andrej Fon sta se za to priložnost še prav posebej potru­dila. Vsi, ki so želeli, so se lahko pridružili interpretativnim vodni­kom in odšli na pot. Na Šumberku so jim jamarji Jamarskega društva Simon Robic poleg možnosti spu­ sta v Dolgo jamo, kjer biva navihan škrat Domželc, pripravili še poseb-no presenecenje. Dogajanje v Cešminovem par-ku se je vse do 15. ure nadaljevalo Veselje na Hrošckovem festivalu tako na odru kot tudi na športnih in ustvarjalnih delavnicah po parku. Obiskala nas je vedno zabavna Pika Nogavicka, v predstavi Petjin kole­sarski izlet smo spoznali, kako se varno gibamo v prometu, zarepali smo skupaj s Trkajem in pihali veli­kanske milne mehurcke. Proti kon-cu se nam je predstavil jamar Dami­jan Šinigoj, ki je tudi pisatelj in av-tor nagrajenega romana Kjer veter spi. Izdelovali smo najbolj ‘kulske’ torbice hrošcka Simona, se pomeri­li v spretnostnem poligonu, ustvar­jali v veliki slikarski delavnici, po­izkušali zadeti luknjico na poligonu za mini golf ali pa le obiskali knji­žni sejem, ki ga je pripravila Založ­ba Miš. Da nismo bili lacni, je poskrbel Andrej Kadunc iz Dobrosrcnega dru­štva Tady, ki je neumorno pekel naj­lepše in najokusnejše palacinke. Vsem obiskovalcem in vsem, ki ste sodelovali, se hrošcek Simon najlepše zahvaljuje za cudovit dan, in vas vabi, da se mu ponovno pri­družite v naslednjem letu. Obcina Domžale, Služba za turizem Foto: Vido Repanšek Obcina Domžale prejela sredstva za preureditev jedilnice Iz Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport smo prejeli sklep ododelitvi sredstev za projekt Preureditev jedilnice na OŠ Rodica, za katerega je bila oddana vloga na Javni razpis za sofinanciranje in-vesticij v vrtcih in osnovnem šolstvu v RS v proracunskem obdobju 2021–2024. S tem bo za omenjeni projekt zagotovljeno sofinanciranje v višini dobrih 338.000 evrov. Investicija v preureditev jedilnice in dela kuhinje je sicer zaklju-cena, tako da so z zacetkom šolskega leta zaposlene in otroke že pri-cakali novi prostori. Obcina Domžale Predstavitev dobrih praks – Obcina na obisku v Obcini Domžale in Centru za mlade V torek, 14. septembra, je na Centru za mlade Domžale potekala predstavitev dobrih praks. Zbrane so najprej nagovorile organi­zatorka dogodka Maja Hostnik,di­rektorica Mreže MaMa, podžupanja Obcine Domžale mag. Renata Kosec in direktorica Centra za mlade Tin-kara Koleša. Hostnikova je na zacet­ku na kratko predstavila vlogo mla­dinske mreže in projekte, podžupa­nja je pozdravila predstavnici Obci­ne Rogaška Slatina in Slovenska Bi- Udeleženke v prijetnem okolju Centra za mlade Domžale strica, ki so se srecanja udeležile, da bi pridobile cim vec potrebnih infor­macij o tem, kako v praksi delujejo centri za mlade. Predstavila je naci­ne, kako mlade vkljuciti v lokalno skupnost, predstavila prakse v ob­cini Domžale in izpostavila, da je Center za mlade izredno pomemben pri vkljucevanju mladih v naši obci­ni. Predstavila je strategijo za mla­de in plane za prihodnost. Direktori-ca centra je udeležence seznanila z nalogami in delom Centra za mlade in izpostavila, da se trudijo, da cim vec mladih iz ulice dnevno povabijo v njihove prostore, kjer pripravljajo raznovrstne vsebine. V nadaljevanju so predstavnice gostujocih obcin izpostavile težave in izzive, s katerimi se v svojih obci­nah soocajo, Hostnikova, podžupa­nja in direktorica centra pa so z nji-mi delile svoje dragocene izkušnje in odgovarjale na vprašanja. Ob prijetnem pogovoru so vse nav­zoce ob koncu srecanja sklenile, da so pridobile veliko novih informacij in idej, predvsem clanice obcin Rogaška Slatina in Slovenska Bistrica, ki se z vzpostavljanjemcentraoziromaenot za mlade šele soocajo. Strinjale so se, da je treba na podrocju dela z mladi-mi narediti še veliko, se osredotoca-ti na javne razpise in mlade cim bolj vkljucevati v lokalni prostor, saj je nji­hov glas izjemno pomemben. Obcina Domžale Foto: Alenka Klinar Kuhna na plac V soboto, 4. septembra, smo na tržnem prostoru v Domžalah uspeli izpeljati letošnjo drugo Kuhno na plac. Na tržnem prostoru so se zvrsti­li razlicni ponudniki hrane in pija-ce, med njimi je kar nekaj takih, ki so se s svojo ponudbo v Domžalah predstavili prvic. Veseli smo novih okusov ter raznolikih jedi in pijac, kar dela Kuhno na plac vedno dru-gacno, in tako si obiskovalci vsakic lahko privošcijo kaj novega. Z zabavno animacijo je za otroke poskrbel carodej Andrej, za prijetno glasbeno vzdušje pa sta poskrbela glasbenika Jure Jurca in Gašper Jeraj. V skrbi za okolje smo vedno po­zorni tudi na to, da uporabljamo ekološko razgradljiv pribor in kro­žnike, za pijaco pa uporabljamo ste­klene kozarce. Veseli smo, da vedno dobro sodelujemo tudi s podjetjem Prodnik, ki za naš dogodek priskr-bi pridne študente, ki obiskovalce ozavešcajo o pravilnem locevanju odpadkov. Poskrbeli pa smo tudi za upoštevanje vseh potrebnih ukre­pov NIJZ. Mi smo nad dogodkom in obi-skom navdušeni in se veselimo po­novnega srecanja z vami 2. oktobra. Obcina Domžale Foto: Vido Repanšek veliki intervju TURIZEM SMO TUDI DOMACINI IN OBISKOVALCI IZ SOSEDNJEGA KRAJA MIRA BECAN, VODJA SLUŽBE ZA TURIZEM NA OBCINI DOMŽALE Še pred nekaj leti je bilo vsesplošno mnenje, da so Domžale spalno naselje in da na podrocju turizma obiskovalcem naše obcine nimamo kaj ponuditi. Res je, da nimamo takšnega turisticnega potenciala, kot recimo kamniška obcina, pa vendarle imamo bogato slamnikarsko dedišcino ter številne naravne danosti, ki jih je treba samo potegniti na plano in iz njih narediti lepe zgodbe. le, ki je skupaj s skromno ekipo na-S Pustno sekcijo Stricek iz Vira smo redila velik korak naprej na podrocju Zavedati se moramo, la masovni turizem, in ce smo iskre-so vsi po vrsti od nas odšli dobro in-z veliko pustno povorko uspešno po­razvoja domžalskega turizma. In ne ni, si ga tudi ne želimo. Prav tako formirani in s pohvalami o založeno-vezali pustno dogajanje na Viru in da turisti niso le množica samo to. Pri tem so povezali in k ak-nam trenutna turisticna infrastruk-sti ter hvaležni za koristne nasvete. v centru Domžal, s Folklornim dru­ ljudi, ki v kraj pridejo tivnem sodelovanju pritegnili dom-tura ne ponuja danosti za stacionar-Naša služba ima kar pester na-štvom Groblje že nekaj let odlicno so-žalska društva in organizacije. organizirano. Turizem ni turizem. Prav gotovo pa je naš ve-bor zanimivih zadolžitev. Smo v vlo-delujemo pri izvedbi Mednarodnega Mira Becan je diplomirala na Tu-smo tudi domacini ali pa lik plus, in to je tudi jasno pokaza-gi organizatorja številnih priredi-folklornega festivala, plod sodelova­ristici, visoki šoli za turizem v Porto-la Swot analiza nove strategije turiz-tev ali kot soorganizator pri dogod-nja s KS in Ihan je nova Ihanska kro­ obiskovalci iz sosednjega rožu, na temo Možnost razvoja ple-ma, ki jo pravkar koncujemo, odlic-kih, ki jih pripravljajo razlicna dru-žna pot, na pobudo KD Jože Gostic zalnega turizma v Ospu, primer-kraja, ki uživamo na na strateška lega na križišcu po-štva. Naša naloga je seveda tudi ra-Homec smo nadgradili Homško ucno jalno z El Chorrom na jugu Španije, koncertu, gledališki membnih poti, bližina Ljubljane in zvoj novih turisticnih produktov pot, skupni projekt obeh cebelarskih kjer se je mudila v tistem casu. Ple-predstavi, si privošcimo dobre prometne povezave, pester na-in tematskih poti, ki smo jim v za-društev, CD Krtina Dob in CD Domža­zanje, gorništvo in potovanja so tudi bor kulinaricnih izkustev, dobra kul-dnjem letu, ko so nekatere prireditve le, je Domžalska cebelarska ucna pot, kosilo v dobri domaci njena velika ljubezen ter pomemben turna ponudba, zadovoljiva športna žal odpadle, namenili nekoliko vec s Kulturnim društvom Godba Dom-del njenega življenja in življenja cele gostilni ali se posladkamo infrastruktura ter številne kolesar-energije. Potem je tu zelo pomemb-žale pripravljamo Prvomajsko budni­njene družine, saj sta z možem nav-z najstarejšo kremno ske in pohodniške poti v zelenem za-na promocijska aktivnost v medijih co, tradicionalni decembrski koncert dušenje nad gorami in na sploh za ledju Domžal, vzorno urejena zele-doma in v tujini ter prek družabnih in ostale manjše prireditve, uspešno rezino. In teh majhnih gibanje v naravi uspela privzgojiti na os ob Kamniški Bistrici … Vseka-omrežij. V zadnjem letu smo skupaj sodelujemo tudi s Simfonicnim orke­tudi otrokoma. V življenju se je pro-danosti za prijetno kor kot unikatnega vidim precej do-s kartografi Planinske zveze Slove-strom Domžale - Kamnik, pred krat­fesionalno preizkusila že na mnogih preživljanje prostega bro razvit produkt, povezan z edin-nije in domacega planinskega dru-kim smo skupaj z Društvom upoko­podrocjih. Dobra štiri leta je bila kot stveno slamnikarsko dedišcino. Za-štva izdelali in izdali Planinski ze-jencev Domžale pripravili 1. srecanje casa nam v Domžalah maserka del slovenske biatlonske vedati se moramo, da turisti niso le mljevid Domžal in okolice, pripravi-upokojencev Obcine Domžale, z Dru- res ne primanjkuje. reprezentance ter v tem obdobju obi-množica ljudi, ki v kraj pridejo orga-li smo ponatis Karte Domžal in Ko-štvom Lipa pa simpaticen Dalmatin­skala ogromno lepih krajev in spo-nizirano. Turizem smo tudi domacini lesarskih karte, izdelali smo turi-ski vecer. S Centrom za mlade pripra­znala cudovite ljudi, vec let je bila ali pa obiskovalci iz sosednjega kra-sticni prospekt za obcino, izdali že vljamo dogodke za mlajšo populacijo del tima, kjer so izdelovali športna ja, ki uživamo na koncertu, gledali-osem serij razglednic Domžal, sku-(Veter v laseh, Dan za mlade), jamar­padala in jih tudi sama obcasno pre-šen izziv. Prvi mesec delovanja sva ški predstavi, si privošcimo kosilo v paj z ekipo Slamnikarskega muze-ji redno sodelujejo na vodenih ogle-izkusila, nekaj casa je vodila hotel v skupaj s sodelavko namenili pred-dobri domaci gostilni ali se poslad-ja izobrazili lokalne vodnike in še dih Pravljicnega Šumberka, plodno njenem rojstnem kraju. vsem spoznavanju društev in zavo-kamo z najstarejšo kremno rezino. In bi lahko naštevali. Naša je tudi skrb sodelovanje s PD Domžale sem že dov, ki so bila v kraju že takrat zelo teh majhnih danosti za prijetno pre-za knjigobežnice, skupaj z masko-omenila, vecina društev redno sode-Maja leta 2017 je svoja vrata aktivna, in pregledu dela, ki ga je življanje prostega cas nam v Domža-to hrošcek Simon radi obišcemo šole luje na obcinskem praznovanju, na odprl Turisticno informacijski na podrocju turizma zelo uspešno lah res ne primanjkuje. in vrtce. prireditvi Spoznajmo se, praznujmo center Domžale (TIC), katerega do ustanovitve TIC- a opravljala ko-skupaj in na Hrošckovem festivalu, vodenje ste prevzeli. Kakšen izziv misija za turizem. TIC Domžale ni le informativna Nekdo bi rad nekaj dni preživel v projekte pogosto vkljucujemo tudi je bilo za to vas in kakšni delovni tocka, kot so si predstavljali v domžalski obcini. Kaj mu je osnovne šole … Zagotovo sem koga izzivi so bili takrat pred vami? Obcina Domžale vecjih nekateri ob zacetku delovanja, na voljo in kje lahko pridobi vse še pozabila. Prihajam iz okolice Škofje Loke, iz potencialov za množicni ampak je projektna pisarna – potrebne informacije? kraja s precej bogato in raznoliko turizem nima. Ima pa bogato služba, ki deluje v okviru obcinske Precej informacij lahko obiskovalci Kaj sodelovanje pri realizaciji turisticno ponudbo, kjer sem se na zgodovino slamnikarstva ter uprave Obcine Domžale. Kakšne najdejo na naši spletni strani www. projektov predstavlja za društva podrocju turizma angažirala že v številne priložnosti za aktivno naloge opravlja vaša služba? visitdomzale.si, na kateri so v slo-in kakšen je njihov odziv osnovnošolskih letih in pozneje kot preživljanje prostega casa in TIC za enkrat res ni info tocka, kot venskem in angleškem jeziku na vo-glede nudenja znanja, idej in vodja tamkajšnjega hotela. Skupaj rekreacijo. Kakšen izziv vam je in jo poznamo v vecjih in tudi manj-ljo informacije o namestitvah, go-aktivnega udejstvovanja? vam še predstavljajo danosti, ki z lokalnimi turisticnimi ponudniki ših turisticnih krajih, ceprav so v na-stinska ponudba, opisi tematskih, Precej uspešnih primerov sodelova-in Zavodom za turizem smo spisali jih imamo na voljo? ših prostorih prav vsi obiskovalci ve-kolesarskih in pohodniških poti, nja sem navedla že prej. Glede na lepe zgodbe. V Domžale sem se pre-V Strategiji trajnostne rasti sloven-dno dobrodošli. V zadnjih letih smo kulturne in zgodovinske znamenito-dejstvo, da sva v Službi za turizem selila pred osemnajstimi leti in hi-skega turizma za obdobje 2017 do se založili s pestrim naborom pro-sti, koledar dogodkov, nekaj o zgo-zaposleni samo dve osebi, je vse­tro ponotranjila vsesplošno mnenje, 2021 je bila jasno podana razvojna spektov, kolesarskih in pohodniških dovini kraja in koristne informacije. kakor vec kot dobrodošlo, da se mi, da so Domžale bolj ko ne le ‘spal-usmeritev za zeleno, aktivno in zdra-kart, drobnih spominkov in razgle-Kot že omenjeno, so prav vsi dobro-društva in zavodi povezujemo in se no naselje’. Tudi družabno življenje vo destinacijo, ki privablja z butic-dnic, ki so plod našega dela. Prav v došli tudi v naših prostorih, ki so na trudimo vsak po svojih zmožnostih v kraju sem, priznam, poznala bolj nimi doživetji. Povsem jasno je, da letošnjem poletju je bilo obiskoval-Ljubljanski cesti 70 v Domžalah. in vsak na svojem podrocju in tako s površno. Vse omenjeno mi je ob na-Domžale niso tocka na turisticnem cev, predvsem tujih, obcutno vec kot Sicer je v Domžalah pestra po-skupnimi mocmi ustvarjamo možno­stopu službe predstavljalo precej-zemljevidu Slovenije, ki bi privablja-prejšnja leta, in pohvalim naj se, da nudba konjeniškega športa, obisko-sti za prijetno in koristno preživlja­ letnik lxi | september 2021 | številka 9 slamnik | 7 veliki intervju nje prostega casa našim obcanom in obiskovalcem. Brez sodelovanja dru­štev in posameznikov ne bi zmogli. Domžalska obcina ima kar nekaj zelenih ucnih in rekreacijskih poti, vecina jih je nastala v casu delo - vanja TIC-a. Pred dobrima dvema letoma ste se z Zavodom Škrateljc lotili izgradnje poti Pravljicni Šumberk, ki je postal del pravljic­nodoživljajske transverzale v Sloveniji. Kako je prišlo do ideje in sodelovanja in kaj je takšen projekt predstavljal za vas? Kot clani RDO – regijske destinacij­ske organizacije Osrednja Sloveni­ja se pogosto udeležujemo srecanj in se predstavljamo na turisticnih sej­mih in borzah. In na enem od sej­mov smo se po nakljucju srecali tudi z Urošem Grilcem. Beseda je dala besedo in prav kmalu smo si na te­renu že ogledovali možnosti in na­ravne danosti za izvedbo pravljicne poti. Sam projekt je bil od ideje do izvedbe koncan v skoraj rekordnem casu. Zahvala za to gre izredni anga­žiranosti Zavoda Škrateljc, vsem po­dizvajalcem in, ne smemo pozabi-ti, podpori obcinske uprave. Ker smo želeli prve obiskovalce po poti vodi-ti že v okviru Hrošckovega festivala, ki ga že tradicionalno pripravljamo drugo soboto v septembru, je tudi od nas projekt zahteval marsikatero uro na terenu tudi izven rednega de­lovnega casa. Resnicno smo verjeli v projekt in uspeli. Je Pravljicni Šumberk veliko vec, kot bi si lahko clovek predstavljal na prvi pogled? Pravljicni Šumberk je cetrta pot po vrsti v okviru pravljicno-doživljajske transverzale Slovenije. Že na prvem ogledu Šumberka sta si Nina in Uroš Grilc v glavi ustvarila zgodbico, ki sta jo pozneje, ko smo skupaj raziska­li zgodovinske, naravne in kulturne znacilnosti obmocja, še nadgradila in nastala je poucna knjiga z naslo­vom Izgubljeni slamnik. V zgodbo in pot smo vkljucili slamnikarsko tradi­cijo in jo povezali z Lisickino gozdno ucno potjo, pozabili nismo niti na mlinarsko dedišcino, razvejan pod-zemni svet, prazgodovinske najdbe, edinstveno floro in favno Šumber­ka. Obiskovalce želimo tudi ozave-šcati o pomembnosti varovanja nara­ve, zato smo namestili lesene smero­kaze in lesene skulpture. Na osnovi zgodbe je nastala tudi beležka, s ka­tero gredo obiskovalci na pot, zbirajo žige, pomagajo lisicki najti izgublje­ni slamnik. Zgodba ima tudi svojo dramsko uprizoritev. Enkrat mesec­no pripravimo voden ogled po pra­vljicni poti, na kateri se nam pridru­žijo tudi jamarji, ki otroke s primerno varovalno opremo spustijo v Dolgo jamo na Šumberku (Brezno), kjer je domovanje nagajivega škrata Dom-želca. Ker je obisk vec kot zadovoljiv, je poskrbljeno tudi za redne preglede poti in vzdrževalna dela. V teh dneh iz tiskarne prihaja prvi ponatis be-ležke, ki bo odslej na voljo tudi v an-gleškem jeziku. Žal so bili žigi pri nas pogosto tarca ‘navihancev’, zato jih z novo beležko, ki smo ji dodali nalep­ke, umikamo. Z izgradnjo Pravljicnega Šumberka se je v ponudila priložnost za družinski turizem, saj se po pravljicno-doživljajski transverzali podajajo družine iz vse Slovenije. Ali vidite potencial v družinskem turizmu? Res je, obiskovalci prihajajo od bli­zu in od dalec in v beležki, ki jo po prehojeni poti le-ti odnesejo domov, je nekaj vec vsebine namenjene sla­mnikarstvu in jamarstvu, dodan je tudi kupon za cenejši obisk Slamni­karskega muzeja in Železne jame, s cimer želimo obiskovalce spodbudi-ti k ponovnemu obisku naših krajev. Družinski turizem je v strategi­ji omenjen kot eden od stebrov ra­zvoja turizma. Naj omenim, da nova pravljicna pot že nastaja na Homcu, tretjo nacrtujemo v juž­nem delu naše obcine. Se pravi, da se bo Pravljicnemu Šumberku kmalu pridružila nova pravljicno-doživljajska pot? V letošnjem letu smo nadgradi­li Homško ucno pot, ki je zdaj dalj­ša, in ce želite spoznati vec zanimi­vosti o zgodovini in naravi Homca in Homškega hriba, se bo na ta osame­lec s cudovitimi razgledi treba vzpe-ti kar dvakrat. Po isti poti, ki se zac­ne pri gostilni Repanšek na Homcu, bo potekala tudi pravljicna pot, ki smo jo poimenovali Vilinski Homec. Zgodba je že napisana, ilustracije so cudovite, pripravljamo vsebine za beležko … Odprtje nacrtujemo za na­slednje leto. Poskrbeli ste tudi, da imamo v Domžalah tudi turisticne vodice. So mogoce na voljo tudi vodeni turisticni programi? Skupaj s Slamnikarskim muzejem, ki uspešno deluje pod okriljem Kul­turnega doma Franca Bernika, smo izobrazili skupino lokalnih vodni­kov, ki smo jih poimenovali Sla­mnikarski vodnik. Vodniki vodijo po muzeju, po pravljicnem Šumber­ku, po Domžalski cebelarski ucni poti, tudi po Ihanski krožni poti so že vodili nekaj vecjih organiziranih skupin. Trudimo se, da jim vsako leto predstavimo nove vsebine. Nekaj turisticnih programov smo pripravili na pobudo Turizma Lju­bljana, nekaj za šolske skupine, za obiskovalce Poletnega festivala Stu-denec. Sicer programe prilagajamo željam, potrebam in kondiciji obi-skovalcev. Pod okriljem TIC-a izvedete tudi vec dogodkov in prireditev, nekatere so postale stalnica. Kaj vse organizirate? Že lani in tudi letos smo bili primora­ni nekatere dogodke odpovedati, ne­katere pa smo zelo uspešno preseli­li na splet. Sicer pa obicajno zacenja-mo v februarju, ko se v Cešminovem parku srecajo pustne maske, ki se po krajšem programu zberejo v po­vorko in ob spremljavi godbe in ma-žoretk krenejo proti Viru, kjer se ra­janje nadaljuje. V aprilu skupaj s PR službo pripravimo praznovanje ob­cinskega praznika, kjer se na prire­ditvi pod skupnim imenom Spoznaj-mo se, praznujmo skupaj predstavi­jo društva in naši obcani. Potem so tu še prireditve za najmlajše (Rajaj-mo z domžalskimi maskotami, Dan za mlade …), pa prireditve ob obcin­skih in državnih praznikih, Prvomaj-ska budnica, Hrošckov festival in od decembra 2019 tudi Carobno mesto Domžale, ki v poletni in zimski iz­vedbi poteka v Slamnikarskem par-ku. Z zimskim carobnim mestom, kjer se v zadnjih dneh decembra zvr­stijo izbrani akusticni koncerti in kjer se lahko srecamo s prijatelji in znan­ci ali pa nakupimo še zadnja darila, smo nadomestili velike koncerte, ki smo jih v preteklosti organizirali pod šotorom na tržnem prostoru. V naši organizaciji potekajo tudi decem­brske prireditve za najmlajše (Mi­klavževanje, obisk Božicka in dedka Mraza), koncert ob dnevu samostoj­nosti in enotnosti ter cisto na koncu leta še silvestrovanje. Tudi za letošnji december že nacrtujemo zelo razno­lik program in pestro dogajanje in vas ob tej priložnosti prijazno vabim, da se vidimo na kateri od prireditev. Kmalu po ustanovitvi TIC-a ste skupaj s produkcijo Bakster posneli turisticni promocijski film o Domžalah, ki izjemno lepo in privlacno pokaže naše turisticne danosti, dogodke, društva, organizacije … Film je prejel tudi vec mednarodnih priznanj. Na obisku se je mudila delegacija go-spodarstvenikov iz Kitajske, ki smo jim želeli Domžale predstaviti tudi s predstavitvenim filmom in ugotovi­li, da precej posnetih stvari ni vec ak­tualnih in da potrebujemo nekaj sve­žega, aktualnega. V zacetni fazi smo k sodelovanju povabili vsa društva, zavode, šole … saj smo želeli zajeti kar najvec, kar ponuja naša obcina. Odziv je bil velikanski in kmalu je nastal zanimiv scenarij. Snemanje je potekalo skozi celo leto, tako da je v filmu predstavljeno dogajanje v vseh letnih casih. V filmu, ki je bil posnet na vec kot 60 lokacijah po naši obci­ni, je nastopalo vec kot 150 sodelujo-cih. Originalni film Prostor zadovolj­nih ljudi je dolg 15 minut in prikazu­je celovito življenje v obcini Domža­le, prostoru zadovoljnih ljudi. Poleg znamenitosti, bogate slamnikarske tradicije in zgodovine, široke možno­sti za rekreacijo in preživljanja pro-stega casa, film prikazuje tudi druge aspekte vsakdanjega življenja Dom-žalcev – vrtce, osnovne šole, zašci­tno-reševalni sistem z gasilci, zdra­vstvo … Na podlagi dolgega filma je nastalo deset enominutnih filmov za promocijo na spletu in dva krajša fil-ma – en šestminutni in en triminutni film, ki je prejemnik že vec nagrad na mednarodnih festivalih turistic­nega filma. Sodelujete tudi z turisticnimi informacijskimi centri in zavodi iz drugih obcin. Se je ponudila že kakšna priložnost za bolj poglobljeno sodelovanje, v smislu kako turistom nuditi skupno ponudbo? Smo clani RDO Regija osrednja Slo­venija in s predstavniki obcin in lo-kalnih turisticnih organizacij se re-dno srecujemo na izobraževanjih in skupaj nastopamo na turisticnih sejmih. S sosednjo obcino Lukovica smo že sodelovali na vec projektih, tudi pri izdelavi planinske karte, z obcino Moravce se pravkar dogo­varjamo za sodelovanje, s Kamni­kom nas povezuje zelena os ob Ka­mniški Bistrici, in prizadevamo si, da bi v bodoce vzpostavili pešcem in kolesarjem prijazno povezavo od izvira do izliva in istocasno izkori­stili tudi možnosti, ki jih ponuja že­lezniška povezava. Tudi vsakoletni pohod Ob reki, ki povezuje, je plod zglednega sodelovanja. Skupaj z obcinami, ki smo clanice LAS za mesto in vas, smo v lanskem letu dokoncali nacrtovanje in oznaceva­nje regionalne kolesarske povezave. Verjamem, da je prihodnost v pove­zovanju in idej nam ne manjka. V pripravi je strategija za turizem, ki naj bi kmalu ugledala luc sveta. Kot mi je znano, naj bi s strategijo ugotovili, kaj v domžalski obcini lahko še naredimo na podrocju turizma oziroma oziroma njegov razvoj v prihodnjih letih. Pri izdelavi strategije smo za po­moc zaprosili podjetje Lajf, d. o. o., ki nas je s svojo programsko nalo-go najbolj prepricalo. Njihovi sode­lavci so temeljito ‘skenirali’ teren, opravili številne intervjuje in anke­te in izsledki so prav zanimivi. Stra­tegija je v zakljucni fazi in zajema izzive in rešitve za nadaljnji razvoj turizma v obdobju 2022 do 2029. Nacrtujemo, da jo bomo v zacetku prihodnjega leta že lahko predsta­vili zainteresirani javnosti. . obcinski svet 18.REDNA SEJA OBCINSKEGA SVETA OBCINE DOMŽALE Domžalske obcinske svetnice in svetniki so se v cetrtek, 16. septembra 2021, sestali na 18. redni seji Obcinskega sveta Obcine Domžale, na kateri so obravnavali deset tock dnevnega reda, med drugim so v prvi obravnavi sprejeli proracuna za leti 2022 in 2023. Miha Ulcar Foto: Vido Repanšek S eja, ki jo je vodil župan Toni Dragar, je potekala v telovadnici Podružnicne osnovne šole Ihan. Odloka o proracunu Obcine Domžale za leti 2022 in 2023 – prva obravnava Prvo in drugo tocko dnevnega reda, ki sta vsebovali Odloka o proracunu Obcine Domžale za leti 2022 in 2023, so svetniki obravnavali skupaj, gra­divo pa je svetnikom predstavila mag. Marjeta Podpeskar Omahen, vodja oddelka za finance in gospodarstvo. V letu 2022 je nacrtovano financi­ranje 43.205.032 evrov proracunske porabe (42.552.455 evrov odhodkov in 652.577 evrov izdatkov) iz nacrto­vanih prihodkov v višini 32.299.608 evrov. Nacrtovan primanjkljaj v vi-šini 10.905.424 evrov nacrtujejo po­kriti z denarnimi sredstvi na racu­nih na dan 1. 1. 2022. V predlogu proracuna obcine za leto 2022 se v primerjavi z letom 2021 vec sredstev namenja podrocju prometa, prome­tne infrastrukture in komunikacij, podrocjuvarovanjaokoljain narav­ne dedišcine ter podrocju zdravstve­ nega varstva. V letu 2022 je nacrto-van zacetek gradnje podzemne ga­raže pri Zdravstvenem domu Dom-žale ter regionalne kolesarske pove­zave v obcini Domžale, ki se bo so-financirala tudi iz državnega pro-racuna iz sredstev EU za kohezij­sko politiko. Kar se tice nacrtovanih skupnih prihodkov, se bodo ti v pri­merjavi z letom 2021 povecali za 7 %, z 30.322.865 evrov na 32.299.608 evrov. Nacrtujejo nekoliko višji nivo davcnih prihodkov, ki bodo v letu 2022 predvidoma višji za dobrih 0,5 milijona evrov. Nedavcni prihodki v letu 2022 ostajajo na ravni leta 2021. Predlog proracuna za leta 2023 te­melji na izhodišcih proracuna za leti 2021 in 2022. V letu 2023 je nacrto­vanje financiranje 37.128.027 evrov proracunske porabe (36.475.450 evrov odhodkov in 652.577 evrov iz­datkov) iz nacrtovanih prihodkov v višini 30.415.214 evrov. Obcina se nacrtuje zadolžiti v predvideni vi-šini 2.133.365 evrov. Nacrtovan ce­lotni primanjkljaj v višini 4.579.448 evrov nacrtujejo pokriti z denarni-mi sredstvi na racunih na dan 1. 1. 2023. V primerjavi z letom 2022 se bodo nacrtovani skupni prihodki v letu 2023 predvidoma zmanjšali za 6 % (z 32.299.608 evrov na 30.415.214 evrov) predvsem na racun nacrto­vanih transfernih prihodkov. Le-ti lahko prinesejo dodatna proracun-ska sredstva v primeru uspešnih kandidatur na razpisih za državna in evropska sredstva. Nivo davcnih in nedavcnih prihodkov ostaja na nivoju iz leta 2022. V predlogu pro-racuna obcine za leta 2023 se v pri­merjavi z letom 2022 in leti prej ob­cutno vec sredstev namenja podro-cju zdravstva, saj nacrtujejo zacetek gradbenih del na prizidku k Zdra­vstvenem domu Domžale. Pred razpravo sta stališca pred­stavila mag. Tomaže Deželak, pred­sednikOdbora za financeingospo­darstvo, in Matej Oražem, pred­sednik Statutarno-pravne komisi­je. Oba sta se pripravljavcem gradi­va zahvalila za izcrpno obrazložitev in odgovore, ki so ju bili deležni na seji odbora in komisiji. Oražem se je zahvalil tudi za dodatni odgovor, ki so ga prejeli naknadno, in sicer v zvezi z namenskimi prihodki in od­hodki z obrazložitvijo, v katerih za­konih imajo podlago. V razpravi je najprej sodeloval mag. Branko He-ferle (LMŠ), ki je dejal, da se sam že cetrtic srecuje z besedilom odlokov proracunov in da Statutarno-prav­na komisija podaja obcinski upra-vi vedno ene in iste pripombe. V na- Vprašanja, pobude in predlogi obcinskih svetnic in svetnikov POBUDA v zvezi z umirjanjem prometa v Dobu (zaporedna številka 361) POSREDOVAL:Joško Korošec (LTD-Toni Dragar-Lista za vse generacije) na seji 1. 7. 2021 VSEBINA:Krajani Doba so se obrnili name, in sicer s pobudo, da bi od Ljubljanske ceste in po ulici 7. avgusta do Pošte, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu preveril, namrec precej krajanov ne spoštuje prometnih znakov, hitrosti so nenormalne. Krajani dajejo pobudo po ležecih policajih oziroma po radarjih, karkoli, samo, da se umiri promet. PRIPRAVLJALEC ODGOVORA: župan VSEBINA ODGOVORA: Pobuda bo posredovana v obravnavo Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. POBUDA v zvezi s postavitvijo radarja v Ihanu (zaporedna številka 348) POSREDOVAL: Ivan Pšag (LMM) na seji 1. 7. 2021 VSEBINA:Dajem pobudo, da se na Ihansko cesto postavi radar. Postavila se je tabla za merjenje hitrosti, ljudje so se navadili na to in sploh ne reagirajo. Tam je cesta ozka, velikokrat sem bil prica, ko so imeli težave kolesarji ali pešci. PRIPRAVLJALEC ODGOVORA: župan VSEBINA ODGOVORA:Vaše pobude za postavitev radarja na Ihansko cesto ne moremo upoštevati, ker obcina Domžale ne razpolaga z napravo za merjenje hitrosti. Po informacijah, ki smo jih pridobili s pristojne policijske postaje, vsak mesec s premicnim radarjem merijo hitrost na razlicnih lokacijah v obcini Domžale. POBUDA v zvezi z otroškimi igrali v ŠP Vir (zaporedna številka 353) POSREDOVAL: Gregor Horvatic (Zeleni Slovenije) na seji 1. 7. 2021 PRIPRAVLJALEC ODGOVORA: Zavod za šport in rekreacijo Domžale in župan VSEBINA ODGOVORA:Zavod za šport in rekreacijo Domžale (v nadaljevanju: Zavod) igrala vzdržuje po najboljših moceh, vsako leto na njih opravi nujna in tekoca popravila, vendar so tako mocno dotrajana, da jih ni vec možno obnoviti ali kvalitetno popraviti. Zaradi navedenega bo igrala treba dokoncno odstraniti in jih zamenjati z novimi. Celostna prenova z zamenjavo igral, skupaj z gradbenimi deli in izgradnjo varovalnih con, presega višino sredstev, ki jih sme Zavod za šport in rekreacijo Domžale vložiti v posamezno investicijsko vzdrževanje. Zato Zavod predlaga, da se obnova izvede v okviru predvidenih sredstev proracuna za ta namen s strani pristojnega oddelka Obcine Domžale. V proracunu za 2021 ni pred­videnih sredstev za zamenjavoigral. Bodo pa v okviru NRP za ŠP Vir v letu 2021 verjetno ostala na razpolago dolocena sredstva, ki bi jih z amandmajem k proracu-nu 2021 lahko namenili tudi za zamenjavo igral. Zavod je sicer za 2022 predvidel zamenjavo igral vŠP Vir, vendar v okviru tekocega vzdrževanja, vrednostno 20.000 evrov. POBUDA za sodelovanje z obrtno zbornico Domžale (zaporedna številka 357) POSREDOVAL:mag. Tomaž Deželak (SDS) na seji 1. 7. 2021 VSEBINA:Dajem pobudo, da skupaj Obcina Domžale z Obrtno zbornico Domžale nadaljuje s projektom: Domžalski svetovalni center. Na zbornici že poteka, skupaj z obcino, sofinancirano svetovanje za obcane Domžal, ki se lahko na njih obrnejo s katerimkoli vpraša­njem. V sklopu tega so poleg dru­ge prednostne obravnave za obca­ne Domžal izvedli še: • Povezali smo lokalne šivilje z obcani in sprotno posodablja­li sezname za nakup pralnih za-šcitnih mask, ko jih je primanj­kovalo. • Takoj po razglasitvi epidemije smo za 10 tednov uvedli nepre­kinjeno telefonsko dežurstvo, ki je dejansko potekalo 24/7. • Ko nas je prizadela toca, smo nemudoma našli dvajset razpo­ložljivih krovcev iz vse Sloveni­je in jih sproti povezovali s pri­zadetimi obcani. • Ob drugi zapori države smo vsem gostincem omogocili obja­ve podatkov za dostavo na dom in njihovih reklam. • V Slamnikarskem muzeju smo izvedli delavnico Kako iz hobija ustvariti posel. • Ob 40-letnici Obrtne zbornice Domžale smo organizirali, izve­dli in financirali obrtni sejem z brezplacno pogostitvijo za tisoc ljudi, ki se je odvijal na tržnem prostoru v Domžalah. Pri tem je treba poudariti, da izvajajo najcenejše jezikovne teca­je na trgu. PRIPRAVLJALEC ODGOVORA: župan VSEBINA ODGOVORA: Z Obrtno zbornico Domžale smo v zadnjih letih razvili izjemno uspešno sodelovanje predvsem na podrocju podjetniškega svetovanja, izobraževanja, izvajanja delavnic za spodbujanje podjetniškega potenciala ipd. Obrtna zbornica Domžale je v casu epidemije covida-19 uspešno in inovativno pomagala podjetnikom iz domžalske pa tudi ostalih obcin Upravne enote Domžale. Za aktivno delovanje v prostoru se jim zahvaljujemo. Za izvajanje aktivnosti Obrtne zbornice Domžale, ki se nanaša na svetovalno izobraževalno de­javnost podjetnikov na obmocju obcine Domžale, letno namenja-mo 70.000 evrov proracunskih sredstev. Seznanjeni smo, da se izobraževanj in dogodkov, ki se nanašajo na obrtniško, podje­tniško podrocje udeležujejo tudi prebivalci sosednjih obcin, v pri­meru on-line seminarjev pa tudi iz celotne Slovenije. Glede na omejena proracunska sredstva predlagamo, da Obrtna zbornica Domžale aktivnosti v zvezi s so-financiranjem dejavnosti izvede tudi v sosednjih obcinah, ki se prav tako udeležujejo dogodkov in izobraževanj, ki jih nudi Obr­tna zbornica Domžale. Dolocene storitve, ki jih Obrtna zbornica izvaja na trgu, pa bi lah­ko v primeru sofinanciranja po­menile nedovoljeno državno po­moc in izkrivljanje konkurence na trgu (sofinanciranje jezikovnih te-cajev ipd.). obcinski svet daljevanju je imel mag. Heferle vec amandmajev, saj se s tem odpravlja-zodpadki,JakaPlecko,vodjasektor-Pogreša pa priporocila podjetja, kako Svetniki so predlog mag. Hefer­vsebinskih vprašanj in pripomb na jo nekatera odprta vprašanja. Matej ja kanalizacija, in Aleš Stražar, vodja ravnati v prihodnje in kaj naj naredi leta podprli soglasno, zato so tocko oba predlagana odloka. V razpra-Oražem (LMM) je povedal, da je pre-sektorja vodovod. Obcina Domžale, da bodo lahko zni-prekinili in se bo nadaljevala na eni vi so še sodelovali mag. Tomaž De-dlog pravilnika zelo dober, saj se je Predsednik Odbora za komunal-žali cene komunalnih storitev. V raz-izmed prihodnjih sej. želak (SDS), Matej Oražem (LMM), prisluhnilo stroki in uporabnikom. ne zadeve in varstvo okolja Metod pravi se je Oražem dotaknil tudi po-Gregor Horvatic (Zeleni Sloveni-Dodal je še, da je bil predlog enotno Marcun je povedal, da je odbor gra-rocila o izvajanju investicijskih vla-Odlok o spremembah in je), mag. Majda Pucnik Rudl (SDS), podprt s strani športne srenje, in da divo obravnaval na svoji seji in da ganj. Povedal je, da bi rad videl, kaj je dopolnitvah Odloka o mag. Bojan Arh (SAB), Peregrin Ste-si oddelek, ki je pripravljal ta pravil-jim je bilo podrobno predstavljeno. bilo narejenega, kako je potekal raz-kategorizaciji obcinskih cest gnar (NSi), Metod Marcun (LMM) in nik, zasluži pohvale. Prav tako so dobili tudi vse odgo-pis, kdo so bili izvajalci, kakšen nad-in kolesarskih poti v obcini Ivan Pšag (LMM). Vsi pa so imeli vec Svetniki so najprej glasova-vorenavprašanja,kisojihpostavi-zor je potekal … Pri tem je vprašal, za-Domžale – skrajšani postopek vsebinskih vprašanj in pripomb. Je li o amandmajih obcinske uprave, li. Je pa odbor sprejel stališca, da so kaj je treba investirati v amortizacijo.Predlaga se kategorizacija odsekov pa bilo veliko casa namenjenega amandmaju Statutarno-pravne ko-cene komunalnih storitev previsoke. Mag. Branko Heferle (LMŠ) je dejal, novih cest, ki so v lasti obcine in se gradnji podzemne garaže in širitvi misije in nato še o samem pravilni-V razpravo se je najprej vkljucil da je zelo zadovoljen, da se na toc-uporabljajo za javni promet. Ceste Zdravstvenega doma Domžale, saj ku. Vse amandmaje in Pravilnik o MatejOražem(LMM)inpoudaril,da ki dnevnega reda na seji obcinskega se kategorizirajo kot posledica nji­gre za vecjo investicijo. vrednotenju športnih in rekreativ-gre pri gradivu za prestavitev podjetja. sveta obravnava poslovanje Prodni-hove izgradnje ali pa kot posledica ka. Kot njegov predhodnik se je tudi njihove obstojece uporabe za javni mag. Heferle dotaknil investicijskih promet. Novo kategorizirane obcin­vlaganj. Pri tem ga je zanimalo, koli-ske ceste imajo ustrezne prometno ko je teh investicijskih poslov, ki jih tehnicne elemente. Ukinja se kate­izvajajo, in kakšen je kljuc, da nekate-gorizacijoleenegacestnegaodseka, re investicije izvaja Prodnik, druge pa ki se nadomešca z novim potekom. obcina sama. Metoda Marcuna (LMM) Razprave pod to tocko ni bilo. je zanimalo, ce je bil s strani Prodni-Obcinski svet Obcine Domžale je ka na Obcino Domžale posredovan najprej soglasno sprejel amandma kakršnikoli predlog oziroma pobuda k Odloku o spremembah in dopolni­za znižanje cen komunalnih položnic. tvah Odloka o kategorizaciji obcin-Gregor Horvatic (Zeleni Slovenije) se skih cest in kolesarskih poti v obcini je dotaknil porocila Nadzornega od-Domžale in v nato soglasno sprejel še bora ter glede zaposlenih in odnosov. Odlok o spremembah in dopolnitvah Po razpravi je Karmen Kenk Hri-Odloka o kategorizaciji obcinskih cest bar podala predlog, da porocevalci in kolesarskih poti v obcini Domžale. na omenjena vprašanja odgovorijo Svetnikiso v nadaljevanju obrav­pisno, saj gre za vsebinsko zelo obšir-navali in sprejeli še Sklep o lokacijski na in zahtevna vprašanja. Postopkov-prevetritvi za enoto urejanja prosto-no se je v razpravo vkljucil mag. Bran-ra EOP – 46/163, amandma in Sklep ko Heferle (LMŠ) in dejal, da na pod-o lokacijski preveritvi za enoto ureja­lagi 73. clena Poslovnika obcinskemu nja prostora ZB-19 ter ukinitev statu­svetu predlaga, da se ta tocka prekine sa javnega dobrega.Ob koncu seje so in preloži na eno izmed prihodnjih sej, obcinske svetnice in svetniki podali za katero naj predlagatelji gradiva pri-vprašanja, pobude in predloge, na ka­pravijo pisne odgovore. Za pripravo tera bo odgovorjeno do naslednje seje odgovorov pa je predlagal rok 15 dni. Obcinskega sveta Obcine Domžale.. Po razpravi je Obcinski svet Obci-nih programov v obcini Domžale so ne Domžale soglasno sprejel odloka svetniki sprejeli soglasno. o proracunu Obcine Domžale za leti 2020 in 2023 v prvi obravnavi. Potrditev sestave skupne liste kandidatov za clane Pravilnik o vrednotenju Razvojnega sveta Ljubljanske športnih in rekreativnih urbane regije za 2021–2027 programov v Obcini Domžale Polona Bitenc Pavliha, vodja Službe – hitri postopek za evropske projekte, je v predstavi-Kristina Slapar, vodja oddelka za tvi gradiva povedala, da je bila lani družbene dejavnosti, je pri predsta-novembra s strani Obcine Domža­vitvi novega oziroma nadgrajenega le za clanico Razvojnega sveta Lju­pravilnika povedala, da je cilj tega bljanske urbane regije predlagana pravilnika poenostaviti postopke. podžupanja mag. Renata Kosec. Ker Od leta 2017, ko je bil sprejet obsto-so vse obcine clanice Razvojnega jeci pravilnik, so se pokazale doloce-sveta Ljubljanske urbane regije že ne pomanjkljivosti, poleg tega pa so predlagale kandidate za clane, mo-bili na državni ravni sprejeti še drugi rajo zdaj vsi obcinski sveti še potr­akti in dokumenti na podrocju špor-diti sestavo skupne liste kandidatov. ta, vzpostavljene dolocene javne evi-Svetniki so predlog sklepa spre­dence oziroma razvidi, prav tako pa jeli soglasno. so bile na podlagi preteklih javnih razpisov zaznane dolocene težave v Porocila Javnega postopku vrednotenja vlog izvajal-komunalnega podjetja cev športnih programov. V luci na-Prodnik, d. o. o., za leto 2020 vedenega so predlagali sprejem no-Obcinski svet Obcine Domžale je na vega Pravilnika o vrednotenju špor-svoji 14. redni seji dolocil program tnih in rekreativnih programov v ob-dela obcinskega sveta za prvo polle-cini Domžale, s ciljem poenostavitve tje leta 2021, v katerem je dolocil, da oddaje in obravnave vlog, hitrejšega se v prvi polovici leta 2021 obravna­vodenja postopkov in odprave neka-va tudi porocila Javnega komunalne­terih zaznanih anomalij. Na ta nacin ga podjetja Prodnik za poslovno leta bi izvajalcem športnih programov 2020. Porocila (o izvajanju gospodar­omogocili, da hitreje pridobijo dode-ske javne službe oskrbe s pitno vodo ljena financna sredstva, kar je kljuc-v obcini Domžale za leta 2020, o izva­nega pomena za njihovo nemoteno janju gospodarske javne službe odva­delovanje oziroma izvajanje športne-janja odpadnih voda v obcini Domža­ga programa. Slaparjeva je še pove-le za leto 2020, o izvajanju gospodar­dala, da je obcinska uprava sledila ske javne službe ravnanja z odpadki razpravi na Statutarno-pravni komi-v obcini Domžale za leto 2020, o iz­siji in pripravila tri amandmaje. vajanju gospodarske javne službe po- Pred razpravo je stališce Odbora za kopališke in pogrebne dejavnosti ter družbene dejavnosti predstavila Elvi-urejanja pokopališc v obcini Domža­ra Rošic Kljucanin, ki je povedala, da le za leta 2020, o izvajanju investicij-so pripravljavci gradiva na seji odbo-skih vlaganj v obnovo javne infra-ra zadovoljivo odgovorili na vsa vpra-strukture obcine Domžale v letu 2020, šanja ter v nadaljevanju pripravili o Letnem porocilu podjetja za leto tudi amandmaje. Matej Oražem, pred-2020)so predstavilisodelavci Javne­sednik Statutarno-pravne komisije, je ga komunalnega podjetja Prodnik, d. povedal, da so tudi na njihovi komi-o. o.: Karmen Kenk Hribar, vodja go-siji prejeli zadovoljive odgovore, je pa spodarsko-financnega sektorja, Mar-tudi komisija pripravila amandma. ko Kocjancic, vodja tehnicno-investi- V razpravi je mag. Branko Hefer-cijskega sektorja na Prodniku, Ma­le (LMŠ) dejal, da podpira sprejem tjaž Draksler, vodja sektorja ravnanje 10 | slamnik številka 9|september 2021 |letnik lxi OBCINO PRI SPLETNEM OBVEŠCANJU OBCANOV CAKA VELIKO DELA Pred dnevi objavljena neodvisna raziskava o spletni preglednosti dela slovenskih obcin, torej o odprtosti in transparentnosti njihovega delovanja, kaže zelo slabo splošno stanje in tudi Obcina Domžale se je v njej uvrstila globoko v spodnji del lestvice, saj zaseda 153. mesto med slovenskimi obcinami, med drugim so se bolje odrezale skoraj vse sosednje obcine. Domžale, caka veliko dela, prvih pet Domžale najpomembnejših nalog pa so pri-kazalnikov, tudi najbolje uvršcena nisopriznalitudi,cesoiskanein-Ceprav gre za najbolje ocenjeni Glede na rezultate, ki jih je v razi­pravili avtorji že v okviru raziskave. obcina pa je dosegla le približno dve formacije na spletnem mestu de-sklop, saj je bila povprecna ocena skavi dosegla Obcina Domžale, so v tretjini tock. Iz tega lahko sklepamo, jansko objavljene. 12,1 tocke, so tudi na tem podrocju okviru raziskave podali pet predlo-Ali je delovanje slovenskih da imajo prav vse slovenske obcine Obcina Domžale je od 20 možnih obcine izpolnile le nekaj vec kot gov, ki jih naj bi upoštevala za do-obcin na spletu odprto in v odnosu do obcank in obcanov še tock dobila 5,5. polovico vseh ocenjevanih kazal-sego bolj odprtega in transparentne­transparentno? precej možnosti za izboljšanje svo-•Preglednost spletnega mesta in nikov, kar pomeni, da lahko tudi ga delovanja. Ker to niso edine spre-Lokalna samouprava, kamor spada-jega delovanja. Najbolje se je sicer dostop do informacij, kjer so se pri omogocanju dostopa do podat-membe, ki jih lahko Obcina Domža­jo obcine, bistveno vpliva na naša odrezala Mestna obcina Ljubljana, osredotocili predvsem na eno-kov osebam z oviranostmi še izbol-le sprejme za izboljšanje števila tock, vsakdanja življenja, zato mora biti ki je dosegla 69,2 tocke, najslabše stavno in uporabniku prijazno jšajo svoje delovanje. predlagajo, da obcinski funkcionarji njihovo delovanje odprto in vklju-pa Obcina Velika Polana, ki je dose-prikazovanje javnih obcinskih Obcina Domžale je od 20 možnih podrobno preucijo rezultate celotne cujoce. Preglednost, javnost, odpr-gla zgolj 13,5 tocke. Obcina Domžale podatkov. Povprecna ocena je tock dobila 11. analize ter izvedejo ukrepe, ki bodo tost in ucinkovitost so po mnenju je med slabšimi, saj je skupaj dose-bila 8,4. •Vkljucenost javnosti v delovan-koristili obcankam in obcanom. avtorjev raziskave temelj odgovor-gla le podpovprecnih 29,5 tocke. Pri-V tem sklopu so obcine tocke iz-je obcine in ustrezno obvešcan-1.Obcina Domžale naj preneha nega ravnanja lokalnih oblasti. dobljeni podatki so pokazali signifi-gubljale predvsem zaradi uporab-je, kjer so preverjali, v kolikš-objavljati skenirane datoteke Rezultati analize so bili pred dne-kantnokorelacijomedštevilomdo-niku neprijaznega prikazovanja nem obsegu in kako obcina o v formatu PDF in zacne objavl-vi javno predstavljeni in objavljeni seženih tock in populacijo ter tudi pomembnih informacij o delovan-svojem delovanju obvešca jav-jati podatke o delu obcinske-(na spletnem naslovu: danes je nov med številom doseženih tock in vi-ju obcinskega sveta ter pomanj-nost ter katerih procesov vkl-ga sveta v strojno berljivih for-dan), kjer je mogoce najti podatke šino proracuna. To pomeni, da so kanja informacij o obcinskih svet-jucevanja javnosti se poslužuje. matih. za posamezno obcino, hkrati pa te obcine z vecjim številom prebival-nikih, s cimer obcankam in obca-Povprecno so obcine tu dosegle Podatke, objavljene v skeniranih primerjati tudi z vsemi obcinami ali cev in višjim proracunom pravilo-nom ne omogocajo informiranja o le 2,1 tocke. datotekah PDF, je težje najti in ana-pa tistimi, ki imajo podobno števi-ma bolj odprte in transparentne ter izvoljenih predstavnikih ali pa nji-Nacinov vkljucevanja ter obveš-lizirati. lo prebivalcev oziroma višino pro-obratno – kar pa žal ne velja za Ob-hovega kontaktiranja. canja obcank in obcanov ni bilo 2. Obcina Domžale naj objavi racuna. Poleg tega pa so pripravili cino Domžale, ki je med vecjimi do-Obcina Domžale je od 20 možnih mogoce oceniti zgolj s pregledom kontaktnepodatke obcinskih tudi pogled na širšo sliko stanja od-segla enega slabših rezultatov. Ta-tock dobila 10. obcinskih spletnih mest, zato so svetnikov (vsaj elektronske prtosti in transparentnosti na pod-kšen rezultat kaže, da Obcina Dom-•Transparentnost invkljucenost obcinam poslali pripravljene vpra-naslove). rocju lokalne samouprave v Sloveni-žale tako v veliki meri ne omogoca v postopek sprejemanja obcin-šalnike. Zelo nizka povprecna oce-Obcani morajo imeti možnost ji. Za vsako obcino so podali tudi ne-ustrezne participacije ali informira-skega proracuna, kjer so pre-na na tem podrocju je odraz tega, kontaktiranja svojih izvoljenih kaj priporocil, s pomocjo katerih bo nja obcank in obcanov, seveda pa se verjali prizadevanja obcine, da da so odgovore prejeli od le 50 ob-predstavnikov. lahko v prihodnje delovala bolj od-to nanaša le na spletno obliko obve-ta sicer tehnicno in vsebinsko cin, kar že samo po sebi kaže pre-3. Obcina Domžale naj organizira prto, obiskovalce spletne strani pa šcanja, ne pa tudi na druge oblike zapleten postopek poenosta-cejšnjo netransparentnost delo-javno razpravo glede predloga spodbujajo, da svoji obcini pošljejo (lokalno glasilo, oglasne deske, lo-vi in približa obcanom ter jim vanja. Obcinam, ki vprašalnikov proracuna in objavi vabilo na že pripravljeno elektronsko sporoci-kalni mediji …). s tem omogoci participacijo. V niso rešile, so pri neodgovorjenih spletnem mestu obcine. lo in jih pozovejo, da jih upoštevajo. povprecju so obcine dosegle 6,9 kazalnikih pripisali 0 tock. Organizirana javna razprava o Obcini Domžale za tocke. Obcina Domžale je od 20 mož-letnih proracunih obcanom namrec Kaj je pokazala raziskava vkljucenost javnosti 0 tock Obcine so v tem sklopu tocke nih tock dobila 0. omogoca informiranje in podajanje odprtosti in transparentnosti Takšni rezultati kažejo, da sloven-izgubljale predvsem zaradi upo-predlogov o porabi obcinskih sred­slovenskih obcin? ske obcine v veliki meri ne omogo-rabniku neprijazne in nerazuml-Nujnost uveljavitve stev. Avtorji raziskave so z 80 kazalniki cajo ustrezne participacije ali infor-jive objave proracunov, že prej iz-participativnega proracuna 4.Obcina Domžale naj spletne ocenili vseh 212 slovenskih obcin, miranja obcank in obcanov. postavljenega pomanjkanja datu-Prav v okviru proracunskega vse-objave o delovanju obcinske­pri cemer so pregledovali vsebine Raziskava je zaobjela pet vsebin-ma objave dokumentov inpoman-binskega sklopa raziskava še pose-ga sveta dosledno opremlja z in podatke za leto 2020. Analizira-skih sklopov, v katerih so z 80 indi-jkanja posvetovanja z obcani ob bej izpostavlja, da so obcanke in ob-datumom objave. li so dostopnost in nacin objave po-katorji ocenjevali: sprejemanju proracunov. Ker gre cani najboljši vir informacij o potre-Le na tak nacin lahko obcina do-datkov na spletnih mestih ter ugoto-•Transparentnost delovanja ob-pri proracunu za enega od najpo-bah lokalne skupnosti, zato njihovo kaže, da so bili dokumenti objavlje­vili, da so pogosto skriti v zapletene cinskega sveta, kar vkljucu-membnejših obcinskih dokumen-vkljucevanje v procese odlocanja ni v casovnem obdobju, ki ga dolo­labirinte hiperpovezav ali pa na vo-je zagotavljanje pravocasnih in tov, morajo obcine na tem pod-obcini ne prinaša le boljših ukre-ca zakonodaja oziroma obcinski po­ljo le v vec sto strani dolgih in zaple-ustreznih informacij ter javne rocju vložiti vec naporov v aktivno pov ali sprememb, temvec pripomo-slovnik. tenih dokumentih. Kar 95 odstotkov narave lokalnih procesov odlo-vkljucevanje obcank in obcanov. re tudi k lažjemu uvajanju sprejetih 5.Obcina Domžale naj zagotovi, obcin pri pregledu vsebin ni dose-canja. Povprecna ocena 5,5. Obcina Domžale je od 20 možnih odlocitev in veca zaupanje v njih. da je do vseh vsebin na splet­glo niti polovice od 100 možnih tock, V tem sklopu so obcine tocke iz-tock dobila 3. Ena od pomembnejših oblik vklju-nem mestu možno dostopati tudi najvišje ocenjena obcina pa je gubljalepredvsemzaradinetrans-•Dostopnost obcinskega spletne-cevanja obcank in obcanov je izva-s tipkovnico in pomožnimi te­dosegla le 67,2 tocke. V povprecju parentnega delovanja delovnih te-ga mesta, s cimer so preverjali, janje participativnega proracuna, hnologijami, vkljucno z lupa-so slovenske obcine v pricujoci raz-les, velika vecina pa tudi zato, ker ali obcina zagotavlja enostaven ki omogoca neposredno podajanje mi, bralniki zaslona in orodji iskavi odprtosti in transparentnosti objav o delovanju obcinskega sve-dostop do informacij in funkcij predlogov posamicnih manjših pro-za prepoznavanje govora. njihovega delovanja dosegle 34,9 od ta ne opremlja z datumi. Ker s tem spletnega mesta cim vecjemu jektov ter reprezentativno izražanje Na ta nacin lahko obcina dostop 100 tock. To pomeni, da je povprec-obcine ne omogocajo sledljivosti številu oseb, ki imajo zelo raz-volje o njih. Participativni prora-do vsebin zagotovi tudi osebam z na obcina dosegla le tretjino vseh komuniciranja z javnostmi, tock licne sposobnosti. cun je v letu 2020 izvedlo 12 sloven-oviranostmi. . tema meseca novice Je tudi za vas Arboretum Volcji Potok najlepši jeseni In to vam ne bo težko, posebej ce tudi vi posebej uživate v Arboretu-mu Volcji Potok, ko vanj pride bar-vita jesen in vas napolni z energijo, ki jo bomo še kako potrebovali, ko pride zima. Vera Vojska Tridnevni tabor rejniških družin Letošnja jesen, upam, da tudi njen preostanek, nas prav razvaja s svoji-mi soncnimi toplimi dnevi in vabi v naravo, tudi v Arboretum Volcji Po-tok, kjer so se v septembru potrudili, da skoraj ni bilo dneva, ko ob ogledu parku ni bilo mogoce uživati tudi ob vrsti drugih prireditev. Z vrsto vsebin bogatemu poletju se je tako pridruži-la jesen, ko vas še enkrat vabijo, da jih obišcete – za vstopnino lahko unovci­te bone (BON21)! Najnižji možni zne­sek korišcenja bona je 17 evrov (cena dveh dnevnih vstopnic za odrasle). Posebej jih veseli, da so tako boni na­menjeni obisku in ogledu kulturne dedišcine na prostem. Obiskovalci, ki boste placali vstopnino z bonom, bo­ste morali izpolniti predpisane obraz­ce, kar vam bo vzelo nekaj minut. Hi-treje bo šlo, ce boste prišli pripravlje­ni in imeli s seboj že izpolnjene obraz­ce in kopijo osebnega dokumenta, še posebej ker imajo za unovcenje bo­nov posebno blagajno. Z njimi lahko koristite: dnevne vstopnice, vstopni­ce za dva obiska, sezonske vstopnice za leto 2021, vožnjo z vlakom, vode­nja in kulturne prireditve v Arboretu-mu Volcji Potok. Dobrodošli! Kot že zapisano, je bil september v parku zelo pester, saj je potekala vr­sta aktivnosti, od katerih omenimo dve: Dan starih staršev, v okviru ka­terega so z vrsto cvetlicnih delavnic poudarili pomen medgeneracijske­ga sodelovanja med starimi starši in vnucki, hkrati pa so bile cvetlicne delavnice tudi lep primer boja proti osamljenosti. V park pa se je vrnila najvecja rekreacija na prostem: Migi­migi dan 2021, ko so športni strokov­njaki predstavili vodene vadbe, šte­vilni obiskovalci pa prisluhnili pre­davanjem ter doživeli noro zabaven migimigasticen dan v odlicni družbi. Še vedno je na voljo obisk vrste razstav – od razstave tropskih metuljev, kaktusov, cvetocih anana­sovk in orhidej. Nekaj posebnega je obisk multimedijske razstave Vrtni-ca. Dobrodošli na Cvetoci poti Ma-rije Auersperg Attems, še vedno pa lahko dobite veliko informacij o So-uvanovih in njihovem parku Volcji Potok. Seveda pa posebej najmlajše še vedno željno pricakujejo dinoza­vri in velikani morskih globin. Letošnji Dnevi evropske kultur­ne dedišcine in Teden kulturne de­dišcine potekajo pod sloganom Do-ber tek! V Arboretumu bodo razsta­vo Souvani in njihov park v Volcjem Potoku nadgradili s kulinaricno vsebino. Razstava je na ogled od 25. septembra dalje. Za pravo kulinaric­no doživetje bodo obiskovalci parka lahko pokusili sladice, ki se imenu­jejo po clanih družine Souvan. Pri­pravili bodo še druga okusna prese­necenja za obiskovalce. Otroci bodo zagotovo veseli na­povedi razstave buc, ki v Arboretu-mu vsako leto pricara prav posebno vzdušje. Med sprehodom po parku si bo v šotoru pred pristavo od 25. sep­tembra do 31. oktobra možno neorga­nizirano ogledati pisano jesensko de­koracijo z bucami razlicnih velikosti, oblik in barv. Ker dekoracijo z buca-mi že nekaj let povezujejo s carovni­cami, bodo carovnice v oktobru zaca-sen dom poiskale tudi v Arboretumu Volcji Potok, le poiskati jih morate. Drugi vikend v septembru, od petka, 10. septembra 2021, zjutraj do nede­lje, 12. septembra 2021, pozno po­poldan smo skupaj z družinami, ki izvajajo rejniško dejavnost, prežive­li tri prelepe dni v Pineti Novigrad. Dobra polovica udeležencev se je peljala z avtobusom, ostali z oseb­ nimi avti. Vzdušje je bilo od prvega do zadnjega dne izjemno lepo. Vre-me naklonjeno, morje toplo, preho­di cez mejo tekoci in brez cakanja. Zbralo se nas je 70 udeležencev, od tega 25 otrok do 12. leta starosti, 21 mladostnikov in 24 rejniških staršev. Vsi udeleženci so izpolnjevali PCT pogoje, vecina je bila cepljenih. Sta-rostna struktura je bila pestra – od najmlajših, ki so komaj dobro sho­dili do resnih zrelih let. Najstarejša udeleženka je bila cila gospa, ki skr-bi za najstnico in ima 83 let. Podobno je bilo pri izobrazbeni strukturi – od doktorja znanosti, magistre znanosti do tistih, ki imajo osnovno šolo, pa jih krasijo modrost, zdrava pamet in bogate izkušnjedelaz otroki, mladi-mi v rejništvu. Prav ta razlicnost nas bogati in pomaga, da lažje zdržimo z otroki v težkih trenutkih in vemo, da je vse, kar v otroka dobrega vložimo, shranjeno, cez leta pa izkazano v nji­hovem psihofizicnem zdravju in sa­mouresnicitvi. Rejniški starši in stro­kovni delavci lahko spremljamo dol­goleten proces zorenja otrok v mla­de, zdrave, samozavestne in uspe­šne ljudi. Tisti, ki so se udeleževali pred leti letovanj rejniških družin kot malcki, so zdaj postavni in mladi lju­dje, ki jim je domaca vljudnost, pri­stnost, socutje, spontanost. Mnogi med njimi so iz hiperaktivnih otrok, ki jih je bilo povsod polno in smo jih vsi lovili, danes uspešni dijaki, štu­dentje z izoblikovanimi cilji, kaj v ži­vljenju postati, poceti in držo, ki nam da vedeti, da jim bo uspelo. Družine so bivale v bungalovih in sobah v hostlu, od koder smo imeli do morja le nekaj korakov skozi bo­rov gozdicek. Pri prehrani smo si po­magali s cateringom, ker zaradi epi­ demioloških razmer in pomanjka­nja delavcev v nastanitvenem kom­pleksu niso imeli odprte kuhinje. Dnevi so bili izpolnjeni s kopa­njem, ustvarjalnimi delavnicami za otroke in mlade, v katerih smo izde­lovali ogrlice, zapestnice in okvirje za slike, vecernimi aktivnostmi za družine (uvodno predstavitvijo dru­žin, pravili tabora, bingo, med dve-ma ognjema), spontanimi skupni-mi pogovori tekom dneva, pa pozno v noc, jutranjimi pohodi, vecernim kartanjem mladih. Veselje je bilo vi-deti spontano druženje, igre z žogo, kot sta košarka in odbojka, pogovo-re mladih, njihovo komunikacijo in zadovoljstvo brez uživanja alkoholaali drog. Še visenja na tablicah ali telefonu ni bilo. Resnici na ljubo je treba dodati, da je bil internet v na­selju zelo slab. Prav vsi smo si zaželeli, da pri­hodnje leto nadaljujemo s to obliko sodelovanja. V imenu vseh udeleže­nih se iskreno zahvaljujemo našim donatorjem Rotary Clubu Domžale, ki verjame v dobro delo in vzgojna prizadevanja naših družin in nam vsa leta od ustanovitve dalje stoji ob strani s podporo in financno pomo-cjo. Tokrat so nam pokrili vse stro­ške tabora z donacijo Društvu rejnic in rejnikov Domžale v višini 6630 evrov, ki so jo zbrali v akciji Hodim in pomagam.        Pripravila: Marta Tomec Likovna kolonija v obcini Domžale in art terapija V cetrtek, 23. septembra, so razlic­ne (ranljive) skupine ljudi skupaj ustvarjale na likovni koloniji v Ce­šminovem parku v Domžalah. Cilj dogodka ni bil le risanje in razvija­nje likovnih spretnosti udeležencev, temvec tudi vkljucevanje cim vec razlicnih ljudi v likovno terapijo kot ucinkovito terapevtsko metodo po­moci in izražanja. ter uživali na soncku v lepem parku. Dogodek so obiskali podžupanja ob­cine Domžale Renata Kosec in drugi predstavniki obcine ter tudi mimoi­doci obcani, ki so se ustavili in izra­zili zanimanje za sodelovanje pri na­ših prihodnjih likovnih dejavnostih. Likovna kolonija je del projekta Umetnost sodelovanja ranljivih sku-pin ljudi, v okviru katerega bo Dru­ »Poleg risanja je bil namen kolonije tudi medgeneracijsko sodelovanje, socialno vkljucevanje, kreativno preživljanje prostega casa, druženje, spodbujanje aktivnega življenjskega sloga prek novih dogod­kov, spodbujanje kakovostnega aktiv­nega staranja ter zagotavljanje kako­vostnega življenja za mladostnike. To so cilji, h katerim Društvo Barka pri­speva s pomocjo projekta,« pravi Iva-na Petkukjeska, vodja projekta. Obenem vas vabimo na umetni­ške delavnice na Zbiljah. V torek, 28.septembra, od 13.00 do 14.30 zacenjamo z izvajanjem rednih te­denskih umetniških delavnic, ki bodo potekale vsak torek v prosto­rih Društva Barka na Zbiljah. Prvi sklop programa ateljeja oziroma umetniških delavnic se osredotoca na sprošcanje z razlicnimi likovni-mi tehnikami. Delavnice so name-njene razlicnim ranljivim skupi­nam ter širši javnosti. Skozi študij­sko leto 2021/2022 bo izvedeno 70 delavnic, ki se jih bo lahko udeleži-lo 75 posameznikov. Umetniške delavnice oziroma li­kovna terapija so usmerjene pred­vsem na slikarske in risarske teh­nike na nacin, ki spodbuja kreativ­nost, obenem pa je tudi izobraževal­ni proces. Obcani Domžal so poleg obca­nov Komende, Medvod, Mengša, Trzina in Vodic vabljeni k brezplac­ni udeležbi na delavnicah. Prijavi­te se lahko kadarkoli tekom šolske­ga leta na naslovu: projekti@skup­nostbarka.si. V Cešminov park so prišle odra­sle osebe z motnjo v duševnem ra­zvoju oziroma uporabniki Društva Barka, osnovnošolci iz VIZ Frana Milcinskega Smlednik ter starostni­ki iz DEOS Centra starejših Medvo­de. Udeleženci so ustvarjali pod vod­stvom izkušenih akademskih slikark Andreje Eržen in Renate Grmovšek štvo Barka organiziralo štiri likovne kolonije in razstave, umetniške de­lavnice ter druge prostocasne krea­tivne aktivnosti. Naložbo sofinanci­rata Republika Slovenija in Evrop-ska unija iz Evropskega kmetijske­ga sklada za razvoj podeželja. Pro-jekt se izvaja v okviru LAS Za me-sto in vas. novice Matjažu Brojanu izjemna Murkova nagrada Bodite junak prve pomoci v šoli in v svoji skupnosti Med številnimi dnevi, s katerimi jem za prvo pomoc v šoli pa bi za-V okviru dneva prve pomoci opozarjamo na aktivnosti in pomen gotovili družbo, v kateri bi bil vsak je skupaj z organizacijo Rdecega Rdecega križa – tako v slovenskem državljan sposoben izvajati ukrepe križa Mengeš Rdeci križ Domžale kot svetovnem merilu, je tudi 11. sep-za reševanje življenj. Ce namrec na balinišcu v Mengšu pripravil tember – svetovni dan prve pomoci, otroke in najstnike naucimo pre-delavnico TPO in AED. ki za vse pomeni predvsem prilož-ventivnih ukrepov in jim pomaga-Cepravsonaši najmlajšižekar nosti za spodbujanje in zagovarjan-mo prepoznati morebitne nevar-nekaj casa v šolskih klopeh, je med je znanja in vešcin prve pomoci za nosti v vsakdanjem življenju, la-njimi še kako živ spomin na prijetne širšo javnost. Znanje prve pomoci bi hko zmanjšamo število nesrec v pocitnice, ki jim jih je omogocilo moralo biti dostopno vsem, saj gre njihovem okolju. Znali bodo po-tudi Obmocno združenje Rdecega za kljucno humanitarno dejavnost, magati v takšnih razmerah in bodo križa Domžale. To je namrec ob za­kiljudemomogoca,darešujejoživl-zmanjšali posledice vsakodnevnih gotavljanju prijetnih pocitnic v okvi­jenja in pomagajo pri okrevanju po nesrec. Pomembno se je zavedati, ru Rdecega križa, v sodelovanju z nenadni bolezni ali poškodbi. Ob-da lahko vsakdo, ne glede na sta-Zvezo prijateljev mladine Domžale vladanje vešcin prve pomoci poveca rost, sodeluje pri izvajanju ukrepov prijetno10-dnevnopocitniškookre­posameznikovo sposobnost hitrega za reševanje življenj in zagotavljan-vanje omogocilo 35 otrokom iz dom­ukrepanja, da zmanjša ali stabilizira ju vecje varnosti v svojem okolju. žalske obcine v skupnem znesku hude poškodbe in izboljša možnosti Dan prve pomoci je bil hkrati 2.837 evrov. O pomoci Rdecega križa za preživetje poškodovanca. priložnost za zahvalo vsem prosto-pri nakupu šolskih potrebšcin ob za- cetku šolskega leta pa smo že pisali. Sekretarka Obmocnega združenja RK Domžale Majda Mernik pa je opo­zorila še na en projekt v septembru 2021. Brezdomci so namrec sodelovali v umetniških dejavnostih pod naslo­vom Umetnost, ljudje, sporocilo pod okriljem Svetovnega združenja mla­dih Slovenije, ki se ukvarja z vse­binami, povezanimi s cloveškim dostojanstvom. Podrocja udejst­vovanja vkljucujejo izobraževanje ocloveškem dostojanstvu, v okviru katerega so sodelujoci razmišljali o sebi in obcutili prijetnost preteklih izkustev, hvaležnost za sedanjost in možnosti prihodnjih doživetij. Po delavnicah so ustvarjena voljkam, prostovoljcem indrugim, umetniška dela postavili na razstavo še posebno ekipam prve pomoci in jih pozneje ponudili v prodajo na Rdecega križa, za ves prosti cas, dobrodelni dražbi, katere celoten znanja in izkušnje, ki jih namenjajo izkupicek so namenili neposred­najvecjemu humanitarnemu dejan-no brezdomnim udeležencem ust­ju, to je prvi pomoci. varjalnih delavnic. Dober dan, že cetrtic, romarji k sveti Notburgi v Grobljah V letu 2018 je Folklorno društvo Gro­blje Domžale ob folklornih plesih, s katerimi obujajo in ohranjajo slo­vensko kulturno dedišcino, prvic obudilo še enega od obicajev, po katerih so bile nekoc Groblje pozna­ne dalec naokoli. Po zgodovinskih pricanjih in knjigah so bile namrec Groblje s cudovito cerkvico ena naj­pomembnejših romanskih bož­jih poti k svetnici Notburgi na Slo­venskem. Svetnica, ki ima v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah svoj oltar, je vzor pridnosti in srcne dobrote. Romarji so ji zelo zaupali, saj je bilo njeno življenje preplete-no s številnimi dobrimi deli, pri njej pa so iskali rešitve za svoje težave. Folklorno društvo Groblje Domža­le je skupaj s Turisticnim društvom lahkokotduhovnikpreživelpetde-njihov prav poseben zahvalni dan – Jarše - Rodica in Župnijo Jarše tudi setletij, in o spominih na cas, ki ga je poln cisto posebnega veselja in spo­letos drugo nedeljo v septembru na-preživel v Jaršah in mu je ostal zapi-minov na prisrcno prijateljevanje v daljevalo tradicijo romanja k svetni-san v srcu. Spomnil je na skupna ne-casu njegovega delovanja v Jaršah, ci, ki pa je bilo letos še posebej slove-pozabna srecanja, na trenutke v Jar-na kar jih bo tudi v prihodnje spo­sno, saj je bilo povezano s 50-letnico šah, ki mu še zdaj lepšajo življenje, minjala cisto posebna podobica, ki mašniškega posvecenja Alojzija Raj-ob tem pa zbranim na kratko pred-jo je jubilant podaril prisotnim. Pri­ka, nekdanjega jarškega župnika, ob stavil tudi svojo življenjsko in delov-sotni so se mu s spominskim dari­njem pa je ob domacem župniku Ma-no pot, se spomnil svojega 23-letne-lom zahvalili za skupno življenje in tjažu Križnarju somaševal tudi Šte-ga službovanja v tujini, kjer so mu delo ter ga z glasnim aplavzom spo-fan Babic, ki je praznoval 60-letni-posebej v lepem spominu ostale na-mnili na vse dobro. Vse dobro pa so co mašniškega posvecenja. K slove-rodne noše, ki jih je tudi v Grobljah mu zaželeli tudi v prihodnje. snosti je pripomogel tudi novi prapor posebej obcudoval. Zanj je bila gro-Cetrto romanje k sv. Notburgi v svetnice ter njen kipec, oba sta bila beljska cerkev in njeni zvonovi ve-Grobljah je vse še enkrat vec spo­deležna blagoslova, k cudoviti pro-dno biser, spomnil je tudi na ljube-mnilo, kako dobrodošla je bila pred cesiji in praznicnemu vzdušju pa so zen, na skupno življenje, ki ga je cu-leti odlocitev Folklornega društva prispevale tudi narodne noše iz obeh til kot življenje v družini, zato fara-Groblje Domžale, da obudi ta obicaj, društev ter lepi spomini na službova-ne iz Župnije Jarše še danes pogreša. ki se je tudi letos tradicionalno za­nje zlatomašnika v Grobljah. Poudaril je, da svoj jubilej praznuje kljucil s prijetnim druženjem ob do- Besede zlatomašnika Lojzeta Raj-kot sveto leto, v katerem je srecanje brotah, ki so jih napekle domacinke. ka so zbranim segle do srca, saj je v Jaršah, ki je le eno od številnih nje-Vera Vojska govoril o hvaležnosti Bogu, da je govih jubilejnih srecanj, njegov in Foto: Viljem Kaker Matjaž Brojan je dvema priznanje-ma, Steletovi nagradi v letu 2008 in Zlatemu priznanju Obcine Domžale v letu 2013, na zacetku letošnje je­seni dodal še Murkovo listino Slo­venskega etnološkega društva za leto 2020. Lani zaradi epidemije co­vida-19 niso izpeljali njihove tradi­cionalne rajže, zato so jo prestavili v letošnje leto, ko so to razmere do-voljevale. Murkove nagrade podeljuje Slo­vensko etnološko društvo (SED), ki je eno najbolj dejavnih stanovskih društev, ki brez prekinitev že 46 let združuje etnologe in kulturne antro­pologe ter ljubitelje. Ob letošnji po­delitvi, ki je potekala 6. septembra v Novem mestu, so imeli clani SED v dopoldanskem casu tako imenova-no Rajžo, vodenje z Ivico Križ po No-vem mestu, s poudarki na nekaterih obrteh in življenju v Novem mestu v casu Janeza Trdine in ohranjanju spomina nanj. Ivica Križ, ki je takšno spoznava­nje Novega mesta izbrala s poseb­nim namenom, pravi: »Tokratna Ra-jža bi se morala zgoditi pravzaprav pred enim letom, ko so bile okrogle obletnice Trdinovega rojstva in Trdi­nove smrti. Ker je bilo tudi moje pro-fesionalno življenje v muzeju nelo-cljivo povezano z etnološkim izroci­lom Janeza Trdine, se mi je zdelo pri­merno, da ob odhodu iz uradne mu-zejske stroke postavim hommage tudi svojemu predhodniku, prvemu etnologu Dolenjske.« Lani so za podelitev Murkovih nagrad oziroma priznanj prejeli pet predlogov. Po njihovi preucitvi so se odlocili, da Murkovo nagrado pode­lijo Mariji Klobcar, Murkovi listini pa Matjažu Brojanu in Pevski skupi­ni Cintare. Murkovega priznanja ko­misija ni podelila, ker zanj ni prejela nobenega predloga. Matjaž Brojan je Murkovo listino, kot smo lahko slišali na podelitvi v Dolenjskem muzeju, prejel za ohra­njanje tradicije slamnikarstva na Domžalskem in Mengeškem ter za izdajo dveh pomembnih monogra­fij s tega podrocja. V obrazložitvi so zapisali: »Matjaž Brojan je upoko­ jeni novinar in urednik, ljubiteljski rezbar, zbiralec etnološkega gradiva in avtor 26 knjig, med katerimi naj­bolj izstopata monografiji Slamna­ta sled Domžal: 300 let slamnikar­stva (2012) in Slamniki pod Goba­ vico: monografija o slamnikarstvu na Mengeškem (2018), za katere je kar12letzbiralgradivo,gapreuce-val, zbiral informacije in dokumen­tacijo in prispeval številne fotografi­je. Zbiral je in iz pozabe rešil števil­ne slamnikarske predmete in napra­ve ter se ucil pletenja slamnikarskih kit. Konkretno znanje je bralcem po­sredoval v monografiji, ki je postala tudi ucbenik pletarstva. Temu dol­gotrajnemu delu je sledila iniciativa in realizacija današnjega Slamni­karskega muzeja, ki deluje v sklo­pu Kulturnega doma Franca Berni-ka Domžale.« Etnolog Janez Bogataj pravi, da Matjaža Brojana oznacuje izjemen ustvarjalni opus, ki je vseskozi usmerjen k odkrivanju in razumeva­nju lokalnega in regionalnega oko­lja, torej njegove kulturne dedišci­ne in tudi posameznih podrocij so-dobnosti. Dodati je treba še to, da je s svojimi raziskavami ustvaril izje-men etnološki in zgodovinskiarhiv, katerega del so tudi podrobni bibli­ografski podatki o vsem, kar je po­vezano z Domžalami. V predlogu za podelitev Murko­vega priznanja lahko še preberemo: »Kot radijski novinar na Radiu Slo­venija, kjer je deloval dvajset let, se je samo iz njegove domžalske obcine oglašal vec kot 3000-krat ter pripra­vil 750 odlicnih oddaj v Dokumentar­no-feljtonski redakciji Radia Slove­nija. Ihanski muzejski zbirki je poda­ril zbirko 38 del domacina dr. Anto­na Breznika, velikega slovenskega je­zikoslovca. Veliko Brojanovo ustvar­jalno ljubezen predstavlja rezbar­stvo. Na vec kot 50 razstavah je pred­stavil lesene reliefe z besedili Brižin­skih spomenikov, Stiškega in Rate-škega rokopisa, Prešernove Zdravlji­ce, tudi del Tobije Lionellija ali Jane-za Svetokriškega in drugih.« Primož Hieng Foto: Alenka Stražišar Lamovšek novice Ob 80-letnici ustrelitve talcev v Brezjah V nedeljo, 22. avgusta 2021, je mini-z oskrunitvijo spomenika, namenje-lo osem desetletij od tragicnega do-nega petim talcem, ki so svoja življe­godka, na katerega nas spominja nja žrtvovali za vse nas. Spominski spominsko obeležje v križišcu cest venec je k spomeniku položila dele-v Brezju pri Krtini, in hkrati opomi-gacija v sestavi Jože Loncar, ki je so-nja, da se z veliko hvaležnosti spo-deloval tudi v kulturnem programu, minjamo vseh žrtev druge svetovne Olga Klopcic Keržan in Franci Rahne. knjige. Vaši odzivi in spomi- za – SKZ Domžale); ni na dogajanje slovenske po-Pricavenja (Matjaž mladi konec 80. in v zacetku Brojan: Bitka v Tr­ 90. let so prisrcno dobrodošli. zinu; Erwin A. Sch- Knjiga obsega: Uvodni warzbartl: Politiko prispevki (Igor Podbrežnik: delajo ljudje; Janez Zgodbe o ljudeh, ki so sou­ Stibric: V Domža­stvarjali nacionalna in glo­ lah Demos in ZSMS; balna znamenja casa; Lju- Anton Tomažic: Prvi dmila Novak: Knjigi na pot; koraki v demokraci-Aleš Hojs: Vrednote sloven- jo; Janez Hribar: Vo­ske osamosvojitve); Demos dil nas je cudovit Zakaj se spominjamo Govorijo nam, naj pustimo zgodovi-no, preteklost in poglejmo v priho­dnost. V prihodnost pa ne moremo zreti, ce nismo razumeli zgodovine in ponavljamo enaka dejanja, unicujoca za cloveštvo. Ko so slovensko ozemlje leta 1941 razkosali štirje okupatorji, so Domžale spadale, tako kot vsa Go-renjska in Štajerska, pod Nemce. Ti so na zasedenem ozemlju v roke dobili že pred vojno narejene sezname ljudi, ki so bili zavedni Slovenci, zlasti izo­braženci, ucitelji, duhovniki … ter jih zaceli zapirati in izseljevati. Po price­vanjih moje mame so ljudi klicali na tako imenovano rasno komisijo, jim merili glave, širino licnic, zaznamo­vali barvo las in oci, da bi locili bolj arijske od drugih in med njimi prepo­znali Jude. Ne smemo pozabiti, da so tudi vse Slovence in Slovane imeli za manj vredno raso. Zato nas bi bilo tre­ba uniciti, v teh krajih pa naseliti lju­di ‘ciste’ arijske rase. Ceprav se je oku­pacija zacela strašljivo in so v šole pri­šli nemški ucitelji, ki so poucevali le vnemšciniinprepovedovaligovoriti slovensko, pa so se ljudje povsod za-celi organizirati za upor. Že 1. septem-bra 1941 so borci Mengeško-moravškecete s Šumberka nad bistriškim mo-stom ustrelili nemškega carinika Jo­hanna Wutteja. Nemci so v povraci-lo ustrelili deset talcev, od tega pet iz naše obcine in okolice, pet pa s Koro­škega. Slednji so delali v dravograjski elektrarni, trosili letake proti okupa­torju ter podpirali pohorske partizane s hrano in razstrelivom. Bili so izda­ni, zato so jih zaprli, pripeljali v Dom-žale in jih vse skupaj ustrelili na njivi ob bistriškem mostu. Do vecera so jih stražili, potem pa sta jih morala dvakmeta z vozom prepeljati v Škocjan, kjer so jih morali domacini pokopati v veliko jamo za zidom. Tako so vse­lej pokopavali ‘grešnike’ vseh vrst. Še bolj podroben opis krute usode zave­dnih Slovencev je na portalu Domža­lec objavil Miha Ulcar. Letos je torej minilo osemdeset let od teh tragicnih dogodkov inZBza vrednote NOB, KO Slavka Šlandra, zanjo Nataša Belle, so pripravili slo­vesnost. Sodelovali so praporšca­klonil z minuto molka. Predsednica ZB Domžale Marija Majhenic in pod-predsednik KO Slavka Šlandra Dar-ko Jenko sta položila venec k spome­niku. Recitatorka Marija Dodic s Ka­juhovo poezijo, zbor pa s partizan­sko in domoljubno pesmijo ob spre­mljavi harmonikarja Braneta Marci­ca so zaokrožili kulturni program. Besede o vecvrednosti arijske­ga cloveka, ‘Übermensch’, so vodi­le v neizmerno nasilje in milijone mrtvih. Spominjamo se vseh padlih za svobodo, pri nas, po vsej Evropi in vsem svetu. Svoboda pomeni go-voriti materni jezik, se izobraževa-ti, ustvarjati zase in za skupno do-vojne pa tudi padlih v vseh drugih vojnah. Krajevna organizacija bor­cev za vrednote NOB Dob Krtina je 21. avgusta 2021 ob spominu na tra­gicni dogodek pripravila spominsko slovesnost. Ob tej priložnosti je ob spomenik položila venec, s krajšim kulturnim programom pa pocasti-la spomin na ustreljenih pet talcev. Ustreljenim talcem: Francu Drol-cu, Štefanu Grudnu, Antonu Oreh­ku, Generosu Sitarju in Ivanu Sušni­ku pa so se prisotni poklonili z mi-nuto tišine ter prisotnostjo prapora. Spominsko slovesnost je vodila Kristina Brodnik, ki je dogodke, po­vezane z ustrelitvijo petih talcev v Brezjah, predstavila z besedilom iz knjige Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvo­bodilnega boja v nekdanji domžalski obcini, hkrati pa opomnila tudi na nesprejemljive dogodke, povezane Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob Krtina se za sode­lovanje iskreno zahvaljuje vodstvu Krajevne skupnosti Krtina ter od­delku za družbene dejavnosti Obci­ne Domžale, ki je pomagal pri uredi­tvi spominskega obeležja, ter vsem udeležencem, ki jih je na njihove do-move povezovalka Kristina Brodnik pospremila z naslednjimi besedami: »Danes smo se s hvaležnostjo spomnili talcev, ki so že v zacetku druge svetovne vojne darovali svoja življenja za našo svobodo. Hvala in slava jim! Vsem vam se zahvaljujem za udeležbo in vam z iskreno željo, da ne bo nikoli vec vojne, med nami pa bo vedno hvaležnost vsem, ki so nam v drugi svetovni vojni in v vseh drugih vojnah priborili svobodo in samostoj­nost, želim še naprej prijeten dan.« Vera Vojska Foto: Florjan Zabret Svet javnega zavoda Center za zašcito in reševanje Domžale, Kolicevo 2a, Domžale, na podlagi 21. clena Statuta javnega zavoda Center za zašcito in reševanje Domžale objavlja javni razpis za delovno mesto DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA CENTER ZA ZAŠCITO IN REŠEVANJE DOMŽALE Na razpisano delovno mesto bo imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, dolocenih z zakonom, izpolnjuje naslednje pogoje: -ima koncano najmanj 7. raven izobrazbe, -ima najmanj 5 let delovnih izkušenj. Kandidat mora k prijavi z življenjepisom priložiti: 1. dokazilo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, kjer je razvidnoleto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena, 2. opis delovnih izkušenj in dokazila (potrdila prejšnjih delodajalcev ipd.), iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogoja glede zahtevanih delovnih izkušenj, 3. petletni program dela in razvoja javnega zavoda. Svet javnega zavoda bo s soglasjem ustanovitelja imenoval izbranega kandidata za direktorja javnega zavoda Center za zašcito in reševanje Domžale za dobo 5 let. Direktor mora, kot predstojnik poklicne gasilske enote, na podlagi 5. odstavka 13. clena Zakona o gasilstvu, najkasneje v enem letu po nastopu dela opravititudi predpisan strokovni izpit. Rok za prijavo je 8 dni od objave razpisa - do vkljucno 6. oktobra 2021. Kandidati morajo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, programom dela in razvoja javnega zavoda in življenjepisom, najkasneje v osmih dneh od objave razpisa poslati priporoceno na naslov: CENTER ZA ZAŠCITO IN REŠEVANJE DOMŽALE, Kolicevo 2a, 1230 Domžale, v zaprti ovojnici, z vidno oznako »Ne odpiraj – prijava na razpis za direktorja«. Upoštevane bodo samo pravocasne in popolne prijave kandidatov. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obvešceni v roku, skladno z dolocili 30. clena Zakona o delovnih razmerjih. Oseba, pristojna za posredovanje informacij v zvezi z javnim razpisom je, strokovni sodelavec za upravno pravne zadeve, tel. št. 040 553 918, e-naslov: info@czrdomzale.si V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnicni obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. Datum: 28. 9. 2021 Svet javnega zavoda Center za zašcito in reševanje Domžale Knjiga DEMOS na Domžalskem Ob 30-letnici samostojnosti je skupi­na takrat delujocih v združeni opozi­ciji in javnih organih pripravila knji-go – zbornik. Vabljeni na po­govor o zborniku in k nakupu cilj; Janez Škrlep: Prispevki za knji-go Demos na Domžalskem; TomažŠtebe: Služil, skrbel, pomagal obca­nom; Janez Gorše: Spomini na cas delovanja Demosa na Domžalskem). Zapis na zadnji strani knjige: »Zbornik Demos na Domžalskem po­svecamo vsem, ki so prispevali svoje znanje in moci na oltar samostojne Slovenije, in vsem, ki so pred tridese­timi leti na plebiscitu dali svoj glas za samostojno državo in s tem poobla­stili koalicijo Demos, da je plebisci­tarno voljo udejanjila.« Poglobljen zapis (morda) sledi po predstavitvi knjige in odzivih. V imenu skupine mag. Tomaž Štebe na Domžalskem – dogodki in doku­menti (Demos Slovenije; Demos na Domžalskem; Slovenska demokra­ticna zveza – SDZ Domžale; Sloven-ska kmecka zve­ ki vec KO ZB in castna straža tabor-nikov. Uvodoma je Zdravljico zapel zbor Janeza Cerarja iz Domžal pod vodstvom Marike Haler. Slavnostni govornik Franci Gerbec je dogodke upora in represije le pet mesecev po napadu na Jugoslavijo umestil v šir­ši kontekst tedanjega casa in se sku­paj z navzocimi talcem v spomin po-bro; da ne bi prevladalo prepricanje, da je nekdo manj vreden, ker je dru-gacen, ker ni zdrav, je mogoce inva­lid, ima motnje v telesnem in dušev­nem razvoju; ker je druge narodno­sti, rase, vere, spolne usmeritve; ker je postal vojni ali podnebni begunec … Razmisliti moramo, katere vredno­te posredujemo otokom in vnukom. Podarimo ocem nasmeh za dober namen Lions klub Domžale se je v sodelo­vanju z mednarodnim Lions Clubs International na temo European Li­ons Environmental srcno prikljucil akciji ozelenimo naš planet. Clanice in clani našega kluba smo družno zavihali rokave ter razveselili MGC Bistrica Domžale, da ozelenimo njihovo zunanjo lokacijo z drevesi in dišavnicami. V simbiozi medgene­racijskega sodelovanja smo združeni s stanovalci MGC Bistrica Domžale zasadili hruško, jablano, cešnji in veliko dišavnic (timijan, origano, baziliko, majaron, drobnjak, pehtran, rožmarin, liomonska verbena …) ter postavili ‘hotel’ za koristne žuželke. Za Lions klub Domžale, predsednik Boštjan Pavlic naša varnost ZAVARUJETE SVOJE KOLO PRED NEPRIDIPRAVI Tatvine koles so dokaj pogosto kaznivo dejanje. V Sloveniji je ukradenih oziroma prijavljeno pogrešanih letno okoli 3000 koles. Miha Ulcar Foto: Pixabay T atovi tudi niso izbircni, saj kradejo vse vrste koles, ne glede na vrednost in znam­ko. Zanje je najpomembneje, da je njihov podvig cim boljenosta­ven. Zato je zelo pomembno, da do-bro zavarujete svoje kolo in s tem ne ponujate priložnosti nepridipravom. Tudi ce vam še nikoli niso ukra­dli kolesa, zagotovo poznate koga, ki so mu ga. Po podatkih policije je namrec v Sloveniji ukradenih ozi­roma prijavljeno pogrešanih okoli 3000 koles letno. Pri tem tatov niti ne zanima, katere znamke je vaše kolo, temvec le, da ga lahko hitro in enostavno izmaknejo. Rešitev je ka­kovostna zašcita in ustrezno zavaro­vanje. Sami lahko veliko naredite za varnost svojega kolesa. Tatovi imajo najraje kolesarnice, kleti in hodnike vecstanovanjskih stavb, javne ustanove, veliko pa je tudi kraj s pakiranih vozil (pred- Kako ukrepati, ce vam prestav, zavor; morebitne posebno-rilci lahko namrec kolo uporabijo Lahko si pomagamo ukradejo kolo? tudi sami Na obmocju, ki ga pokriva Poli-sti, individualne znake in poškodbe, samo kot transportno sredstvo in cijska postaja Domžale, so poli-dodatno opremo itd.) in ga fotogra-Prvi ukrep v primeru tatvine je pri-ga potem zavržejo. Takšna kolesa Ukradena kolesa se v vecini pri­cisti v letu 2020 skupno obrav-firajte. Najbolje, da kolo fotografira-java na policiji. Pravi naslov bo po-so evidentirana kot najdena. Ce ni merov prodajo naprej, torej prej ali navali tatvino 33 koles. V letu te z razlicnih zornih kotov, razvidne licijska postaja, ki pokriva obmo-mogoce ugotoviti lastnika, so po-slej pristanejo na spletnih ali v ti­2021 so do zdaj obravnavali ta-najbodotudipodrobnostidodatne cje, na katerem je bilo kolo ukrade-zneje prodana na dražbi najdenih skanih oglasnikih. Z rednim spre­tvino skupno 22 koles. V teh le-opreme. Tako bodo vedno na razpo-no. Ob prijavi tatvine kolesa se iz-predmetov. mljanjem novih oglasov v kategori­tih so vsako leto obravnava-lago tocni podatki o barvi, znamki dela zapisnik, v katerem je naveden Tatovi kolesa obicajno prepro-ji koles je možno vcasih najti ukra­li tudi po pet vlomov v kolesar-in modelu kolesa, pa tudi kombina-opis kolesa z vsemi zgoraj navede-dajajo, pogosto tudi v tujini, ta po-deno kolo, to pa je potem najbolje nice oziroma lope, od koder so cija dodatne opreme je lahko dejav-nimi podrobnostmi ter podatkom o stopek pa je opravljen hitro in brez posredovati policiji. Seveda obsta-bile nato izvršene tatvine koles. nik, ki omogoca identifikacijo. Prav vrednosti kolesa, seveda se opredeli sledi, zato je iskanje pogrešanih ko-ja možnost, da kolo preprosto od- ti podatki pomagajo policiji pri pre-tudi cas in kraj tatvine. Prijavi je do-les še toliko zahtevnejše. Upanja za kupimo nazaj, kar prinaša najmanj iskavi kaznivega dejanja. bro priložiti tudi slike kolesa, ki do-oškodovance torej ni veliko, a še ve-problemov, ce gre za zanemarljive Pri opisu si lahko pomagate z polnijo natancen opis. dno je pomembno, da v primeru ta-zneske. Vsekakor pa brez sitnosti obrazcem Podatki o lastniku in ko-Ce vam ukradejo kolo, je pri-tvine postopamo pravilno – s po-ne bo šlo, zato je smiselno spet iz­ lesu in ga hranite doma. porocljivo pregledati tudi seznam licijskim zapisnikom imamo vsaj postaviti prednosti varovane ko­ najdenih predmetov na spletni ustrezno osnovo za dokazovanje ta-lesarnice in varnega shranjevanja Nasveti za varovanje kolesa: strani policije (www.policija.si/se-tvine in lastništva kolesa, ce se to kolesa, dokler še imamo nadzor Da do kraje ne pride, pa predvsem znam-najdenih-predmetov). Sto-najde. nad njim. . velja upoštevati nasvet, da kolo, ki ga dlje casa ne uporabljate, hranite v zaklenjenem prostoru. Ko ga pu- šcate na prostem, pazite, da je to na obljudenem in dobro razsvetljenem prostoru. Zaklenite ga, ce je le mo- žno, ga priklenete k ograji (hkrati za okvir kolesa in eno od koles). Pri tem je izrednega pomena ka­ kovostna kljucavnica. Kljucavnice slabše kakovosti niso za tatove ko­ les nikakršna ovira. Izberite jekle­vsem tujcem, ki preckajo državo in ne, ki jih storilci ne morejo odstra­imajo kolesa namešcena na strehahniti z navadnimi šcipalkami za je­vozil). Število kraj se poveca v casu kleno armaturo. Tovrstne kljucav­kolesarske sezone, torej od pomla-nice ali cilindricnega vložka ne po­di do jeseni. zabite namestiti tudi na vrata kole­ sarnice, kleti oziroma prostora, kjer Že ob nakupu kolesa si shranjujete kolesa. zapišite cim vec podatkov o njem in ga fotografirajte Ceprav je kolo v kleti pod Pogosto se zgodi, da znajo ob prija-kljucem, ni varno vi oškodovanci navadno povedati Glede na dejstvo, da je dolocen de­le znamko in barvo svojega kolesa, lež koles odtujenih iz kolesarnic, drugih podatkov pa ne, kar polici-kleti, policisti priporocajo, da so ji dodatno otežuje raziskovanje teh tudi ta kolesa zavarovana s kljucav­kaznivih dejanj. Vec je podatkov, ki nico in da uporabniki skupnih pro-jih policisti dobijo ob prijavi tatvine, storov spoštujejo dogovore, pravila vecja je možnost, da se kolo identifi-in hišne rede o skrbnem zapiranju cira in nazadnje tudi vrne lastniku. in zaklepanju vhodnih vrat. Za pre-Zato si že ob samem nakupu zapi-voz koles z vozili prav tako priporo­šite cim vec podatkov o njem (znam-cajo uporabo prtljažnikov, ki imajo ko, model in barvo kolesa, tudi tip možnost dodatnega zaklepanja ali sestavnih delov – pedal, ogrodja, drugo obliko varovanja. društva Kronika domžalskih poklicnih gasilcev Od 19. 8. do 17. 9. 2021 V zadnjih tednih poletja smo zabeležili 36 posredovanj, veci-no v dnevnem casu. Garaže smo najpogosteje, kar trinajstkrat, za­pušcali med osmo in enajsto uro, ter desetkrat med 14. in 17. uro. Po nekajmesecnem zatišju smo spet zaceli z dekontaminacijo reševalnih vozil in opreme po prevozu bolnikov s covidom-19. Štiri posredovanja štejemo med požare, prav vsa na vozilih. Zagorela so tri osebna vozila – dva na avtocesti in eno v Domža­lah. Pri tovornem vozilu je šlo za motorno okvaro, ki je povzrocila le veliko dima. Pri požarih oseb­nih vozil lahko vozniki s hitrim in prisebnim posredovanjem na­redimo najvec. Vsem voznikom svetujemo, da v svoje vozilo na­mestite rocni gasilnik ter se po-ucite o rokovanju z njim. Vse in-formacije in nasvete lahko dobi­te vsak dan na lokaciji CZR Dom-žale, Kolicevo 2 a. Aktivirani smo bili zaradi šti­rinajstih prometnih nesrec. Žal je bila v vsaki vsaj ena oseba, ki je potrebovala zdravniško po­moc. Na lokalnih cestah dva pe­šca, štirje kolesarji ali kolesarke, dva motorista in trije udeleženci treh trcenj osebnih vozil. Na av-tocesti smo posredovali ob nale­tu petih osebnih vozil pri Šentja­kobu ter pri trcenju tovornega vo­zila v kombinirano potniško vo­zilo na pocivališcu Lukovica. Zaprošeni smo bili za pomoc pri vstopu v stanovanja. Pogosto je najhitrejši in z najmanj materi­alne škode vstopi skozi okno, da s pomocjo avtolestve. Tako smo reševalcem omogocili dostop do obolelih oseb oziroma prepreci­li možnost požara zaradi hranena štedilniku. Štirikrat smo reše­valcem pomagali tudi pri preno­su obolelih do reševalnega vozi-la. Sodelovali smo pri reanima­ciji starejše osebe na domžalski tržnici in pri oskrbi obcana, po­škodovanega pri delu v gozdu nad Kokošnjami. Trikrat smo posredovali zara­di pocenih cevi oziroma ventilov. Odstranili smo osje in sršenje gnezdo. Odhiteli smo v Morav-ce, kjer so zaznali vonj po plinu, a so meritve izkljucile nevarnost. Med nevihto je v Domžalah strela poškodovala dimnik stanovanj­ske hiše, mi pa smo poskrbeli za zašcito, da odpadajoca opeka ne bi povzrocile škode ali poškodb. Z neželenim sprošcanjem elek­tricne energije je povezana tudiintervencija v Študi, kjer je zara­di napake na elektricnem drogu prihajalo do glasnega pokanja ter obcasnega pregrevanja vo­dnikov. Gasilci smo zašcitili ob-mocje ter pocakali elektro službo, ki je nato odpravila napake. Na Krtini smo preverili prijavo, da v Radomlji plava nekaj podobnega živalskemu kadavru, a se je izka­zalo, da je gre zgolj za odpadno vejevje, zavito v plasticno folijo. Pred vrati je že oktober, me-sec požarne varnosti. Letos je te-ma požarna varnost v povezavi s potresom s sloganom Po potresu lahko tudi zagori! Vabimo vas k spremljanju naših aktivnosti, pa tudi k razmisleku, kako ste na potres in požar pripravljeni v do-macem in službenem okolju. Tradicionalni piknik s tombolo Društvo upokojencev iz Doba je na cudovit soncen dan v avgustu organiziralo tradicionalni piknik z veliko tombolo. Lani je tombola zaradi koronavirusa, žal, odpadla. Veterani vojne za Slovenijo na letnem zboru V petek, 10. septembra 2021, smo se clani OZVVS Domžale zbrali na letnem zboru v letnem gledališcu Dob pri Domžalah. ozvvs domžale Zaradi možnosti, ki so nam bili dani na prostem, smo z lahkoto zagotavljali vsem udele­žencem zdravstveni situaciji primer-ne pogoje. Sprejeli smo vsa porocila o delovanju in financnem poslova­nju. Zadali smo si nekaj nalog, ki jih nameravamo opraviti še v letošnjem letu, med drugim izvesti 30. jubilejni pohod po poteh vojne za Slovenijo, praznovati dan suverenosti ter dan samostojnosti in enotnosti. Ob trideseti obletnici naše države Slovenije, ki smo jo delno tudi sou-ris Razpotnik, Maks Karba, Janez Ste-le, Emil Gorjan, Dušan Grošelj, Slav-koPevec,StanislavSmerkolj,BraneHafner in Anton Žnidaršic. Zlato pri­znanje OZVS Domžale pa sta prejela Marjan Galien in Bine Kladnik. Zahvaljujemo se Kulturnemu društvu Jožef Virk Dob za gostolju­bje, ki so nam ga izkazali z nude-njem prostora za izvedbo letnega zbora, ki je potekal v lepem okolju in prijetnem vzdušju. Pravijo, da ima vsak narod oblast, kakršno si zasluži. Na žalost že vr­društvo upokojencev našdom Srecanje se je zacelo ob 13. uri na prireditvenem prostoru v Turnšah. Udeležilo se ga je 91 cla­nov. Nekateri smo s seboj pripelja­li tudi vnuke, da smo jim pokazali, kako se znajo ‘ta stari’ zabavati ter s tem spodbudili tudi medgenera­cijsko druženje. Pridne roke clanic, gospe Ide, Mimi, Marinke in Zvon­ke, so nam pripravile okusno oba­ro. Ostali pa smo pomagali po svo­jih najboljših moceh. Ko smo se malo okrepcali in od­žejali, smo zaceli s tombolo pod vodstvom Janeza Orehka ter pomoc­nika Janeza Stareta in ostalo komi­sijo. Gospod Orehek je zacel s kli­canjem številk – pet naenkrat. Vec­krat so mu pomagali tudi naši clani. Tombolo je vodil zabavnoin duho­vito. Kdor je napolnil eno vrstico, je dobil cinkvin. Po obari, ki jo je kar hitro zmanj­kalo, smo uživali v dobrotah z žara, ki sta nam jih spekla Ida in Brane, za dobro postrežbo pa so poskrbe­le gospodinje, seveda z odlicnim do-macim kruhom naše Fani. Koncno pa je napocil cas za glav­ne dobitke pri tomboli. Trije srecni dobitniki so dobili darilne kartice Mercator. Druženje je bilo nadvse prijetno in razšli smo se z željo, da se drugo leto ponovno srecamo na pikniku v tako velikem številu. Vsem sponzorjem in ostalim, ki ste nam kakorkoli pomagali pri iz­vedbi tombole in piknika, se najlep­še zahvaljujemo. Tatjana Gregorin Foto: Štefan Perdan MEDICINSKA PEDIKURA Pancur d.o.o. skrbimo za zdravje vaših stopal NOVA LOKACIJA Slamnikarska 3B, Domžale nasproti Sanolaborja stvarjali, smo se želeli zahvaliti tride­setim clanom, ki smo jih ob tej priliki nagradili s priznanji našega združe­nja. Bronasto priznanje OZVVS Dom-žale so prejeli: Bojan Koncan, Milan Narat, Vasja Novak, Roman Cimer-man, Marjan Ocepek, Bojan Doric, Anton Cerar (Gradišce), Anton Cerar (Vir), Bogomir Rus, Marjan Brešcak, Franc Habe, Franc Peterc, Tone Ha­bjanic, Andrej Praprotnik, Ivan Stele, Jože Kosirnik, Janez Pogacar in Franc Vehovec. Srebrno priznanje OZVVS Domžale so prejeli: Drago Anžin, Bo- sto let volimo politike, ki nas v vecji meri razdružujejo, kot združujejo in obenem prispevajo k vecji razdvoje­nosti ljudi. Le zakaj je tako težko pri­znati, da imajo tudi tisti, ki ne delijo politicnega prepricanja z nami, mar-sikaj prav in obratno. Pred trideseti-mi leti tega nismo pricakovali, žele­li smo si spoštovanja drug drugega, dajanja pomoci zgolj le-te potreb­nim in predvsem življenja v miru v samostojni in v okviru širše skupno­sti spoštovani državi Sloveniji. Janez Gregoric 1, 2, 3 – novo šolsko leto Univerze za tretje življenjsko obdobje univerza za tretje življenj­sko obdobje domžale – dru­štvo lipa Oktober je tu in z nje­govimi prvimi dnevi se zacenja tudi novo šolsko leto Univerze za tretje ži­vljenjsko obdobje Domžale – Društva Lipa, ki v svoje ucilnice, pa tudi na prosto, vabi vse, ki bi želeli svoja ži­vljenja obogatiti, popestriti z novimi znanji in spretnostmi ali le najti pri­jetno družbo, s katero bodo uživali. Že v prejšnji številki našega casopisa smo vas povabili na vrsto dejavnosti, v katerih boste našli svoj interes, svojo željo, da uresnicite vse tisto, za kar v mladosti, v delovni dobi ni bilo casa. Povabili smo vas na odprte dni naše univerze in vam predvsem zaželeli, da bi v kateriko­li skupini, delavnici, umetniški sme­ri, kulturni delavnici, rekreativni in športni vadbi in še bi lahko našte­vala, našli tisto pravo, ki bi vam vse novo šolsko leto prinašalo veliko pri­jetnih trenutkov, ustvarjalnih prilo­žnosti in prijetnih srecanj. Ce se slu-cajno za svojo priložnost za ustvarja­nje in vkljucitev v univerzo za tretje življenjsko obdobje še niste odlocili, imate še vedno cas, da se pozanima­te, da jih obišcete in najdete rešitev – ki bo najboljša za vas. Dobrodošli! Ker bomo o zacetku novega šol­skega leta pisali v naslednjih števil- Domžale – Društva Lipa se zacenja Ste se že odlocili, kako obogatiti vašo jesen življenja? Kot ste lahko prebrali na njihovi spletni strani, pa to ni bil njihov za­dnji pocitniški projekt. Izjemni cip­kasti unikati klekljaric Slamice Dru-štva Lipa Domžale so se namrec v petek, 3. septembra 2021, preseli­li v Krajevno knjižnico Daneta Zaj-ca Moravce. Tako so cudovita rocna dela, ki smo si jih lahko že ogledali v Knjižnici Domžale, Krajevni knji­žnici Ihan in Krajevni knjižnici Jane-za Trdine Mengeš, našla svoje obcu­dovalce v Moravcah, od konca sep­tembra pa bo razstavo mogoce vide-ti tudi v krajevnih knjižnicah dr. Ja­koba Zupana Šentvid in Tineta Orla Trzin in morda še kje. Pravzaprav vse te aktivnosti, sku­paj z nedavnim tradicionalnim pra-vim letovanjem Društva Lipe na Korculi, pomenijo, da znajo slušate­lji društva povezati eno šolsko leto z drugim, v pocitnicah pa se napolniti s pozitivno energijo, ki še kako prav pride vsakomur od študentov in štu­dentk, ki danes najbrž že pridobiva­jo nova znanja in spretnosti ter mor­da tudi po obisku odprtih dni naše Univerze za tretje življenjsko obdo­bje – Društva Lipa Domžale že uži­vajo v prvih uricah novega šolske­ga leta. Vera Vojska Foto: Društvo Lipa Domžale kah, se danes za hip ozrimo še v po-citniške dni našega Društva Lipa, v katerih so njihove študentke našle kar dosti priložnosti, da se pokaže­jo s svojim delom. Najbolje obiskan je bil Dalmatinski vecer, ki so ga Lipine glasbene skupi­ne pripravile konec avgusta v Slamni­karskem parku, ko je odmevala glas­ba in tako nastopajoce kot številne obiskovalce spomnila na prijetne to-ple vecere, polne dalmatinskega me-losa, druženja, predvsem pa prije­tnih zvokov citer, kitar, tudi mando­lin, ubranih glasov pevk in pevcev, ki so želeli pricarati prijeten dalmatin-ski vecer, za katerega so bile potreb­ne tudi kakšne pocitniške vaje, ocara­ni obiskovalci pa so lahko zaploskali tudi nekaterim gostom. Prijeten vecer jim je zaželel Marjan Ravnikar, pred­sednik društva, v morski šopek pa je vecer povezala Mira Smrkolj. Dalmatinski vecer so zacele ci­trarke in kitaristi pod vodstvom prof. Damjane Praprotnik, nadaljevala pa Barbara Pavlic s klavirsko spre­mljavo. Sledil je nastop Ženske kla­pe Kamelije pod vodstvom Primoža Leskovca, s citrarsko spremljavo se je predstavila Pia Kladnik, nato pa so se pevske in glasbene skupine izmenjevale, dokler ob koncu sku­paj niso zapele eno najbolj znanih dalmatinskih Ružo crvena in z njo zakljucile koncert, ki je marsiko-mu polepšal zadnje pocitniške dni, hkrati pa ga spomnil, da bo morda tudi sam našel priložnost za prije­tnejšo jesen življenja v Društvu Lipa. društva Veselje v srcu nosim Prvo in zagotovo ne zadnje srecanje domžalskih upokojencev Za naslov prvega, in organizatorji, Društvo upokojencev Domžale, so skupaj z Obcino Domžale, prepri-cani, da ne zadnjega, srecanja upo­kojencev obcine Domžale, je bilo izbrano geslo Starejši smo skupaj mocnejši. Prijeten sobotni dan v za-cetku septembra je v Cešminov park privabil številne nastopajoce in obi-skovalce, ki pa bi jih bilo zaneslji­vo še vec, ce ne bi v našem mestu in okolici ob istem casu potekali še najmanj trije dobro obiskani do-godki. Za kratko predstavitev prve­ga srecanja sem izbrala naslov ene od najbolj znanih in popularnih pe­smi voditelja srecanja Borisa Kopi-v imenu Društva upokojencev Dom-žale zahvalil soorganizatorju in ge­neralnemu pokrovitelju srecanja, Obcini Domžale, še posebej sode­lavcem prostovoljcem v društvu in vse povabil z besedami: »Danes je dan za druženje, pogovor, klepet in srecanje z ljudmi, ki jih ne srecamo vsak dan.« V imenu soorganizator­ja in pokrovitelja – Obcine Domža­le je prisotne pozdravila podžupa­nja mag. Renata Kosec, ki je med drugim poudarila pomen druženja, iskrenega cloveškega pogleda in so-delovanja in svoj nagovor zakljucila z enim od vec kot 700 sporocil, ki so jih prostovoljke DU Domžale in Je­ Ljudske pevke Mare Vilar so nas spomnile na svoje številne uspehe in nastope, citrarke Notice pa potr­dile, da je naše mesto v zadnjih le­tih postalo pravo citrarsko središce. Recitatorka Marija Radkovic je pri­sotne razveselila z daljšo pesnitvijo, ki jo je namenila prvemu srecanju upokojencev, nasmejala pa, kot po navadi, Mama Manka. Nastopi po­sameznih kulturnih skupin so nas utrdili v spoznanju velike ljubezni do kulture, s katero posamezna kul­turna društva in skupine bogatijo svoje in druge jeseni življenja. Srecanje domžalskih upokojen­cev v Cešminovem parku je pome- Ljubljanska 87, Domžale, T: 01 721 40 06 tarja, ki je tudi sam clan DU Dom-žale, Veselje v srcu nosim, saj je bil prav znani pevec in voditelj srecanja Boris skupaj z nastopajocimi tisti, ki je dopoldne in zgodnje sobotno po­poldne posredoval veselje udele­žencem pa tudi vsem nastopajocim, ki so še enkrat vec dokazali, da jim ne manjka ustvarjalnih idej. Starejši smo skupaj mocnejši je bilo srecanje, ki bi ga lahko oceni­li kot odlicno priložnost, da se dru­štva upokojencev predstavijo, hkra-ti pa starejši obcaniin obcanke do-kažejo, da kljub težavam, ki jih pri­naša jesen življenja, znajo in zmore­joterhocejosodelovativnašidruž-bi. To so pokazali s predstavitvami dejavnosti, s katerimi bogatijo svoje delo, predvsem pa s svojimi nasto-pi v programu, pa naj gre za kultur­ni ali kateri drugi program. Sodelo­vala so naslednja društva upokojen­cev: DU Domžale, DU Naš dom Dob, DU Radomlje in DU Vir, obiskati pa je bilo mogoce tudi stojnice, kjer so se predstavljale Univerza za tretje življenjsko obdobje – Lipa Domžale,Šola zdravja in Jesenski cvet. Zacetek srecanja so obogati­li domžalski godbeniki, najstarejše domžalsko kulturno društvo, z Gre­gorjem Vidmarjem na celu, ki so še enkrat vec dokazali, kako dobrodo­šli so na vseh prireditvah in kako s kvalitetnim igranjem spadajo v sam vrh slovenskih godb. Nato pa je vse­skozi program povezoval Boris Kopi-tar, ki je prav za vsak trenutek sre-canja našel prave besede ali svo­je znane skladbe ter znova in zno­va dokazoval, da mu ni para. Se-veda tudi brez pozdravnih nagovo­rov ni šlo. Prisotne je v imenu or-ganizatorjev pozdravil predsednik DU Domžale Toni Prus in jim zaže­lel prijeten upokojenski dan, ko ni pomembno, v katerem društvu de­lujemo. »Pomembno je le, da smo združeni, da smo skupaj. V slogi je moc in to vodilo naj nas spremlja pri nadaljnjem delu v društvih in življenju,« je poudaril in se osebno Do konca oktobra Dihamo z naravo ob 17.30 Z novim šolskim letom, hladnejšimi dnevnimi temperaturami in krajšimi dnevi se tedenska brezplacna aktivnost Dihamo z naravo spet zacenja ob 17.30 na 17 razlicnih lokacijah po vsej Sloveniji, med drugim v Ljubljani, Kranju, Kamniku, Medvodah, Dobrovi - Polhovem Gradcu in Domžalah na devetih razlicnih lokacijah. senski cvet pripravile za vse udele­žence: »Nasmeh je luc v oknu duše, ki pokaže, da je srce doma.« Pozdrav-no besedo pa je dobila tudi Alenka Bratušek, predsednica SAB, medtem ko drugih predstavnikov strank, za­stopanih v Obcinskem svetu Obcine Domžale, kljub vabilu ni bilo. DU Domžale je za svoje najstarej­še clanice: Franciško Svetlin, Mari-joFugger,MarijoKašnik,OlgoBer­gant in Ivanko Zule Podbrežnik pri­pravilo prijetno presenecenje – rde-ce vrtnice. Žal se vse povabljene srecanja zaradi zdravstvenih težav nisoudeležile,sopa vsedobilegla-sen aplavz in ponarodelo Žametne vrtnice, s katero je Boris vedno do-brodošel. Nato so srecanje prav z vsakim svojim nastopom obogati­li pevci in pevke, ki so dokazovali, kako pojejo z veliko ljubezni do slo­venske pesmi. Tako smo prisluhni­ li: Ženskemu pevskemu zboru Sta-ne Habe, dekletom iz Pevskega zbo­ra Šola zdravja, ki so dokazale, da ne znajo le telovaditi temvec tudi lepo pojejo. Veliko zanimanja so vzbudile plesalke Plesne skupine Cešminke iz Domžal, s svojim pe­tjem so nas razveselili pevci Moške­ga pevskega zbora upokojencev Ja­nez Cerar. Posebej praznicni nastop je bil ples Folklornega društva Gro­blje Domžale, saj so se prvic pred­stavili z novim plesom in nošami. nilo pravi praznik ustvarjanja na­ših starejših obcanov in obcank, za katere smo prepricani, da bodo tudi v prihodnje znali in zmogli bogatiti svoja ter naša življenja, zato jim že-limo predvsem zdravja in tudi v pri­hodnje veliko veselja v njihovih sr­cih in oceh. Starejši so bili skupaj mocnej­ši prvic in zanesljivo ne zadnjic, saj so organizatorji obljubili, da se drugo leto upokojenci spet dobijo – prvo soboto v septembru. Do tedaj pa vsem hvala in dobrodošli. Pa ne pozabite Borisovih besed: Kadar se pojavi veselje, mu moramo odpreti vrata in okna, saj nikoli ne pride ob nepravem casu, kakor je tudi res, da jutrišnji svet pripada tistim, ki vese­lje oznanjajo. Društvo upokojencev Domža­le se iskreno zahvaljuje vsem dru­štvom, ki so sodelovala, ter nasto­pajocim, hvala pa tudi vsem dona-torjem: Veit team, Avto center Kosec, Rodex, Zavarovalnica Triglav, SAB stranka Alenke Bratušek, Park Go-stinstvo, Centralna cistilna napra­va Domžale - Kamnik, N-Invest, TIC Domžale, JKP Prodnik, Helios, Trgo­vina SAM in Kolesarski center Bau­er. Hvala tudi Radiu HIT in portalu Domžalec.si. Vera Vojska Foto: DU Domžale in Obcina Domžale društvo šola zdravja Aktiv­nost se zacne in zakljuci s krajšim sprehodom v naravo, osrednji del pa je izvajanje sprostilnih, gibalnih in dihalnih vaj ter meditacija s poudar­kom na programih cujecnosti. »Z ak­tivnostjo Dihamo z naravo se nauci-mo osnovnih vaj za sprošcanje, giblji­vo hrbtenico in te vaje lahko uporabi-mo kadarkoli tekom dneva. Na ta na-cin skrbimo za steber našega zdravja, ki ga predstavlja hrbtenica, in prepo­znamo omejujoce miselne vzorce in se znamo sprostiti in umiriti v tem hi-trem tempu življenja,« pravi medita­cijski vodja projekta Andraž Purger. Aktivnost Dihamo z naravo je novadejavnost humanitarnega Dru-štva Šola zdravja, ki jo financira mi-nistrstvo za zdravje, zato je za vse udeležence brezplacna, potrebuje­jo le udobno obutev, primerno za hojo, in ustrezna oblacila. »Epidemi­ja je mocno spremenila naša življenja, zdravje Slovenk in Slovencev se je po­slabšalo in zato smo v Društvu Šola zdravja našo jutranjo vadbo po meto­di 1000 gibov nadgradili še z dejav­nostjo Dihamo z naravo. Z njo želimo izboljšati zdravje in vplivati na dobro pocutje vseh generacij. 90 minut spro-šcenega, vodenega gibanja v naravi, je še posebej dobro sprejetih v vecjih mestih, kjer sta stik z naravo in mir še toliko bolj zaželena,« pravi vodja projekta in podpredsednica DruštvaŠola zdravja Bernardka Krnc. Enkrat tedensko tako udeleženci brezplacne vadbe spoznavajo pristo­pe, ki znanstveno dokazano pozitiv-no vplivajo na imunski sistem in do-bro pocutje, uravnovešajo krvni tlak, srcni utrip in raven sladkorja. Sku-pine, ki nosijo imena po drevesih, ki jih najdemo v slovenskih gozdovih, vodijo usposobljeni vodje, ki vadbo prilagodijo udeležencem, med kate­rimi so vsak teden tudi novi obrazi. društva Jaba-daba-du, carodej Toni je bil tu! Tretji septembrski cetrtek za naše najmlajše ni bil povsem obicajen dan, saj jih je na dvorišcu gostilne Pirc na Rovah pricakal cisto pravi carodej. tkd rova Ceprav se carovniški mojster Toni rad pohvali, da vedno cara s posebnim carobnim prahom, se mu je pri nekaj trikih vseeno malce zataknilo, tako da so mu na pomoc priskocili pomocniki, ki jih je našel kar med obcinstvom. Vita, Nik, Dora, Anže, Mihael, Julia, Ema, Ajdain Žan so pogumno stopali na oder in vsak je z njega odšel bogatejši za unikatno umetnijo iz balona. Ste že kdaj videli, da bi dežnik z raketnim pogonom odletel iz tulca, trikrat po zraku zaokrožil okoli ca­rodejeve glave in skocil v drobceno vrecko iz blaga? No, tega tudi zbra­ni nismo docakali. A Toni je doka­zal, da po njegovih žilah res tece ca­rovniška kri, saj mu je med prestavo uspelo odgnati celo dež. In ce so bili otroci na zacetku še zadržani in tihi, je izkušeni carodej hitro popolnoma zacaral tudi njih. Natancno so ga spremljali in sledi­li slehernemu gibu, ki ga je napra­vil. Iskreno so se cudili prikazanim trikom, mu razlagali, da si vsak po­mocnik za nagrado seveda zaslu­ži svoj balon, in se glasno krohota­li, ko jim je povedal, da mu na odru družbo dela tudi bolha. Carodej Toni je požel navdušen in bucen aplavz, nasmejal ter v dobro voljo pa je spravil vsakega, ki si je cetrtkovo popoldne vzel za sprosti­tev. Ce ga v prihajajocih dneh kje ujamete, si njegovo zabavno pred­stavo le oglejte, ne bo vam žal. AMU, TKD Rova medobcinsko društvo soži­tjeSkoraj dve leti sta minili od za­dnjega družinskega izleta Medob-cinskega društva Sožitje iz Mengša. Na zadnjo soboto v avgustu, 28. 8. 2021, nam je uspelo v živo izpeljati izlet na Kras. Clani društva smo se veselili ponovnega snidenja in dru­ženja. Seveda smo upoštevali vse napotke in ukrepe NIJZ. Na pot so nas pospremile dežne kaplje, ki pa so postajale vse red-kejše, ko smo se približevali Krasu. Po obveznem okrepcilu smo se na­potili v vasico Pliskovica, kjer nas je sprejel kamnoseški mojster Jernej Bortolato. Prisluhnili smo zanimi­vemu prikazu razlicnih vrst kraške­ga kamna, iz katerih izdelujejo upo­rabne predmete. Delo kamnoseka je naporno, kar smo ugotovili ob zgo­dovinskem prikazu lomljenja ka­mna in pridobivanja primernih ko­sov. Veseli smo zapušcali kamnose­ka in si ogledovali vinsko trto, s ka­tere so viseli polni grozdi in cakali pridne obiralce. Obiskali smo tudi vasico Štanjel. Ob vhodu nas je pricakal vodic Miloš in nas popeljal po ozkih ulicicah tega kraškega bisera. To je eno najstarej­ših naselij na Krasu. Na gricu Turn se razprostira terasasto grajena vas. Najvecji pecat ji je vtisnil arhitekt in tedanji župan Maks Fabiani. Med njegova najpomembnejša dela spa-da obnova Ferrarijeve vile in zasno­va vrta s parkom, po katerem smo se sprehodili in se za album tudi foto­grafirali. V Štanjelu živi malo prebi­valcev, ki pa so zelo ljubeznivi in od­prtih rok. To nam je dokazala gospa Ana Marija, ki nas je pogostila s pala-cinkami. Bili smo preseneceni in za­dovoljni ob prijaznem povabilu na posladek. Soncni žarki so nas prije­tno greli, ko smo zapušcali vasico. Po poznem in okusnem kosilu smo se polni lepih vtisov vrnili domov. Metka Mestek Skrivnosti kraškega sveta v lepem jesenskem dnevu Prelep jesenski dan je bil kot narocen za naše poucno in zanimivo potovanje v Pivko in njeno okolico. mdi Clani Medobcinskega društva invalidov Domžale smo že težko ca­kali na ta dogodek. Tolikokrat smo ga že nacrtovali, pa nam ga ni bilo dano izpeljati. V veselem razpoloženju smo se odpeljali proti Pivki. Pot nas je vo­dila najprej do Parka vojaške zgodo-vine. Muzejsko in doživljajsko sredi-šce je nastalo na obmocju starih ita­lijanskih kasarn v Hrastju pri Pivki. Sestavljajo ga dragoceni primerki težkega orožja, kot so tanki, topovi, oklepna vozila, letala, podmornica, Po tem zanimivem ogledu je naša pot vodila do ekomuzeja Pivških pre­sihajocih jezer. Predstavlja vode kra­škega sveta in življenje v teh krajih. Od kameninske sestave do rastlin­stva,živalskegasveta, zelolepopri­kazuje tudi dokumentarni film o pre­sihajocih jezerih. Nismo se mogli na-cuditi temu cudežu narave, ki ustva­ri jezera. Kdaj in koliko bo vode, ne ve nihce vnaprej. Teh presihajocih jezer je 17. Najvecje je Palcje jezero, pa Petelinje jezero. Ko tam ni vode, je to cudovit cvetoci travnik, kjer le- Tu poteka tudi Krpanova pot, ki je dolga 91 km. Fran Levstik je tu dobil idejo za svojo povest. Sveta Trojica je sredi Javornikov prilju­bljena planinska pot. Naj omenimoše grad Kalc, Šilentabor, Vremšcico, pivške križe, ki spadajo med drago­ceno kulturno in krajinsko dedišci-no Pivke. Polni lepih vtisov smo se popoldan odpravili domov in ugo­tavljali, da imamo bisere pred do-macim pragom. Le odkriti jih mo-ramo in pogledati cisto malo nao­koli. Lahko bi se ponovno vrnili in v katero je možno tudi vstopiti, orož­je in vojaška oprema. Drugi del par­ka je namenjen osamosvojitveni voj­ni za Slovenijo. Prikazani so kljucni dogodki in tanki, ki so nas zastra­šujoce zbudili tisto jutro leta 1991 in nam krojili našo usodo. tajo cudoviti metulji in ptice. V ne­kem obdobju je jezero bilo eno leto, lahko le dva dni. Ni možno predvi­deti ne casa ne kolicine vode, ki pri­tece iz jam in bruhalnikov. Ponekod dosežejo jezera globino tudi 30 me-trov. Med seboj niso pretocna. našli še mnogo lepega v tem delu kraškega sveta. Veselismo,da namje uspelopo­lepšati dan našim invalidom, saj bo verjetno jesen kmalu malo drugacna. Zdenka Novak Prostovoljka MDI Domžale Prelepi Kras Izlet clanov Medobcinskega društva Sožitje Obcni zbor ter prevzem in blagoslovitev novega vozila Prvi petek septembra smo se clanice in clani PGD Domžale - mesto s predstavniki sosednjih in pobratenih društev ter ob upoštevanju vseh epidemioloških ukrepov zbrali na parkirišcu ob našem gasilnem domu in izvedli redni letni obcni zbor. ko je delo prostovoljnih gasilcev in koliko svojega casa smo žrtvova­li za pomoci potrebnim. V svoje vr­ste smo sprejeli novo clanico, zaslu­žnim clanom društva pa smo pode­lili plakete, odlikovanja ter napre­dovanja v višje cine. Najbolj slovesen trenutek vecera je bil zagotovo prevzem in blagoslov novega vozila MAN GVM – 1. Blago­slovil ga je domaci župnik mag. Kle-men Svetelj, nam zaželel varno vo­žnjo in se tudi z nami zapeljal na ‘ca­stni’ krog po Domžalah. Nov kombi je šofiral glavni strojnik Aljoša Re-panšek, ki je od poveljnika prevzel kljuce vozila. Veselimo se voženj in upamo, da nam bo novo vozilo dol-go dobro služilo. Vecer se je hitro prevesil v noc in ob prijetnem kle­petu s prijatelji gasilci smo se tudi zadovoljni poslovili. Ob tej priložnosti se v imenu dru­štva zahvaljujem vsem obcankam in obcanom za podarjene prispevke, obcini Domžale in vsem, ki ste nam na svoj nacin pomagali, da smo pri­šli do novega vozila, ki bo služilo vsem nam. Hvala. Vse prav lepo pozdravljam z ga­silskim pozdravom: Na pomoc. za PGD Domžale - mesto Sonja Orešek pgd domžale - mesto Casi so malce nenavadni in tudi prostor za obcni zbor je bil drugacen, kot smo ga vajeni, a smo vse profesionalno izpeljali. Iz porocil funkcionarjev društva je bilo razvidno, da so ope-rativni gasilci kljub epidemiji imeli kar nekaj intervencij in tako prisko-cili na pomoc obcanom, razvidno pa je tudi, kako široko ter raznoli­ obrazi domžal V VSAKO TORTO DAM DELCEK SEBE MAJA ZAKRAJŠEK, SLAŠCICARKA Maja Zakrajšek se je skupaj s partnerjem Juretom pred dvema letoma preselila v Domžale in na Kajuhovi ulici v pritlicju stanovanjske hiše odprla atelje za izdelovanje tort z imenom Majine torte. Katere vrste slašcic, zlasti tort V ponudbi imate tudi druge Cveta Zalokar pripravljate? slašcicarske izdelke. Po katerih Foto: osebni arhiv Maje Zakrajšek To so torte brez glutena, mleka, jajc je najvec povpraševanja, kakšni in torte za diabetike. Najvec pov-so ‘sladki’ trendi? T praševanja je po tortah, ki ne vse-Vsekakor po mešanih slašcicah, o so bile od nekdaj njene bujejo glutena. Vendar te še niso kot so makroni, cake popsi itd. Vse velike sanje, saj je že od pr- tako zahtevne, vecja težava je, ka-bolj popularni so tudi cupcaki. V vega dne v šoli vedela, kaj dar gre za kombinacijo vsega. Na sezoni pred božicem imamo v po­si želi poceti v življenju. primer, da torta ne vsebuje glute-nudbi tudi rocno izdelane poti-Biti slašcicarka! Slašcice in zlasti na, mleka, jajc in orešckov. To je iz-ce ter sezonske/tematske slašcice. torte pripravlja z velikim veseljem ziv za vsakega slašcicarja. Vendar Lani sva izdelovala vroce cokolade in skrbno izbira sestavine. Ponuja na trgu je vsako leto vec izdelkov in v podobi jelencka Rudolfa, božicne tudi mnoge, ki jih lahko jedo tudi surovin, s katerimi lahko pripravi-piškote in cokolade. Letošnja uspe­ljudje s prehranskimi omejitvami, mo odlicno in dovršeno torto v ra-šnica je bila slašcica za materinski kot so diabetiki, celiakisti, alergiki znih kombinacijah glede na ome-dan. Cvetlicni loncek, narejen iz … In se pocasi navaja na novo oko­ jitve. cokolade, napolnjen s svežimi ja­lje, v katerem živi pestro poslovno godami in trojno cokoladno kremo, in vsakdanje družinsko življenje. Kaj je pomembno za pripravo na vrhu pa sladka zemljica iz cve­kvalitetne torte, slašcice, katere tlice iz sladkorne mase. Zdaj je spet Povejte nam kaj vec o svojem sestavine so kljucne? cas, ko sva z mislimi že v mesecu otroštvu … Vsekakor se ne izogibam uporabi ma-decembru. Prihajam iz male vasice na deželi, šcob, odpadeta maslo in margarina, s ki se nahaja v obcini Ribnica. Lah­ katerima so vcasih delali kreme. Tudi Kaj vas trenutno zaposluje, se ko recem, da sem imela brezskrbno rastlinska smetana je preteklost. Po-ukvarjate s kakšno noviteto? otroštvo. V naši družini smo štirje membne pa so dobre cokolade, kvali-Pocasi se sezona umirja, zato kot otroci – jaz sem druga po vrsti. Od tetne ostale surovine in veliko sveže-vedno za prihodnje leto pripra­malega sta nas starša ucila, da v ži­ ga sezonskega sadja – ampak cez vse vim nekaj novih okusov. Od okto­vljenju uspeš, ce si priden in mar- to pa je potrebna ljubezen. bra naprej bodo v ponudbi torti­ljiv. In tega se še vedno držim. ce po košckih, ki jih bo možno do-Kako mocno so slašcice prisotne biti vsak vikend brez predhodne-V Domžale ste se preselili v vaši prehrani? ga narocila. V decembru je cas za septembra 2019 iz Ribnice na Cez poletje zelo malo, saj nekako ni poslovna in druga darila, ki jih Dolenjskem. Kaj vas je privedlo casa, da bi razvajala še naju z Jure-stranke lahko narocijo. Tako ima- do te odlocitve? tom. Ko se sezona umiri, pa komaj jo možnost v decembru dobiti lepa Z Juretom sva dolgo iskala hišo, cakam, da nama pripravim dišeco ja-sladka darilca za najbližje. Za le­kjer bi si skupaj ustvarila življe­ bolcno pito ali dober cokoladni sou-tos imava v planu pripraviti še ka­nje, hkrati pa sva želela, da ima­ fle. Cez poletje pa se ‘švercava’ s sla-kšno novost pri porocnih tortah, va primerne prostore za najine tor­ šcicami, ki jih imam v redni ponudbi. takih, ki vzamejo dih vsem gostom te – neke vrste delavnico in ate-na poroki! lje … Tako sva po petih letih res na-Veliko tort ima v sebi francosko slašcicarno in na medna-Koliko casa porabite v povprecju šla nekaj popolnega! Najprej je šel zgodbo, ki jo stranke rodni šoli za slašcicarje – ENSP. To za izdelavo ene torte? Je kakšna Katera pa je vaša najljubša na ogled hiše Jure s kolegom, nato so res mojstrovine, kaj vse vidiš in še posebej zahtevna? slašcica? delijo z menoj – velikokrat sva šla še enkrat skupaj. Bila je res doživiš tam. Takrat sem se pocutila Odvisno od zahtevnosti in velikosti. Nimam najljubše, vse so božanske optimalna rešitev. Tocno to, kar so pozitivne, vcasih pa je kot v nebesih! Bile so razlicne sku-Ce seštejem pripravo in obdelavo in si jih brez slabe vesti privošcim, sva iskala. in sva že skoraj obupa-tudi kakšna težka. Vendar pine, od osnovnih do zahtevnejših narocila, nabavo surovin, peko, se-ko mi primanjkuje sladkorja. Am-la, da ne bova našla. Vcasih je bila tehnik. Takrat se mi je odprlo ob-stavljanje in dekoracijo ter na kon-pak vseeno, vsak vikend upam, da se vedno potrudim, da v spodnjem delu hiše tiskarska de-zorje, ce se lahko tako izrazim. cu še dostavo – od pet ur naprej. Ce ostane kakšen makron, ki ga z naj- dam tudi del sebe v vsako lavnica, zato je bil prostor enkra-pogledamo le dekoracijo, ki je tudi vecjim veseljem pojem. ten, prostoren za vse hladilnike in izdelano torto, kar pa Na Višji strokovni šoli za živilstvo najpomembnejša (poleg okusa), pa delovne pulte, ki jih potrebujeva mislim, da veliko šteje pri in prehrano ste diplomirali na pridemo tudi na 10 in vec ur. Trenu-Kako se pocutita s partnerjem za izdelavo tort. Sprva nisva imela temo torte v dietni prehrani. tno pa vzame najvec casa tako ime-v Domžalah, je to pravi kraj za namena iti tako ‘dalec’ iz Ribnice, koncnem izdelku. Zanimiva in aktualna tema … novana viseca torta, ki je obicaj-poslovno rast? vendar to na koncu ni bilo vec po-Ker je prisotnih veliko bolezni, aler-no prisotna na porokah. Ko je torta Odlicno! Locirana sva na idealni lo-membno, saj sva našla tisto pravo. gij, intoleranc, sem se odlocila za koncana, jo Jure dostavi na lokaci-kaciji, v centru Domžal, vendar še Tako smo se v nekaj mesecih dogo-tako temo. Da omogocimo in pri-jo poroke, jo tam sestavi in dekorira vseeno odmaknjena od mestne­vorili za nakup in zacela se je nova Dodatno ste se izobraževali pravimo dobro torto tudi tistim, ki ter je prisoten ob razrezu. Nato po-ga vrveža in bližnje avtoceste. Tako dogodivšcina. tudi v Franciji. Kako je potekalo imajo razlicne omejitve. Tako sem caka, da torto razrežejo, pospravi in imajo stranke iz vse Slovenije mo- usposabljanje? se poglobila v štiri razlicne recep-že hiti nazaj. To obicajno vzame še žnost osebnega prevzema, saj sva v Ljubezen do slašcic in poklica V Francijo sem šla v okviru šole, ture in skupaj sestavljala torte. Pri dve dodatni uri ob sobotah ponoci. središcu Slovenije. slašcicarstva sta bila v vas živa saj sem si to prislužila kot neko na-analizah pa so mi pomagali sošol­ že vse od prvih šolskih dni. Od grado. Na izobraževanju sem bila ci/kolegi na fakulteti. Vsaka torta je tako rekoc Kaj vam je najbolj všec in kaj kje je to izviralo? približno en mesec, kjer sem od-unikatna, zlasti glede dekoracije. najbolj pogrešate v naši obcini? Moja mami je vedno rada pekla, krivala pravo francosko slašcicar-Sooceni smo s številnimi Kaj je pri tem pomembno? Res je, da sva v Domžalah že dve vendar vse drugo kot torte. Piškote, stvo. Prisotna sem bila pri buticne-omejitvami in alergijami, zato Vso dekoracijo naredim po željah leti, a še nisva uspela raziskati potice, razlicne kvašene izdelke – mu slašcicarju, ki ima svojo tipicno se je treba prilagajati potrebam. stranke. Veliko tort ima v sebi zgod-vsega – le najpomembnejše. Všec tort pa ne. To je vedno raje naroci-bo, ki jo stranke delijo z menoj – so nama tisti poletni veceri, ko je v la drugje. Mogoce zaradi tega odlo­ velikokrat so pozitivne, vcasih pa je parku za obcino kakšen koncert – citev, da bi pa jaz delala torte. Tako tudi kakšna težka. Vendar se vedno saj ga lahko poslušava kar z doma­sem se brez dolgega razmišljanja potrudim, da dam tudi del sebe v ce terase. Všec nama je praznicni vpisala v Srednjo šolo za slašcicar­ vsako izdelano torto, kar pa mislim, december in stojnice. Pogrešava ci­je in kmalu odkrila mojo ljubezen da veliko šteje pri koncnem izdelku. sto nic, saj imava možnosti za vse. do vsega sladkega. Pri prvih naro- Malce težave je le v zdravstvu, saj cilih mi je pomagal oci. Spomnim V poslu sta skupaj s partnerjem. se že dve leti trudim, da bi v Dom-se dne, ko se prišla iz šole domov. Kako imata razdeljeno delo? žalah prišla do osebnega zdravnika Kot vsak dan sem pojedla kosilo, Odvisno od gnece. Jure je še v redni – vendar zaenkrat še neuspešno. nato pa šok – oci mi je namrec ure­ službi, zato jaz skrbim za vsa naro­dil prvo stranko za torto po naroci­ cila in dogovore, nabavo surovin, Kakšni se vam zdijo Domžalcani? lu. Vendar to ni bila klasicna torta, plan dela – skratka vse od zacet-So sladkosnedi? bila je v obliki traktorja. Takrat ni­ ka do konca. Jure se mi pridruži pri Domžalcani so zelo prijetni ljudje, sem imela pravih pripomockov, su­ peki biskvitov in izdelovanju krem. vsaj tisti, ki sva jih doslej spoznala.rovin, še manj pa izkušenj. Niti sa- Pri dekoraciji mi delo raje prepusti, Vsekakor pa zelo sladkosnedi! Še njalo se mi ni, kaj me caka. Pa sva on pa torte fotografira in pakira. In celo tako, da me je enkrat klical go-ga potem skupaj izdelala in na kon­ najpomembnejše, dostavlja po vsej spod, ce imam kaj ostankov od tor-cu sva bila oba ponosna do neba! Sloveniji in še dlje, cez mejo. Naj-tic in biskvitov, da bi jih raje on vzel, Stranka pa mislim da tudi. vec v sosednjo Avstrijo in Hrvaško. kot pa da jih vržem v bio odpad.. sla nik ˜°...ˆ.. 9 | .°.. 2021 | ˆ.° .. ˆ . K°...ˆ........ D°.... .. ...  ° D° ˆ../ °°.. 1.oktober, petek25.oktober, ponedeljek Mestni kino DomžaleMestni kino Domžale Mestni kino DomžaleMestni kino DomžaleMestni kino Domžale Mestni kino Domžale | VONJ PO ROŽAH 18.0018.00 | DIVJA SLOVENIJA 17.00 | VIKI VIKING IN AROBNI ME 17.00 | NI AS ZA SMRT10.00 | LUKA20.00 | GOST Vrtnarska ko edija / La ÿne ¿eur / režiser: Pierre Pi-Glej opis pod 3. oktober.Glej opis pod 3. oktober.Glej opis pod 1. oktober.Ani irani ÿl / Luca / režiser: Enrico Casarosa /Grozljivka / Host / režija: Rob Savage / igrajo: Haleynaud / 2020, Francija / distribucija: Blitz / 105' / Eva100' / sinhronizirano, pri erno za 6+ / Mladi de-Bishop, Je a Moore, E a Louise Webb / 2020, | ISKALCI TARTUFOV 20.0019.00 | NI AS ZA SMRT20.00 | POSLEDNJI DVOBOJ je bila v.asih ena najbolj znanih ustvarjalk vrtnic na.ek na italijanski rivieri doživi nepozabno poletje,Velika Britanija / distribucija: Blitz / 57' / družba Za zamudnikeGlej opis pod 1. oktober. Glej opis pod 14. oktober. svetu, danes pa je njeno podjetje na robu bankrota,polno sladoleda, špagetov in neskon.nih voženj sprijateljev organizira Zoo sestanek z vedeževalko, Doku entarni ÿl / The Truºe Hunters / režiser: a ko v vrtnarijo prispejo trije javni delavci brez izku-skuterji, a za vso poletno zabavo se skriva globokoki je tudi ' edij' za priklic duhov, in ko doja ejo, Michael Dweck, Gregory Kershaw / Globoko v goz­šenj, se bodo njihova življenja spre enila za vedno.11.oktober, ponedeljek 1 .oktober, ponedeljek varovana skrivnost: Luka je v resnici orsko bitjeda se je video klicu pridružil še 'nekdo ali nekaj', je dovih Pie onta na severozahodu Italije raste red-iz drugega sveta, globoko pod gladino orja.že prepozno ... | NI AS ZA SMRT20.15ki in nadvse cenjeni beli tartuf iz Albe, in edini, kiSlamnikarskimuzejMestni kino Domžale Akcijski ÿl / No Ti e To Die / režija: Cary Joji Fu-vedo, kje ga iskati, so posebej izurjeni psi in njihovi18.00 | SRE ANJA POD SLAMNIKI – SAŠA 17.45 | FATIMA 18.00 | GAGARIN 21.30 | SINO I V SOHU kunaga / igrajo: Daniel Craig, Ana de Ar as / 2020,.loveški ko panjoni: peš.ica priletnih ožakarjevROŠKAR: DEDIŠ INA KOT IZZIVDra a / Fati a / režija: Marco Pontecorvo / 2020,Za zamudnikeSrhljivka / Last Night in Soho / režija: Edgar Wri-Velika Britanija, ZDA / distribucija: Karantanija /s sprehajalni i palica i in iskrivi s islo za hu-Dra a / Gagarine / režija: Fanny Liatard, Jéré yght / Igrajo: Anya Taylor-Joy, Tho asin Harcourt Pogovor o obnavljanju kulturne dediš.ine, naPortugalska, ZDA / distribucija: Blitz / 113' / Fati­163' / tajni agent Ja es Bond (Daniel Craig) se je or / topla, poeti.na in pogosto hu orna oda izgi-Trouilh / igrajo: Alseni Bathily, Lyna Khoudri, Ja-McKenzie, Matt S ith, Terence Sta p, Diana Rigg, pri eru dobre prakse na Šenkovi do a.iji na Je- a je dra a o o.i vere, ki jo navdihuje resni.na u aknil iz aktivne službe, a njegov ir ne trajanjajo.e u na.inu življenja; zgodba o strasti, nežnizerske ; o dile ah, težavah in o te , kako lahkozgodba – leta 1917 so ljudje iskali upanje in dobili il McCraven, Finnegan Oldÿeld / 2020, FrancijaRita Tushingha , Michael Ajao / 2021, Velika Bri­dolgo, saj ga za po o. prosi njegov prijatelj iz CIE.vezi ed .loveko in živaljo ter življenju, polne sodelujejo stroka in lastniki; pa tudi o Kofutnikoviso .udež./ distribucija: De iurg / 97' / ÿl , posnet ob de-tanija / 116' / odna oblikovalka lahko na skriv­preprostih užitkov. do a.iji v Srednjih Jaršah in njeni usodi / s Sašojanske rušenju stanovanjskega ko pleksa Citénosten na.in vstopi v London šestdesetih let, kjer KnjižnicaDomžaleRoškar, univ. dipl. etnologinjo in kulturno antro-20.15 | TRI NADSTROPJA Gagarine, v aniri agi.nega realiz a izriše ži-pa gla ur ni tisto, kar se zdi, sanje iz preteklosti6.oktober, sreda pologinjo, konservatorsko svetovalko, zaposleno 16.00i19.00 | IGROTEKA – izposojaAbonma ÿlmski PONEDELJEK in za IZVENvahen portret življenja v priseljenski skupnostipa za.nejo pokati in razpadati v nekaj te nejšega. Izposoja igra. in družabnih iger / kvalitetne didak- Dra a / Tre Piani / režija: Nanni Moretti / po ro-in sredi nje fanta, ki se pred surovo resni.nostjo na OE Zavoda za varstvo kulturne dediš.ine v Kra­ ti.ne, pou.ne in ustvarjalne igra.e / družabne igre anu Eshkola Neva / 2020, Italija, Francija / distri-brani z o.jo do išljije. KnjižnicaDomžalenju se bo pogovarjala Cveta Zalokar. za vse generacije / org.: Knjižnica Do žale.bucija: Fivia / 119' / Nanni Moretti se v razburkani Razstave 13.00i14.00 | TAXžFINžLEX | POSLEDNJI DVOBOJ20.00 pripovedi o treh družinah, žive.ih v isti zgradbi, Izobraževanje / pravno-poslovni portal / zakono-Mestni kino Domžale GalerijaDomžaleGlej opis pod 14. oktober. dotakne te , kot so krivda in pravica, starševska daja in sodna praksa / uporaba portala / spletni18.00 | DIVJA SLOVENIJA MENA ENKOVADOMA IJA | ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE JSKD 18.00 prenos v živo / povezava dostopna na spletni stra-Glej opis pod 3. oktober.odgovornost ter neizbrisne posledice naših odlo-Stalna razstava o k e.ko-obrtniški družini Ah.in ZA REGIJO GORENJSKA.itev / ÿl , posnet po izraelski knjižni uspešnici,in stalna kiparska postavitev del Franceta Ah.ina ni Knjižnice Do žale / org.: portal Tax-Fin-Lex,26.oktober, torek Javni sklad RS za ljubiteljsko dejavnost, ob o.na20.00 | MINARIje prvo režiserjevo delo, ki ne te elji na njegovi Knjižnica Do žale. izpostava Do žale organizira pregledno razstavoGlej opis pod 4. oktober. izvirni zgodbi.Mestni kino DomžaleZADNJA V POSTELJO, PRVA POKONCI PA z naslovo Videz tipnega / razstava bo odprta do10.00 | VIKI VIKING IN AROBNI ME BO VEDNO KAJ DOBREGA V LONCI Mestni kino Domžale oktobra vsak delovnik, razen ob ponedeljkih,15. 12.oktober, torek 19.oktober, torek Glej opis pod 3. oktober. Razstava vezenih stenskih kuhinjskih prti.ev, | VONJ PO ROŽAH 18.00 ed 10. in 12. uro ter ed 17. in 19. uro, ob sobotah predpasnikov in kuharskih knjig iz zapuš.ine ed 10. in 12. uro / vstop prost. Mestni kino DomžaleKD Franca BernikaKnjižnicaDomžaledo žalskih gospodinj kot odraz slovenske bival- Glej opis pod 1. oktober. | NI AS ZA SMRT20.1518.00 | O E 20.00 | JAKOB J. KENDA: TRANSVERZALA 17.30i19.00 | UNIVERZALNO ZNANJE ne kulture v 1. polovici 20. stoletja bo odprta od 5. 2.oktober, sobota Glej opis pod 1. oktober.Glej opis pod 2. oktober.IN APALAŠKA POTDUHOVNOSTI IN PREBUJANJE oktobra do 20. nove bra.Za IZVENPOSAMEZNIKA | LUCIO DALLA IN NJEGOVA PESEM 20.15 KD Franca Bernika 7.oktober, etrtek Potopisno predavanje / gost: Jakob J. Kenda / vodi:Glej opis pod 13. oktober.SLAMNIKARSKI MUZEJ ITALIJE | JOSEPH NZOBANDORA - JOSE: 10.00 Borut Peršolja / Jakob J. Kenda nas bo popeljal po300 LET SLAMNIKARSTVA NA Za za udnike CAR ŽIVALI KnjižnicaDomžalesvojih ro anih Apalaška pot in Transverzala terKD Franca BernikaSLOVENSKEM Doku entarni ÿl / Per Lucio / režija: Pietro Mar- Sobotna otroška matineja / v sodelovanju z ZP /17.00 | PRIKAZNI NE POTRKAJO NA VRATAnastajajo.e vodniku po tej krožni planinski poti. 20.00 | NAVDIH ...Stalna razstava cello / 2021, Italija / distribucija: Fivia / 79' / to ni le za IZVENZa IZVEN Pravlji.na urica / za otroke od 4. leta / spletna pri­poklon velike u u etniku, a pak tudi Italiji, kiDR. MIROSLAV STIPLOVŠEK: UPRAVNI Interaktivni igrano-lutkovni uzikal / Gledališ.ejava / org.: Knjižnica Do žale.Koncert / progra : Ch. Graupner, J. S. Bach , R.je izginila skupaj z nji / ÿl je svetovno pre ieroRAZVOJ DOMŽALSKE OB INE OD Malih Velikih / igrata: Ana Ruter, Jose / glasba in20.oktober, sreda Schu ann, C. Frü hling / nastopajo: Cornelia Her- SREDINE 19. STOLETJA DO LETA 2020 songi: Jose / 30' / pri erno za starost: 3+ / zabavna19.00 | DEMOS NA DOMŽALSKEMdoživel na letošnje Berlinalu. r ann (klavir), Giovanni Nnocchi (violon.elo),in pou.na zgodba o levu, ki si želi biti car.Predstavitev knjige - zbornika / ob 30-letnici sa o-Mestni kino Domžale Mate Bekavac (klarinet) / Navdih … je lahko beženZna.ilnosti ob.inskih prizadevanj za gospodarsko­stojnosti / predstavljajo: avtorji prispevkov / org.:13.oktober, sreda 17.30 | POSLEDNJI DVOBOJ -socialni in prosvetno-kulturni napredek / ogled trenutek, ki spre eni življenje.Tržni prostor Ob…ine Domžale ag. To až Štebe, Knjižnica Do žale. Glej opis pod 14. oktober.ob.asne razstave do žalskega avtorja dr. Mirosla­ | KULINARI NI DOGODEK KUHNA 10.00KnjižnicaDomžaleva Stiplovška v odpiralne .asu uzeja / vstop v 27.oktober, sreda NA PLACMestni kino Domžale17.30i19.00 | UNIVERZALNO ZNANJE 20.00 | SUPERNOVA uzej – skladno z aktualni i zdravstveni ukrepi.Kuhna na plac je dogodek v stilu uli.ne kuhinje, ki že18.00 | VOLKOVI DUHOVNOSTI IN PREBUJANJE Za zamudnikeMestni kino Domžale dve sezoni oživlja dogajanje na do žalske tržne Dra a / Los Lobos / režija: Sa uel Kishi Leopo /POSAMEZNIKADra a / Supernova / režiser: Harry Macqueen /10.00 | PRI ADDAMSOVIH 2CENTER ZA MLADE DOMŽALE igrajo: Colin Firth, Stanley Tucci, Pippa Haywood, prostoru / obiskovalci lahko na stojnicah najdejo lo-2019, Mehika, ZDA / distribucija: De iurg / 95' / Predavanje in delavnica / po knjigah dr. Michaela MLADI ZA MLADE Glej opis pod 24. oktober. P MacQueen, Nina Marlin / Sa in Tusk lej opis pod 2 kalne kulinari.ne specialitete po dostopnih cenah.podnapisi, 10+ / pripoved o otroških željah in odra-DuÀa Newtona / prijave prek e-pošte: denis.bolj-Peter MacQueen, Nina Marlin / Sa in Tusker seDoku entarna razstava prostovoljcev Evropskeslih skrbeh priseljenske družine skozi priz o pisaneka@hot ail.co / org.: Denis Boljka, Knjižnicav ka perju odpravljata na pot .ez Anglijo, da bi17.30 | RESPECT solidarnostne enote, ki jih v okviru projekta MladiMestni kino Domžale do išljije, ki je na Berlinalu prejela glavno nagradoDo žale.obiskala družino, prijatelje in izbrane lokacije izGlej opis pod 9. oktober.za lade gosti Center za lade Do žale. 18.00 | O E ednarodne žirije v sekciji Generation Kplus.njunih preteklih potovanj – skupaj sta že dvajset 20.15 | DUNE - PEŠ ENI PLANET Dra a / The Father / režiser: Florian Zeller / igra-Slamnikarskimuzejlet, a njuno življenje se je drasti.no spre enilo,KNJIŽNICA DOMŽALE 20.00 | SAN REMO Glej opis pod 22. oktober. DOBER TEK, KNJIŽNI JUNAKI! jo: Anthony Hopkins, Olivia Col an, Mark Gatiss /18.00 | PREDAVANJE NA FOLKLORNE TEMEodkar se je Tusker za.el spopadati z zgodnji i Premiera in pogovor z ustvarjalci 2020, Velika Britanija, Francija / distribucija: ConJSKD OI Do žale in FD Groblje, Do žale sta pova-znaki de ence.Razstava likovnih del u.encev OŠ RODICA v okvi- Dra a / režija: Miroslav Mandi¸ / igrajo: Sandi Pa-ru Dnevov evropske kulturne dediš.ine bo naÿl / 97' / ostareli oški zavra.a po o., ki u jo po-bila predavateljici dr. Uršo Šivic (Ljudske pes i v2 .oktober, etrtek vlin, Silva ²ušin, Boris Cavazza, Mojca Funkl, Bar-ogled do 19. oktobra. nuja h.erka. Ko skuša os isliti položaj, v katere seodrskih nastopih) in Anjo Cizel (Vloga u etniške- 21.oktober, etrtek bara Cerar, Lara Ko ar, Barbara Vidovi., Vladi ir KnjižnicaDomžale je znašel na stara leta, za.ne dvo iti v najbližje, v la-ga vodje pri vodenju vaj) k strokovne predavanju NAŠA OB INA V BARVAHstni u in celo v resni.nost, ki ga obkroža / Anthony/ vstopnine ni!KnjižnicaDomžale17.00 | KDO GRE NA SPREHOD V GOZD? Jurc, Safet Muj.i¸ / 2020, Slovenija, Italija / distri­ bucija: Fivia / 85' / Bruno in Duša živita v do uRazstava likovnih del otrok in ladih, ki so sode- Hopkins je za glavno vlogo v ÿl u prejel oskarja.17.00 | O MIŠKI, KI JE ISKALA SIRPravlji.na urica / za otroke od 4. leta / spletna pri­ starejših ob.anov, ob.asno se sre.ujeta, skupajlovali na likovne nate.aju Galerije Do žale, bo Mestni kino Domžalejava / org.: Knjižnica Do žale. Pravlji.na urica / za otroke od 4. leta / spletna pri-na ogled do 16. oktobra. 20.15 | NI AS ZA SMRTpreživljata .as, a vedno sproti pozabljata, da se 18.00 | VOLKOVI java / org.: Knjižnica Do žale. Glej opis pod 1. oktober.poznata, zato sta vesela vsakega novega sre.anja. Glej opis pod 7. oktober.Mestni kino DomžaleUSTVARJALNAJESENGalerijaDomžale10.00 | ŠKRATKI Razstava likovnih izdelkov u.encev 2. d razreda OŠCerkev sv. Lenarta na Krtini20.15 | VONJ PO ROŽAH .oktober, petek 19.00 | JASNA SMARIN: SOZVO JA TIŠINEAni irani ÿl / Die Heinzels – Rückkehr der Hein-Janka Kersnika Brdo – POŠ Blagovica in 3. b razre- Glej opis pod 1. oktober. 19.00 | KONCERT OB ZAKLJU KU Slikarska razstava / na odprtju se bo s slikarko po-zel ännchen / režija: Ute Von Münchow-Pohl / slo-da OŠ Janka Kersnika Brdo, entorici: Nina Gale inFESTIVALA: JESENSKA PESEMMestni kino Domžale govarjal Jurij S ole.venski glasovi: Matej Recer, Maša Derganc, Asja Ka-Tina Pergar, bo na ogled od 18. do 31. oktobra.Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan / ve.er, poln 18.00 | MOJ BRAT LOVI DINOZAVRE14.oktober, etrtek hri anovi., Gašper Jarni, Vesna Pernar.i., Andrej liri.nih in dra ati.nih elodij, poln barvitosti, kot POGLEDIPRETEKLOSTI:GOSTILNE KD Franca BernikaMurenc, Iztok Luzar / 2019, Ne .ija / distribucija: na jo ponuja jesen sa a / na koncertu JesenskaMladinski ÿl / Mio Fratello Rincorre i DinosauriKnjižnicaDomžale20.00 | ZORAN PREDIN POJE ARSENAFivia / 78' / sinhronizirano, 5+ / legendarni škratkiRazstava starih razglednic bo na ogled do 9. ok­pese boste spoznali široko paleto barv, ob.utij,tobra. V sodelovanju z ZP / režija: Stefano Cipani / 2019, Italija / distribucija:17.00 | ZELENA JOPICAZa IZVENiz Kölna so skrivaje po agali estni obrtniko ,opisov narave in življenjskih trenutkov, kot jih je vDe iurg / 101' / ganljiv in obene hu oren ÿl oPravlji.na urica / za otroke od 4. leta / spletna pri-Koncert / nastopajo: Zoran Predin (glavni vokal),dokler jih pred 200 leti ni pregnala žena zlobnegaskladateljih od ro antike do današnjih dni in njiho-java / org.: Knjižnica Do žale. najstniških tegobah, spreje anju druga.nega in la-Juraj Marka. (solo kitara), Bruno Urli¸ (violina inkroja.a – to je zgodba o njihove povratku. vih uglasbitvah v sa ospevih, duetih in tercetih obstnega je posnet po resni.ni zgodbi ter istoi enskispre ljajo.i vokal), Željko Bilbija (bas in spre lja­ 19.00 | JANEZ GREGORI : KLIC klavirski spre ljavi vzbudila pesnikova beseda / Pia18.00 | TRI NADSTROPJA knjigi Giaco a Mazzariola / ladi iz kar 32 držav sojo.i vokal), Miroslav ²ehai¸ (rite kitara in spre- Izobraževanja Brodnik, sopran / Sara Briški Cir an, ezzosopranDOMOVINEGlej opis pod 18. oktober. u podelili Evropsko nagrado ladega ÿl skega ljajo.i vokal), Paul Ke pf (klavir) / Zoran Predin Predstavitev knjige / pogovor / org.: OZVVS Do ­ / Gregor Ravnik, tenor / Andreja Kos a., klavir ob.instva.žale, Knjižnica Do žale.se v gipsy swing aniri pokloni velike u hrvaške-20.15 | NI AS ZA SMRTKnjižnicaDomžale u kantavtorju Arsenu Dedi¸u.Glej opis pod 1. oktober.OTROCI 3.oktober, nedelja20.15 | NI AS ZA SMRT Mestni kino DomžaleVarna in pa etna raba pa etnih telefonov, varno Glej opis pod 1. oktober. 18.00 | SAN REMO 22.oktober, petek 29.oktober, petek obnašanje na internetu, kaj je res in kaj ni res – zaGlej opis pod 7. oktober. Mestni kino Domžale otroke ed 6. in 13. leto . Bodi KUL in pridi na de­ 16.00 | VIKI VIKING IN AROBNI ME 9.oktober, sobotaKnjižnicaDomžale Mestni kino Domžale lavnico. Tvoj pa etni telefon ti bo hvaležen, a iAni irana družinska pustolovš.ina / Vic the Viking 20.00 | POSLEDNJI DVOBOJ 16.00i19.00 | IGROTEKA – izposojaand the Magic Sword / slovenski glasovi / 2019,Zgodovinska dra a / The Last Duel / režija: Ridley17.30 | DUNE - PEŠ ENI PLANETin o.i pa še bolj.Ne .ija, Francija, Belgija / distribucija: Blitz / 77' / ešminov park, ŠumberkZnanstveno-fantasti.na pustolovš.ina / Dune / reži-Glej opis pod 1. oktober. 10.00 | VODEN OGLED PO PRAVLJI NI POTIScott / igrajo: Matt Da on, Ben Aºeck, Ada Vikiju ed Vikingi ni enakega: ni zelo o.an, je paja: Denis Villeneuve / po ro anu Franka Herberta /NAJSTNIKI Otroci bodo v Pravlji.ne Šu berku na nadvse po-Driver, Jodie Co er, Željko Ivanek, Clare DunneMestni kino Domžale2020, ZDA, Madžarska, Kanada / distribucija: Blitz /Digitalni najstniki ed 14. in 17. leto vabljeni na zelo pa eten, ko njegov o.e in vaški poglavar Halvar e bni isiji – lisi.ki bodo po agali najti izgu-/ 2021, ZDA, Velika Britanija / distribucija: Blitz /10.00 | MALI ŠEF: DRUŽINSKI POSLI od zapriseženega sovražnika ukrade .arobni e., ki155' / ÿl ska priredba znanstveno-fantasti.ne klasi-workshop svetovalne delavnice: seksting, bullying, bljeni sla nik, ki je zanjo, pa tudi za vse druge ži-152' / kralj Charles VI. odlo.i, da ora vitez JeanAni irana družinska pustolovš.ina / The Boss vse spre eni v zlato, ed vikingi nastane z eda ...ke Franka Herberta, o sinu iz vplivne družine, ki utrolling, cyberhate, ¿a ing, chatting, selÿji, zasvo­ vali na Šu berku ter celo za vse ljudi v Do žalah,de Carrouges svoj spor z oprodo razrešiti v dvobojuBaby: Fa ily Business / režija: To McGrath / zaupajo nadzor nad najbolj vredno snovjo in najboljjenost ... Kul pogovori, zaupanje, pri eri, rešitve. 18.00 | DIVJA SLOVENIJA sila po e bna re. / pot je dolga 3,54 k , na njej/ Ridley Scott predstavlja epsko zgodbo o izdaji inscenarij: To McGrath, Michael McCullers, po vitalni ele ento v vsej galaksiji / onu entalni Doku entarni ÿl / režija: Matej Vrani. / nasto-boste pridelali 134 nad orske višine / za vsa do-pravici, u eš.eno v Francijo 14. stoletja. ÿl , ki ga je treba videti na velike platnu.knjigah Marle Frazee / 2021, ZDA / distribucija:STARŠIživetja na poti bo družina potrebovala okoli tri ure.Karantanija / 107' / sinhronizirano, 7+ / brata Ti pa: Jure Longyka / 2021, Slovenija / distribucija:Analogni zbegani starši in digitalni otroci: delav-Fivia / novi ÿl Mateja Vrani.a (Ptice jezer) je15.oktober, petek 20.15 | TRI NADSTROPJAin Ted Te pleton sta v nadaljevanju ani irane ko-nice za starše, ki bi radi izvedeli osnove: kaj oj Mestni kino Domžale Abonma ÿlmski PETEK in za IZVEN edije že odtujena odrasla, a pak novi ali šef ju .udovit doku entarni prelet skozi bogastvo na­otrok dela na spletu, kje so eje, kako ohraniti ravnega okolja v Sloveniji / ÿl u dajejo poseben10.00 | TA KE NA PATRULJI Kulturni dom GrobljeGlej opis pod 18. oktober. bo s .isto novi pristopo zbližal in za.el z novi nadzor in kako u po agati. Ani irani ÿl / Paw Patrol: The ovie / režija: pe.at izje no redko videni prizori v naravi.19.00 | PO ASTITEV KRAJEVNEGA družinski poslo . Cal Brunker / slovenski glasovi: Glorija Forjan, PRAZNIKASENIORJI 20.00 | VONJ PO ROŽAHRok Mlinar, Teja Bitenc, Ti otej Ovni.ek, Uroš23.oktober, sobota 18.00 | VONJ PO ROŽAH MePZ KLAS in FD Groblje, Do žale bosta Krajevni1) Brezpla.ni ra.unalniški te.aj za za.etnike Glej opis pod 1. oktober. Glej opis pod 1. oktober. Buh, Vesna Slapar, Aleksander - Alex Volasko,skupnosti Jarše - Rodica podarili nastop / vabljeni,(osnovna uporaba ra.unalnika in interneta). Mestni kino Domžale Nina Kaludjerovi¸ - Nina Kay / opre ljeni z novi ivstopnine ni! 10.00 | TA KE NA PATRULJI20.15 | DUNE - PEŠ ENI PLANET2) Brezpla.ni izpopolnjevalni ra.unalniški te.aj, 4.oktober, ponedeljek pripo o.ki in opre o se bodo Riki in njegovi po- Glej opis pod 22. oktober. Glej opis pod 9. oktober.kjer boste spoznali pa etni telefon, e-pošto, Fa- gu ni junaki na štirih nogah skupaj podali v boj,Mestni kino Domžaleda rešijo prebivalce sosednjega esta.16.oktober, sobota 18.00 | VONJ PO ROŽAH cebook ... 30.oktober, sobota rijave na: helena.prelc@dom.sik.si ali 01 724 17.30 | MINARI Glej opis pod 1. oktober. 18.00 | VONJ PO ROŽAH KD Franca Bernika 12 04. Dra a / Minari / režija: Lee Isaac Chung / 2020, ZDA / distribucija: Cine ania / 115' / Minari je nežna inGlej opis pod 1. oktober.10.00 | BRATA GRIMM: RDE A KAPICA20.15 | DUNE - PEŠ ENI PLANETMestni kino DomžalePrva ra…unalniška pomo… obsežna zgodba o .lovekovih koreninah, spre ljaSobotna otroška matineja / za IZVENGlej opis pod 22. oktober 10.00 | PRI ADDAMSOVIH 2 20.15 | RESPECT Lutkovna predstava / Mestno gledališ.e Ptuj, Gle-Glej opis pod 24. oktober.Vsak drugi petek v esecu ed 12.00 in 14.00 brez- pa korejsko-a eriško družino, ki se v iskanju a e-Biografska glasbena dra a / Respect / režija: Liesl riških sanj preseli na ajhno k etijo v Arkansasu.dališ.e Labirint / režija: Saša Jovanovi¸ / nastopa:pla.na po o. pri uporabi ra.unalnika. Prijave: 01 To y / igrajo: Jennifer Hudson, Forest Whitaker,17.00 | DUNE - PEŠ ENI PLANET 24.oktober, nedelja Tina O an / 40' / pri erno za starost: 2+ / Rde.a724 12 04 (Gorazd Jesihar, Janez Dolinšek). Marlon Wayans, Audra McDonald, Marc Maron, Glej opis pod 22. oktober. 20.00 | O E kapica se odpravi v gozd, da bi obiskala babico, Tituss Burgess, Tate Donovan / 2020, ZDA / distri-Mestni kino Domžale Glej opis pod 2. oktober. ta pa sre.a zelo la.nega volka.20.00 | NI AS ZA SMRT bucija: Karantanija / 145' / zgodba o eni najve.jih15.30 | PRI ADDAMSOVIH 2 Glej opis pod 1. oktober. 5.oktober, torekpevk in pianistk našega .asa, Arethi Franklin, ki jo20.00 | TJAŠA MISLEJ: NAŠE SKLADIŠ EAni irana dogodivš.ina / The adda s fa ily 2 / Koledar dogodkov upodablja oskarjevka Jennifer Hudson. Za IZVENrežija: Greg Tiernan, Conrad Vernon / slovenski 31.oktober, nedelja Mena…enkovadoma…ijaPrešernovo gledališ.e Kranj / režija: Mateja Ko-glasovi: Uroš S olej, Iva Krajnc Bagola, Lija Trun-Zbral in uredil: MatijaKralj 18.00 | ZADNJA V POSTELJO, PRVA POKON-10.oktober, nedeljakol / igrajo: Vesna Pernar.i., Vesna Slapar, Vesnakelj, Srdan Milovanovi.a, Maja Kon.ar, Žiga Buni.a Fotogra ije: promocijsko gradivo, Gospo- Mestni kino Domžale Jevnikar, Darja Reich an, Borut Veselko, Blaž Se-/ 2021, Velika Britanija, Kanada, ZDA / distribucija:dinjski teaj v ruštvenem domu v omža- CI PA BO VEDNO KAJ DOBREGA V LONCI16.00 | PRI ADDAMSOVIH 2 Odprtje kulturno-zgodovinsko-kulinari.ne razsta-Kulturni dom na Mo…ilniku Dobtnikar, Miha Rod an, Aljoša Ternovšek, MirandaKarantanija / 93' / letošnja jesen bo znova stra-lah, 1912 (avtor Peter Nagli; vir: zasebna Glej opis po 24. oktober. ve v sklopu DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDI-16.00 | GUSAR BERTOTrnjanin / 90' / brez od ora / Socialna dra a – šljiva, saj se vra.a ena najstrašnejših, najbolj ne-zbirka Matjaža Šporarja) Š²INE: DOBER TEK! / po razstavi bosta vodili avto-Za abonma in izvensa o da je v resnici s ešna kot ko edija. vsakdanjih in bizarnih družin na svetu – družina18.00 | NELLI RAP: AGENTKA ZA POŠASTI Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu rici razstave Veronika Poga.ar in Katarina Rus Kru-Gusar Berto živi ob jezeru, ko ga nekega dne obiš.eAdda s, ki se bo odpravila na družinske po.itnice.Družinska ko edija / Nelly Rapp – MonsteragentSla nik. Za to.nost infor acij odgovarja prija­ šelj / pogostitev po starih receptih: Ivankine do- ali de.ek Luka, in ko u Berto zaupa skrivnost17.oktober, nedelja / režija: A anda Adolfsson / 2020, Švedska / dis­ 17.30 | FATIMAvitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spre­brote, Rado lje, pokrovitelj: Vinska klet Vid arsvojega življenja, postaneta prava prijatelja in sku- Glej opis pod 18. oktober.tribucija: Fivia / 92' / podnapisi, 8+ / Nelly obožuje e be progra ov in si pridržuje pravico do kraj-Do žale / razstava bo odprta do 20. nove bra /paj odjadrata na orje, kjer najdeta pravi zaklad,Mestni kino Domžale pošasti, va pirje in zo bije, edte ko o.e in so-šanja prispelih infor acij. Infor acije o dogodkihvstop prost / udeležba in ogled razstave – skladnoki se i enuje prijateljstvo / gostuje Studio ANIMA15.00 | VIKI VIKING IN AROBNI ME 20.00 | DUNE - PEŠ ENI PLANETšolci ne delijo njenega navdušenja – a pak sa iv novembru 2021 pošljite do 18. oktobra na z aktualni i zdravstveni ukrepi. Medvode / infor acije in rezervacije: 041 420 610. Glej opis pod 3. oktober. Glej opis pod 22. oktober. so krivi, .e ne vedo, kaj je res zani ivo. naslov:koledar@kd-domzale.si. iz naših vrtcev in šol Priznanje Kljuc do ucenja projektu Podpora mladim z avtizmom v mladinskem delu V letu 2019 smo v Centru za mlade Domžale organizirali mednarodno mobilnost mladinskih delavcev Podpora mladim z avtizmom v mladinskem delu. Projekt je potekal med 16. avgustom in 1. septembrom 2019 v sodelovanju z društvom ASPI – Društvo za pomoc mladostnikom in odraslim s spek­troavtisticno motnjo. Sodelovalo je14 udeležencev iz Slovenije, Špani­je, Grcije in Estonije. Glavni cilj pro-jekta je bil, da udeleženci pridobi­jo novo znanje in izkušnje pri delu z mladimi z avtizmom ter spoznajo specifiko potreb in možnosti prila­goditev za že obstojece metode dela s ciljem v najvecji možni meri vklju-cevati tudi mlade s posebnimi potre­bami. Udeleženci so delili svoje iz­kušnje in dobre prakse iz svojih or-ganizacij ter skupaj pripravili delav-nice za mlade uporabnike Društva ASPI in tako svoje znanje preizkusili tudi v praksi, pod mentorstvom tre­nerk. Uporabljene metode in delav-nice smo zbrali v prirocniku, ki je na­menjen organizacijam, ki se srecuje­jo zmladimi zavtizmom, in vsemti­stim, ki jih zanima podrocje avtizma. Projekt je kot primer dobre prakse prepoznala tudi nacionalna agencija Movit in ga uvrstila med nominiran­ce za priznanja najboljšim projektom 2019/2020. V Centru za mlade smo ve­seli in ponosni, da smo prejeli prizna­nje Kljuc do ucenja in s tem še doda­tni zagon za pripravo novih projektov. Na Movit so zapisali: »Projekt nas je navdušil s strukturiranim pristopom k ucenju udeležencev projekta in celotne organizacije in naslavljanja zaznanih potreb ter raznolikostjo metod za spre­mljanje ucenja, ki so jih uporabili.« Projekt je potekal v okviru progra-ma Erasmus+ Mladi v akciji, ki ga v Sloveniji izvaja nacionalna agenci­ja Movit. Vec o novih mednarodnih projektih Centra za mlade Domža­lesilahkopreberetenanašispletni strani www.czm-domzale.si. Foto: Movit Juhuhu, poletno pocitniško varstvo je tu! Tudi letos je Zveza prijateljev mladine Domžale v prostorih Društva Lipa za otroke od 1. do 6. razreda organizirala poletno pocitniško varstvo. Skupaj smo se družili zadnja dva te­dna v avgustu, vse do konca poletnih pocitnic. Prvi dan programa je bil na­menjen spoznavnim igram, s kateri-mi smo se bolje spoznali in poveza­ li. Sledila je ustvarjalna delavnica iz naravnih materialov in odpadne em-balaže. Vsak soncen popoldan smopreživeli na igrišcu OŠ Venclja Per-ka. Drugi dan smo obiskali Knjižni-co Domžale. »Najboljša je knjižnica, ker se nauciš vec, kot misliš!«. Sredo smo popestrili z lovom na skriti za­klad, naslednji dan pa smo ustvarjali Podvodni svet. Petkovo vrocino smo pregnali z vodnimi igrami. Tudi dru­giteden sejevelikodogajalo.Pone­deljek smo odprli z indijanskim dne­vom. Izvedeli smonekaj zanimivo­sti o Indijancih ter izdelali indijan­ske okraske, perjanice in tipije. V to-rek smo si poslikali majice. Obiskali so nas tudi policisti. »V pocitniškem varstvu mi je bilo najbolj všec, da so prišli policisti, ker so pokazali veliko novih stvari, ki jih še nisem vedel o policiji. Policija je zakon.« V cetrtek smo obiskali kino, v petek pa nam je poveljnik Franci Mlakar razkazal Ga-silski dom Stob - Depala vas ter mu-zej. »Všec mi je bilo, ko smo šli h ga­silcem. Pri gasilcih mi je bilo všec, da nam je pokazal opremo.« Zadnji dan nas je obiskal cebelar Andrej Jus. Z njim smo se sprehodili po cebelarski ucni poti ob Kamniški Bistrici vse do apiterapevtskega ucnega cebelnjaka pri Centralni cistilni napravi Domža­le - Kamnik. Tam smo spoznali življe­nje cebel, cebelarsko opremo in api­terapijo. Za konec smo se posladkali z domacim medom. Še nekaj utrinkov otrok: »Tukaj je super. Najbolj mi je bilo všec, ko smo šli v kino.« »Najbolj so mi bile všec vodne igre. Všec mi je bil tudi lov na zaklad. Spoznala sem nove prijateljice.« »Na pocitniškem varstvu smo se imeli zelo fino. Spoznala sem nove prijateljice. Najbolj so mi bile všec vodne igre in lov na zaklad. Igra­li smo se družabne igre in ustvarja­ li. Plesali smo, peli, in se zabavali.« Urška Bregar glas mladih KON’NICHIWA NA PARAOLIMPIADI Definitivno mi je ta izkušnja dala dodaten zagon in tudi zaupanje vase, da se lahko borim z najboljšimi na svetu. LUKA TRTNIK, NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA MENGEŠ Japonski pravimo dežela vzhajajocega sonca. Tokio, glavno mesto (z okolico ima kar 39 milijonov prebivalcev), je med drugim poznan tudi po Tokijskem stolpu, ki je visok 333 metrov (navdih so dobili po Eifflovem stolpu v Parizu – kjer bodo potekale naslednje olimpijske igre 2024), od letos pa je Tokio poznan tudi po olimpijskih ter paraolimpijskih igrah. Težko recem, nocem tako razmi-Hrane smo imeli na izbiro zelo veli-Ljubljano oziroma na letališce Jo-šljati – kaj bi bilo, ce bi bilo. Žreb ko in non-stop, 24 ur na dan. Bila je žeta Pucnika – Brnik in let tja kako je bil, kakršen je bil, in s trener-azijska, japonska, evropska in ve-uro. Vse skupaj skoraj cel dan, ce jem sva naredila, kar sva lahko. De-ganska kuhinja. Jaz sem jedel ja-upoštevamo casovni preskok, raz­finitivno verjamem, da so tam bili ponsko in evropsko. Poskusil sem liko sedem ur. V letalu sem skušal igralci, ki jih lahko premagam in ki japonsko Ramen in Phoo juho, ki cim vec spati, da bi cas hitreje mi- bilo, kar je velika škoda, to sem res sem jih tudi že premagal. sta bili odlicni. Všec mi je njihov nil. Drugace pa sem se že prej na pogrešal. Glede na situacijo mislim, riž. Jedel sem še par morskih jedi, tekmovanja peljal z letalom, ven­da so Japonci naredili vse, kar so Si imel kaj treme ob nastopih – ki so bile nenavadne na pogled, a dar ne tako dalec kot tokrat. Bil lahko, boljše skoraj ne bi moglo biti. olimpijske igre le niso kar tako, zelo okusne. Ena morska jed mi je sem že v Angliji, kjer sem bil pova- Kako ti je šlo na tekmovanju – v kajne? bila še posebej všec, a sem ime jedi bljen na priprave s strani Angleške Kako je bilo poskrbljeno za predtekmovalnem delu si imel Trema je vedno prisotna in tudi že pozabil. paraolimpijske reprezentance pod udeležence ob prihodu v Tokio? kar težka nasprotnika? mora biti, ampak v ravno pravi koli-vodstvom Gorazda Vecka, za kar Na letališcu so naju s trenerjem, sku-Da, res je, žreb mi je za nasprotnika cini, in mislim, da sem jo kar dobro Kaj se ti je najbolj vtisnilo v sem mu zelo hvaležen, in na Fin-paj še z drugimi športniki iz razlic-dodelil Kitajca, ki je cetrti na svetu, obvladoval, ceprav je bilo vcasih spomin na teh paraolimpijskih skem, na tekmovanju v namiznem nih držav, pricakali Japonci, ki so nas in Japonca, ki je šesti na svetu. Azijci težko. Na tekmovanje nisem prišel igrah? tenisu. prijazno pozdravili ter usmerili v pa-nekako veljajo za vodilne v tem špor-z nobenimi pricakovanji, samo da V bistvu mi je bilo v celoti gledano raolimpijsko vas. Predno pa smo od-tu, nikakor pa to ni pravilo. Vseka-dam vse od sebe in to sem tudi na-všec vse, najbolj pa se mi je vtisni-Kako je bilo ob prihodu domov, te pravili tja, smo morali narediti še ve-kor pa si ga res ne želiš dobiti že ta-redil. Važno je, da so moja družina la v spomin namiznoteniška dvo-je kdo pricakal? liko stvari, med drugim je bil to test koj v prvem krogu. Proti Kitajcu Liau in trenerja zadovoljni z menoj. rana, ki je bila definitivno najlep-Ob prihodu domov sem bil seve­na covid-19, merjenje vrocine in pre-Keliju sem sicer izgubil z 0:3 (-9, -9, ša in najboljša stvar teh iger. Bila je da vesel, vedno se je lepo vrni­gled dokumentacije. Ko pa sva prišla -6), vendar sem igral zelo dobro. Po-Že ciljaš na naslednje olimpijske rdece barve in povsod polno luci. ti domov. Na letališcu me je prica­v paraolimpijsko vas, sta naju tamkazal sem, kaj zmorem in navdušil. igre – Pariz 2024? Modre mize so tako prišle še bolj kala moja družina, mami Sandra, cakala vodja odprave dr. Boro Štrum-Z igro sem bil zadovoljen, enako tudi Da, seveda, je to cilj, vendar je pred do izraza. Ko sem stopil k eni od oci Peter in sestra Nastja. Obje­belj in njegova pomocnica Jana Can-moj trener Ožbej Porocnik. V drugo tem še mnogo drugih tekem, na ka-teh miz, sem bil zelo srecen in po-li smo se, veseli so bili, da sem se der, ki sta naju lepo sprejela in nama sem se pomeril z Japoncem Katsuyo-tere se moram dobro pripraviti. S nosen. Zavedel sem se, kje sem in živ in zdrav vrnil domov. Seveda razkazala vas. Bivala sva v apartmaju shijem Yagijem in ta je bil prepro-trenerjema Ožbejem Porocnikom in koga predstavljam! sem kupil vsakemu darilce iz To-skupaj s strelsko ekipo. Lepo smo se sto boljši. Presenetil me je. Dobro je Davidom Orešnikom že delamo na-kia, da ne bodo pozabili, da sem razumeli in se imeli super. menjal servis, lahko mu samo cesti-crte in strategijo treningov. Olimpij-Si po koncanih nastopih moral bil tam, hahaha. So mi pa tudi tam, da se je dobro pripravil in videl, ske igre so zelo pomembne in tudi takoj domov v Slovenijo, ali starši pripravili presenecanje. Ko Si imel mogoce težave s kaj mi ne gre. Super je odigral. Mislil najbolj prepoznavne, a tudi druga si še lahko navijal za naše sem prišel domov v svojo sobo, je prilagajanjem (casovna razlika, sem, da bo igra cisto drugacna. Ni se tekmovanja so prav tako pomemb-paraolimpijce? bila ta prenovljena, prebeljena in povsem drugacna kultura …)? izšlo. Sploh ni bilo tako, kot sem si na, tega ne smem pozabiti. Vsak tur-Po mojih koncanih nastopih sva dobil sem novo posteljo, ki je res Ne, s prilagajanjem nisem imel težav, zamislil, predvsem po dobri igri s Ki-nir je treba odigrati kot olimpijske morala s trenerjem takoj spakirati carska, vecja in višja od prejšnje. casovna razlika mi tudi ni delala pre-tajcem. S trenerjem sva slabo predvi-igre – in obratno, brez popušcanja. in zjutraj po njihovem casu že od-Res super. glavic, že prvo noc sem brez težav spal dela, kako bo igral. Pa še težave sem iti s prizorišca. Tako je bilo z vse- Si mogoce imel kaj casa za ogled Si takoj nadaljeval s treningi? in podnevi normalno funkcioniral. imel s servisi, sodniki me še niko-mi tekmovalci, vsak je imel le 48 Kultura je res povsem drugacna, ven-li toliko opominjali, da narobe ser-samega mesta Tokio in njegovih ur casa, da odide. Tudi to je velika Ne, trener Ožbej mi je dal teden dni dar se v paraolimpijski vasi to ni ob-viram in to me je zbegalo. Vedno bi znamenitosti? škoda, saj bi prav z veseljem z na-pocitka in res sem si ga privošcil! cutilo. Japonci so zelo prijazen narod lahko bilo bolje, ampak v danem tre-Za ogled bi se cas že našel, vendar vijanjem vzpodbujal naše pri dose-No zdaj pa že vsak dan pridno tre-in zelo dobro sem se pocutil med nji-nutku sem naredil vse, kar sem lah-zaradi ukrepov proti pandemiji ni-ganju rezultatov. Tako sem zamudil niram. mi. Je pa res, da veliko stikov nismo ko, za zmago pa se žal ni izšlo. Kljub smo smeli iz paraolimpijske vasi. tudi osvojitev dveh medalj, ki ju je imeli, predvsem zaradi covida-19. vsemu sem bil zadovoljen, dobil sem To je res škoda, saj bi si mesto in osvojil Nani, parastrelec, s katerim Lepo, kakšne nacrte imaš za dragoceno izkušnjo in zdaj s trener-morda okolico z veseljem ogledal. sem bil v apartmaju in smo se zelo naprej? Kakšni so bili pogoji na jem vemo, kako naprej. Definitivno Morda nikoli vec ne bom šel na Ja-zbližali. Nani je res super oseba. Nacrti se niso spremenili – na pol-tekmovanju, je bilo vroce? mi je ta izkušnja dala dodaten zagon ponsko. Tako pa smo le od dalec, iz no treniranje naprej in brez popu-Zunaj je bilo zares zelo vroce, dvo-in tudi zaupanje vase, da se lahko vasi, gledali in fotografirali Tokio, Torej te je cakala dolga pot šcanja na vsaki tekmi bom boljši in rana, v kateri smo namiznotenisaci borim z najboljšimi na svetu. kolikor smo lahko. domov. Kako je bilo, si se že kdaj bolje pripravljen, v to verjamem, in trenirali in igrali, pa je bila klima-peljal z letalom? v prihodnost gledam zelo pozitiv­tizirana, tako da je bilo super. Mize Žal se nisi uvrstil v finalni del Kako pa je bilo s prehrano – si Pot je bila res dolga. Let iz Tokia v no. Obkrožen sem s pravimi oseba-so bile vrhunske, všec mi je bil tudi tekmovanja – bi bilo ob malo poizkusil tudi kakšne njihove Frankfurt je trajal približno dva-mi, da mi uspe. Zdaj je vse na meni celoten ambient in barve v dvorani. drugacnem žrebu to izvedljivo? tradicionalne jedi? najst ur, potem cakanje na let v in ne bom jih razocaral! . starejši Delovni sestanek z ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem Glavni namen delovnega sestanka je bila dejanska seznanitev z razmerami na terenu. V petek, 3. septembra 2021, so nas v Medgeneracijskem centru Bistrica Domžale, socialno varstvo, d. o. o., s svojim obiskom pocastili minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, poslanka Evropskega parlamenta Ljudmila Novak, poslanka TadejaŠuštar, predsednik obcinskega od­bora Domžale Peregrin Stegnar in uradna govorka za predsedovanje Urška Pregl. žili posledice covida-19. Direktor medgeneracijskega centra Primož Cimerman pa je gostom razkazal tudi notranjost kompleksa, saj MGC Bistrica združuje tako oskrbovana stanovanja in dom za stare kot tudi posamezne lokale, ki si delijo sku­pni vhod in skupne prostore. Tovr­stna organizacija je velika prednost za naše stanovalce, saj jim omogo-ca kvalitetno in aktivno preživlja­nje tretjega življenjskega obdobja Pomemben obisk so v avli doma pricakali stanovalci centra in vsake-mu izmed gostov podarili simbolic­na darila, ki so jih izdelali v sklopu aktivnosti, ki jih Medgeneracijski center Bistrica nudi ter s pomocjo katerih ohranjamo oziroma krepi-mo motoricne sposobnosti ter oseb­nostno in socialno strukturo naših stanovalcev. Glavni namen delovnega sestan­ka je bila dejanska seznanitev z raz­merami na terenu, ki so pod resor-no pristojnostjo ministrstva, saj ves cas pozorno spremljajo razmere s covidom-19 ter vzporedno prilaga­jajo ukrepe, da bi v kar najvecji mo-žni meri preprecili ali pa vsaj ubla­ter ohranjanje vpetosti v družbo in družbeno dogajanje. V prijetnem pogovoru smo goste seznanili z nacinom dela ter meto­dami in tehnikami, ki jih pri delu s starejšo populacijo uporabljamo v našem centru. V MGC Bistrica se namrec zavzemamo za vzpostavlja­nje kakovostne starosti, v kateri po­samezniki ohranjajo svojo edinstve-no identiteto, avtonomnost in do-stojanstvo, obenem pa zaposleni s skupnimi mocmi krepimo moc upo­rabnikov, zato jih vkljucujemo v do-gajanje ter se poslužujemo individu­aliziranih pristopov pomoci in pod-pore. Maja Drolc Jubilantka Julka Brumen praznovala 90. rojstni dan Hvala mojim trem dekletom za skrb in veselje Življenje je lepo, mi je v zacetku na­jinega pogovora povedala gospa Jul-ka Brumen, ki je 15. avgusta 2021 pra­znovala 90. rojstni dan. Še posebej, ce imaš tri dekleta in njihove druži­ne, ki skrbijo zate in ti prakticno že­lje berejo iz oci, je nadaljevala in, ko je pogledovala svoje tri hcerke, so bile njene oci še posebej blešcece. Obraz, ki niti slucajno ne prica, da je za ju­bilantko že devet desetletij, je postal zamišljen, ko sva se vrnili v preteklost – v Trebnje, kjer je bila rojena kot še­sta med 11 otroki. Mami Francki, ju­bilantka se spomni njene nepozabne skrbi in dobrote, ter ocetu Janezu ni bilo lahko na majhni kmetiji. Boljše življenje sta družini skušala zagotovi-ti z delom pri bližnjih kmetih – s ta­berhom. Jubilantka je malce žalostna, a le za hip, ko me spomni, kako je že pri devetih letih morala služiti, kar je bilo v tistih casih navada, za majhno deklico pa prakticno konec otroštva. Osnovno šolo je, kolikor je bilo casa, obiskovala v Dolenji Nemški vasi. Spomni se, kako so si doma otroci iz­posojali cevlje, ker ni imel vsak svo­jih. Cas pa je še poslabšal zacetek dru­ge svetovne vojne. Že leta 1940 je umrl oce in skrb za veliko družino je s po­mocjo otrok prevzela mama. Vojna je bila za Kasteliceve zelo kruta, posebej leto 1943, v katerem je izgubila tri bra-te. Sedemnajstletni je padel v partiza­nih, dva, še otroka, sta na paši našla bombo in v eksploziji oba umrla. Ko mi to pripoveduje, so njene oci žalo­stne, to je bil res krut cas. Po koncu vojne je krajši cas služi-la na eni od kmetij, pri sedemnajstih pa se je odpravila v Domžale, kjer so že bili sorodniki. Zaposlila se je v Toku in nato tam delala do upokoji­tve – 15 let pri Zornu, 15 let pri Okr­šlarju, zadnjih pet v Usnjarni. Naj­vec je krojila, ce pa je bilo treba, ji niso bila tuja niti druga dela. Isto leto kot jubilantka je v Dom-žale s Ptuja prišel mladi Stane Bru-men in z jubilantko sta se spoznala na enem od plesov v Grobljah. Ob teh spominih se gospa Julka poredno na­smeje in rada obuja spomine, kako sta se leta 1952 porocila in našla svoj dom v majhni hišici, starejši Dom-žalcani se je najbrž spomnijo v križ­išcudanašnjeLjubljanskeinRojske ceste. Lastnica Francka Grošelj, re-kli so ji kar teta Francka, ju je prija­zno sprejela. Pozneje sta hišico, da­nes je to Rojska cesta 2, in zemljišce okoli nje odkupila in svojim trem de­kletom Slavi, Mileni in Tanji zacela graditi dom. »Ni nama bilo lahko. Pri­dno sva delala, tudi ob pomoci prija­teljev in sorodnikov, se odrekala, gra­dila hišo,« pripoveduje in je žalostna, ko pove, da je leta 1970 v prometni nesreci umrl možStaneinoce treh mladoletnih deklet, najmlajša Tanja je imela le dve leti in pol. Dober mož in ati je bil, povejo samain dekleta. Zbrala je vse moci, pomagali so tudi sorodniki in prijatelji. Bila je zelo od­govorna in skrbna mama, saj je kljub težkim casom, ob izgubi moža in oce­ta, dekleta lepo vzgojila in povezala med seboj. Pozneje ji je bil v veliko pomoc in oporo sosed Jože Vidmar, s katerim sta tudi prijateljevala vec kot 30 let. V toplem domu danes živi s hcerko Tanjo, Slavi in Milena pa sta ji tudi vedno v pomoc. Skupaj ima jubi­lantka pet vnukov in šest pravnukov. Prijetno srecanje s podžupanjo Obcine Domžale mag. Renato Ko-sec in predsednico Medobcinskega društva invalidov Domžale, katere­ga clanica je že vrsto let, Vido Per-ne, ki jo je spremljala poverjenica za to obmocje Joži Vidmar, je bilo za ju­bilantko prijetno presenecenje. Ve­sela jih je bila, tudi vošcil in dobrih želja, in obljube, da pridejo ob nje­nem stotem rojstnem dnevu. Gospa Julka je tudi clanica Društva upoko­jencev Domžale, rada pa se spomi­nja, kako je z društvom invalidov, ki jo veckrat obišcejo, vcasih šla na iz-let in letovanje. Res je bilo prijetno. Hvala, jubilantka Julka Brumen, za prijetne spomine in naj vas spo-mini na vaše bogato življenje, skrb in ljubezen vaših treh deklet ter drugih domacih,predvsempa zdravjespre­mljajo tudi na vaši nadaljnji poti. Vera Vojska Foto: Vido Repanšek V domu upokojencev se soocajos kadrovskim pomanjkanjem Kadrovska kriza v domovih za starejše in drugih socialnovarstvenih zavodih v Sloveniji je bila že pred epidemijo velika, zdaj pa se je še zaostrila. O neuspešnih razpisih za zapolnitev vecine prostih delovnih mest poroca­jo iz vecine domov za starejše, tudi iz Doma upokojencev Domžale. Raz-mere so zaskrbljujoce zlasti pri po­klicih, kot so kuhar, bolnicar nego­valec, delovni terapevt, fizioterapevt ter medicinska sestra in tehnik zdra­ vstvene nege. Skupnost socialnih za­vodov Slovenije, ki združuje izvajal­ce institucionalnega varstva starej­ših in posebnih skupin odraslih v Sloveniji,terpristojniministrstviže dlje casa opozarjajo, da je treba spre­jeti nujne ukrepe za reševanje kadro­vske krize, a doslej brez uspeha. Potrebni so sistemski ukrepi »Predanost in empatija zaposle­nih ne moreta in ne smeta v nedogled nadomešcati nujno potrebnih sistem­skih rešitev s strani države. V prvi vrsti je treba sprejeti nove, ustrezne kadro­vske standarde in normative, ki teme­ljijo na potrebah današnjih stanoval­cev domov za starejše. Te so danes bi-stveno drugacne kot pred 30 leti. Po-leg tega pa je treba te deficitarne po­klice z boljšim placilom in bolj prila­godljivimi oblikami zaposlitve naredi-ti privlacnejše za iskalce zaposlitve,« je kriticna Nataša Zalokar. V Domu upokojencev Domžale delajo srcni, stanovalcem predani zaposleni, ki so kljub težkim delov­nim razmeram kolegialni, solidar­ni in v skrbi tako za stanovalce kot drug za drugega. »Zaradi epidemije smo se v domu še dodatno povezali, še bolj si pomagamo. Zaposlene ce­nim in jih obcudujem. Ponosna sem na celoten kolektiv, ki vsakodnevno dokazuje, da je v slogi moc,« svoje zaposlene pohvali direktorica dom­žalskega doma upokojencev, v kate-rem je zaposlenih 94 ljudi, od tega je iz razlicnih razlogov odsotnih se­dem sodelavcev, dve sodelavki pa se bosta še letos upokojili. Trenutno bi v domu nujno potrebovali predvsem negovalno osebje, vsaj pet bolnicar­jev negovalcev in dva tehnika zdra­vstvene nege. Iskrene cestitke ob 80. rojstnem dnevu Castni predsednik Gasilske zveze Domžale Marjan Slatnar V zacetku avgusta 2021 je tovariš Mar- tudi Priznanje Matevža Haceta, naj­ vljal, pa naj so bili namenjeni le cla­ jan Slatnar, eden najbolj prepoznav­ višje priznanje v gasilstvu, za dolgo­ nom posameznega društva ali zbra­ nih clanov gasilske organizacije, ka­ letno, strokovno požrtvovalno in pri­ nim na velikih slovesnostih. Kot skrb­ terega življenjska pot je v celoti za­ zadevno gasilsko delo, s katerim je nega in vselej dobro pripravljenega znamovana s prizadevnim delom v pomembno prispeval k delu in razvo­ predavatelja z razlicnih podrocij ga­ tej plemeniti organizaciji – tako na ju gasilske organizacije. Obrazložitev silske organizacije in civilne zašcite obmocju naše obcine, regiji in drža­ za podelitev tega najvišjega priznanja ga nikoli ne bodo pozabili njegovi šte­ ve, praznoval svoj 80. rojstni dan. Vsa mi je bila tudi osnova za ta jubilejni vilni slušatelji, ki še danes cenijo nje­ njegova delovna in življenjska pot je zapis – cestitko tovarišu Marjanu Sla­ govo strokovnost, ki jo najdemo tudi v zaznamovana s predanim delom v tnarju, tudi castnemu predsedniku njegovih ucbenikih, predvsem pa že­ gasilstvu, kjer je delo sicer opravljal Gasilske zveze Domžale, ob njegovem ljo vzbuditi prav v vsakem ljubezen in ljubiteljsko, a vedno s profesionalni­ visokem življenjskem jubileju. veselje do dela v gasilski organizaciji. mi rezultati. Tovariš Marjan Slatnar Prevec besed bi porabila, ce bi že- Tovariš Marjan Slatnar je clan ga­ je pravi zgled plemenitega cloveka, lela našteti prav vse funkcije, ki jih silske organizacije že dobrih šest de­ strokovno usposobljenega visokega je na svoji življenjski in delovni poti setletij. V tem casu je opravljal vrsto gasilskega castnika, ki je izjemno pri­ opravljal jubilant. Zapisati pa je treba, odgovornih funkcij, med katerimi naj ljubljen med sodelavci ter s svojim da je prav vse opravljal predano, požr­ naštejem najpomembnejše v Gasilski zgledom pomaga mladim pri njiho­ tvovalno, srcno in da je v opravljanje zvezi Domžale: dolgoletni clan uprav­ vih odlocitvah za vkljucitev v gasilsko prav vsake vložil vsa svoja prizadeva­ nega odbora, vodja operative, pod- organizacijo. Je tudi prejemnik vrste nja. Le kdo se ne bi spomnil njegovih predsednik in predsednik, clan in najvišjih gasilskih odlikovanj, tudi številnih delovnih in slavnostnih go- predsednik komisij, od leta 2008 pa mednarodnih. V letu 2006 je prejel vorov, ki jih je vedno skrbno pripra­ je castni predsednik Gasilske zveze Domžale. Sledi njegovega prizadev­ nega dela ostajajo tudi na podrocju civilne zašcite naše obcine. Nikoli ne bo pozabljen niti kot eden od pobu­ dnikov vecdesetletnega sodelovanja domžalske gasilske zveze z Vatroga­ snim savezom Obcine Koprivnica ter drugih mednarodnih sodelovanj. Ob visokem življenjskem jubileju so ga obiskali tudi sodelavci in prija­ telji iz gasilske zveze ter mu cestitali in mu zaželeli vse dobro. Vera Vojska Foto: GZ Domžale letnik lxi | september 2021 | številka 9 slamnik | 25 kultura izbr@no v knjižnici domžale Izbral in uredil: Janez Dolinšek knjige za odrasle Janja Vidmar Niti koraka vec UMco, 2021 Novi roman priljubljene sloven-ske pisateljice Janje Vidmar se dogaja na Caminu. Zgodba je umešcena na francosko pot ter s precejšnjo natancnostjo opisuje geografske znacilnosti poti in narave, ki se jeseni že odpravlja k pocitku. A to je le okvir, znotraj katerega se dogaja drama – skoraj petdesetletna Alenka se na to pot namrec poda na željo na smrt bolne sestre, ki ji ocitno, kljub veliki želji, nikoli ne bo dano preho­diti Camina. Alenki pot nikakor ne diši, vse svoje življenje je namrec zgradila okoli smrti mladostnega prijatelja in obcutka krivde zaradi tega dogodka. Tako protagonistka niti duhovno niti telesno ni pri­pravljena na izzive, ki jih prednjo postavlja pot. Med hojo spozna sopotnike, vsakega s svojimi ranami in bremeni, in pocasi se zid, ki ga je zgradila okoli sebe, zacne krušiti – celo njo samo preseneti pogled onkraj njega. V zgodbi ne manjka niti ljubezenskih iskric med Alenko in postavnim Švedom, in ceprav pripoved nakazuje na neko ocišcevalno moc romar­ske poti, je predvsem lahkotno in prijetno pocitni­ško branje. (T. R. T.) Irena Štaudohar Kaj hoce ženska? UMco, 2021 V knjigi so izpisane presunljive zgodbe znanih žensk, ki so živele drzna in nenavadna življenja, od razsvetljenstva skozi nora dvajseta, prek francoskega novega vala, divjih šestdesetih in sedemdesetih … vse do milenijskih avtoric. Portrete žensk Irena Štaudohar izpiše brez predsodkov, z njihovimi padci, zlomi, zlomlje­nimi srci, norostmi … Vecina žensk v tej knjigi je imela zapleteno, nekatere prav izrazito tragicno otroštvo. Mnoge, tudi tiste, ki jih imamo za jeklene intelektualke, so doživele globoka ljubezenska razocaranja. Hannah Arendt, ki je verjela, »da je ljubezen najbolj antipoliticna sila na svetu«, je v svoji veliki ljubezni, Heideggerju, ki ji je veckrat strl srce, vse oprostila, tudi ljubezenska mucenja in spogledovanje z nacizmom. Mojstrsko izpisane in presunljive zgodbe žensk, ki naj bodo motivaci­ja prihodnjim rodovom drznih, strastnih posame­znic. (S. S.) Daniel Klein Potovanje z Epikurjem: o radostih starosti – razmišljanja z grškega otoka OPRO, 2021 Se podrediti zahtevam kulta vecne mla­dosti in se za vsako ceno upirati naravnim pro-cesom, se preprosto vdati v usodo, ali poiskati nacin, kako sprejeti starost kot priložnost. Avtor, sedemdeset in nekajletni filozof, se v iskanju odgovorov na vprašanje, kako biti star v družbi, ki z nelagodjem gleda nanjo, odpravi v Grcijo. V iskanju avtenticnega staranja se ustavi na grškem otoku, kjer se mu zdi, da prebivalci do-besedno upocasnjujejo cas. Namesto na zahodu tako pogoste starostne hiperaktivnosti in boja zoper starost na vse pretege, se sreca s ljudmi, ki v navideznem brezdelju pomirjeni s stara­njem, najdejo cas za igro, druženje in neskonc­ne pogovore. V razmišljanju, navdahnjenem z grškim nacinom življenja in prebiranjem filozo­fije, sklene, da se je treba zanesti na enostavne užitke. Ce naj bo clovek zvest samemu sebi, mora odkriti, kaj ga osrecuje in najti nacin, kako ujeti zlato sredino med etosom vecne mladosti in epikurejskim idealom izpolnjene in pristne starosti. (G. J.) Loti Palmer V opoju narcisa : kako prepoznati narcisticno osebnostno motnjo, jo odstraniti iz svojega življenja in zaceti znova Chiara, 2019 Delo je napisano iz lastnih iz­kušenj. Avtorica se je sama ujela v kremplje osebe z narcisticno osebnostno motnjo (NOM). Opisuje, kako niti sama ni vedela za past, kako prepoznati motnjo in se iz nje izviti. To ni niti enostavno niti hitro, a nuj-no, saj se drugace ne ve vec, kdo je tu nor. Pogosto se dogaja, da zaradi manipulativnih sposobnosti osebe z motnjo, lažne karizme, prijaznosti in priljubljenosti prav žrtev ostane osamljena, ocrnjena, nerazumljena in zmedena. Gre za motnjo, ki je prikrita in se je oseba ne zaveda in je ne priznava. Pisateljica na primerih ra­zloži, kako NOM prepoznati, ozavestiti in kako se rešiti patološkega odnosa. Ker osebe s to motnjo ni mogoce spremeniti, žrtev lahko rešuje le sebe, preden se zgo­dijo usodne posledice, saj je normalen, enakovreden in ljubec odnos z narcisom nemogoce vzpostaviti. Niso sposobni niti najmanjše empatije. (C. H.) knjige za otroke in mladino Anna Woltz Zobje morskega psa Miš, 2021 Nizozemsko pisateljico Anno Woltz slovenski mladi bralci že dobro poznajo, saj ima v slovenšcino pre­vedenih vec knjig: Dekle z Marsa, Aljaska, Mavec, Nenavaden teden s Tesso. Zdaj se knjigam pridružuje še roman Zobje morskega psa. Deklica Atlanta se loti velikega podviga, hoce prekolesariti dolgo pot okoli jezera Ussel. Bori se s potjo in sama s seboj, prepricana je, da ce bo zmogla pot, potem bo mamin zdravniški izvid negativen. Na poti se zaleti v decka Finleya, ki je zbežal od doma, ker je jezen na mamo. Je brez hrane in brez oblacil, s seboj ima le mošnjicek z dvema zoboma morskega psa, ki ju je izmaknil mami in naj bi prinašala sreco. Njuni poti se prepleteta. Skupaj lažje premagujeta razdalje, med potjo pa izvesta veliko o sebi in svojih najbližjih. Le kako se bo koncala njuna pustolovšcina? Bo Atlantina mama spet zdrava? Se bo Finley vrnil domov? Imajo zobje morskega psa res carobno moc? (S. Z.) Werner Holzwarth Kdo se je Krtku pokakal na glavo? Mladinska knjiga, 2021 Ko Krtek nekega dne pokuka iz zemlje, na njegovi glavi pristane nekaj rjavega, zaobljenega in malo po­dobnega klobasi. Nesramnost pa taka, pravi Krtek, le kdo se mi je pokakal na glavo? Ker pa je slaboviden, nikjer nikogar ne opazi. Tako povprašuje vse živali, ki jih srecuje, goloba, ki leti mimo, konja, ki se pase na polju, zajca, kozo, kravo … In prav vsi mu pokažejo, kako kakajo, a nic ni podobno klobasi na njegovi gla- vi. Le kdo je storilec? Šaljiva slikanica se je prikupila otrokom po vsem svetu, saj je bilo prodanih kar tri milijone izvodov. Oba avtorja, tako pisec kot ilustrator sta prejemnika številnih nagrad. (S. Z.) Jan Paul Schutten Je to vse? Zala, 2021 Založba Zala je poskrbela za novo zabavno slikanico nagrajenega nizo­zemskega pisatelja Jana Paula Schut­tena z izvrstnimi ilustracijami Keesa de Boera. Spoznamo Vilija, ki stanuje pri svojih (treh) dedkih, ki so posebej zanj sestavili kolo, s katerim naj bi se odpeljal v šolo. Ko pa jim skuša dopovedati, da je kolo v slabem stanju, se dedki zacnejo spominjati svojih otro­štev, v kako težkih razmerah so živeli, pri cemer pa zac­nejo zelo neskromno in brezsramno pretiravati … Sveža in duhovita slikanica za izboljšanje razpoloženja. (J. D.) F izicno druženje je pac temelj vsake cloveške družbe in še toliko pomembnejše za mla­dino oziroma mlade posame­znike, ki si šele ustvarjajo svoje ži­vljenjske in socialne okvire. Seveda je šola eden najpomembnejših fak­torjev ustvarjanja posameznikovih socialnih vešcin in navad, pa ven­dar ne moremo pristati na to, da bi bila tudi eden in edini. Pac, otro­ci, mladina pa še bolj, potrebujejo tudi neformalno druženje v prostem casu. In da takoj razcistimo: klepe-ti na medmrežnih družbenih aplika­cijah so lahko le dodatek k social-nemu življenju, resnicnega fizicne­ga druženja pa ne nadomešcajo, in v prekomerni rabi dosegajo naspro­tni ucinek: vodijo v (samo)izolacijo in socialno deviacijo. Žal je tako, da v najstniških letih tista igra in igrivo raziskovanje sveta, ki je bilo gradnik življenja v otroštvu, odpade. Pac, clovek tisto klasicno igro v polnem pomenu be- sede v nekem obdobju preraste, ali pa se ta zaradi pricakovanj družbe enostavno ne spodobi vec. Pa ven­ darle potreba po igranju ostaja bolj ali manj usidrana v vseh ljudeh vse življenje. Nekateri jo izživljajo skozi igranje kart ali pa z igranjem racu­ nalniških igric, drugi skozi obisko­ vanje igralnic, spet tretji z ustvar­ jalnostjo. Pri mladih pa je težava, da se vsa ta nakopicena potreba po igrivosti in ustvarjalnosti lahko ob neizživetosti kanalizira v smeri, ki si jih ne želimo, tu mislim na eks­ perimentiranje z alkoholom, dro­ gami, nasilništvom in ostalimi bolj ali manj deviantnimi idejami, kako bi se dalo zapolniti prosti cas, na­ rediti vtis na vrstnike, se zabavati in tako naprej. Ravno zaradi tega je dobrodošlo, ce se mladim omogo- ci zapolniti prosti cas s kreativno­ stjo, medsebojnim izobraževanjem, ki pa vendarle poteka ob manj for- malnem nadzoru odraslihoziroma nekoliko starejših in bolj izkušenih mladcev in mladenk. V to rubriko spadajo šport, taborniške in skavt­ ske organizacije in podobno, pred­ vsem pa centri za mlade, ki so še kako pomembni za razvoj mladine. Slednji še toliko bolj v manjših oko­ ljih, v katerih je manj možnosti za zapolnjevanje prostega casa mladih kot v vecjih mestih. Centri za mlade skrbijo za varno preživljaje prostega casa otrok, nji­ hovo kreativno ustvarjanje in sa­ moizražanje, ucenje in opravljanje domacih nalog, lahko pa enostav- no zgolj za druženje. Skozi delova­ nje centrov se mladi ucijo sodelova­ nja, projektnega dela, mreženja, ve- šcin, ki se jih v formalni šoli ne uci- mo, in vendar so ene najpomemb­ nejših ne le za karierno delovanje posameznika, pac pa za delovanje celotne družbe. V Domžalah deluje Center za mlade na Ljubljanski 58 na piclih petinsedemdesetih kvadratnih me- trih prostora. Ti prostori služijo iz­ vajanju progama, administraci­ ji, arhivu in skladišcu. Tu je sicer še dodatnih šestdeset kvadratnih metrov, namenjenih druženju, pa vendar je vse skupaj premalo, tako 12. gala folklorni vecer V Grobljah kot nekoc kultura kolumna• odtis clovecnosti LENART ZAJC MLADINAJE OSNOVA DRUŽBE Skrb za mladino je bila in bi vsekakor morala ostati ena od prioritet vsake države. JamPiknik Dogodek glasbenikov za glasbenike V petek, 27. Avgusta, je v Turnšah pri Domžalah že drugo leto pote­kal tradicionalni JamPiknik, dogo­dek glasbenikov, namenjen glas­benikom, ki bi se radi pokazali na glasbeni sceni, spoznali nove ljudi znotraj glasbene industrije in najpo­mebnejše ‘jamali’ oziroma improvi­zirali na odru z vsemi ostalimi ude­leženci. JamPiknik je obiskalo mno-go glasbenikov, ki so vsak po svoje dodali svoj priokus koncni ‘Marme­ladi’. Iz odra se je slišalo vse od jaz­za, funka, punka, težkih metalskih rifov, zvokov modularnega sintesi­zerja in klasicnega rocka. Ampak, kako je JamPiknik splohnastal? Organizatorja Janez Štrukelj in Luka Rener sta dogodek zasno­vala med tem, ko so bili vsi glasbe­ni dogodki po Sloveniji odpovedani. Ideja je bila, da naredita dogodek, ki bi glasbenikom omogocal pridobiti nova prijateljstva in spoznanstva znotraj glasbene industrije in ustva­ril nov spekter priložnosti za vsake­ga posameznika. Ta format dogod­mora Center za mlade za izvajanje svojih aktivnosti posegati v skupne prostore, ali pa si sposojati prosto-re drugih uporabnikov Ljubljanske 58. Ob tem moram omeniti, da je Center za mlade v Domžalah eden najaktivnejših v Sloveniji, njegove aktivnosti so se v zadnjih petih le­tih povecale kar za sedemdeset od­stotkov, obisk pa celo za sto triin­sedemdeset odstotkov! Poleg tega je Center za mlade prejel številna priznanja in nagrade, vec njegovih projektov pa je bilo izbranih za pri-mere dobrih praks v Evropi! Je tudi ena od enajstih organizacij v Slove- Center za mlade v Domžalah je eden najaktivnejših v Sloveniji, njegove aktivnosti so se v zadnjih petih letih povecale kar za sedemdeset odstotkov, obisk pa celo za sto triinsedemdeset odstotkov! niji, ki je prejela primernost za iz­vajanje akreditacije evropske Era­smus+. Iz vsega naštetega je raz­vidno, kako odlicno je v Domžalah poskrbljeno za mladino v Centru za mlade, ki ga vodi Tinkara Koleša.Žal pa kljub odlicnemu delovanju še naprej ostaja prostorsko popol­noma podhranjen. Povprecen mla­dinski center v Sloveniji ima na­mrec na voljo približno tristo kva­dratnih metrov površin za lastno delovanje, skoraj polovica sloven-skih mladinskih centrov pa razpo­laga z vec kot petsto kvadratnimi metri. Po besedah direktorice Cen­tra za mlade Domžale gospe Koleša bi, ce bi hoteli zadovoljiti povpra­ševanje mladih in izpolniti vse pro-jekte, ki bi jih lahko, pa ne jih zara­di pomanjkanja prostora ne morejo, potrebovali minimalno tristo kva­dratnih metrov. Da tu ne gre le za besede direktorice, dokazuje tudi raziskava med mladimi, kjer so bile najpogostejše kritike mladih na ra-cun obcine pomanjkanje dogajanja, namenjenega mladim, in pomanj­kanje prostorov za druženje. O nacrtih za širitev Centra za mlade je bilo tako že veliko napisa­nega, bila je sprejeta tudi Strategi­ja za mlade v Obcini Domžale 2018– 23, se pravi veliko besed, pa vendar kaj bistveno vec od tega se do zdaj ni zgodilo. Pac, mladi niso tisto vo­lilno telo, na katerega bi se zanašala dnevna politika, da bi ga ‘podkupo­vala’ z uresnicenimiobljubami, saj naša, slovenska demokraticna poli­tika ne zmore vizije, ki bi presegala štiriletni okvir, se pravi casa, ko je treba mobilizirati aktivne volivce, ti-ste, ki pa to nekoc šele bodo, pa žal vedno znova pozablja. . Najlepše je nastopati doma Kako zaceti drugace folklorni ve-cer – praznik ljudskega plesa in pe­tja kot z igranjem, petjem in ple­som. Vsega tega je sposobna dom­žalska godba, ki je za zacetek leto­šnjega 12. gala folklornega vecera V Grobljah kot nekoc v organizaciji Folklornega društva Groblje Domža­le podvodstvomGregorjaVidmarjapravo vzdušje ustvarila že pred Špor­tno dvorano Domžale. Ta je bila pri­zorišce ene od tradicionalnih folklor­nih prireditev, po kateri je FD Groblje Domžale znano že vec kot desetletje, in res je, da so se najzvestejši obisko­valci, ki skoraj nikoli ne manjkajo, že na zacetku imenitnega folklornega vecera pocutili kot V Grobljah nekoc. ka se je izkazal za velik uspeh, letos marmelade pa se je peklo na žaru, se je namrec dogodka udeležilo še kot se to na pikniku spodobi. enkrat toliko glasbenikov kot lani. S pogledom naprej Janez in Luka Na odru se je igralo vse do jutranjih še nista koncala, vsako leto strmita ur, medtem pa so se glasbeniki kon-k izboljšavi dogodka, saj si mocno stantno menjali, vsak je dodal svoj prizadevata,dabipripomoglakra­priokus koncnemu izdelku, ta pa je zvojuglasbenekulturevDomžalah bil izjemno slasten! Poleg kuhanja in njeni okolici. Z enako mehkobo in še vecjo predanostjo ljubezni nas je nato Kulturno umetniško društvo Sev­dah iz Ljubljane s sevdalinkami po­peljalo med kulturo narodov Bosne in Hercegovine. V društvu pod vod­stvom umetniške vodje Sandre Po­njevic delujejo glasbena, dramsko- -recitatorska in folklorna sekcija, ki so nas spomnile na nekdanje sku­ pne case. Mladinska folklorna skupina KD Svoboda Mengeš je bila v zdajšnji zasedbi kot podmladek obstojece clanske skupine ustanovljena v letu 2003. Tudi na gala veceru so s svo­jim plesanjem dokazali, kako z lju­beznijo ohranjajo ljudsko izrocilo, s svoj nastop deležnega res glasnega aplavza. Bravo, dekleta. Imeniten 12. gala folklorni vecer V Grobljah kot nekoc so s svojim ple­som zakljucili plesalci in plesalkeveterani Folklorne skuine Železni-carsko kulturno umetniškega dru­štva Tine Rožanc Ljubljana, ki folklo­ri svoj prosti cas namenjajo že od leta 1994. Spadajo v sam vrh slovenskih folklornih skupin, njihov umetniški vodja pa je Marko Kosmac. Z njihovim nastopom se je 12. gala folklorni vecer V Grobljah kot nekoc zakljucil, a le za letos, drugo leto se spet dobimo. Na 13. gala folklornem veceru, ki ga bodo organizatorji na­menili tudi 15. rojstnemu dnevu Fol- Po pozdravu Drage Jeretina Anžin, ki je ob obiskovalcih pozdravila goste, med katerimi sta bila tudi podžupa­na Obcine Domžale mag. Renata Ko-sec in mag. Tomaž Deželak ter dr. Bo-jan Knific, etnolog, kulturni antropo-log, višji kustos Cevljarskega muzeja v Tržicu ter alfa in omega narodnih noš ter Anton Košenina, predsednik KS Jarše – Rodica, so s svojim plesom obiskovalce razveselile domžalske mažoretke, ki so za svoj nastop med drugimizbrale tudi enonajbolj zna­nih Abbinih skladb. Sledil je nastop gostiteljev v novih narodnih nošah, ki so nam s svojim nastopom priple­sali obcutke s prekmurskih ravnic in kvaliteto pa se pod umetniškim vod­jem Boštjanom Svetetom redno uvr-šcajo na državna Maroltova srecanja folklornih skupin. Sledil je nastop pevk Folklorne skupine Groblje Domžale. Pevke Bet-ka, Meta in Pavlina so se predstavi­le s starejšimi že malce pozabljenimi pesmimi, ki jim je sledil še en ime­niten folklorni nastop gostiteljev, ki pod umetniškim vodstvom Nevenke Unk Hribovšek vedno navdušujejo. Željo po kvalitetnem ustvarjanju do potankosti v svojih pesmih ure­snicujejo clanice Ženskega pevske­ga zbora Moj Spev Groblje, ki ga od leta 2019 vodi glasbena pedagogi­klornega društva Groblje Domžale, zato si že kar rezervirajte 10. septem­ber 2022, na katerega vas vabijo vsi clani gostiteljev, posebej pa njihov predsednik dr. Franci Hribovšek, ki se iskrenozahvaljuje vsem,kiso ka­korkoli prispevali k letošnji prireditvi, posebej pa njegova zahvala in iskrena zahvala društva velja Obcini Domža­le in Krajevni skupnosti Jarše - Rodica. Nocoj je ena lušna noc so ob kon-cu zapeli nastopajoci in prepricana sem, da se bo enako slišalo cez eno leto, ko bomo skupaj na 13. gala fol-klornem veceru V Grobljah kot ne­koc praznovali 15 srecnih let Kultur­nega društva Groblje Domžale. Kolumne izražajo stališca avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. spomine na mladost. nja Nataša Banko. Dekleta so bila za Vera Vojska kultura Cestitke za nov program in nove noše Med kulturnimi društvi, ki se lahko pohvalijo s številnimi nastopi doma in v tujini, je zanesljivo Folklorno društvo Groblje Domžale. Še en odzven na Pri belem konjicku V oceni (v 8. številki Slamnika na strani 28) se mi je zapisalo, da je pel zbor (play back) pod vodstvom K. Leskovca. Na premieri (23. juli­ja) je bilo ocitno v ozvocenju in še kakšnem paralelnem zvocnem po­ segu slišati nekakšen (minimalni) odmev, kar me je navedlo k temu. Po izjavi režiserja in ‘agens spiritus’ te predstave in vseh ponovitev Alojza Stražarja je pac ozvoceni zbor pel v živo, na odru. Toliko obe­nem tudi v opravicilo vsemu omenjenemu. Franc Križnar 21. Kulturni poletni festival STUDENEC 2021 Veliko nagrado Veliko nagrado strokovne žirije obcinstva na za najboljšo skladbo festivalu Popevka v celoti na festivalu 2021 je prejela Popevka 2021 Sara Briški Cirman. je prejel Gregor Ravnik sobota 2. oktober JESENSKA PESEM, koncert ob zakljucku festivala ob 19. uri Pia Brodnik, sopran; Sara Briški Cirman, mezzosopran; Cerkev sv. Lenarta Gregor Ravnik, tenor; Andreja Kosmac, klavir na Krtini Informacije in rezervacija vstopnic po telefonu: Poletno gledališce Studenec 051 61 61 51 (Marjana) poletno.gledalisce.studenec Informacije in rezervacija vstopnic po spletu: 051 61 41 41 (Urša) vsak dan od 12. do 19. ure www.studenec.net ‘Samadhi’ – nove Verine slikarske meditacije Septembrska uvertura v novo programsko sezono v Galeriji Domžale je bila predvsem domžalsko naznacena in nadvse toplo sprejeta, saj je razstavljala domacinka Vera Terstenjak. galerija domžale Od 2. do 23. septembra 2021 je predstavila svoj zadnji slikarski opus, ki ga je ustva­rila v ‘koronskem’ casu ter ga naslo­vila s pomenljivim naslovom ‘Sa-madhi’. Akademska slikarka Vera Terste­njak je izredno cutna slikarka, ki lju-bi duševni svet in s svojimi slikarski-mi motivi posega v kozmicne dalja­ve. Predvsem je izredno pozitivna oseba,kinamzodprtimirazmišlja­nji o sebi in okolju posreduje sporo-cila o ravnovesju, dobrobiti in miru v življenju kot prispevek k boljšemu jutri. Zadnje ‘koronsko’ obdobje, ki smo ga razlicno doživljali, je avto­rici prinesel nova, plodovita ustvar­jalna raziskovanja, še vec – vsesplo­šnadružbena izolacijajije spodbu­dila še poglobljeni umik vase, ki se je z najvecjo mocjo razlil na platna. Mirno, zbrano, koncentrirano – na ‘samadhi’ nacin, ki v indijski kultu­ ri pomeni stanje meditativne zave­ sti, ki posamezniku pomaga, da po­ stane eno s svojo dušo. Navzven Ve­ rine slike prikazujejo motive, ki jim je zvesta že desetletja npr. imaginar­ ne pokrajine, v katere vnaša osredo­ tocene tokove energije. Navznoter pa je zgodbe nadgradila s prefinje-no naslikanimi elementi iz svojega domacega okolja – od prepoznav­nih domžalskih arhitektur in skulp­tur iz forme vive, ki so bile pred leti ustvarjenena njenem vrtu,doživa­lic,kijihje srecevala nasprehodih in jih skrbno naselila v naslikane pokrajine. Na teh slikah zaznamo poudarjeno ostrino in intenziteto tako tehnicno kot barvno. Vsekakor smo fascinirani nad podrobnostmi, ki jih razkrivajo slike. In navdušeni smo nad Verinimi novimi kontem­placijami na platnu, s katerimi nas nagovarja k popolnemu zavedanju sedanjega trenutka. Kot da nam želi razgrniti še poslednjo tancico spo­znanja, da se naše osvešcanje življe­nja tukaj in zdaj vedno povezuje z vesoljem in vecnostjo. Katarina Rus Krušelj Foto: Miro Pivar Gorenjski upokojenci smo peli v Bohinjski Bistrici V ‘normalnih’ casih je PZDU Gorenjske vsako leto organiziral revijo upokojenskih folklorno društvo grobljedomžale je uspešno prebrodilo do-sedanje virusne težave in s številnimi nastopi zanesljivo prispevalo k prije­tnemu pocutju, povsod, kjer so jim iz srca zaploskali. Tudi v Cešmino­vemparkujebilotako,ko sonasto­pili na prvem srecanju upokojencev domžalske obcine. Kot je povedal predsednik društva dr. Franci Hribo­všek, je bil zanje to posebej praznic­ni dan, saj so se predstavili v popol­noma novih prekmurskih nošah in postavitvijo plesov iz Prekmurja, ki so se pridružili dosedanjim dolenj-skim, gorenjskim in koroškim ple­som. Kostumska podoba in postavi­tev sta delo njihove umetniške vodje Nevenke Unk-Hribovšek. Splet prek­murskih plesov z naslovom Dere sen ja mali bija je zaživel pred gledalci, ki so uživali ob plesih: Cindara, Rejslpolka, Šotiš, Tocak in Cardaš. Ob tem, da Folklorno društvo Gro­blje Domžale s folklorno dejavno­stjo lepša življenja plesalcev v dru­štvu, je zelo pomembna tudi njihova vloga pri seznanjanju vseh genera-cij s pomenom folklore, kar uspešno opravljajo tako v vrtcih kot šolah, pa tudi na številnih drugih priložnostih, saj so povsod zelo dobrodošli. Tako so pred kratkim nastopili tudi v Hiši na travniku, ki z raznovr­stnimi kulturnimi in zabavnimi pri­reditvami vse bolj tudi postaja pro-stor za druženje in kulturo. Za obi-skovalce so pripravili enourno fol-klorno delavnico in z njo še enkrat vec navdušili. Vera Vojska Foto: Viljem Kaker pevskih zborov. Že nekaj let smo se je pevke ŽPZ Sta-neHabeDUDomžalerednoin z ve­seljem udeleževale. Tako smo pre­verile svoje mesto v drušcini pevk in pevcev celotne Gorenjske. Ocena strokovne komisije nam je pomeni-la potrdilo našega dela in usmeritev za naprej. Tako je bilo vsa pretekla leta, ra-zen lani. Ni bilo razpisa, ni bilo na­stopov, ni bilo letnega koncerta. Va-dile smo, ko smo lahko in kjer smo lahko, tudi v Godbenem domu. Letos smo se dela lotile še bolj zagnano, trdno odlocene, da se ne damo.Odgovorno spoštujemo vse zahteve NIJZ, opremljene smo z vse-mi potrebnimi potrdili. Zato smo po­vabilo na letošnjo revijo z veseljem pozdravile tako me kot tudi pevci MPZ Janez Cerar DU Domžale. Organizacijo revije je prevzelo DU Bohinjska Bistrica. Sprejeli so nas v Kulturnem domu Jaka Ažma­na, kjer imajo lepo in veliko dvo­rano. Zaradi zdravstvenih omeji­tev smo bili publika kar nastopajo-ci. Letošnja revija ni bila tekmoval­nega znacaja, zato je bilo srecanje še bolj sprošceno. Pevke ŽPZ Stane Habe smo na­stopile pod vodstvom zborovodki­nje Andreje Polanec. Ceprav v okr­njeni zasedbi smo zapele dve dokaj zahtevni skladbi: Odo radosti Lu-dwiga van Beethovna in Barcarol­le J. Offenbacha ter bile pohvalje­ne od organizatorice revije Dragice Breskvar. Naši fantje iz MPZ Janez Cerar so bili edina samo moška zasedba med nastopajocimi. Samozavestno so prikorakali na oder z domžalski-mi slamniki vred. Zapeli so dve ljud-ski pesmi: Fantje se zbirajo in Sto­ji, stoji Ljubljanca. Poželi so velik CRNOBELI SPOMINI aplavz. Zborovodkinja Marika Haler je v dvorani komaj zdržala, a je ža­rela od ponosa. Za nekaj ur smo odmislili skrbi, življenje je zgledalo spet cisto nor-malno. Pevci vseh enajstih zborov smo se pomešali med seboj, sreca­li smo stare znance, izmenjali izku­šnje in note, trdno odloceni, da se srecamo ob letu osorej. V Domžalah smo upokojenci ak­tivni in vidni. Samo iz naše obcine sta nastopila dva zbora. Oba sta pri­javljena tudi na Festival za tretje ži­vljenjsko obdobje konec septembra v Cankarjevem domu. Zahvaljujemo se vodstvu DU Domžale,kinamjeorganiziralo av-tobusni prevoz v Bohinjsko Bistrico. Skupaj smo mocnejši! Ave Roškar predsednica KD Ženski pevski zbor Stane Habe DU Domžale C lani takrat zelo uspešnega BŠK Budnicar Kolicevo so leta 1986 na med-narodnem turnirju v spomin na narodnega heroja Lada Mavsarja - Ronka v Notranjih Goricah osvojili 1. mesto. V ekipi so bili (z leve): Sandi Borec,Stane Žavbi in Polde Oražem, ki je bil tega leta med mladinci v izbijanju drugi v drža-vi, in Stane Žavbi ml. Foto: Vido Repanšek kultura Dragocena dedišcina Jožeta Karlovška V Celju je bila na ogled dragocena dedišcina Jožeta Karlovška, velikana slovenske narodopisne kulturen dedišcine. Jože Karlovšek je bil neutrudni raz­ iskovalec in strokovnjak za orna­ mentiko in slovensko stavbno dedi- šcino, raziskovalec ljudske umetno­ sti, gradbenik in slikar. Bil je velik ljubitelj vsega slovenskega in veli­ kan slovenske narodopisne kultur­ ne dedišcine. Bil je preprican, da je slovenski ornament mocno dre­ vo, ki raste iz globin narodne duše in zemlje že tisocletja ter za vsako dobo svoje preteklosti kaže poseben cvet. S svojim delom, v katerega je vložil veliko ljubezni in vztrajno­ sti, je pustil pomembno sled in za­ znamoval cele generacije Slovenk in Slovencev. Družino si je ustvaril v Domžalah, kjer je tudi pokopan (1900–1963). Takšna je tudi njegova družina, ki goji do domovine, ljudi in tra­ dicije veliko spoštovanje. Vnukinji Katarina in Julija Karlovšek z ocetom Matjažem in mamo Marijo Katarina in Julija Karlovšek, ki sta prav tako ljubiteljici vsega lepega, si vsaka na svoj nacin prizadevata za ohranjanje identitete slovenske­ 2021 ga naroda. V galeriji Kvartirna hiša v Celju sta odprli razstavo Lepota po slovensko, na kateri so si lahko obi-skovalci ogledali razlicne izdelke iz 2022 kolekcije Slovenski ornament Jože Karlovšek, in cudovite slike, izde-lane v tehniki akrila, ki izžarevajo energijo in toplino. Slike so delo Ju­lijeKarlovšek, kije po izobrazbidi-KULTURNO DRUŠTVO JOŽEF VIRK DOB plomirana pravnica, sicer pa ljubi­teljska slikarka. Živi in dela v Švici vabi na in v slikarstvu prek sodobnih prije­mov spretno oživlja našo kulturno ZABAVNO PREDSTAVO ZA OTROKE dedišcino. Katarina Karlovšek je pred tre-mi leti zasnovala kolekcijo Slo­venski ornament Jože Karlovšek, ki danes ponuja vec kot 60 razlic­nih izdelkov za poslovna, proto­kolarna in suvenir darila. S kolek­cijo nadaljuje dedkovo delo in va­njo vlaga veliko truda, ljubezni in ustvarjalnosti. Na razstavi je prvic postavila na ogled vec izdelkov, ki jih krasi­jo nekoliko drugacni ornamenti z zelo domišljeno postavitvijo. Gre za novo generacijo rokovnika, dnev­nika branja, zvezka in pisal. Prvic je predstavila tudi izdelke, ki so plod njenega sodelovanja s Cipkar­sko šolo iz Idrije. »Za dve posebej prepoznavni sestavini naše kultur­ne dedišcine, Idrijske cipke in Slo­venski ornament, je tovrstno sode­lovanje velik izziv, do katerega pri­stopamo z velikim spoštovanjem,« je na odprtju razstave dejala Kata-rina Karlovšek, ki je lahko ponosnaprav na vsak izdelek. Še posebno je lahko ponosna na mašne plašce, ki so jih izdelali za Marijino svetišce na Brezjah in jih krasijo slovenski ornamenti iz Karlovškove knjige. Na odprtju razstave je bila meddrugimi tudi dr.Bojana Rogelj Ška­far, muzejska svétnica iz Slovenske­ga etnografskega muzeja in kustosi­nja zbirk slovenske ljudske umetno­sti. »Kakor se je Jože Karlovšek navdi­hoval po predmetih ljudske umetno­sti zato, da bi v svojem casu ustva­ril izdelke v narodnem slogu, tako se njegova vnukinja Katarina Karlov­šek navdihuje pri njegovem opusu or-namentike z namenom njenega pou­stvarjanja v obliki sodobnih uporab­nih izdelkov. V tem procesu nastaja kolekcija Slovenski ornament Jože Karlovšek, ustvarjalno zaznamovana s pridihom slovenskega,« je dejala dr. Bojana Rogelj Škafar. Foto: Gregor Katic kultura ZAVESA JE PADLA… TRINAJST USPEŠNIH PREDSTAV Zgodba grajena na ljubezenskih zapletih, nasprotja, ki izvirajo iz prestižnega položaja in v veliko odrskih delih uporabljena advokatska zvijacnost, je bila prvotno napisana kot komedija. va dveh violin, violoncela, kontraba-bolazcev, ki jih je zbor predstavljal. tnik (Pepce) in Mateja Avblja (nata-stjo so prispevali k uspešnosti tako Tomaž Habe T sa, kitare in klavirja. Zvocno so ko-Najboljši in najbolj karakteren song kar Pikolo) v songu »Prosim gospod, premiere 23. julija kot vseh predstav, rektno in muzikalno odigrane spre-je izvedel odlicni Marjan Bunic v vlo-kaj želite«. Tej glasbi je bila dodana do zadnje 20. avgusta. Težko bi še mljave imele pridih zasedbe ‘šramel’. gi podjetnika Bucka. Škoda, da vsi enostavna, a ucinkovita koreografi-kaj dodal. Hvala vsem ustvarjalcem Sicer je želel skladatelj uporabiti ve-gledalci ne vidijo na ekran, na kate-ja Sabine Selan. Za vzorno izgovor-predstave, ki nam vracajo zaupanje a je vecjo popularnost do-cjo orkestrsko zasedbo, vendar je bil rem vidimo obrazno mimiko od bli-javo je poskrbel lektor Ludvik Kalu-do skupinskega delovanja in ume­živela kot opereta Rarfa Be-zaradi tisoc in ene okolišcine omejen zu. Ta še bolj poudari igralske dosež-ža. Izredno bogata, likovno in teh-tniškega doživljanja. To je bila potr­nitzyja, sicer Ceha, ki se je na najmanjšo možno zasedbo. Glas-ke posameznih likov. Tudi v pristopu nicno zahtevna scena hotela Pri be-ditev ustvarjalcem predstave, da lju­glasbeno izpopolnjeval v bene moci so v živem igranju zdru-skladatelja Slavka Avsenika je Buci-lem konjicku z jezerom in Triglavom dje pogrešajo toplino in srecevanje Münchnu. Tu se je seznanil s kome-žili trije inštrumentalisti družine Ku-kov song »Sramota, sramota, hotel v ozadju, je bila delo številnih odr-in, da je to mocnejše od strahu pred dijo dveh ustvarjalcev besedila O. kovic iz Kranja (violina, violoncelo in da ga ni« bil zelo karakteren. Tudi skih mojstrov po scenografiji kar treh pandemijo. Taka je bila tudi zahva-Blumenthala in G. Kadelberga. Ce-kitara), Slavkov sin Blaž Avsenik in spremljava je podpirala dramatur-ustvarjalcev. Krivico bi naredil števil-la Jureta Seška na zakljucni predsta­prav pravi pregovor, veliko botrov, ki-Gaja Ana Zvonar na drugi violini. Ob gijo. Odlicen je bil prizor med Buce-nim domacim igralcem, ki vsako leto vi, zahvala publiki, ki je kljub vsem lavo dete, saj je besedilo za opereto odlicnem ozvocenju (Rado Cerne) so kom in filologom Koprivarjem iz dru-igrajo na odru poletnega gledališca. ukrepom spremljala predstave ter si ponovno predelal sam skladatelj, je zveneli ubrano in vdani inštrumenta-gega dejanja. V tem dialogu je ble-V vlogi natakarja Petra je bil Rajko tako napolnila srce in dušo z živo iz­bilo delo uspešno uprizorjeno v Ber-ciji polnozvocno. Ozvocen je bil tudi stel poleg Bunica tudi nepogrešlji-Majdic, kuharice Lize Valentina Pra-vedbo gledališke predstave Pri belem linu leta 1930. Že v sezoni 1932/33 je dvanajstclanski zbor, ki ga je tudi to-vi Jože Vunšek. Tudi ostale, nekoli-šnikar, obcinskega tajnika Jože Pra-konjicku 21. kulturnega poletnega fe­opereto uvrstila v svoj program Ope-krat pripravil Karel Leskovec. Škoda, ko manjše vloge so prispevale k eno-šnikar ter številni drugi igralci se-stivala Studenec. ra in balet Ljubljana. Verzija besedi-da niso imeli spremljave, da bi lah-tnosti dobre uprizoritve. Naj izposta-demdesetclanske zasedbe. Tehnic-Zanimalo me je kaj o delu, pred-la, ki jo je domiselno predelal in upo-ko zbor pel samo dvoglasno, kar bi vim najprej pevsko-igralske dosežke na ekipa je bila imenovana že v prej-stavi in svojem poslanstvu menijo rabil režiser Lojze Stražar, je prevod bilo bolj prepricljivo za skupino hri-Roka Bavcarja, duet Mance Plahu-šnjih prispevkih. S svojo strokovno-nekateri akterji uprizoritve. . Josipa Mazija. Ker brez glasbe in šte­vilnih igralcev studenško gledališce ne pripravi nobene predstave, je Ber­nard Miklavc prispeval še songe. S Vtisi ob predstavi Pri belem konjicku: številnimi režijskimi domislicami in z besedilom, ki nudi dovolj komicnih situacij, je režiserju in igralcem uspe-lo obcinstvo resnicno zabavati, kar je dokazal tudi obisk 13 ponovitev tako uspele produkcije. Namenoma sem uporabil ta izraz, saj clovek kar ne more verjeti, da je Lojzetu Stražarju in vsem ostalim vkljucenim v ta pro-jekt uspelo predstavo, kljub dosle- Veselje po odlicni in uspešni predstavi Meta (Pia Brodnik) in Žan (Jure Sešek) dnemu spoštovanju covid ukrepov, izpeljati. Ce je bila izbira uprizorjene­ga dela dobro premišljena, je še bolj navdušujoca izbira igralcev. V soži-SLAVKO AVSENIK MLAJŠI: Le-dobil, da bi bili dialogi bolj smisel-rili predstavo. Gledališce so vsakic mike) in zaplete, v katere je vpleten tju med amaterizmom in profesiona-tošnja domaca predstava gledališca ni, tekoci, razumljivi in komicni. So-napolnili gledalci iz vseh koncev in tudi ceden advokat, ki redno priha­lizmom so bile razlike minimalne. O Studenec Pri belem konjicku mi bo dec po odzivih obcinstva mi je to v krajev, sodec po registracijah avto-ja na oddih v njen hotel in do nje­vsebini gledališke predstave je bilo ostala v spominu kot ena boljših, ne veliki meri tudi uspelo. Zahvaljujoc busov, iz vse Slovenije. Navdušenje ga cuti nekaj vec. Advokatu to sicer že dovolj napisanega. Razumljivo je, samo zaradi odlicne priredbe in re-dobremu prevodu iz nemšcine, ki ga vseh ustvarjalcev in izvajalcev je godi, vendar custva niso obojestran­da se je režiser naslonil na nekatere žijeterfantasticneigralskezasedbe, je opravil Josip Mazi, je bilo to seve-lahko povsem upraviceno. ska. Meta se znajde v trikotniku, ki igralske stebre Poletnega gledališca temvec tudi zaradi ene najboljših da mogoce. Predstavo sem umestil pa se na koncu igre vseeno razple-Studenec. Hotelski tandem sta odlic-pevskih zasedb do zdaj. Redko se mi v slovenski kraj s prijaznim jezerom PIA BRODNIK: te na zanjo najboljši nacin. Z vlogo no odigrala in odpela Pia Brodnik in zgodi, da kot avtor ob izvedbah svo-ob vznožju planin in bohinjske-Vloga Mete, šefinje hotela Pri belem Mete stopam v 21. leto sodelovanja Jure Sešek. Verjetno bi ju zelo pogre-jih del tako neobremenjeno uživam, ga hribovja. Veseloigra se dogaja v konjicku, je hvaležna. Dala mi je ve-s Kulturnim društvom Miran Jarc na šali, saj smo že navajeni, da nosita saj je to navadno povezano s številni-prejšnjem stoletju, cemur smo sku-liko svobode pri njenem oblikovanju. prireditvah in v gledaliških predsta­levji delež vsakoletnih predstav. Svo-mi komplikacijami in z dvomi v zve-šali prilagoditi tudi glasbo, sceno Na eni strani je stroga, nepopustlji-vah. Vsako poletje se z velikim vese­je pevske kvalitete sta dokazala bo-zi s odlocitvami, ki jih sprejemam v in kostumografijo. Starejši obisko-va, nedostopna, odlocna, po drugi ljem vracam na Studenec, predvsem disi v solisticnem nastopu: Ko bi ve-toku predhodnega skladateljskega valci se morda spomnijo operete Pri pa prijazna, vesela, polna energije, kot igralka. Ceprav so igre obogate­dela ljubljena Meta, Žan – Jure Sto-procesa. Zato sem vsem sodelujocim belem konjicku, ki se je pred in po predvsem pa izžareva odgovornost ne s pevskimi vložki in so le-ti stal­krat mocnejše mi soncece sije, Meta KD Miran Jarc zelo hvaležen za po-drugi svetovni vojni igrala v vseh ve-do svojih gostov. Ker je po pokojnem nica naših predstav, mi je vedno iz- – Pia, ali v duetih Moj postal boš lju-žrtvovalno delo in pozitivno energi-cjih dvoranah. Lahko smo zadovolj-možu prevzela hotel, ga želi dobro ziv zapeti po veliko govorjenih de-bi mož, ti pa moja ženka boš. Pred-jo v tem posebnem casu, brez katerih ni, da so obiskovalci letošnje pred-voditi, zato svoje uslužbence priga-lih. Še posebej zdaj, v ‘poznih pev­vsem je sopran Pie Brodnik prišel tudi mojih skladb ne bi bilo. Obilica stave odhajali iz gledališca z odo-nja, še posebej prvega natakarja, ki skih letih’, vidim vecjo razliko med do izraza v zadnjem prizoru v pesmi aplavza in smeha publike pa so zame bravanjem ter izjemno dobim pocu-je vanjo tudi zagledan. Zelo rada ima pevskim in govornim inštrumentom. »Pri belem konjicku prav vse se zgo-cudovito in nenadomestljivo placilo. tjem in pohvalami. To je v zadovolj-goste, ki prihajajo, in želi, da se ima­di«. Navdušil je tudi duet Mete in dr. stvo meni in mojim sodelavcem ter jo lepo. Spremlja njihove življenjske MARJAN BUNIC: Uživam v vlo­Kovaca. Dobra šola rodi dobre sado-GREGOR RAVNIK: Zame je bilo so-še posebej vsem pevcem in igralcem, zgodbe (pravni spor med dvema go-gi Bucka, ker odpira kopico možno­ve. Oba pevca oziroma igralca ljube-delovanje v predstavi Pri belem ko-skratka vsem, ki smo skupaj ustva-stoma naredi najvec situacijske ko-sti za izdelavo komicnega lika, ki zenskedvojiceTilkaindr.Kovacsta njicku prav posebna izkušnja. Pr- pa nosi tudi ogledalo: vsi smo kdaj v pedagoških rokah njune mentori-vic sem imel priložnost sodelova- pa kdaj tecni in nergavi junaki, ki ce Pie Brodnik. Kljub razpetosti med ti s krasno ekipo številnih ustvar­ se jim zdi, da mora ves svet plesa­poklicem in umetnostjo ju bomo ne-jalcev cudovite veseloigre pod or- ti okoli njih. In ko naredijo najpo­dvomno srecali tudi na opernih de-ganizacijo Kulturnega društva Mi- polnejši nacrt, jim življenje pripra­skah. Zvocno socen, prepricljiv te-ran Jarc Škocjan, uprizorjene v pre­ vipresenecenjeinizberedrugopot. nor, Gregor Ravnik – dr. Kovac, nas lepem ambientu Poletnega gledali- Krasno je ustvarjati v tako spodbu­je navdušil v ariji Ah ljubezen ta pre-šca Studenec. Že na vajah smo za­ dnem in predanem kolektivu, kjer sneta kot v duetu z odrsko izbranko cutili, da bo predstava lepo spreje­ lahko vsak zasije po svoje in se tega NadioTernifi–Tilka.Skladbeizpod ta med ljudmi, tako zaradi komic­ iskreno veseli. Predstavo oplemeniti peresa Slavka Avsenika ml. so spev-nih dialogov kot tudi zaradi spev- cudovita izvirna glasba, še zlasti pa ne, ušesom izredno dopadljive, sicer ne in izjemno lepo napisane glasbe, lepi dueti, in odlicni pevci, ki ob ži­motivicno grajene, vecinoma dvodel-ki se je lepo zlila z igro. Verjamem, vem orkestrcku oživijo melodije. Vse ne ali trodelne, ki izhajajo deloma iz da je vsak posameznik pripomogel to je okrepljeno še z slikovito sceno­narodnozabavne ali operetno-oper-k temu, da smo gledalcem pricara­ grafijo, ki z detajli, kot je plavajoci ne glasbe. Zaradi nacina spremlja-li vecer poln zabave. coln na jezeru, popelje tako gledalce ve oziroma priredbe za spremljeval­ kot igralce v bohinjsko okolje. Prav­niansambel soucinkovalekotvalc-LOJZE STRAŽAR:Besedilo pred­ zaprav letošnje poletje preživljam ob ki, polke, cardaš in celo kot cha cha stave Pri belem konjicku sem poso-Bohinjskem jezeru ... cha, kar pa je še podkrepila spremlja- kultura LITERARNI MEDGENERACIJSKI NATECAJ PREDELAN DEDKOVBABICIN KLOBUK V Društvu Sinica so organizirali 2. literarni medgeneracijski natecaj, letos z naslovom – Predelan dedkov – babicin klobuk 2021. S elektorica je bila letos Janka Jerman. Literarne prispevke smo sprejemali od 5. aprila do 5. junija 2021, poslalo jih je 25 udeležencev iz vse Slovenije. Po programu je konec avgusta potekal zakljucek z branjem nagrajenih del skupaj z literarno delavnico. ODRASLI POHVALA Avtor: Tom Veber Šifra: Avokado *** V dedkovem klobuku se skrivajo svetovi o katerih mi ni nikoli govoril zlata polja polna najstniških zaobljub zlomljenih src in razbrazdanih kolen skrivajo se življenja za katera bi lahko samo slutil vse prehojene poti prostrana obzorja mnogokaterih imen in obrazi dlani izgubljeni za zmeraj v dedkovem klobuku se skrivajo odlocitve in locitve ki so za zmeraj zaznamovale to življenje ta svet v malem. Utemeljitev: Pesem lepo tece in od-licno opiše življenje. Kaj vse lahko pove klobuk, kaj vse se lahko skriva v njem, ce ima clovek dovolj fantazije, od zlatih polj, zlomljenih src do prostra­nih obzorij in odlocitev, celo življenje, ves svet v malem, kot se pesem zakljuci. POHVALA Avtorica: Angela Tihec Šifra: kulisa BABICIN KLOBUK Sem crn, eleganten klobuk, z rde-co pentljo in rdeco rožo ob strani. Oh, babica, izpusti me malo. Vedno, ko zapiha, me primeš. Veš, meni je dolgcas. Ti tukaj posedaš in redko­kdaj se sprehodiva naokrog. Cakam na priložnost, da bom ušel. Nenadoma se dvigne veter. Mocno zapiha. Babica je prepocasna. Odne­se me z njene glave in zaplavam z ve­trom. Nese me po zraku, kotali po tleh. Uh, kako uživam! Med avtomobili švi­gnem preko ceste. Ustavim se pred iz­ložbo z lepimi oblekami. Želim si, da bi krasil glavo dame, ki bi nosila tisto rožasto obleko ali nebesno modro, jaz pa bi sedel na glavi crnolaske … Mimo se sprehodi mladenic in me brcne visoko v zrak. Au, kako zabo­li! Naslednji hip pristanem ob cesti v umazani luži.Ustrašim se, da bom popil vso vodo ali celo utonil. Na sre-co pritece mimo fantic, me dvigne, me ogleduje in obraca z vseh strani in vrže na zelenico ob klopi. Spet sem srecen. Na mehki travi razmišljam in zakljucim, da bi bil srecnejši na babi-cini glavi. Lepe misli pretrga priletna gospa. Pobere me in vrže v najbližji koš za smeti. Uh, kako smrdi! Zaskr­bljen sem, kako naj se rešim? S poca­snimi, težkimi koraki se približa klo­šar. Brska po smeteh in išce pribolj­šek. Najde me, postavi na tla in še da­lje brska po smeteh. Oh, veter, prosim, zapihaj in me reši, moledujem. Nena­doma zacutim znano, nežno, mehko roko. Babica, si me le našla! Hvala! Utemeljitev:Prvoosebna pripo­ved klobuka pritegne, zamisel je za­nimiva, izvirna in konec srecno zao­kroži klobukovo potovanje, ko spet pristane v babicinih rokah. Kratka, prisrcna, zanimivo napisana zgodba. POHVALA Avtorica: Metka Oset Šifra: Reševalni klobuk Reševalni klobuk babice Maje 1 Dogodkov z reševalnim klobukom se spominjam še iz let, ko sem hodi-la v prvo triado osnovne šole. Takrat je naša družina skoraj razpadla. Do-gajale so se hude stvari. Mama nas jezapustila.Odšlajeksvojemuno­vemu možu. Jaz, sestra in še dva bra-ta smo ostali sami z ocetom. Z nami se ni prav znašel. Ko smo bili še po­polna družina, je oce delal cele dne­ve, da nas je lahko preživljal, med-tem ko je bila mama brezposelna. Na Centru za socialno pomoc so nas že poznali. Oce se je odlocil, da bo poiskal pomoc pri njih. Prosil je za financno in ucno pomoc. Najstarejši brat je hodil v srednjo šolo, ostali tri­je smo bili še osnovnošolci. Ponudili so mu rešitev. Pretresen, vznemirjen, jezen in žalosten se je proti veceru vr-nil domov. Zbral nas je za kuhinjsko mizo. Iskal je besede. Ni jih našel. Prej so se pojavile solze v njegovih oceh kot besede na jeziku. Prestrašeni smo se spogledali s solznimi ocmi. Oceta še nismo videli jokati. Bil je vedno naš junak, ki zmore in zna vse na tem svetu. V pritajenem joku sem se privila k sedem let starejši sestri. To je bil najbolj negotov trenutek v mojemživljenju. Še pred nekaj dnevi ni bilo tako hudo, ko nas je zapustila mama, zdaj pa je bila smrtna tišina, le tu in tam je kdo posmrkal. Oce je bil v zadre­gi. Odkašljal se je in dejal, da bodo po­slali Bojcija, Matejo in Igorja v internat, mene pa v rejniško družino. Domov bi prihajali cez vikend. Ponovno je nasta-la tišina. Nisem vedela, kaj je to inter-nat, in ne, kaj je rejniška družina. Sestra me je stisnila k sebi še mocneje in vprašala: »To pomeni, da bi ostali tudi brez tebe, ata? In tudi mi ne bi bili vec skupaj? In ne bi bili vec družina?« Oce,rdeckotpuran,jeprikimal, sklonil glavo in tiho vprašal: »Bi šli v internat?« Mateja in Igor sta rekla, da ne, le Bojci se je obotavljal. »Pa ‘tamalo’ boš dal k rejnikom?« je nejevoljno vprašala Mateja. Odgovora ni dobila. V resnici z menoj ni vedel kaj poceti, zato je spremenil temo pogovora in nas spomnil, da je cas za spanje. Pove­dal nam je še, da prideta naslednji dan Maja in Dušan, ki nam bosta pomagala rešiti nastalo situacijo. Bila je sobota. Vsi smo bili pokon­ ci. Nestrpno smo pricakovali obisk. Na balkonu sem pogledovala proti plocniku. Zagledala sem ga, kvacka­nega, rdecega, okrašenega s svileno pentljo. Moje srce je nemirno utripa-lo. Najprej sem zadržala sapo, nato pa iz vsega grla kricala: »Klobuk, klobuk! To je naša Maja!« Maja je bila žarek upanja, ki me je kot veter ponesel v stanovanje in na­prej do vhodnih vrat, kjer se je ogla­sil domofon. Pritisnila sem na tipko in odklenila vhodna vrata. Majo sem objela kar na stopnicah. Imela sem jo rada, kot bi bila moja babica, ki je nisem imela. Rada sem imela tudi njen klobuk. Pogosto sem ga pomeri-la, se pogledala v ogledalo in si pred­stavljala, da sem manekenka, nakar sem ga previdno odložila na polico. Oce, Maja in Dušan so se pogovarja­li, kaj narediti, saj smo vsi želeli osta-ti doma. V ponedeljek sta se ponovno pripeljala v naš kraj in odšla na Center za socialno delo, kjer so ju postavili za zunanja skrbnika naše družine. Sreca je napolnila naša srca. Bili smo reše­ni! Lahko smo ostali doma z ocetom. Reševalni klobuk babice Maje 2 Maja in Dušan sta nas pogosto obi-skala. Sestri Mateji, kije prevze-la gospodinjska dela, sta pomaga-la, nas peljala na izlete, nam prine­sla priboljške, se z nami igrala, nam pomagala pri ucenju in me vozila na treninge v atletsko šolo. Dobila sem ucno pomoc, vendar sem se raje ucila z Majo. Bilo je bolj zabavno in snov sem si lažje zapomnila. Spomnim se, da smo se v šoli uci­li pesmico, ki si je nisem mogla zapo­mniti. In nato je prišla Maja. Z rde-cim klobukom na glavi je pesmico re-citirala, zraven krililaz rokamiin se zvijala. Poslušala sem jo z odprtimi usti. Zaploskala sem ji in jo prosila za ponovitve. Zavzeto sem jo opazo­vala, nakar sem prišla še sama na vr­sto. Majo sem prosila za njen rdec klo­buk, si ga nadela na glavo in pesmica je stekla kot žuborec potocek. Pesmi-co sem ponavljala in ponavljala, do-kler mi ni dobro sedla v spomin. V po­nedeljek sem se javila in dobila petko. Majin klobuk je bil res reševalni klobuk in reševalna je bila tudi Maja. Reševalni klobuk babice Maje 3 Z Majo in Dušanom smo se veckrat odpravili na pocitnice in vedno smo se imeli lepo. Spomnim se, da smo se neko poletje odpravili na Pašman. Takrat sem prvic videla morje. Dušan nas je peljal v kombiju, s katerim je vlekel prikolico. V njej je prevažal šti­rikolesnik, kolo, napihljiv coln in šo-tor. Na otoku je od prijatelja za tri te­dne dobil v uporabo pocitniško priko­lico. To je bilo veselje. Maja, Mateja in jaz smo spale v prikolici, oce je bil v predprostoru, Igor in Dušan sta si po­stavila šotor. Maja in oce sta skrbela za hrano, Dušan pa za tehnicne stva­ri. Kdaj pa kdaj je ušpicil kakšno ne­umnost, zato mu je Maja rekla, da je otrok v velikih oblacilih. Dogodivšci­ne so se dogajale iz dneva v dan. Bila sem srecen otrok. Vsi smo bili srecni. Nekega dne smo se vozili s colnom. Odpeljali smo se dalec na odprto mor­je. Morje je bilo videti crno. Dušan je nenadoma ugasnil motor, v šali zgra­bil za noge Igorja in ga hotel vreci v morje.Nimuuspelo,zatojepograbil naslednje noge, ki so bile moje in me zlahka zalucal v vodo. Maja mi je po­vedala, kako se ji je oglasil alarm v gla- vi: »Otrok v vodi!« In že je bila v vodi tudi ona in njen klobuk. Takrat sem že znala plavati, a sem se kar potopi-la. Ko je skocila za menoj, se je Dušan zavedel, kaj je naredil, in skocil še on, nato še Mateja in Igor, oce je ostal v colnu. Dušan me je prijel. Nisem hote-la biti pri njem in sem ga tolkla. Porinil me je k Maji. Objela sem jo okoli vratu. Nikoli vec je nisem želela izpustiti. Ko sem opazila,danimaklobuka, mijepostalo zelo hudo. Še bolj sem bila je­zna na Dušana. Našli smo klobuk – re-ševalni klobuk moje babice Maje. Po-zibaval se je na morski gladini. Malo sem ga otresla in ji ga z veseljem dala na glavo. Takšna je bila popolna. Reševalni klobuk babice Maje 4 Babica Maja je zbolela. Bila je hudo bolna. Pred tremi leti sem jo pokli­cala in dogovorili sva se za srecanje. Oce mi je povedal, da se je babica po zdravljenju zelo spremenila, zato sem se bala, da je ne bom spoznala. Prav je imel. Ne bi je prepoznala, a na glavi je imela reševalni klobuk, ki me je v trenutku spomnil na prekrasne dni, ki sem jih preživela z njo. Stekla sem k njej in jo objela. Tudi Mateja jo je objela. Bile smo objete, po licih so spolzele solze srece in veselja. Mate-ja ji je hitela pripovedovati o študi­ju v Ljubljani in prvi ljubezni, jaz pa o pevski karieri. Povabila sem jo na koncert. Prišla je. Mahala je s klobu­kom in mi namenila najdaljši aplavz. Hvala, babica Maja, za vse, kar si storila za nas! Utemeljitev: Vecplastna pripo­ved v štirih nadaljevanjih, kjer od­igra glavno vlogo Maja s svojim rde-cim, kvackanim klobukom s svile-no pentljo, ki pomaga družini, da se reši iz številnih težav. Celo pesem gre s klobukom hitreje v glavo. Me-stoma je sicer pripoved razvlecena, a napisana tekoce in vabi k branju. POHVALA Avtorica: Manja TementŠifra: VIVA Babicin klobuk Babica je imela širokokrajni, rumeno bež klobuk iz polstenega materiala. Saj ga ni vec nosila, ker je spominjal bol1j na Kekcev klobuk kakor na pra-vi damski klobuk, vendar ga je hranila za spomin na službeno pot v Beograd, ko ji je v navalu košave skoraj odpih­nilo glavo. Zavila je v prvo trgovino in kupila prvo stvar, ki bi ji zašcitila glavo. Hranila ga je v kletni omari, mi­slec, mogoce pa pride prav za ka­kšno pustno šemo … Pri brskanju po kleti, moji priljubljeni dejavnost, sem ugledala klobuk: »Babica, za­kaj pa imaš ta velik klobuk?« Babica ji je odgovorila: »Imam ga za spomin in za pusta hrusta.« Meni je bil klobuk takoj všec. Na-dela sem ga na glavo, okrog vratu pa še star lisicji rep, ki je prav tako obležal v kleti. Ko sem se pogledala v ogledalo, sem sama sebi ugajala. Obula sem še babicine stare cevlje s peto in se sebi zdela kot prava dami-ca. Na koncu sem še usta na debelo namazala z rdeco šminko. Babica ni bila pozorna na to, kaj delam, zato ni opazila, da sem odšla na vrt. Tako urejena sem bila neucakana in ne­strpna, komu bi se lahko pokazala, da bi požela kakšno pohvalo na ra-cun svoje lepote in smisla za modo. Ker ni bilo nikjer nikogar, sempoklicala sosedo: »Gospa Žnidar,gospa Žnidar! Pridi na vrt.« Soseda je hitro priletela, ker je mi-slila, da se je zgodilo kaj hudega. Ko me je zagledala, je takoj vedela, za kaj gre. Zavrtela sem se okrog svoje osi, da bi se pokazala v vsej svoji le­poti: »Hej, soseda! Ali sem ti všec?« Kar tikala sem jo, ceprav mi je ba­bica rekla, da ji moram reci vi soseda. Gospa Žnidar je odgovorila: »Res si lepa. Cisto pripravljena za kakšno modno revijo.« V tistem trenutku pa mi je v viso­kih petah spodrsnilo. Nesrecno sem padlain si zvilagleženj. Vsi upi na skorajšnjo modno revijo so splavali po vodi, ker sem dobila mavec, ba­bica pa hude mamine ocitke, ker je slabo pazila na štiriletno vnukinjo. Moje sanje, povezane z modo, niso umrle.Mnogoletpozneje sem se zacela ukvarjati z modo in pisati spletni blog o tem, kako lahko izko­ristimo stara oblacila in jih vkompo­niramo v novo modo. Najvecjo moti­vacijo in ideje sem našla v babicini kleti z mnogimi skritimi zakladi sta­rih oblacil. Velik babicin klobuk pa še vedno skrbno hranim. Utemeljitev: Zanimiva pripoved, ko deklica najde babicin klobuk in ga uporabi po svojih idejah, doda še stare cevlje, in že se ji zdi, da se spo­zna na modo. Zgodba tece, zaklju-cek preseneti, saj so sanje o modi avtorico pripeljale do poklica. POHVALA Avtorica: Antonija JerebŠifra: karantena Mamin klobuk Vzela mamin sem klobuk in si ga priredila. Dodala nekaj modnih muh, ga z modo uskladila. Je prava dama z njim bila, na zmenke je hodila. Prepricana sem, on je kriv, da oceta je ulovila. Se ni ji mogel pac upret‘, bila je dama fina. V pasu ozka, crnih las, ji stas poudarjala je krinolina. Ce drugega ne, lep spomin ostal z menoj bo za vse case. Dodatek modni, ki pove, da, ce želiš si, da se. Utemeljitev:Pesem lepo tece, je zanimiva, ob predelavi klobuka oži­vijo spomini na babico, ima vzpod­buden konec, da se da, ce hoceš. Janka Jerman zgodovina kina v domžalah BERNIK O PRVI KINEMATOGRAFSKI PREDSTAVI Domžalski župnik – imenitni avtor in kronist dogajanj v Domžalah in okolici – Franc Bernik je ves cas obstajanja Katoliškega izobraževalnega in podpornega društva Domžale (od ustanovitve leta 1904 do razpusta v letu 1933) pisal kroniko in v njej popisal cisto prvo kinematografsko predstavo, ki pa ni bila predvajana v sokolskem, pac pa Društvenem domu. prvega kinooperaterja so doloci-domu! Omenil je tudi svoja priza- Matjaž Brojan li sokolskega brata Riharda Žitka. devanja glede kina: Foto: zasebni arhiv Matjaža Seveda pa sam nakup kinoapara-»Zahvaljujem se za odkrito izraže- Brojana T ta ni zadošcal, saj je bilo enako po-no nezaupanje, ob tem pa naj povem, akole je ostalo zapisano v membno pridobiti tudi pravico do da sem šest let deloval po natancni ve­društveni kroniki o tem, kar predvajanja. Rekli so ji ‘kinokonce-sti kot voditelj in hlapec. Potrudil sem se je zgodilo 4. in 5. oktobra sija’, tudi to dovoljenje oziroma do-se zlasti v slucaju uvedbe kina. Stal 1924. Bernikov rokopis: pustitev pa je bilo treba placati. sem in še stojim na stališcu, da se dru-»4. in 5. oktobra, bilo je v soboto Dne 13. novembra 1926 so sklicali štveno imetje v namen kina ne sme do­zvecer ob 8. uri in v nedeljo popol­ odbor z nalogo, da pravocasno kon-takniti. Vem, da bo društvo v kinu rabi­dne. Govorim o trojni predstavi, ki kretno poskrbi tudi za vse tehnic-lo prostore, v katerih danes stanujem. se je zgodila ob 3.5. in 7. popoldan­ nepodrobnostiinsevedatudizavse Vem, da preneha zašcita najemnika s ski uri je predstavljal Ludovik Žele­ ostalo v zvezi s pridobitvijo koncesije. 1. novembrom. Razumem, da bi ali bo­znik iz Ljubljane s kinematografom 14. decembra 1927 so po seji zapi-sta društvo in odbor v moji navzocno­‘Malo Samaritanko’, 11. in 12. oktobra sali: »Omenja se, da je državna ko-sti ne mogla o svojih nacrtnih nemote-pa ‘Jezusa Kristusa’ - življenje od roj-misija minulo soboto pregledala dru-no razpravljati in sklepati.« stva do vnebohoda. Prav lepo je bilo, štvene prostore ter izjavila, da odgo-Njegovo izjavo so clani odbora zajedno tudi najlepše nazorno dru­ varjajo namenu. Kar bo treba še pre-vzeli na znanje. štveno predvajanje. Od vseh brutto urediti, pa društvu že pismeno spo-Veliko govorjenja je bilo vedno dohodkov, ki jih je bilo 28.200 kron, roci.«okrog denarja. Odbor je pricakoval, je ena petina 1410 kron, pripadla po da bo nekaj denarja dobil iz popla­ dogovoru Društvenemu domu.« Leto 1927: najprej o stroških cila za rekvirirano (odvzeto) zemlji-Omenjeni zapis Franca Bernika Sokolsko društvo Domžale se je s šce, ki je postalo last železnice; šlo je vsekakor zelo zanimiv, saj je za­ kinom zacelo ukvarjati že na prvem je za zemljišce na zahodni strani so­cetek oktobra Domžalam prinesel v sestanku v novem letu. kolskega doma. nekaj dneh kar okoli 10 kinemato- Dne 5. januarja 1927 so sklenili, grafskih predstav. da pišejo kranjskemu Sokolu, ki je Takole so o seji 6. januarja še Je pa vsekakor zanimiva napaka imel s kinom že nekaj izkušenj, da zapisali: tudi izracun zneska, ki je ostal prire­ naj Domžalcem sporoci, koliko stro-»Nadaljnjo skrb za kino je prevzel po­ditelju – Društvenem domu. škov prinaša kino, predvsem pa to, seben konzorcij, ki financijsko nima 1410 kron nikakor ni petina od koliko stroškov bo dodatno prinesla z odborom za sedaj nobenega stika 28.200 kron denarja! še postavitev, ureditev projekcijske zato, ker je odbor cutil dolžnost na kabine – do popolne pripravljenosti ta nacin varovati društveno imetje.« za predvajanje. Tema ‘Kino v Domžalah’ na Clani društva, clani kino - odbora seji sokolskih odbornikov 14. so nenehno tehtali razlicna videnja Nenehne razprtije in maja 1926 in mnenja o kino predstavah v Dom- nesoglasja Sejo sokolskih odbornikov dom­ žalah. Iskali so poti do potrebnega Društveno delo so spremljala ne­ žalskega sokolskega društva je od­ denarja, se pri tem obilno prepira­prl starosta Tomo Petrovec in pov­ nehna nesoglasja, saj je bilo delo-li, posebej o tem, ali vzamejo 25.000 vanje mnogokrat otežkoceno zara­ zel, kaj vse se je storilo za pridobitev dinarjev kredita ali ne. koncesije za ‘kino – predvajanje’. di mnogih sporov med clanstvom. V novi kino - odsek so bili izvolje-Tajniku društva Ivanu Stenovcu so Zadeva nakup moravškega aparata ni: Rudolf Seljak, Srecko Vrankar in izrekli nezaupnico (ni znano gle-Matej Turk. . je postala neaktualna, hkrati pa so de casa), on pa je odbornikom na preklicali tudi obisk domžalskih so­ (Naslednjic: Prvi kino predstavi seji 6. januarja 1927 povedal kot kolov v Moravcah, pac zaradi name- so Domžalci lahko prisostvovali najemnik stanovanja v sokolskem ravane razpustitve moravškega so- sredi avgusta leta 1927) kolskega odseka. Nemara so zaradi tega domžalski sokoli opustili ome­njeno zamisel o okrožnem izletu v Moravce. Kot možnost, da se ta izlet vendarle zgodi, so navedli 18. julij. nopabrataŠumija nimogocedobi-Tema ‘kinoaparat’ ne izgine z Naslednjic omenjajo sokoli Dom-ti, pismeno pa je tak naš pomenek z dnevnega reda žal vprašanje kina na seji 21. junija njim težaven.« Na skoraj vsaki seji, ki so v domžal­ 1926, ko so v zapisniku napisali: Vse omenjeno kaže, da se vpraša-skem sokolskem društvu poteka-»Zadeva pri dodelitvi kino apara-nje nakupa ali izposoje ustrezne apa-le redno, najveckrat tudi po trikrat ta pri g. Šumiju je nerešena, ustme-rature daljši cas ni premaknilo z mrtve alištirikrat namesec,sose šena­tocke, saj so ga prestavljali s seje na prej menili o ‘napravi’ kinoapara­sejo. Videti je bilo, da ni bilo nekega ta in njegovi namestitvi v sokolski zagretega nosilca osrednjega projek-dom. Potreben je bil tudi organ upra­ta, ki bi osebno poskrbel, da se zami-vljanja z novo pridobitvijo. V Kino – sel kina v Domžalah cimprej uresnici. odsek (tako so organ poimenovali) Ceprav ni prišlo do nobenega kon-so bili izvoljeni Tom Petrovec, Egidijkretnega dogovora, so sokoli, kot je Šetina in Rudolf Seljak. Temu orga­bil v Domžalah sokolski ‘brat Trojan-nu so naložili, kar zadeva dejavnost šek’, veckrat poizvedovali za primer-kina, tele naloge: no aparaturo in ceno, ki bi jo bilo tre-1. organ nima pravice najemati ka­ba placati ob nakupu še za koncesijo. kršnokoli posojilo v zvezi s kinom O nakupu kino aparata so raz-2. napravo odsek ne more in ne sme pravljali tudi na seji 9. avgusta 1926. oddati v upravljanje privatnemu Tega dne do zadolžili starosto Toma interesu Petrovca, da se pogovori z ljubljan-3. zagotoviti mora stalen vir dohod-skim sokolom Šumijem, saj je ta kov, ki ga bodo prinašale kino­pred tem poslal bratu Ivanu Brecelj-predstave niku pismo z (domnevno) ponudbo 4. organ je dolžan izvesti nabiranje glede nakupa aparata oziroma naje-denarja pri sokolskem clanstvu ma, ki ga je kot lastnik ponujal ozi-in prijateljih sokolstva, in sicer roma prodajal v Domžale in ga na-do take višine, s katero bo mogo­posled tudi prodal za ceno 40.000 ce zaceti nameravana dela za po­dinarjev. Domžalski sokoli so apa-stavitev kina, zgraditev projekcij-rat prevzeli, prevzel ga je Ivan Bre-ske kabine in vsega ostalega, kar celjnik sam. bo kinooperater potreboval. Za okolje Kaj se zgodi z vašimi odpadki, ko jih smetarsko vozilo odpelje? Locevanje odpadkov nam je že Dob, kjer jih odložijo na poseb­bolj ali manj lepo prešlo v nava-no mesto, namenjeno posame-do. Pa sploh vemo, kaj se zgodi zni vrsti odpadka. Odpadki so z odpadki, ko jih smetarska vo-tam le kratek cas, saj jih dnevno zila odpeljejo? Ne, ne koncajo prevzemajo podjetja, ki so poo- vsi na enem kupu. blašcena za prevzem in ravna-Smetarska vozila loceno nje s posamezno vrsto odpadka. zbrane odpadke iz rjavih, crnih Vecina odpadkov, ki se jih in rumenih zabojnikov odpelje-zbere loceno, se po prevzemu s jo v Center z ravnanje z odpadki strani pooblašcenih družb vrne v ponovno predelavo oziroma recikliranje. Nekatere odpadke uporabijo kot gorivo ali za pri­dobivanje energije. Le ostanek odpadkov (tisti odpadki, ki niso primerni za predelavo, gorivo ali energijo) pa ostane na odla­gališcih. Odpadki, ki jih pridno locu­jete, torej na koncu ne konca­jo vsi na istem kupu, kot še ve­dno pripomni kakšen dvomlji­vec, ampak je zanje ustrezno poskrbljeno v skladu z obstoje-co zakonodajo in tako, da v naj­manjši možni meri obremenju­jejo okolje. Hvala, ker z locevanjem od­padkov skupaj z nami skrbite za cisto okolje. Kljub vsemu pa je še vedno najboljši odpadek tisti, ki sploh ne nastane. Obcina Domžale in Javno komunalno podjetje Prodnik v:MUZEJU Oktober ‘21 MENACENKOVA DOMACIJA Torek, 5. oktober 2021, ob 18. uri Odprtje »ZADNJA V POSTELJO, PRVA POKONCI PA BO VEDNO KAJ DOBREGA V LONCI« Razstava | Vstop prost. 5. oktober – 20. november 2021 Razstava se pridružuje ostalim dogodkom po Sloveniji v okviru projekta DEKD (25. 9. – 9. 10. 2021): DOBER TEK! SLAMNIKARSKI MUZEJ SAŠA ROŠKAR DEDIŠCINA KOT IZZIV Pogovor bo vodila Cveta Zalokar. Vstop prost. SLAMNIKARSKI MUZEJ Razstava | Vstop prost. 21. maj - 30. december 2021 Dr. Miroslav Stiplovšek UPRAVNI RAZVOJ DOMŽALSKE OBCINE OD SREDINE 19. STOLETJA DO LETA 2020 MENACENKOVA DOMACIJA Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@kd-domzale.si | Odprta v .asu razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale), slamnikarski. www.kd-domzale.si muzej@kd-domzale.si | Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 T: 01/722 50 50 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. ltd / mag. renata kosec Skupaj ustvarjamo sodelujoco skupnost Ko razmišljam o svetovnem dnevu starejših, Pripravljen je nacrt za senajprejspomnim na varnost,kiso namjo medgeneracijski center, za katerega predstavljali babice in dedki, ko smo bili otro­ upamo, da bomo v letu 2022 zaceli ci. Kako pa mi danes skrbimo za njihovo var­ s pridobitvijo dokumentacije in nost? Ko pogledamo vase kot posamezniki, pozneje gradbenega dovoljenja. so odgovori jasni, poskrbimo za svoje bližnje. Kakšen odnos pa imamo do njih kot družba? Na obcini se v zadnjem casu vse vec raz­prav, povezanih s starejšimi, zacne s pome-ko starejši pocutijo prizadete in izkljucene iz nom duševnega zdravja starejših, z njihovim družbe. Hvala vsem za opravljeno delo.vkljucevanjem v družbo po zasluženem za-Že vrsto let se kot obcina trudimo tudi, da kljucku delovnega obdobja. Vse vec starejših nastale medgeneracijske izzive, ki jih prina­se namrec umika v svoje socialne mehurcke, v ša starajoca družba, rešujemo z medgenera­katerih nimajo dovolj družbenih stikov, pred-cijskih sodelovanjem. Pripravljen je nacrt za vsem pa premalo izzivov, da bi bili izpolnjeni. medgeneracijski center, za katerega upamo, Obcina že tradicionalno podpira številna da bomo v letu 2022 zaceli s pridobitvijo do-društva, ki za starejše izvajajo športne, izo-kumentacije in pozneje gradbenega dovolje­braževalne in druge programe ter za izvajanje nja. Novi center bo namenjen vsem, ki si bodo zagotovi del sredstev. Pri predstavitvi njiho-po koncani delovni dobi želeli novih izzivov, vih programov me vsako leto navduši razno-in vsem mladim, ki bodo želeli svojo zanese­likost aktivnosti, ki jih ponujajo, še posebej nost in energijo dopolniti z izkušnjami in zna-pa samoorganizirana skupina starejših pro-njem starejših. Verjamem, da bomo le s pove­stovoljcev, ki skrbi za vkljucevanje starejših v zovanjem ustvarili zdravo lokalno skupnost. razlicne dejavnosti. Njihovo delo ni bilo izre-Upam, da boste praznovali svetovni dan dno pomembno samo v casu epidemije, ki je starejših; mladi v družbi starejših, ki jih ce­omejila socialne stike, ampak tudi ob drugih nite; starejši pa v krogu svoje družine in svo­življenjskih prelomnicah, ob katerih se lah-jih prijateljev. politicne stranke | aktualno nsi / tadeja šuštar zalar, poslanka in obcinska svetnica Kdo zares skrbi za upokojence? Statistika kaže, da je Janez Cigler janje na 1. srecanju domžalskih upokojencev, Kralj v svojem kratkem mandatu v ki je potekalo v Cešminovem parku 4. sep-namestitve starejših vložil dvakrat tembra 2021. Organizatorji so izpostavili, da K pisanju prispevka me je spodbudilo doga­ toliko sredstev kot v šestih letih dve so na dogodek povabili vse politicne stran­ ministrici za delo skupaj. ke, vabilu pa naj bi se odzvala le ena. Pred­sednica te stranke je v svojem nagovoru vec­krat poudarila, da so edina stranka, ki skrbi za upokojence, ni pa omenila, da za zakon, ki se ga do zdaj nihce ni še zares lotil, saj so ki jeupokojencemprineselsolidarnostnido-se v preteklih mandatih o tej problematiki iz­datek, sploh niso želeli glasovati. Kar se tice vajale zgolj drage študije. Poskrbeli smo, da izjav organizatorja glede vabljenja na dogo-bo do leta 2026 v domovih starejših obcanov dekpalahkozatrdim,davabilanadogodek na voljo vec kot 2000 dodatnih postelj. Stati­nisem dobila ne jaz, ki živim v Domžalah, ne stika kaže, da je Janez Cigler Kralj v svojem poslanska skupina NSi ne predsednik ali taj-kratkem mandatu v namestitve starejših vlo­ništvo stranke. žil dvakrat toliko sredstev kot v šestih letih Na pobudo ministra za delo, družino, so-dve ministrici za delo skupaj. Leta 2005 je bil cialne zadeve in enake možnosti Janeza Ci-zgrajen zadnji dom za starejše iz javnih sred­glerja Kralja smo v Državnem zboru sprejeli stev, in sicer Dom starejših obcanov Fužine. V številne ukrepe, ki izboljšujejo položaj upo-zdajšnjemmandatuministraNoveSlovenije kojencev. Poleg redne smo uredili tudi izre-pa so se položili številni temeljni kamni tako dno uskladitev pokojnin, letni dodatek za za dnevne centre in domove starejših obca­leti 2020 in 2021, z namenom blaženja zdra-nov kot za prizidke in širitve obstojecih do-vstvene krize pa smo vsem z nižjimi pokoj-mov. Gradil se bo tudi nov dom starejših v ninami dvakrat namenili solidarnostni do-Domžalah, saj imajo v trenutnem precejšnjo datek. Poleg tega je v Državni zbor vložen že prostorsko stisko in bi bil obstojeci dom po­dolgo pricakovani zakon o dolgotrajni oskrbi, treben temeljite obnove. kolumna• medsebojni odnosi – stiska ali izziv JE MORALA MORALNA? Morala se nanaša na naša dejanja, ki se jih opredeljuje kot dobra in slaba. Težavo imamo takrat (in to ni malokrat), ko tisto moralno dobro ne pomeni nujno dobro za vse. Torej, do kje je morala še moralna? Ce se lažemo, ni moralno, je tako? Je tak clovek nemoralen ali je nemoralno zgolj njegovo dejanje? Kaj pa, ce ima za svojo laž dobre razloge? Smo jih pripravljeni spoznati, razumeti? Smo potem nemoralni mi, ker smo ga obtožili nemoralnosti, ne da bi poznali ozadje njegovega delovanja? Kdo je v tem primeru moralen ali nemoralen? M orala naj bi imela za cilj žem vzgajava, da se pri nas ne laže. dejanje zanj nesprejemljivo, in da se zi, tak zares je. Kriza je torej ogle-logo opravila, sem se ji spet zlaga­delati dobro. Naspro-In on se je zdaj že nekajkrat zlagal, pri tem ustavi. Posamezniku poma-dalo. Smo se pogledali vanj? Kaj vi-la: »Sem, ja, in mami mi je rekla, da tno je nemoralno, torej cez to pa ne morem!« V strahu pred ga risati njegov lastni okvir, v kate-dimo v njem? Tono strahu, ki je za sem poredna.« Verjela mi je in mitisto, kar povzroca tr-nemoralnim pocetjem se tako izgu-remlahko ohranisebeinsvojo svo-nas pretežka in se zato strah nemar-dala mir. Še danes imam moralne­pljenje socloveka. Z moralo samo po bita temeljno socutje in dostojan-bodo ter s tem okvirom vstopa v od-no spremeni v jezo, bes, sovraštvo ga macka, ker sem zlomila krilo ti-sebi ne bi bilo nic narobe, težava se stvo. Kot terapevtka v zgornjem pri-nose z drugimi. in prezir? Tono nemoci in jeze, ki se stega metulja in zagrešila tako gro­pojavi takrat, ko jo ljudje uporabi-meru izklopim jezo do te mame, ce-Boli me, kako grobi smo v tem spremeni v gnus do socloveka, ki je zno dejanje (pa saj je bil že tako alijo kot orodje custvenega izsiljevanja prav je jeza do nje mocna. Rajši se casu drug z drugim. Namesto da kriv za vso nesnago? Kje smo? Kaj tako mrtev!). Še danes se v mislih ali manipuliranja z drugimi. Zakaj? potrudiminposkusimbitisocutna, bi bil ta težki cas še posebno mo-smo? Kakšni ljudje nas obdajajo? opravicujem prijatelju iz vrtca zara-Da pokažejo svojo moc ali, ce hoce-mislim si, da je bila verjetno sama ralen, torej usmerjen v dobro do Krize pokažejo, kaj neobvladljivega di povzrocene škode. te, nadvlado ter dosežejo svoje. Mo-neštetokrat oznacena za nemoral- še imamo v sebi! Uporabljajmo moralo zase in za rala je vezana na custva, zato so cu-no, nedostojno in grešno, ker se je Namen same morale Spominjam se težkega trenutka, svoje delovanje, da vidimo, kje smo, stva, vezana na moralo, mocno za-zlagala ali kako drugace nedostoj-mora biti samo dober in ko sem bila v vrtcu. Eden od mo-kam nas doloceno dejanje pelje. Le sidrana v samo jedro osebnosti. In no vedla. Ko zmorem biti socutna in jihvrtcevskihprijateljevjevškatli-v tem primeru bo morala služila mora služiti posamezniku, biti zaznamovan kot nemoralen je videti v njej drobno deklico, ki išce ci prinesel pokazat posušenega me-svojemu namenu. Morala je moral- da pri sebi prepoznava, dostikrat nekaj najhujšega, kar se potrpežljivost in ljubeznivost ter ra-tulja. Ko sem ga pogledala, se mi je na, ko jo kot izhodišce uporabljamo kdaj je neko dejanje zanj ti lahko zgodi. Jasno je, da custve-zumevanje odraslega v odnosu z zdel tako zanimiv, da sem ga vze-zase, ko z njo ne sodimo in ne obto­ni zametki za to, da nekaj narediš njo, zmorem tudi v njej prebuditi nesprejemljivo, in da se pri la v roke. Ker je bil zelo krhek, se je žujemo, da bi se rešili lastnih nepre­prav ali ne, izvirajo iz najzgodnejše-kancek dvoma o nedostojnem po-tem ustavi. Posamezniku njegovo krilo kar samo od sebe od-delanih in težkih vsebin (strah, ne­ga obdobja življenja. Odnos do mo-cetju njenega sina ter izzvati v njej pomaga risati njegov lomilo. Mocno sem se ustrašila po-moc, negotovost). Moralno je, da is-rale se rodi v odnosu (starši-otrok), socutje do njega. Ugotoviva, da se je sledic, zato sem škatlico hitro zapr-kreno ovrednotimo sebe in svoja de­ lastni okvir, v katerem zato je morala tako dovzetna za vse zlagal,kersejebal reakcijemame, la in se naredila, kot da nic ne vem janja ter razumemo, zakaj naredi­ lahko ohrani sebe in svojo vrste custvenih zlorab. Receno dru-oceta, vzgojiteljice na otroško na-o tem. Ko je vzgojiteljica grobo pri-mo nekaj na dolocen nacin. V tem svobodo ter s tem okvirom gace, ljudje smo custveno dovzetni gajivost. Tako je ohranil sebe, kar tisnila na vse nas, da bi našla tega primeru nam morala koristi. Mora-za sodbe drugih, še posebej pod tak-je super. To seveda ne pomeni, da vstopa v odnose z drugimi. groznega krivca, sem priznala. Oz-la je moralna takrat, ko iz nje nekaj tirko morale. Slaba vest ali krivda je laž toleriramo (ceprav otroško laž merjala me je, kako grozno dejanje zraste in je usmerjena naprej, v pri­lahko hujša in dolgotrajnejša kazen niti ne bi tako poimenovala), tem-sem naredila, ter mi naložila nalo-hodnost in smisel. Ko ponuja novo kot katera od oblik zunanje kazni. vec se z otrokom o njegovi reakciji go, naj doma staršem sama povem, priložnost in podpira svobodni ra-Nezavedno sesprožata,ko seposa-lahko na dolgo in široko pogovarja-kaj sem storila. Nisem povedala. zvoj cloveka. Ko odpira in ne zapira. meznik odloca zase, za druge ali za mo. Le tako otroku pokažemo, da so Naslednji dan, ko me je vzgojitelji-Ko osmišlja, ne pa vzbuja nezdravo skupnost. Upoštevati vse troje pa ni dejanja tista, ki so neustrezna, ne ca takoj zjutraj vprašala, ali sem na-krivdo. . macji kašelj. pa on sam. Starši svoj strah in sram pred ob-V primerih, ko presojamo, ali je sebe in socloveka, se dogaja ravno cutki krivde in vesti (gonilo morale neko dejanje ali celo clovek! mora-obratno. Kam sta se izgubila socu­oziroma nemorale) dostikrat grobo lenaline,semipojavljavprašanje, tje in dostojanstvo? Vemo, da se v Kolumna: Medsebojni odnosi – stiska ali izziv je projicirajo na otroka. Navedla bom ali je morala sploh moralna? Ce se krizi razodene tisto, kar je najbolj-namenjena osvetlitvi izzivov v odnosih in podajanju novih pogledov primer, ki se mi nemalokrat zgodi v jo uporablja za sodbo v primeru, ko še in najslabše v cloveku, pravza-ali rešitev za vsakodnevne situacije. Lidija Bašic Jancar je terapevtkaterapevtski praksi. Mama zaprepa-ne poznamo ozadja dejanja oziroma prav v krizah lepo priplava na dan zakonske in družinske terapije pri Študijsko-raziskovanem centru za deno opiše laž svojega otroka: »Ne, nas ta sploh ne zanima, potem ni. Je tisto, kar nosimo najgloblje v sebi. družino in nosilka programa Naj noben otrok ne izostane – takojšnja lagal se pa ne bo! To je nekaj, kar je škodljiva za ljudi in nam dela slabo. Krize cloveka pripeljejo do same-psihosocialna pomoc otrokom in mladostnikom iz ogroženih družin,meni cisto nesprejemljivo, in moj sinNamen same morale mora biti samo ga roba in zato odreagira nizkotno, ter Šole za družino v Domžalah, ki ju sofinancira obcina Domžale, ter tocno ve, da se pri nas ne laže! Že dober in mora služiti posamezniku, nespoštljivo. Lahko recemo, da tak, predstavnica LAS-a (Lokalna akcijska skupina za boj proti zasvojenosti) cisto od samega zacetka ga z mo-da pri sebi prepoznava, kdaj je neko kot se clovek pokaže v doloceni kri-(lidijabjancar.com). Je avtorica knjige Popolna ljubezen. Kolumne izražajo stališca avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. zgodbe mojega kraja SPOMINI NA ŠOLSKE DNI Moj rojstni kraj so Preserje, tedaj v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je bila to mala vasica s pretežno kmeckim prebivalstvom. Sosednja vas so Radomlje, kjer je bila in je še vedno pošta. Naselje je bilo prvic omenjeno leta 1353. Ime nekateri pripisujejo mlinom v vasi (rado-melje). Glede na zgodnje omenjanje, ko mlinov še ni bilo, je bolj verjetno, da ime kraja izhaja iz slovanskega imena Rado(m). smo lahko odšli na zakljucni izlet. severno, je Arboretum Volcji Potok, Mlinšcici). Blizu Radomelj, 1,3 km Ubirali smo bližnjice, se lovili, po-Za dva dni smo z vlakom odpoto-v katerega zahaja veliko ljudi. govarjali in se smejali. Nekoc me je vali na morje. Še danes se vidim v pricakal brat moje sošolke, ki sem zgornjem delu kupeja, kjer je pro- Delo, delo in delo jo okepala s snegom, in ‘zagovor’ je stor za prtljago, a moj cop je vihral Doma smo imeli avtolicarsko de­ bil kar resen. pod stropom vlaka, od koder sva se lavnico in zato mi ni bilo lahko. So­ s sošolko smejali, fantje pa so naju šolci in sošolke so bili iz kmeckih Cas odrašcanja, prve obcudovali in nama metali bonbo­družin, zato so me gledali ‘postra­ zaljubljenosti ne. Bila sem priljubljena, tu je pri­ni’, saj niso vedeli, da meni in mo- Potem sledi cas odrašcanja, prve za-šla do izraza moja drugacnost; oble­jima bratoma ter sestri pomeni de­ ljubljenosti. Še vedno imam cmok v cena sem bila v komplet iz jeansa; lavnica delo, delo in delo. Naša mla­ grlu, ce srecam sošolca, ki je sedel kavbojke in jakno, kar je bilo za ti-dost, še celo otroštvo, je bilo tesno v klopi pred mano, mi reševal nalo-ste case huda redkost, in rdec pas iz povezano z delom, in jaz kot dekli­ ge iz fizike, tudi matematicne, in po-semiša. Bila sem razposajena, vese-ca sem od svojega enajstega leta na­ tem pricakoval, da mu bom zvesta la, v pricakovanju življenja. Nic huj­prej znala postoriti stvari v delavni­ za vse življenje. Ampak ne, jaz sem šega nisem ušpicila, le srecna sem ci kot vsak drugi vajenec. Imela pa bila živahna in so me mikali kakšno bila in tista dva dneva v Crikvenici sem prednost pred leto dni starejšim Osnovna šola Preserje danes leto starejši fantje, sploh ce je bil v mi ostajata v spominu, in vedno, ko bratom, ki se ‘ni hotel uciti’ in je bil razredu kakšen ponavljalec, sem se potujem mimo, se spomnim, kako namenjen za naslednika v delav-»V glasbeno ali v delavnico!« nastal je plus, le v drugacnem barv-usedla za njim in ga zbadala s šesti-mi je bilo lepo, kako sem bila mla­nici, ‘vajeniško šolo bo pa že nare-Nisem bila tista ‘roza puncka’, ki nem odtenku, kar je pomenilo plus lom. Nekaj casa se je delal, kot da da in razposajena. dil’, saj sem se lahko posvecala uce-sedijo v prvi vrsti, dvigajo roko in štiri pri nalogi, verjetno za sloven-ni nic, potem mi je pa zacel vracati. nju in šoli, kajti to so bile sanje moje so tiho kot miške, ceprav sem bila šcino. Ambicije moje matere so bile Med odmori so sledili pogledi, misel Po osmih letih smo se razšli mame, da postanem uciteljica. odlicnjakinja, a samo do petega ra-visoke, naj vsaj jaz doštudiram, ce na zaljubljenost, tedaj, v tistih ca-na vse strani zreda, potem se stvari niso vec izšle, že njej ni uspelo koncati ucitelji-sih, še ni bilo v navadi, da bi dekleta Sama sem odšla v srednjo šolo v Zacelo se je v šoli ker sta bili matematika, pa pozneje šca, in bala sem se vseh nižjih ocen in fantje hodili drug z drugim in po-Ljubljano, vecina sošolk in nekate-Torej, zacelo se je v šoli. Tedaj je bila fizika, zame trn v peti. Tudi k pevske-od petice. Potem ko je moj popra-celi stvari kot danes, ko marsikatero ri sošolci pa v srednjo ekonomsko to Osnovna šola Radomeljske cete, mu zboru nisem hodila, kar so poce-vek ocene opazila uciteljica, ki je v dekle izgubi nedolžnost že pri dva-šolo v Domžale, ki so jo odprli tiste­na novo zgrajena v letih 1964/65 le pridne puncke, ker sem bila v tem meni zbudila slabo vest, sem se mo-najstih letih. Ne, tedaj so bili pogle-ga leta 1973. Še živi spomin na ve­ali nekaj podobnega. Nizka, dol-casu v glasbeni šoli, na proslavah, rala zagovarjati še doma. Ne spomi-di, besede, in to so najlepši spomini liko ljubezen dr. Živaga in Lare, fil­ga zgradba, rdeca fasada, ki se je iz ki jih tedaj – v socializmu – ni bilo njam se, kako sem bila kaznovana, iz mladosti, ko so misli in predstave ma, ki sem ga gledala v radomelj­spodnjih prostorov dvignila samo malo, sva z bratom potem nastopala akazenjesledila.V petem razredu slajše od resnice in dejanj. skem kinu skupaj s sošolko v šestem še za eno nadstropje. Vhod so kra-s kitaro in harmoniko. Da, tudi glas-je pred menoj sedela ucenka, ki je Imela sem sošolko, v šestem ra-razredu, na Kekca, ki sem ga videla sile dolge, položne stopnice, pred bena šola je bila kar v tej stavbi. Mid-ponavljala razred za razredom. Ne zredu, s katero sva si izmenjali skriv-nekaj let prej še z bratom in mamo, vhodom papark skolesarnicoin va nisva rada hodila v glasbeno, to je vem, a mislim, da je imela že pet-nosti prve menstruacije, prvih ‘ljube-na uciteljico slovenšcine, ki nam je pešceno dvorišce. Še mnogo let po-bila ocetova želja in zahteva: »V glas-najst let in hvalila se je, da se po-zni’. Nekoc sva sredi razreda uprizo-odkrivala življenje in nove svetove v zneje, ko sem si želela, da bi tu uci-beno ali v delavnico!« Jasno, da sva noci dobiva z moškimi, ki jo v jutra-rili boks, tako da sva nastopali v rin-knjigah, na Franceta Bevka, ki nas la slovenšcino, sem vstopala pla-izbrala glasbeno, saj sva tja pešacila njih urah vozijo domov. Jaz, nebodi-gu, ostali del razreda pa je navijal. je obiskal v mojem drugem razredu ho, s spoštovanjem, z mislijo, da ni-trikrat na teden, dober kilometer tja gatreba, sploh nisem vedela, kaj to in se mi podpisal v svojo knjigo Mali sem sposobna in si ne zaslužim pre-in potem še nazaj. pomeni, a ko je šla moja mati na go-Nisem pozabila, kako boli upornik, jaz pa sem bila presrecna vzeti vloge ucitelja, saj sem tu spo-vorilne ure, je na cesti z velikimi cr-krivica in ponosna, spomin na ples na va­znavala prve ucenosti, vcasih krivi-Skrivnosti ‘enajste šole’ kami pisalo: »Milena je kurba.« Le Vse to sem pocela, da sem bila v sre-letivmodri oblekicizovalnimkril­ce, predvsem pa tiste trenutke otro-Na poti so se dogajale skrivnosti od kod mi ta beseda, ne vem. Takrat dišcu pozornosti, in vcasih sem jih cem, na sošolke in sošolce, ki so že štva in pubertete, ko sam ne veš, da ‘enajste šole’ in to je predstavljaloje doma ‘zapel ocetov pas’. potem ‘dobila’ od uciteljic po nedol-dedki in babice, na ucitelje, od kate­se motiš, da motiš druge, da si pre-lepšo plat najinega otroštva. Že v Bila sem bolj fantovska, lepše žnem. Nekoc je neka uciteljica iska-rih nekaterih ni vec, na drobne po­vec razposajen … kar malo divji, kot drugem razredusem zrdecim pisa-sem se pocutila v družbi sošolcev, s la krivca rahlega nereda in šepeta-zornosti, ki v življenju sestavljajo ‘neukrocen telicek’. lom precrtala minus pred oceno in katerimi sem hodila skupaj iz šole. nja med njeno razlago, zapicila se je mavricni mozaik. . POIŠCITE NAS TUDI NA FACEBOOKU glasilo obcine domžale šport Še vedno po principu toplo-hladno Poraz, zmaga, poraz, zmaga, poraz – to je izkupicek zadnjih petih tekem Nogometnega kluba Domžale od avgustovske izdaje Slamnika. Manjka konsistentnosti, ki bi Domžalcane popeljala v pozitivni niz. In iz spodnjega dela lestvice, kjer si zagotovo ne želijo domovati. nk domžale Po visoki zmagi nad lo že na gostovanju pri Celju, pro- Sledila je zmaga v sosedskem Muro s 4:1 se je konec avgusta zde- ti kateremu so ‘rumeni’ podjetne­ derbiju proti Radomljam z 2:0, ki lo, da se stvari po izpadu iz evrop­ je zaceli in tudi povedli po zadet­ je bila tlakovana s hitrim zadetkom skega tekmovanja in porazu pro- ku Gabra Dobrovoljca, vendar so Dobrovolca v 8. minuti in nato potr- ti Olimpiji na zaostali tekmi (0:2) domaci z evrogolom izid pred pol- jena s strani novinca v domžalskem vendarle postavljajo na svoje me­ casom poravnali na 1:1. V drugem dresu Dejana Georgijevica v 60. mi- sto. Vedno neugodno Muro so ta­ delu so nato Domžalcani povsem nuti. Radomlje so imele svoje prilo­ krat potopili Senijad Ibricic, Tilen popustili in na koncu izgubili z 1:3, žnosti, a so Domžalcani uspeli svo­ Klemencic ter z dvema zadetkoma ob tem pa prejeli še štiri zadetke iz jo mrežno obdržati nedotaknjeno. Arnel Jakupovic. A vse se je podr­ prepovedanega položaja. Takšen scenarij pa se ni izšel na tek- mi 10. kroga proti Olimpiji. Znova so Domžalcani povedli, tokrat je žev 65. sekunditekme zadel Sven Šo­ štaric Karic, a v nadaljevanju je bila podjetnejša Olimpija ali bolje rece- no Mustafa Nukic. Ta je v 15. minuti že izenacil, z mojstrovino v 87. mi- nuti pa potopil rumene in jim priza­ dejal že peti poraz na deveti prven­ stveni tekmi. Varovanci Dejana Dj urano­ vica so tako po uvodni cetrtini pr- venstva prejeli vec zadetkov, kot jih dali (11:14). V letošnji sezoni še niso vknjižili dveh zaporednih zmag, še vec, slavju je vedno sle­ dil poraz, zato so trenutno v iska­ nju nujno potrebne zmagovite se­ rije, ki bi jih popeljala proti sredi­ ni ali vrhu lestvice. Odhod Mattiasa Käita in Daria Kolobarica ter prihod Georgijevica in Alena Jurilja pome­ ni novo rošado v ekipi, ki jo mora Djuranovic s sodelavci kar najhitre­ je sestaviti v novo celoto, ki bo de­ lovala. Osvajala tocke. Domžalski nogometaši se ne morejo izviti iz primeža rezultatskih in igralnih nihanj. Domen Jarc Mlinarji serijo porazov presekali z zmago nad Olimpijo Sedem zaporednih porazov je Radomlje po pozitivnem uvodu v sezono 1. lige pahnilo v brezno, s katerega so se vsaj delno rešile ob veliki zmagi nad Olimpijo, s katero so ujele prikljucek s tekmeci. nk radomlje Po uspešnem zacet-Vendar pogled na lestvico, kjer proti Bravu so tako po dveh v obram­ku nove prvoligaške sezone za Ra-so Radomljani z osmimi osvojenimi bi prejeli dva poceni zadetka, proti domlje nihce ni pricakoval tako bo-tockami – ter najvec, kar 20 prejeti-Domžalam pa na drugi strani v na-lecegapadcainkarsedmihzapore-mi zadetki na enajstih tekmah – za-padu zapravljali res lepe priložnosti dnihporazovvzadnjemmesecuin dnji, razkriva dejstvo, da varovan-za ugodnejši izid. Pozitiven rezultat pol. Voda je Mlinarjem že pošteno ce Roka Hanžica caka še težko delo. je tako hitro izostal. A takšna zmaga, tekla v grlo, saj so se nekaterim že prikradli tisti spomini o prvih dveh avanturah Radomelj v prvoligaški drušcini, ko niso mogli držati stika s konkurenco in so sezono koncali dalec zadaj. A te crne misli so po zmagi nad Olimpijo v 11. prvenstvenem kro­gu (za zdaj) razblinile. Radomljani so si po preobratu v Stožicah v za­kljucku tekme dobesedno ‘prigrebli’ tisto, kar jim je iz rok ušlo na prvi medsebojni tekmi v drugem krogu konec julija, ko so bili boljši tekmec, a iztržili zgolj remi 1:1. Dva meseca pozneje so tokrat proti Zmajem dva­krat zaostajali, a na koncu slavili s 3:2. Ob polcasu so Ljubljancani vo­dili z 2:1 in imeli igro pod kontrolo vse do 83. minute, ko je bil izkljucen prvi strelec prvenstva Mustafa Nu- Ivan Šaric proti Bravu ni imel svojega dne, a se je nato odkupil z izjemnim in kic. Radomlje so zacutile svojo pri­ zmagovitim zadetkom proti Olimpiji. ložnost in pritisnile na tekmeca ter bile za to nagrajene. Najprej je po Dolga pot do želenega obstanka. V kot je bila zadnja proti Olimpiji, vli­napaki Olimpijine obrambe za ize-septembru so namrec izgubili še šti-je samozavest, ki jo porazi zamajejo. nacenje zadel Gedeon Guzina, v 87. ri tekme, vse vsaj z dvema zadet-Morda bo tudi ta del rešitve na poti minuti pa je za popolni preobrat zkoma. Proti Muri (2:4), Kopru (1:4), k novim zmagam. evrogolom poskrbel Ivan Šaric. Tri Domžalam (0:2) in Bravu (0:2). tocke za nekoliko mirnejše nadalje-Napak bo moralo biti na eni in Domen Jarc vanje. drugi strani igrišca bistveno manj – Foto: Tomaž Strgar NK Radomlje nk roltek dob Modri iz Doba so v uvodnih štirih krogih sezone osvoji­li prav toliko tock, nato pa so svoj po-hod proti vrhu zaceli v Ajdovšcini. Ko­nec avgusta so po preobratu prema­gali Primorje z 2:1, potem ko so doma-ci povedli na zacetku drugega polca­sa, a sta Jošt Pišek v 57. in Simon Gre­gorin v 64. minuti poskrbela za drugo zmago varovancev Jerneja Javornika. Tristan Ciglar je letos nase opozoril že s tremi zadetki, tudi zmagovitim proti Triglavu. Dober vtis je nato skazil domaci poraz proti velenjskemu Rudarju z identicnim izidom 1:2, potem ko so Knapi zmagoviti zadetek dosegli glo­boko v sodniškem dodatku, v 93. mi-nuti. A kot bi to Dobljane podžgalo, so 10. septembra v 7. krogu sezone pre- Raznovrstna vadba za vse generacije, tudi za prvake Med športnimi in rekreacijskimi klubi ter društvi, ima Klub borilnih vešcin Domžale posebno mesto. Dobljani ujeli pravi ritem in skocili pod vrh lestvice Nogometaši Doba so po ne prevec prepricljivem zacetku v 2. slovenski nogometni ligi v zadnjem mesecu strnili vrste in na petih tekmah zabeležili štiri zmage. kbvd Med športnimi in rekreacijski-mi klubi ter društvi, ima Klub boril­nih vešcin Domžale posebno mesto, saj v svojih rednih treningih in vad-bah ter tekmovanjih upošteva osnov­na nacela vadbe borilnih športov. Tako je zacel program samoobram-be, rekreacije boksa in kickboxinga, tekmovalnega športnega boksa in tekmovalnega športnega kickboxin­ga od petega let starosti dalje. Clani in clanice so na vadbi razde­ljeni v štiri skupine. Prva je od staro­sti 5 do 9 let, druga od 9 do 14 let, tre­tja od 14 do 18 let in cetrta nad 18 let. Veseli so vsakogar, ki želi skupaj z njimi poskrbeti za svoje telo in duha. Posebej jih veseli, da vadbo obiskuje cedalje vec veteranov in veterank, ki na tak nacin želijo poskrbeti za svoje fizicno stanje in boljše pocutje. Na treningih pridobivajo psihofi-zicno znanje, izboljšajo oziroma pri­dobijo motoricne znanja, agilnost, gibcnost, moc, ogromno se izvaja kardio vaj. Za vpis v klub niso po­trebna predznanja tega športa, ki ga nekateri smatrajo kot enega izmed najtežjih na svetu, se pa v klubu vse­skozi zavedajo, da mora biti vadba strokovna, zato so ponosni, da v nji­hovi sredini dela trener Marjan Bol­har, strokovni športni delavec 2. sto­pnje s trenerskimi diplomami ter li­cencami boksa in kickboxinga. Mar-jan Bolhar, tudi ambasador športa, je v tem športu najvecji mojster v Sloveniji, hkrati je ponosen na svo­jo vecclansko vaditeljsko ekipo, ki zna delati in je strokovna. Klub je clan Boksarske zveze Slovenije in Kickboxing zveze Slo­magali do takrat vodilni neporaženi Triglav. V Kranju je srecanje v 80. mi-nuti odlocil adut s klopi Tristan Ciglar, ki je v igro vstopil le deset minut prej. Krog pozneje so Dobljani prema­gali še Vitanest Bilje z 2:0, dvome o zmagovalcu sta že v uvodnih 20 mi-nutah razrešila Anže Pišek in Žiga Avbelj. Zmagovito formo so ob koncu uspešnega meseca, 25. septembra v 9. krogu, potrdili še proti Brežicam. Za­dnjeuvršcena ekipa na lestvici se je v prvem polcasu še kosala z Dobom, ki pa je v drugem delu vendarle upravi-cilvlogofavorita.Najprejjev53.mi­nuti z bele tocke za vodstvo zadel Kri­stjan Šipek, nato pa je zmago dve mi-nuti pred koncem potrdil še Luka Ga­jic s svojim prvim zadetkom v sezoni. Dobljani so tako po devetih odigra­nih krogih na tretjem mestu lestvice z 19 tockami – tremi manj kot vodilna Gorica in Triglav. Z 21 zadetki so dru­ga najucinkovitejša ekipa v napadu, a za skok na vrh bodo morali naredi-ti manj napak v obrambi. Prejeli so 13 zadetkov, ekipi na vrhu pa le po šest. Uspešno sta v sezono krenili tudi selekciji U17 in U19, ki sta cetrti na skupni lestvici 2. mladinske lige za-hod. A ob dveh odigranih tekmah manj je drugo mesto na dosegu roke. Domen Jarc Foto: FB/Lado Vavpetic Marjan Bolhar z Luko Doncicem venije. Obe zvezi pa sta tudi clani­ci Olimpijskega komiteja Sloveni­je. Clani na vseh podrocjih svojega dela upoštevajo priporocila NIJZ. Pa še cestitka! Boksarska zveza Slovenije in Dejan Zavec gym so orga­nizirali 4. kolo lige boks za posame­znike – zadnje pred državnim boks prvenstvom za posameznike vseh ka­tegorij konec septembra. Iskrene ce-stitke Mihi Lavricu, clanu KBVD, ki je v kategoriji clani do 80 kg zmagal s prekinitvijo v prvi rundi po sodni­ški odlocitvi z ko. O svojem varovancu je trener Marjan Bolhar povedal: »Tre­ningi, odrekanja, hujšanje – vse se je poplacalo. Ponosen sem na Miho, saj vem, kaj vse je moral za zmago nare­diti. Polovicarstva v boksu žal ni, samo eden lahko zmaga, na koncu pa je pot do zmage zelo trnova. Poleg tega je boks najtežji šport na svetu, kjer mo-rajo športniki boksarji biti zelo dobro psihofizicno pripravljeni.« Vec informacij o vadbah na www. kbvdomzale.si. Vera Vojska Foto: KBV Domžale šport Domžalski atleti znova s kopico uspehov na tekmah državnega ranga Atletska tekmovalna sezona se je že mocno prevesila v drugo polovico, domžalski atleti pa tudi na zadnjih tekmah leta 2021 ne popušcajo. ak domžale Le centimeter je bil od zmage na ekipnem prvenstvu Slove­nije za clane in clanice v metu kladi­va oddaljen mladinec Jan Emberšic, ki je letos že uspešno nastopil na mladinskem evropskem in svetov­nem prvenstvu. Z dosežkom 58,63 metra je bil sicer vec kot dva me-tra oddaljen od osebnega rekorda v metu 7,26 kilograma težkega kladi­va, prestižno zmago pa mu je prav v zadnji seriji ‘speljal’ Jan Lokar. Na istem tekmovanju v Ljubljani je bilatretja v metu kopja mladinka Žana Planinšek (37,40 metra), s cimer je še enkrat vec potrdila, da je neugo­dna poškodba hrbta vendarle poca­si preteklost. To je Žana nakazala že z zma-gov metukopja naekipnemprven­stvu Slovenije za mlajše mladince in mladinke konec avgusta v Novi Go-rici, kjer so mladi domžalski atleti zabeležili še štiri uvrstitve med naj­boljše posameznike. Aljaž Kuhar je prepricljivoslavil vmetudiska,a beršic (48,29 metra), z drugim me-Žana je nato sezono zmagovi­ tokrat zaostal za mejo 50 metrov stompasejevsuvanjukrogleizka-to zakljucila na ekipnem prvenstvu (49,22), v metu tri kilograme težke-zal Nik Meden Štrubelj, ki je bil prav za starejše mladinke 25. septembra ga kladiva je bila najboljša Tia Em-tako srebrn tudi v metu kladiva. v Novem mestu. Z osebnim rekor­dom 38,50 metra je slavila v metu 600-gramskega kopja in tudi dve tri leta starejše tekmice pustila kar ne­kaj metrov za seboj. Razred zase je bil v dolenjski prestolnici tudi Jan Emberšic, ki je ob prvem mestu za las zgrešil ‘sedemdesetico’ v metu kladiva (69,73), ceprav je po tekmi jasno povedal, da so sodniki nare­dili napako in je njegov najdaljši met meril skoraj 72 metrov, s cimer bi znova izboljšal tudi osebni in dr­žavni rekord. Zmaga pa je tokrat za vsega 22 centimetrov iz rok spolze-la Aljažu Kuharju v metu diska, tre­tjastabilaAlenkaPirnatvmetudi-ska in Nik Meden Štrubelj v suvanju krogle. Na razgibanem terenu sta bili odlicni sestriMaja in Zoja Per. Naj­prej je 28. avgusta na prvenstvu Slo­ venije v gorskih tekih za mlajše ka­tegorije – na kronometru na Bu-kovco – starejša Maja, pred leti že udeleženka svetovnega prvenstva v gorskem teku v Andori, slavila med mladinkami, sestra Zoja je bila naj­hitrejša med pionirkami U14. Zoja je nato dobro pripravljenost potrdi-la tudi16. septembra na prvenstvu Slovenije v gorskih tekih za osnovne in srednje šole. Na tradicionalni tek-mi v Smledniku je med ucenkami le­tnika 2009 in 2010 osvojila tretje me-sto. Blizu odlicja je bil med srednje­šolci Mark Kocar, ki ga je na petem mestu od medalje na dobra dva ki­lometra dolgi progi locilo 17 sekund. Do svoje prve medalje na držav­nih prvenstvih pa je prišel Urh Ko­sirnik, ki je na prvenstvu Sloveni­je za pionirje in pionirke U16 osvo­jil bronasto medaljo. Z osebnim re-kordom 41,55 metra je zasedel tretje mesto v metu kladiva. Domen Jarc Priprave uspele, zdaj gre zares Košarkarji Helios Suns na zacetku oktobra zacenjajo tekmovalno sezono 2021/22. kk helios sunsNajprej v doma-Sledil je poraz proti avstrijski z devetimi tockami in osmimi sko-cem prvenstvu proti Polzeli, nato še ekipi Bulls Bball, ki je že v tretji ce-ki prvo ime pripravljalnega obdo­teden dni pozneje v regionalni ligi trtini vodila z dvomestno predno-bja Leon Šantelj. Za zmagovito po-ABA 2 proti Podgorici. Cilji, tako kot stjo, razlika pa je bila takšna tudi potnico v novo sezono so domžal­je že v navadi, znova visoki. na koncu (82:72). V natrpanem ur-ski košarkarji poskrbeli proti Šen­ Domžalski košarkarji pod vod-niku tekem je že 8. septembra sledil curju, ki so ga premagali po napeti stvom trenerja Dejana Jakare so pri-nov obracun Cedevite in Heliosa, v tekmi in tesni koncnici z 78:76. Zno­prave na prihajajoco sezono zaceli av-katerem so krajšo potegnili Dom-va je bil prvi strelec ‘Sonc’ Šantelj z gusta, ko so ob koncu meseca odigra-žalcani. Šantelj, ki je bil s 23 tocka-20 tockami, še 16 jih je dodal Carl- be Lee Ervin. Ekipi se je sredi meseca pridru­žil tudi povratnik v oranžnem dre­su Miroslav Pašajlic, ki je pred tem v Parizu s srbsko reprezentanco osvojil naslov evropskega prvaka v košarki 3 x 3, sam pa se je oki­til tudi z nazivom najkoristnejše­ga igralca. Ostrostrelec Pašajlic, ki je domžalske ljubitelje košarke navduševal v sezoni 2018/19, ni bil edina okrepitev Heliosa. Ekipi se bo pridružil tudi avstralski center Venky Jois. Svoje košarkarsko zna­nje je med drugim razkazoval tudi pri Osijeku, kjer se je v hrvaškem prvenstvu izkazal z zavidanja vre­dno statistiko – skoraj 18 tockam na tekmo je dodal še dobrih devet skokov in tri podaje. Igralec, ki bi moral pod obrocem predstavljati mocno okrepitev in ob razigranemcentru Šantlju poskrbeti za doda-no vrednost. li tudi prvo izmed skupno šestih pri-mi znova prvi strelec ekipe, je ob Le tako bomo lahko tudi na par-jateljskih tekem. Proti madžarskemu zvoku sirene zgrešil trojko za zma-ketu spremljali predstave, kakršne prvaku Falco KC Szombathely so Sun-go (66:68). je ob povratku napovedal Pašajlic: si po spodbudnem zacetku v nada-V iskanju optimalne forme in ui-»Sestavlja se mocna ekipa z meša­ljevanju popustili in tesno izgubili sgranosti so nato sredi septembra nico mladih in izkušenih igralcev, ki 74:79. Že nekaj dni pozneje je bila pro-Sunsi premagali ljubljansko Iliri-bo imela tako kot vedno visoke cilje. ti mladi ekipi Cedevite razlika znova jo z 88:73. Ob prepricljivi zmagi sta Verjamem, da lahko temu sledimo, pet tock, le da tokrat v domžalsko ko-bila najbolj razpoložena Aljaž Bra-hkrati pa z agresivno obrambo ter s rist. Za tesno zmago sta bila najzaslu-tec z 21 tockami in Blaž Mahkovic, hitro in poletno igro tudi redno nav­žnejša Leon Šantelj s 17 tockami in ki je šestim skokom in ukradenim dušujemo naše navijace.« sedmimi skoki ter Blaž Mahkovic s 13 žogam dodal še pet asistenc ter 18 tockami in petimi asistencami. tock. Blizu dvojnega dvojcka je bil Domen Jarc Na kratko Šahovski klub Stari Mayr iz Kranja spada med redka društva, ki kljub korona razmeram prizadevno organizirajo šahovske turnirje. Tako je 31. avgusta potekal deveti turnir cikla kranjskih turnirjev,tokrat v pospešenem šahu, na katerem je zmagal clan ŠD Domža­le Jože Skok, pred Logarjem in Zupanom, vsi so zbrali po 5,5 toc­ke, cetrti je bil Virjan Boris Skok 5, peti pa Jeraj 4,5 tocke, odigra­li so sedem kol.  J. S. ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v sredo, 27. oktobra 2021. Rok za oddajo prispevkov je v to-rek, 12. oktobra 2021, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com sprostitev, ju je seveda predvidel tudi skrbno nacrtovani urnik dejav­nosti; med drugim je vkljuceval za­bavno namakanje v hotelskem ba­zenu, kriceci spust po adrenalin-skem sankališcu Zlodejevo, sprehod po Poti med krošnjami in še en spust po toboganu z vrha omenjene poti. Kadar je sonce uspelo navreci nekaj toplih soncnih žarkov, pa so ulovi­li tudi kakšen smeha in pogovorov poln sprehod v okoliški naravi. Po napornem in negotovem letu protikovidnih ukrepov, ki so na tre­nutke ovirali nemoteno treniranje mladih kotalkarskih upov, je bilo cu­dovito videti neobremenjene otroške in najstniške obraze, kako uživajo v tej novi športni dogodivšcini. Pozitiv-no vzdušje na Rogli, ki ga utrjuje mo­can športni duh, saj tja zahajajo števil­ne kakovostne ekipe iz razlicnih špor­tnih panog in držav, pa jih je še doda­tno navdalo z motivacijo za prihajajo-ca tekmovanja. Dekleta si želijo znova poseci po dobrih rezultatih, kakršne so dosegle tudi že v spomladanskem tekmovalnem delu in na letošnjem dr­žavnem prvenstvu, ko so si prikotal-kale pet naslovov državnih prvakinj, dvakrat srebro in enkrat bron. Besedilo in foto: KK Pirueta Tretje poglavje kotalkarskih priprav na Rogli: koristno, razgibano, nepozabno Rogla z obilico svežega gorskega zraka je bila že tretje leto zapored prizorišce priprav športnikov in športnic domžalske Piruete, kluba za umetnostno kotalkanje in hitrostno rolanje, ki že vrsto let kroji kotalkarje visokega kova. kk pirueta Ker so pogoji za treni­ranje v športnem centru na tej slo­venski destinaciji odlicni, je trener-ska ekipa Piruete tam za svoje na­dobudne kotalkarje znova organizi­rala doživetij polno štiridnevno in-tenzivno treniranje, pri cemer pa, številnim in raznovrstnim vadbam navkljub, ni manjkalo medsebojne­ga druženja in zabave. Priprave so potekale tik pred izte­kom poletnih pocitnic od 26. do 29. avgusta v hotelu Rogla, med drugim tudi z namenom, da se clani kluba kar najbolje pripravijo na jesenski del tekmovalne sezone 2021. Moti­vacije za trdo delo tako ni manjkalo, že pred odhodom je celotna zased­ba z velikim navdušenjem pricako­vala priprave, nato pa super pogoje za treninge tudi dodobra izkoristila. Najobsežnejši del trenažnega proce­sa so namenili kotalkanju v pokri-ti dvorani, kjer niso bili odvisni od nepredvidljivega vremena, in so ne­moteno nadgrajevali znanja skokov, piruet in drugih vešcin umetnostne­ga kotalkanja. Dodatno so pokrite dvorane koristili za delo na vzdržlji­vosti, moci, raztezanju in plesu. Ker pa sta za vsak napredek v športu pomembna še prosti cas in šport Jure Plaskan, državni prvak v pospešenem šahu Domžalski šahisti dosegajo izjemne uspehe tako v clanski kot mladinski konkurenci. šah Tako je clan ŠD Domžale, moj­strski kandidat Jure Plaskan, do-segel izvrsten dosežek, saj je zma-gal na državnem prvenstvu v po­spešenem šahu v Kamnici pri Ma-riboru. Za enkratni podvig je mo­ral v zadnjem kolu premagati karvelemojstra Jureta Škoberneta, cla­na ŠD Posocje. Vec kot odlicno se je odrezal tudi MK Rudi Olenik Cam-pa, ki je osvojil odlicno sedmo me-sto in zbral 4,5 tocke. Tako je prehi-tel tudi drugega velemojstra na pr­ Že na zacetku namiznoteniške sezone odlicni uspehi NTS Mengeš Na tekmovanju v Murski Soboti, kjer je iz našega kluba nastopilo 11 fantov in tri dekleta, smo dosegli odlicne uvrstitve. nts mengš V kategoriji mlajšihkadetov je Aljaž Škufca osvojil peto meso, pri kadetih je prvo mesto osvojil Luka Jokic. V mladinski ka­tegoriji smo pobrali prva tri mesta; Aljaž Goltnik je zmagal, drugi je bil David Grad, tretji pa Andraž Macek. Na Jakhlovem memorialu je tek­movalo 22 naših tekmovalcev in tek­movalk. Pri mlajših kadetih je zma-gal Luka Jokic, Pika Gorenc je bila pri mlajših kadetinjah druga. Pri mladincih je Aljaž Goltnik osvojil tretje mesto, pri mladinkah pa Urša Rozman drugo. Na Otoccu je potekalo mednaro­dno tekmovanje za mlajše starostne selekcije; najdlje od slovenskih tek­movalcev se je uvrstil Luka Jokic (osmina finala vkategorijiU13),pri mladincih pa je v tej mednarodni konkurenci najdlje od slovenskih igralcev uspelo priti našemu Aljažu Goltniku (šestnajstina finala, staro­stna kategorija U17). Še nekaj mednarodnih novic. Katarina Stražar in Ana Tofant se bosta kot clanici slovenske repre­zentance udeležili mocnega med-narodnega tekmovanja v Dohi (to je glavno mesto emirata Katar). V casu izida tega Slamnika pa bo­sta obe zastopali tudi našo žensko clansko reprezentanco na ekipnem Evropskem prvenstvu, ki bo v Clu­ju v Romuniji. Že z uvrstitvijo na evropsko prvenstvo je naša repre­zentanca dosegla svoj osnovni cilj, vendar to ne pomeni, da bodo v Ro­muniji le v vlogi opazovalk. Sloven-ska ženska izbrana vrsta bo igrala v skupini D proti Ukrajini in Ceški. Realno gledano bodo sicer težko prišle do kakšne zmage, kajti Ukra­jina z Margerito Pesotsko in dve-ma ‘lovkama’ ter Cehinje z Mate-venstvu, Mariborcana Georga Mo-hra, ki je z enakim izkupickom pri­stal na devetem mestu, sodelovalo je 31 šahistov. Maribor je bil od 3. do 5. septem-bra resnicno slovensko šahovsko središce, saj je v petek v Teznem potekalo državno hitropotezno po­samicno prvenstvo, v soboto v Ka­mnici ekipno prvenstvo za clane in clanice v pospešenem šahu, v nede­ljo pa še v posamicni konkurenci za obe kategoriji. lovo in Adamkovo bo težko prema­gati. Uspeh bo že vsaka posamicna zmaga, kar so naša dekleta vseka­kor sposobna narediti. S paraolimpijskuh iger v Tokiu seje vrnil naš clan Luka Trtnik. Žal se ni uspel uvrstiti v finalni del, saj mu je žreb v predtekmovalnem delu na­menil dva mocna nasprotnika; Ki-tajca Liau Kelija ter Japonca Yagija Katsuyoshija. Kljub temu je Luka te olimpijske nastope ocenil kot uspe­šne, saj je vse to služilo kot pripra­va na naslednje olimpijske igre, ki bodo leta 2024 v Parizu. Še napoved nekaterih mednaro­dnih tekmovanj, ki bodo v oktobru; v priljubljenem italijanskem mor­skem letovišcu Lignano Sabbiadoro bopotekalo mednarodnotekmova­nje za mlajše starostne selekcije (do U19), podobno tekmovanje bo tudi v Wladyslawowu na Poljskem, v zna­ni in priljubljeni španski Costa Bravi (v kraju Platja d’Aro) pa bo potekalo mocno mednarodno tekmovanje za invalide v namiznem tenisu. V septembru smo že priceli tudi s treningi za zacetnike, a je še vedno cas, da se nam pridružite. Termini treningov za mlade so od 15. ure da­lje. Vabljeni tudi starejši in rekreativ­ci, da se nam pridružite, treningi za vas bodo od 20. ure dalje. Vsi trenin­gi potekajo v naši dvorani v Mengšu (Slovenska c. 39, poleg slašcicarne Flere). Ce vas zanimajo še kakšne do-datne informacije, pa se seveda lah­ko obrnete na naju z Davidom; in-formacije glede treningov so na vo­ljo pri trenerju Davidu (031 502-157), glede organizacij, sojenja in vodenja namiznoteniških tekmovanj pa pri našem mednarodnem namiznoteni­škem sodniku Janezu (031 612-835). Besedilo in foto: Janez Ženska ekipa ŠD Domžale v za­sedbi Petra Grošelj in Kaja Faganel je osvojila dve 3. mesti in bronasti medalji, in sicer na ekipnem hitro­poteznem in na ekipnem pospeše­nem prvenstvu za clanice. Domžal-ski šahisti in šahistke so tako do-mov prinesli eno zlato in dve brona­sti medalji in seveda tri pokale. Odlicno so je odrezala tudi clan-ska ekipa v pospešenem šahu v posta-vi Jure Plaskan, Bojan Osolin, BogdanOsolin ter Miha Žmaucar, ki je v moc­ni konkurenci med 13 ekipami osvoji-la peto mesto.Še posebej stase izka­zala Plaskan, ki je na prvi deski zbral5,5, na cetrti pa mladi in borbeni Žma-ucar 4 tocke, odigrali so sedem kol. Plaskan je pristal tik pred vrhom na državnem posamicnem hitropote­znem prvenstvu, saj je zasedel cetrto mesto, zbral je 8 tock iz enajstih par-tij, sodelovalo je kar 85 udeležencev. Zmagal je Boris Markoja 9,5 pred Mo- hrom 9 in Tilnom Kodricem 8,5 tocke. Mladci zmagali na Ptuju: 28. in 29.avgusta je na Ptuju potekala 1.mladinska liga, kjer je ekipa ŠD Dom-žale v postavi Erik Hiti, Kaja Faganelin Miha Žmaucar brez poraza osvojila 1. mesto in se uvrstila v državno ligo najboljših 8 mladinskih ekip v državi. V ligi je igralo kar 21 ekip, Domžale so osvojile 16, Tomo Zupan Kranj 15, Ko­menda pa 13 tock itd. Med Domžalca­nijenaprvideskiHitiosvojil5tock, na drugi Faganelova izvrstnih 6,5 toc­ke, na tretji pa je bil Žmaucar izjemen, saj je zbral 8 tock, vsi trije so odigrali po devet partij. Izvrstni nastopi mladih domžal­skih šahistk in šahistov pricajo, da se ocitno kažejo uspehi vecletne­ga nacrtnega dela ŠD Domžale pri vzgoji mladih, zlasti prek šahovskih šol. Državni prvak v pospešenem šahu Jure Plaskan pa je eden izmed njihovih prepoznavnih mentorjev. Jože Skok Foto: ŠZS Z jogo izboljšajmo kakovost življenja Epidemija nas je vse prizadela tako ali drugace in želeli bi si višjo kakovost življenja. joga Obstaja kar nekaj nacinov, pa se ne pocutimo vec kot nemoc-dobrega zase, se ucimo imeti radi da si jo izboljšamo, eden od njih ne žrtve okolišcin. Ucimo se spreje-samega sebe pa tudi druge, tako je vadba joge. Na vadbi se nauci-mati odgovornost za svoje življenje ljudi kot druga živa bitja. Kot pravi mo sprošcanja in vaj, ki nam pri in najti nacine, kako ga izboljšati. slovenski pregovor: »Lepa beseda tem pomagajo. Z lahkimi vajami se naucimo obcutiti svoje telo in ozavestiti, kje so napetosti in šib­kosti ter slabša gibljivost. Z vaja-mi popravljamo slabo držo, ki vpli­va na mnoge funkcije v telesu, in krepimo mišice, ki držijo hrbteni-co v pravilnem položaju, ter razgi­bavamo sklepe. Z bolj dinamicni-mi vajami mišice okrepimo in iz­boljšamo fizicno kondicijo. Ucimo se pravilnega, globokega, umirje­nega dihanja, s cemer vplivamo na telo, da dobi dovolj kisika in ži­vljenjske energije prane. Ker sta di­hanje in duševnost zelo povezana, nam osredotocanje na svoj normal-ni ritem in globino dihanja pomaga umirjati napetosti, burna custva in stres. Osnove meditacije nas vodi­jo v boljše poznavanje samih sebe, Tudi v težkih okolišcinah imamo iz-lepo mesto najde!« Ce se naucimo svojih prednosti in slabosti tako na biro, ali se bomo nemocno preda-umiriti in obvladati stres, smo laž­fizicnem kot psihicnem nivoju. Svo-li ali pa vzeli stvari v svoje roke in je prijazni do svoje okolice, ki nam je težave lahko vidimo v širši sliki se skušali rešiti iz zagate. S tem, ko bo to prej ali slej vrnila. Tako bo ži-in lažje najdemo rešitve, pri tem si vzamemo cas in naredimo nekaj vljenje lepše za vse nas. objave SPREJEM OBJAV Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah pa tudi popoldan med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si. DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE 1000 LJUBLJANA Glavarjeva 47 E-pošta: zlatkojajcanin.dzm@gmail.com Splet: www.mentalno-zdravje.si Telefon: 031/643-782 Telefon: 041/341-081 SKUPINE ZA SAMOPOMOC V DOMŽALAH ZA LJUDI S CUSTVENIMI TEŽAVAMI Obvešcamo vas, da DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE v Domžalah organizira dopolnilno mentalno zdravljenje – sku-pine za samopomoc pod vodstvom izkušenega terapevta. Tera-pije potekajo v Zdravstvenem domu Domžale dva krat mesecno ob cetrtkih z zacetkom ob 18. uri. Udeležba je brezplacna. Ce ste depresivni, nevroticni, žalujete, imate socialno ali kakšno drugo fobijo, psihosomatske motnje ali kakšne druge custvene težave,vas vabimo, da nas kontaktirate na telefonsko številko 031/643-782, da se dogovorimo o vaši prisotnosti na skupini. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE Predsednik: Zlatko Jajcanin DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE Predsednik: Zlatko Jajcanin Brezplacen odvoz vseh ko-Nudim storitve vrtnarskih vinskih predmetov, pralnih in drugih raznih priložno­strojev, odsluženih koles, stnih del. plinskih jeklenk in akumu-t: 041 210 359 latorjev. t: 040 780 078 Stanovanje 40–50 m2 naja- memo v Domžalah ali bližnji Nudimo vam razrez cistern okolici. za kurilno olje. t: 041 647 589 t:040 872 078 Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah pa tudi popoldan med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si OBCINA DOMŽALE OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA ZAKUP TRŽNEGA PROSTORA IN PRODAJO NA TRŽNEM PROSTORU ZA LETO 2022 Obcina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, narocila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za zakup tržnega prostora in pro-dajo na tržnem prostoru za leto 2022. Rok za prijavo na javni razpis tece od dneva objave tega obvestila do 31. decembra 2022. Številka: 4301-19/2021 Datum: 28. 9. 2021  Obcina Domžale župan Toni Dragar ................................................................................................. OBVESTILO O NAMERI O SKLENITVI NEPOSREDNIH POGODB ZA ZAKUP NESTANDARDNIH ZAPRTIH STOJNIC NA TRŽNEM PROSTORU V DOMŽALAH ZA LETO 2022 Obcina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, narocila, objave/aktualni« objavlja Namero o sklenitvi neposrednih pogodb za na­kup nestandardnih zaprtih stojnic na tržnem prostoru v Domžalah za leto 2022. Rok za prijavo na javni razpis tece od dneva objave tega obvestila do 15. oktobra 2021. Številka: 3302-16/2021 Datum: 28. 9. 2021  Obcina Domžale župan Toni Dragar ................................................................................................. objave OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU CELOLETNIH ŠTIPENDIJ ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE V OBCINI DOMŽALE ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO2021/2022 Obcina Domžale od dneva objave tega obvestila na svoji spletni strani: http://www.domzale.si/objave/58 pod ru­briko »javni razpisi, narocila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis celoletnih štipendij za dijake in študente v ob­cini Domžale za šolsko/študijsko leto 2021/2022. Rok za prijavo tece od dneva objave tega obvestila do cetrt­ka, 14. oktobra 2021. Predmet razpisa, pogoji, višina štipendij, obrazci, dokazi-la merila in drugi pogoji prijave so objavljeni na navedeni spletni strani. Številka: 1003-11/2021 Datum: 28. 9. 2021  Obcina Domžale Urad župana ................................................................................................. 40 | slamnik številka 9 | september 2021 | letnik lxi aktualno | nagradna križanka kolumna • pod mestnim slamnikom ajda vodlan NEKDANJI PRESTIŽ: RUMENA KOCKA SREDI DOMŽAL Toliko trgovin v Domžalah, pa v nobeni nic? K o stojim na Ljubljanski v smo revno naselje, nismo nerazvita tem je del naše preteklosti. Tak kot ko sprejeli to, kar je. Ena velika ru-vas, nas, kaj bomo naredili. Zanima centru Domžal in opazu-obcina – zakaj torej nobenega pre-je bil, ga moramo sprejeti. Tisto, kar mena stavba sredi mesta. V casu, me, kaj bi radi naredili? Ko ima clo­jem prenovo plošcadi, se stiža? Še bolj kot prestižnih znamk nas loci od uspešnih zahodnoevrop-ko sta nostalgija in retro mocno IN vek zavestno namero, se veliko ure­sprašujem o vsebini tega pa manjka butikov – torej manjših skih narodov na podrocju turizma (popularna), bi to lahko izkoristili. snici ... Kajti takrat ni vprašanje, za­ trgovinskega kompleksa, enega ve-trgovinic z dušo. Prodajaln, kjer je in gospodarstva, je ravno (ne)spre-V zacetku prvega desetletja tega ti-kaj, temvec le še kako. cjih v naši obcini. Pogrešam senco nakupovanje užitek in doživetje in jemanje naše preteklosti in ustvar-socletja so bili za to obmocje nacrto-Ko gledam to rumeno kocko, si velikega drevesa in upam, da bo na kjer potekajo pogovori med stranko janje zgodbe iz tega. Ter posledicno torej mislim, mar ne bi bilo su­ istem mestu kmalu zraslo vec dre-in prodajalcem, ki ve, kaj dela, kaj ustvarjanje dobicka. Vemo, da nismo revno per, da bi tukaj notri bile trgovin­ ves. V casu globalnega segrevanja, prodaja. Ne manjka trgovin. Manjka Prostor, ki ima v centru Dom-naselje, nismo nerazvita ce z dušo? Morda bi bil to prostor za predvsem pa v casu izolacij znotraj pa trgovin s konceptom. In v svetu, žal trenutno najvecjo dušo, je tr-majhne prodajalne slovenskih obli­ obcina – zakaj torej štirih zidov, se vsi še bolj zavedamo kjer imamo vsega prevec, koncept žni prostor. Kraj srecavanja ob so-kovalcev? Ne vem. Vem pa, da so ge­ nobenega prestiža? Še pomena narave, in zato bi si res že-in zgodba za njim že postajata naj-botah, sploh ce je Kuhna na plac, neracije naših staršev sanjale o od­ bolj kot prestižnih znamk lela, da v mestu zasadimo vec dre-pomembnejša stvar. in pa prostor, kjer ne kupiš le kako-hodu na Luno. Zakaj mi ne sanjamo ves. Takšnih mogocnih, ki bodo da-Leta 1965 odprta veleblagovnica vostno, lokalno ter sezonsko, tem-pa manjka butikov – torej vec? Kakšno prihodnost si želimo? jale kisik in senco našim zanamcem. Vele je v casu svojega zacetka in po-vec gre tudi za samo izkušnjo naku-manjših trgovinic z dušo. Vendar pa vprašanje prihodnosti Toda, ko bo urejena zunanjost zneje predstavljala sinonim kakovo-pa – druženje. Si res želimo velikih ni le vprašanje, kaj so naše sanje. Ko plošcadi in bodo prenovljeni preho-sti. Koliko starejših ljubljanskih go-trgovin (škatle z belimi lucmi), kjer bomo namrec nacrtovali, kako ure­ di, kaj se bo zares spremenilo? Kdaj spa mi pove, da so hodile v Domža-delajo roboti? Menili smo, da so za-sniciti naše vizije, se bomo morali ste bili nazadnje v kateri izmed tr-le po nakupih! In koliko domžalskih polnjeni supermarketi višek zaho-vprašati tudi – kaj pa je šlo narobe govin današnjega Tuš kompleksa? gospa prizna, da so vcasih s pono-dnega razvoja. Zdaj pa gledamo Ita-pri Vele? Pri Ten-Tenu? Pri Farmah Vcasih zaidem v Tuš, kdaj v papirni-som povedale, da prihajajo iz Dom-lijo, Francijo in druge države, kjer se Ihan in mnogih drugih prodajalnah co, v zgornje nadstropje pa le redko. žal. Kaj pa danes?spet krepijo tiste majhne prodajalne, vani velika kinodvorana in prostori ter proizvodnjah. Tako kot je nekori- In tudi ce grem, tam nikoli ni gnece. Gledam stavbo. Živo rumena bar-specializirane za sir, vino pa butiki za druženje, srecanje ... Ko gledamo stna neskoncna debata pljuvanja in V Domžalah imamo ogromno tr-va in oblika spominjata na prejšnji z dušo. Izdelki, ki so delani rocno. propad Koloseja, smo lahko srecni hvaljenja prejšnjega sistema, je tudi govin, sploh živilskih. Pa vendar, sistem. Tudi zloglasna stavba na Cena ni nizka, vendar pa placaš tudi v nesreci, da ta projekt ni uspel. Da nekoristno, ce si zatiskamo oci pred ko kupujem darila ali pa oblacila in drugi strani ceste, torej SPB, s svo-pošteno proizvodnjo – predvsem pa tukaj ni novodobnega kompleksa, tem, kaj se je zgodilo v casih tranzi­ obutev, se vedno znajdem pred teža-jo podobo krici – socializem. Na tej tvoj denar namenjaš lokalnemu clo-ki propada. Imamo retro prostor. Se-cije. Uresnicevanje svoje prihodnje vo. Kam naj grem? Mesto in obcino tocki bi lahko po tradicionalno slo-veku, znancu. veda bo odgovor tako preprost, kot vizije pomeni vedeti, kje stojiš v se­ smo poselili s trgovskimi verigami iz vensko odprla debato o plusih in mi-Ko preucujem to rumeno stavbo, je tudi pri SPB-ju: zadeva ni v jav-danjosti in kaj iz preteklosti te je pri­ tujine, kjer je pred kvaliteto kvanti-nusih prejšnjega sistema. Povzdigo-si torej mislim – zakaj iz tega ne na-ni lasti, torej nic ne moremo naredi-peljalo sem. Realno nacrotvati pri­ teta, tako kot na vseh drugih podro-vala ali pljuvala na tisto, kar je bilo. redimo nekaj vec? Zakaj želimo mo-ti. Navelicana sem debat o tem, cesa hodnost pomeni videti preteklost, cjih našega življenja. Vemo, da ni-Vendar ne bom. Jugoslovanski sis-dernizirati ter spremeniti, ko bi lah-vse ne moremo. Kajti ne sprašujem kot je bila. Videti in sprejeti. . Kolumne izražajo stališca avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. NAGRADNA KRIŽANKA 8 nagradna križanka 9 Nagrajuje Kulturni dom Franca Nagrajenci, ki so pravilno rešili Janez Rom iz Doba (2 vstopnici za Nagrade podarja: Rešitev križanke je: Bernika Domžale križanko v glasilu Slamnik ogled gledališke predstave v KD Kulturni dom Franca Bernika NOVA GLEDALIŠKA SEZONA NAGRADE: št.8-2021: Franca Bernika do konca leta 2021) Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1. Knjiga – Matjaž Brojan: Slamnata 1230 Domžale sled Domžal, 300 let slamnikarstva, Simona Rebernik iz Domžal (Knji-Vivi Šarec iz Kamnika (2 vstopnici Kulturni dom Franca Bernika Domžale ga Matjaža Brojana Slamnata sled za ogled gledališke predstave v KD 2. in 3. dve vstopnici za ogled gleda li Domžal, 300 let slamnikarstva) Franca Bernika do konca leta 2021) ške predstave v Kulturnem domu Franca Bernika do konca leta 2021. 9 Pravilno geslo križanke lahko poš ljete do ponedeljka, 18. 10. 2021, na naslov: Kulturni dom nagradna Uredništvo Slamnika, Ljub ljanska c. Franca Bernika, p. p. 2 61, 1230 Domžale. Dobitniki nagrad križanka 1230 Domžale bodo objavljeni v naslednji številki.