323
Razne reči.
* Kumare in čebele. V Arlingtonu pri Bostonu v Ameriki živi vrtnar, ki prideluje zgodnje kumare. V ta namen ima rastlinjake, katere greje s parom. Prideluje pa kumar tako velikansko, da jih proda v enem tednu več nego po 10.000. Ako pa hočemo imeti s pridelovanjem kumar po zimi v rastlinjaku kaj uspeha, treba je, da se cvetje med saboj opraši, in sicer se to zvrši ako prenesemo s čopičem prah moških cvetov na ženske cvete. Rečeni Amerikanec pa tega mučnega dela ne opravlja sam, ampak prinese po zimi v vsak rastlinjak po panj čebel, katere berejo po cvetji in ga pri tej priliki opraše, kakor zunaj na planem. Čebelam največ se ima ta Amerikanec zahvaliti na dobrem uspehu.
*  Bramorji reliko škodujejo na vrtu. Pokončujemo .lih z raznimi načini. Izmed njih je na jesen najboljši ta : Izkoplji kakor navaden kebel globoko in široko jamo. Zasuj jo s konjskim s slamo pomešauim gnojem. Na vrh pa deni prst, ktero si izmetal iz jame. Tako jamo naredi na vsacih 30 "/2. V te jame se bramorji jako radi za-lezejo pred zimo, ker imajo v njih gorko zavetje. Ko je nastal mraz, o pri jame. V njih bode dosti bramorjev. Mraz jih bode prevzel tako, da bodo le počasi lezli po gredi. Tedaj lehko vse pokončaš. Tako tudi uspešno končujemo o g r c e.
*  Kroglaste akacije. Pogosto s - nahajajo prostori, na kterih se ne da niti sadno drevje niti kaj druzega vzgojevati ali zaradi slabe zemlje ali lege itd. Na taka mesta uspešno sadimo kroglaste akacije, ki simetrično postavljene, jako kiasij; kraj. Vzgojimo si jih prav pri-prosto. V jeseni posadimo lepe palice navadne akacije na mesto. Spomladi, ko so te palice že dobro muževne, t. j. predno ne listje popolnoma razvije , cepimo jih za kožo 2 *"] visoko s 15 % oolgim cepičem kroglaste akacije. Že prvo leto se lepo razvijo. Ko v jeseni listje odpade, porežemo poganjke na dve očesi. V prihodnjem letu imamo že lepe krogle. Eežemo jih pa potem vsako leto tako, da zunanjim poganjkom puščamo samo po dve očesi, pregoste veje pa izrezujemo.
*  Rezanje rezanic. Rezanice so temeljna podloga vinogradu, ki se iz nova zasadi ali obnovi, od njih je zavisen uspeh in pridelek. Če se vinograd iz nova zasadi, mora se dobro rigolovati in potem z ukoreničenimi trtami zasaditi. Le te se vzgoje iz rezanic v trsnici, teh pa narežemo spomladi ali jeseni v svojem vinogradu. Ko je minula trgatev, in se je trtam osulo listje, težavno je spoznati posamezne vrste in naravnost nemogoče ločiti trte, ki dobro rode, od onih, ki manj rode ali pa prav nič. Vsak skrbeu vinogradnik bode pred jesenjo, ko pojde po vinogradu, zaznamenoval trte, ki bi bile kazne za nov nasad, katere se odlikujejo s tem, da so zdrave in rodovite. Zaznamenoval bode pa tudi slabe trte. S tem, da bode zaznamenoval slabo trto, preveril se bode, da tudi prihodnje in tretje leto nič ne rodi, ter jo bode odstranil. Če hočemo dobiti rezanic, pa jih je še posebno v edno zaznamenovati, kajti potem jih vzamemo od najboljših trt, kakor kmet najboljše žito porabi za seme. Če se rezanice režejo jeseni, je toliko boljše, ker potem v vinogradu ne zmrznejo, a treba jih je po zimi dobro shraniti. V zemljo v trsnici vtaknene rezanice bodo prihodnjo pomlad, če so zdrave, že pognale korenine in se lahko rabijo za nasajanje. Pri izbiranji rezanic je pa treba gledati, da niso le od zdravih trt, ampak da so tudi same zdrave.
*  Ravnanje z živino po leti. V začetku poletja, dokler je še pomladnja mokrota, je navadno dovolj zelene k me, pozneje, če je dolga suša, pa je večkrat jako primanjkuje. Z drugo polovico pokaže se navadno neugodni vpliv nezadostne krme, z veliko poletnjo vročino pa tudi
324
prihajajo tako imenovane poletne bolezni: vranični prisad, gnila mrzlica, driska, griža, vnetje možganov, katere bolezni se rade na hudo obrnejo. Da trajna letnja vročina ne škoduje živini, treba je proti njej posebno varovati prežvekovalce in prašiče. Zato naj se živali ob vročih dneh le zjutraj zgodaj in zvečer pozno gonijo na pašo. Za čisto in hladno pitno vodo v hlevu in na paši je tudi treba zadostno skrbeti. Poklada naj se lahko prebavna sočna Krma, nikakor pa ne težko prebavna živila in taka, ki gredo močno v kri. Koristno m zdtavo je dajati živini kislaste pijače, zlasti delavnim živalim; najboljša je voda, če se jej prilie nekaj dobrega jesiha.— Pazi, če kako živinče ne prebavlja slabo, če gre od kake živali le malo ali pa suho blato, morda celo pomešano z žmuklji sluza in krvi, pošlji takoj po živinskega zdravnika. — Soparni, vroči hlevi so jako nezdravi, pa tudi po noči hlev dobro prezračuj; guo spravi vsak dan iz njega in večkrat poškropi po njem z mrzlo vodo. Vsekakor pa za sredi poletja prihrani nekaj krme, da živina ne bode stradala, kar je vzr^k mnogim boleznim.