354 Narodno blago. Nekaj o raznih poznamenovanjih rastlin in njih lastnostih po veri našega ljudstva. Spisal Davorin Trstenjak. Naše ljudstvo je ohranilo še toliko spominov na razne moči ene ali druge rastline, da je vredno to sporočilo pozabljivosti oteti, zato hočem tukaj le nekoliko rastlin omenjati in rastlinoznancem našim v spodbudo predstaviti, naj ne zanemarijo tudi tega narodnega zaklada vzdigavati. L Cepetec, orchis. Ze gosp. Eobič je priobčil v „Novicah", da cepe-tec ima moč privabljivo in za onim, ki ga pri sebi nosi, cepečejo dekleta, če pa je konjsk, pa živali. Ta vraža je tudi med štajarskimi Slovenci znana. Grško ime oqxi$ pomenja: mode, Nemec to rastlino imenuje: Hodenkraut inGeilwurz, toraj je morala pri Nemcih ta rastlina tudi nekakošno holivno moč imeti. Nemec jej pravi tudi „Unser lieben Frauen Thranen", zagorski Hrvat pa „Divice Marije plahtica" (linteolum, Tuchlein). „Božja plahtica", pa se veli: carduus benedictus. Pa-ramitičnega tega smisla ne zapopadem. Orchideam pravijo tudi: kukovice; s tem štajarski Slovenci ne po-znamenujejo samo tiče, temoč kukovica njim pomenja tudi: veratrum, hellebarus niger, dalje se kukovica veli neka goba, ktera je takošne barve,*) kakor tica kukavica, tudi kukavica je izraz za: vulva. Tudi šolan um, Nachtschatten, se v nekterih krajih veli ku-kovjek. 2. Trpotec. Ta rastlina najrajši raste po strtem potu, zato ime: trpotec, tudi latinsko ime: „plantago" opominja, da najrajši raste tam, kjer je zemlje se dotikal nožni podplat (planta). Ravno tako nemško „Wegerich", ,?Breitwegerich". Na Stirskem jej tudi pravijo: jan-čev jezik, lingua agni, kar se vjema z grškim po-znamljanjem „Arnoglossum", toda po podobi travini, kakor batrachium, žabji krak, žabji skok, pri Srbih po Belostencu in Vuku: žabokračina, žabo-k reči na, zannichellia palustris. Pravijo, da s trpotcem se lahko prepelice lovijo, kar menda je tudi pri Grkih veljalo, ker z eno in isto besedo: ortyx poznamljajo: prepelico in trpotec. 3. Kurje oko. Ta trava ima seme okroglo prispodobno oku ku-rečjemu, zato ime: kurje oko. Grk jo imenuje: ana-galis, menda od avctysXccsiv} smejati se, ker jim je služila za pomoček razveselivni. Ljudstvo pravi: če travo kurje oko vzameš v roko in jo daš v roci ogreti, jenjal bode krvotok, če si se kje ranil. Seme, če ga pri sebi nosiš, odganja hude duhove; ta vraža je znana tudi pri Nemcih, zato jej pravijo „Gauchheil", — gauch pomenja v nemščini: pošast. 4. VratiSj arthemisia monoclonos. To travo imenujejo tudi: sv. Ivana pas, Ivan-jev pas, Nemec: Johannesgurtel. Ob Ivanjem (kresu) so imeli poganski Sloveni dosti vraž, še sedaj se zlasti v predmestjih Ljubljane in po vseh vaseh Kranjskega zvečer pred Ivanjem obesijo razne trave na okna, in ker vratič, tudi metlikovina imenovan, ima neprijetno duho, so mislili, da vse hudo odganja. *) Primeri imena gob: lisica po lisičji barvi, f ur lan po ru-javi barvi, v ktero se Furlani radi oblačijo, Turek itd. Pis. 355 Kdor vratič pri sebi nosi, tega kača ne pikne. Nemec misli, da, če vratič imaš okoli noge omotan, ne boš se na potu utrudil, zato gotovo ime nemško „Beifuss". Tanacetum pa se veli na Stajarskem: vratika, in je pomoček zoper gliste, zato mu Nemec tudi pravi „Wurmkraut". Po sv. Ivanu ima tudi ime: poly-podium, filicula, kteri pravijo: sv. Ivana kruh, ali božja ste lica. 5. Zlatic trava. Zlatic trava, chelidonium, ima moč, da, ako jo zakonski si pod vzglavnik denejo, zmirom v miru brez prepira živijo, menda po tej vraži ime: zlatic. Grk jo imenuje chelidonium od uslidov, lastovica, ker, kakor lastovica oznanuje mladoletje, tudi zlatic cvete spomladi, zato tudi tej travi nekteri pravijo: lastovičina trava.*) Na Stajarskem so vesi: Zlate če, gotovo po zlatiču. (Dalje prihodnjič.) *) Litovčani jo imenujejo: kregždyne, od kregžde, lastavica. Pis. 365 Narodno blago. Nekaj o raznih poznamenovanjih rastlin in njih lastnostih po veri našega ljudstva. Spisal Davorin Trstenjak. (Konec.) 6. SporiŠ. To travo slovensko ljudstvo zel6 čisla. Ce jo položiš na njivo ali vinograd — tako govori pravlica — bode vse ti lepo rastlo, zato menda ime: s p oris, od sporiti, gedeihen. Grk je to travo imenoval „hie-rabotane", sveta trava, Egipčan „Izidina solza" po boginji zemlje Izidi. Nemec jo imenuje „Eisen-kraut". Tudi starodavni Persini so mislili, da sporiš ima blagotvorno moč, in da otrokom daja um iti ljubezen do uka. Latin jo imenuje „verbena", menda od verbum, ker so vence iz sporiša nazvestniki mira (praecones) nosili na šišaku in v roki betvice v znamenje, da želijo mir skleniti. 7. Pasji jezik. To rastlino tudi Nemec po podobi njeni s pasjim jezikom imenuje v„Hundzunge", Grrkolatin pa „Cy-noglossum". Ce to travo pri sebi nosiš, ne bode te napadel noben pes, al nositi jo moraš pod nožnim palcem. Različna pa od Cynoglossum je rastlina „cy- 366 norrhodon" — sipek; njegov koren — tako so nekdaj mislili — ozdravi pasjo steklino. 8. Siska. V okolici, v kteri jaz sedaj stanujem, se veli „nux aquatica, Wassernuss": Šiška, njen sad je okovarjen z ostro jezico, zato pravijo: kdor pri sebi nosi Šiško, ne bo mu nikakoršno spočetje spešno. Veli se tudi orešec, povodni kostanj, in ljudje radi Šiške jedo. Beseda Šiška pomenja: ostrino; zato po Belostencu Šiška 32= lubanja, cranium, os capitis humani, staroslov. Šiška, conus, x