Poštnma plačana v gotoviru „	n_A „
Abb. postale i gmppo Lena 150 lir
Leto XXXV. Št. 101 (10.320)
TRST, nedelja, 6. maja 1979
!3944mdia l19t a?iems dEE? lEEFEl DNEVNm pa ^ novembra .1948 v vasr Zakriž nad Cerknim. razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdob. —	"	’	« v ^a>> P°^ ojsk.im pn Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
Slovenci in volitve
frvo dejanje v okviru priprav *a državne (3. VI.) in evropske U0. VI.) parlamentarne volitve je Za nami. Stranke, ki se bodo potegovale za glasove volivcev, so do-°či!e svoje kandidate in vložile kandidatne liste. Iz seznamov ir ^n je mogoče razbrati tudi dolo-cene težnje in interese, ki so odraz notranjih ravnovesij v posameznih strankah, pa tudi volilne taktike in strategije, s katerima se bodo, o-siroma so se že, vrgle v kampanjski metež. Pri tem seveda ne gre PGvšalno postavljati vse v isto vrsto.
yendar pa je to prvo dejanje tudi že znanilec naslednjega, to je sestave volilnih programov, ki bodo jasneje kot sama imena kandidatov, opredelili ton in smer volil-ne kampanje.
Toda stvari so vsaj pri ms tudi tnimo volilnih programov, ki so P° večini še v strankarskih labora-orijtih, dovolj jasne, da res ni tretja šele čakati nanje, da bi lahko e zdaj vsaj v glavnih obrisih po-soali gesla in cilje, s katerimi se j°do stranke predstavile volivcem skušali vplivati m njihovo odlo-jjtev v tajnosti volilne kabine. °itka se bo pri ms vodila na globalno isti platformi, kot se je ob zadnjih občinskih volitvah, to pa Pjrneni, da bodo na eni strani (tu-j v notranjosti nekaterih strank) ^de, ki se bolj ali manj čisto "j odločno zavzemajo za politiko repnih interesov mšega podro-pa in njegovih ljudi, to je za poli-t.o radikalnega reševanja pere-'h gospodarskih, socialnih in dru-ph družbenih vprašanj, med ka-dzimi je odms do slovenske manj-,nc eno bistvenih, m drugi stra-Pa sile, ki iz svojih ozkih nacio-nahstičnih in parazitskih interesov "asProtujejo toku razvoja dogod-ov pri nas in se krčevito upirajo l°9i odprtega mesta na odprtem ■ r'žišču mve Evrope in novih od-n°sov v njej, torej sile. ki ne le ® krajevnem, marveč tudi v dr-dvnem merilu predstavljajo potisno desnico in konservativnost ne9lede m zunanje etikete.
Mogoče je to nekoliko poenostavila razlaga, vendar odraža bi-nv° sedanjega trenutka in je o-sP°vni smerokaz za opredeljevanje, *"? Poj že gre za volivca italijanske dli slovenske narodnosti.
Toda za slovenskega volivca je Pzašanje volilnih izbir vendarle
tudi
specifično, saj ga mora poleg
so nam so te doslej po-
*Plošnega političnega in demokra jj"e9a razvoja v državi voditi še interes naše manjšinske "dzodnostne skupnosti. Ta interes Pa narekuje po eni strani podporo lstim političnim silam, ki "uklonjene in ki
unljale vprašanje prizmnja in dkonitve mših pravic med temelj-* P°stavke svoje akcije, po dru-' strani pa uveljavitev slovenskih ndidatov, vključenih v kandidat-liste strank in volilnih forma-7’ v katerih se Slovenci tradi-jUulno identificiramo, pač gle-na svoj nazor.
Zdaj bo šlo najprej za to, da si Po kT*0* tuc*' V bodočem rimskem flamentu zagotovimo svoje za-fopstvo in bo zato naš skupni in-Tes> da s svojimi glasovi poma-4*0 izvoliti kandidata ali kandi-e- ki imajo za izvolitev realne, k ne celo zanesljive možnosti. Šlo v° seveda tudi za to, da pridejo tropski parlament iz naše de-tisi^e' Ce slovenski ne more, ° ' kandidati na nekaterih listah, (at 'ater'l* bomo upravičeno pri-l jkovali in zahtevali, da bodo zna-ogovarjati življenjske interese |jne 'n drugih narodnostnih manj-
A
Ste tudi za nekaj drugega. (ki 1° to’ se £rtdi drugi slovenil^ .an&idati uveljavijo s prepri-t0j>,1n številom preferenčnih gla-rteglede na to, za katero stran-aH volilno formacijo kandidira-
jo. Zato mora vsak slovenski volivec imeti za svojo dolžnost, da poleg glasu za izbrano listo odda tudi preferenčni glas za izbranega slovenskega kandidata in tako prispeva k njegovi osebni in naši skupni uveljavitvi. Kot že rečeno pa je naš interes, da se tudi z našimi glasovi uveljavijo in prodrejo kot izvoljeni tisti kandidati italijanske narodnosti, ki so že doslej u-pravičili naše zaupanje kot glasniki demokratičnih teženj večine italijanskega prebivalstva.
Vse to pa seveda pomeni, da niti en slovenski glas ne bo smel biti oddan niti listam in niti posameznim kandidatom, ki se nam bodo sicer v volilni kampanji prilizovali in hlinili svoje prijateljstvo zato, da bi z demagoškimj gesli zaslepili kakšnega slovenskega volivca, ki pa so s svojimi nastopi proti globalni zakonski zaščiti in proti osimskim sporazumom kot realni perspektivi za gospodarski preporod in konstruktivno sožitje, izdatno in prepričljivo dokazali, da so zagrizeni nasprotniki naših narodnostnih pravic, da so nasprotniki sožitja in miru ob odprti meji, da so nosilci interesov najbolj reakcionarnih in konservativnih sil italijanske družbe.
V IZJAVAH ŠTEVILNIH VODITELJEV VSEH ITALIJANSKIH STRANK
PRISOTNE SO BILE VSE SLOVENSKE ŠOLE IZ ZAMEJSTVA
Polemike o vstopu KPI v vlado Nad600dijakov sodelovalo v Idriji
osrednja točka volilne kampanje
Zaenkrat le malo govora o programski vsebini bodočega parlamenta Craxi: Prizadevamo si, da bi zagotovili pet let zakonodajne dobe
BIM — »Voditelji KD lahko trdijo kar hočejo, vendar se izredno stanje nadaljuje in terja neposredno prisotnost vseh največjih političnih sil v vladi, brez kakršne koli diskriminacije.# Tako je dejal tajnik KPI Berlinguer v intervjuju z urednikom milanskega dnevnika «Corriere della Sera». Po njegovem mnenju imajo tisti, ki to zanikajo, zaprte oči. Tajnik KPI pripominja, da Fanfanijeva trditev, da bi se s povečanjem glasov za KD okrepile pozicije tistih, ki nasprotujejo sodelovanju s komunisti v vladi, že sama po sebi pomeni, da v krščanski demokraciji marsikdo misli drugače, pa čeprav sedaj molči. Demokristjani so imeli večkrat prejudicial-na stališča do komunistov, pravi Berlinguer. Tudi pred tremi leti se je ta stranka predstavila volivcem z odločnim «ne» sodelovanju s komunisti, po volitvah pa se je prepričala, da brez pomoči komunistov, najprej vzdržanja, nato pa sodelovanje v vladni večini, ne more vladati. »Volilni rezultati in razmerje sil namreč pri strankah določajo spremembo stališč. To se je zgodilo v preteklosti in lahko se zgodi tudi v bodočnosti,* je še
llllll llllllllklll II lili IIII lil lil 11111111111 iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiinf mg |I,I||,|||||„|||||||||||| m, ||„|||||n|||||„ |,„||
PO VOLITVAH V VELIKI BRITANIJI
Evropska desnica slavi zmago konservativcev
Thatcherjeva zagovarja smrtno kazen in predlaga v jo represijo v Severni Irski - Prosta pot kapitalu in okrnitev moči sindikatov
LONDON — «Za družinsko mater ni lepšega dela na svetu, kot da ostane doma in se ukvarja s svojimi otroki*. Taka izjava Margaret Thatcher, i.o /egr. britanskega premiera, je dovolj zgovoren dokaz, da bo v prihodnjih petih letih načelovala Veliki Britaniji oseba, ki je «ženska» le ob domačem ognjišču, v javnosti in pri reševanju perečih problemov družbe pa se ne razlikuje od svojih moških somišljenikov. Napredne britanske ženske torej ne slavijo zmage, so pa zato bolj glasni somišljeniki konservativcev po Evropi.
Italijanski podtajnik za ženska vprašanja Ines Boffardi je pozdravila zmago kot »novost, kj bo pozitivno vplivala na položaj ženske v vsej Evropi*. Boffardijeva je tudi prepričana, «da bo Thatcherjeva prispevala pri uresničevanju nove podobe ženske, ki je aktivno udeležena v politiki*. Drugi evropski reakcionarji pa sploh niso opazili, da je novi premier ženska. Tako je Franz Josef Strauss poudaril predvsem, da je zmaga konservativcev «pomemben korak naprej v skupnem boju proti socialističnemu totalitarizmu*.
Že sam predvolilni program nam dovolj zgovorno prikaže miselnost te »železne ženske*, ki zagovarja smrtno kazen, ki bo «rešila* severnoirsko vprašanje s še večjo represijo, ki hoče okrniti moč sindikatov, zmanjšati izdatke za socialno skrbstvo, za nameček pa povečati izdatke za vojsko in prepustit, prosto pot zasebnemu kapitalu. Nič čudnega, da je med volilno kampanjo dobila vzdevek »orkan*, opazovalci pa so prepričani, da se bo postopoma umirila, če noče odkritega spopada s sindikati. Po sestavi nove vlade pa zgleda, da bo Thatcherjeva vztrajala pri svojih reakcionarnih načrtih, saj se je obdala z ljudmi, ki jih sam bivši vodja konservativcev Heath smatra za »najhujše figure britanskega kapitalizma*. Da bi bila mera polna so v ZDA prepričani, da bo ta »krepostna ženska* spremenila odnos Velike Britanije do Rodezije in morda celo do same Južne Afrike. Thatcherjeva se namreč čuti
dejal Berlinguer, ki je tudi poudaril, da je mogoče preprečiti nad-kriljenje, dvojno igro in politično prebrisanost le s tem, da so vse stranke’ ki sestavljajo parlamentarno večino, vključene v vlado.
Vprašanje vstopa KPI v vlado je torej osrednje vprašanje te volilne kampanje. Marsikdo že poudarja, da je predvolilno obdobje eno izmed najbolj pustih v povojnem času. Dejstvo je, da se posegi vseh najvidnejših političnih predstavnikov danes sukajo le okoli povolilne formule, ne pa o vsebini bodoče zakonodajne dobe, o predlogih za premostitev gospodarske krize, o konkretnih ukrepih proti naraščanju teroristične dejavnosti. Tako demokristjani o-čitajo komunistom, da 'S svojim političnim stališčem podpihujejo teroriste in obratno, komunisti pravijo, da je boj proti terorizmu mogoč in uspešen le s KPI v vladi.
Polemika je seveda dvostranska. Komunisti postavljajo svoje zahteve in demokristjani odgovarjajo. Vsaj navidezno so si vidni predstavniki KD enotni. Tako je včeraj predstavnik leve struje «base» Gra-nelli dejal, da «Moro ni hotel spopada med strankami, ampak le razvoj, političnih odnosov. Tudi načelnik poslanske skupine Galloni je istega mnenja: naloga KD na/ bi bila, da nadaljuje politično linijo Alda Mora, linijo soočanja z drugimi političnimi silami, ki je ni mogoče razumeti kot komunistično strategijo zgodovinskega kompromisa. Tudi večkratni »oporečnik* Donat Cattin nima dvomov: komuniste dolži, da izsiljujejo in da s tem zatajijo dolžnost, da se na primeren način reši sedanje stanje. In končno tajnik Zac-cagnini, ki pravi, da ni primeren trenutek za glas proti KD, kot zahteva komunistična partija, ampak za glas v korist gospodarskega razvoja preporoda Juga, tri.’ t-nega načrta, boja proti terorizmu in okrepitve Italije v okviru Evrope in zahodnega sveta. Zaccagni-ni je prepričan, da je treba nadaljevati s politiko državne solidarnosti in ponovno vabi socialiste k sodelovanju z demokristjani. Tajnik KD se je o socialistih zelo po-
.....»■■■■.........................................
NA PREDAVANJU VOJVODINSKIM AKTIVISTOM
Dolanc pozitivno ocenil odnose med ZKJ in KPI
Soglasje md jugoslovanskimi in španskimi komunisti pri stališčih o ključnih mednarodnih vprašanjih
močno,' saj j'i opozicija v spodnji zbornici ne bo mogla do živega, zgornja zbornica pa je že sama po sebi aristokratska in konservativna. Edina zagonetka poleg reakcionarnega programa je odpor, ki ga bo prej ali slej doživela v stranki. Bivši premier Heath in njegovi somišljeniki se bodo le s težavo sprijaznili, da jih je Thatcherjeva tako nešarmantno odrinila.
Na številki 10 v Dovvning Streetu ne bo torej lahko novemu britanskemu premieru. Predsednik Tra-de Unionsov, britanskih sindikatov, je že ožigosal novo vlado za reakcionarno in protidelavsko, ki bo prej ali slej sprožila frontalen spopad s sindikalnimi orga-
hvalno izrazil in dejal, da so med vladno krizo postavili konstruktivne predloge, ki so jih sicer demokristjani sprejeli, zavrnili pa so jih komunisti. Skratka, tudi Zacca-gnini ponovno predlaga sodelovanje v okviru večine nekakšnega obnovljenega levega centra.
Socialisti pa zaenkrat ne sprejemajo vabil in ne nasedajo na poskuse, da bi že pred volitvami nakazali svoje izbire v bodočem parlamentu. Craxi je tako včeraj dejal, da je za PSI bistveno, da prihodnost ne bo taka, kakršna je bila preteklost. »Trudimo se, je dejal, tajnik PSI, in prizadevali si bomo, da bi zagotovili državi pet let trdne vlade in obi.ovo družbe, svoje odločitve pa bomo sprejeli povsem avtonomno. Tretja, socialistična sila, ne bo igrala podrejene vloge v primerjavi z obema največjima strankama,* je še dejal Craxi.
v natečajih in tekmah na 7. DOSP
Mladim iz vse Primorske pozdrav na dvorišču prve slovenske znamenite idrijske realke - Nekatera športna tekmovanja je pokvaril nadležni dež
Predsednik izvršnega sveta občine Idrija Marjan Groff pozdravlja goste med včerajšnjim sprejemom
(Nadaljevanje na zadnji strani)
BEOGRAD — Sekretar predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc je včeraj orisal v Novem Sadu vojvodinskim aktivistom položaj v svetu. Kot poroča tiskovna agencija ANSA, je Dolanc pohvalil italijanske komuniste, ki so na svojem nedavnem kongresu z realnostjo analizirali hude probleme, ki pestijo Ttelijo, in so obenem odločno potrdili svojo neodvisnost in avtonomijo tako na mednarodnem področiu kot ob vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja. Stane Dolanc je med drugim poudaril prijateljske vezi in medsebojno razumevanje med ZKJ in
KPI, ki se še poglablja in izpopolnjuje. Omenil je tudi stike s špansko in francosko komunistično partijo. Poudaril je predvsem prijateljske stike s KPŠ. ki se odražajo v podobnih stališčih do ključnih vprašanj svetovne politike. Omenil je tudi potrebo po širšem sodelovanju med Jugoslavijo in Španijo.
Stane Dolanc je tudi pozitivno ocenil nedavne Miničeve pogovore s sovjetskim zunanjim ministrom Gronrkom. Ponovno je bila potrjena volja za še širši razvoj medsebojnih odnosov med državama in partijama, kljub razlikam ob nekaterih vprašanjih.
viiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiaimiuniiiuiimHiunHmuinuimnuiiuuuiiiimiimiiMmmiHumnmmumHniiiHnnna miiiiiiiimiiiiiiip
POZIV S SKUPŠČINE POLICIJSKIH AGENTOV
Atentat v Rimu ponovno opozarja na nujnost reforme policijskih sil
Napad na sedež KD na Trgu Nicosia naj bi vodili izkušeni brigadisti Nova sodna obvestila za «avtonomiste», osumljene pokola v Ul. Fani
RIM — Včeraj zjutraj so v Rimu pokopali policijskega podčastnika Antonia Mea, ki je bil u-bit v četrtek med terorističnim napadom na sedež rimskega pokrajinskega odbora krščanske demokracije. Italijanska zastava je pokrivala krsto, ob njej pa so bili venci, ki so jih poslali predsednik republike Sandro Pertini, Fanfani in Ingrao, rimski župan Argan. Cvetje in solidarnostne i-izjave, ki niso in ne bodo nikdar izbrisale žalosti iz obraza mlade žene umrlega podčastnika, ki ne bodo nikoli mogle razložiti in jasno odgovoriti na nema vprašanja treh malih otročičkov, zakaj njihovega očeta ni več domov.
Nasilna teroristična roka je še enkrat smrtno zadela in danes, bolj kot kdaj prej, presune obup, jeza a še predvsem nemoč policijskih agentov. »Nimamo več solz in tudi nismo več pripravljeni prisostvovati slavnostnim pogrebnim svečanostim. Večkrat smo že postavili in obrazložili naše zahteve in še predvsem o vprašanju varnosti. Ne želimo si Amerike, politiki pa naj nam vsaj priznajo pravico do izbire smrti, na ulici, kateri smo kot kaže, zapisani*, so izjavili policijski agenti zbrani v Rimu na skupščini svojega avtonomnega sindikata, kjer so še prav ostro nastopili proti nezadostnemu in zastarelemu načinu vežbanja. «še sami se ne znamo braniti, so še poudarili, kako naj bi bili potemtakem kos teroristom.*
Dejstvo je, da so teroristične o-borožene skupine prav z atentatom na rimski pokrajinski sedež KD naredile «kakovostni skok* v svoji teroristični ofenzivi proti demokratični državi in njenim telesom, a prav tako je tudi jasno dejstvo, da niso zaenkrat policijske sile pripravljene na to mestno gverilo. Tudi preiskava, ki je takoj po atentatu stekla s polno paro, zaenkrat ni obrodila stvarnih sadov. Brigadisti so še enkrat izginili neznano kam. Za njimi je še enkrat obležalo na cesti truplo mladega človeka, medtem ko se v rimski bolnišnici Santo Spirito agent Piero Ollanu še ni in se najbrž tudi ne bo več prebudil iz globoke kome.
Preiskovalci pa so medtem včeraj pripravili, po pričevanju nekaterih očividcev identikite teroristov, ki naj bi sodelovali pri napadu na sedež rimske KD. E-den izmed teh naj bi bil rdeči brigadist Franco Pinna, ki je že osumljen sodelovanja pri pokolu v Ul. Fani, tu je pri ugrabitvi in umoru predsednika krščanske demokracije Alda Mora. Preiskovalci dalje menijo, da je pri četrtkovem atentatu sodeloval tudi rdeči brigadist Mario Moretti, ki ga vsi poznajo kot vodjo »rimskega voda* rdečih brigad. Akcije naj bj torej, vsaj po teh prvih skopih podatkih, vodili izkušeni teroristi, ki so mimo in učinkovito reagirali tudi na nepričakovane razplete kot je bil prav prihod policijskih agentov.
Včeraj, vedno v Rimu, pa je preiskava o terorističnem delovanju skupine aretiranih pripadnikov «delavske a''tor:"~"'je» zabeležila korak naprej. Preiskovalni sodnik dr. Achille Gallucci, ki kot znano vodi preiskavo o pokolu v Ul. Fani, je včeraj izdal sodna obvestila za Oresta Scalzoneja, E-milia Vesceja, Lausa Zagata, Luciana Ferrarija Brava in Maria Dalmaviva, češ da so sodelovali pri pokolu v Ul. Fani, pri ugrabitvi in pri umoru Alda Mora. Včerajšnja sodna obvestila tesno povezujejo tako usodo omenjenih petih osumljencev z usodo prof. Tonija Negrija in časnikarja Giuseppeja Nicotre, ki sta podobni sodni poziv dobila že od vsega začetka presenetljive preiskave. (ap)
""""iiiiilni„llllln.iiimmiiiniimiiiiminnniiimimiiminiiiiuimmiiiNiiiiiimnmn.iiiiimiliiiiiiiHiii.iMmimmimimiiiiiiiimmiiimiiiu."i"""""""l""i„'Ii""n1nlllllIniillllillmiillliil1Jill|lull|,,„„M|„llll|ItI1„„|,„„l||„,
Pred tremi leti na današnji dan
je današnji dan pred tremi leti Vi • koralen potres opustošil 'Din ap'*<! 'n Beneško Slovenijo. Hu-*Wu . ja vcs> Majano, Bardo in >o s n' drugi, večji in manjši kraji "itiif .Wušili. V enem samem tre-»oč i, Izgubilo življenje skoraj ti-več tisoč ju bilo ranjenih,
«1	so ostali brez strehe nad
kuitl • 'Inifeno je bilo tudi ogromno brp( rn° _ bogastvo. Takoj je bilo
jUl *ftčeti misliti na obnovo. Trtnsko je prebivalstvo s trdo
voljo In z neutrudnim delom premo- potresnega področja še vedno živi
stilo začetne težave. Vse je kazalo, da bo obnov stekla in da bo v nekaj letih Furlanija že obnovljena.
Te napovedi se žal niso uresničile. Težave so se kopičile, nastopila Je običajna italijanska birokracija, prišlo je tudi do primerov korupcije. Tako ni bilo mogoče u-resničiti želja in izpeljati volje prebivalstva, da bi v razmeroma kratkem času odpravilo posledice potresa. Dobršen del prebivalstva
v montažnih hišah, boljših barakah, ki nikakor ne morejo predstavljati dolgoročne rešitve.
Kako iz te situacije? Kako premostiti težave in izpeljati obnovo Furlanije in Beneške Slovenije? Ta vprašanji so tesno povezana z napredkom in z demokracije v državi. Potresno področja je, razen ožjega ravninskega predela, nerazvito. Prebivalstvo vztraja v svojih vaseh predvsem iz trdovratnosti, iz
navezanosti na rodni kraj. Nanj ga ne vežejo ekonomski razlogi, saj najde le malokdo zaposlitve doma.
Danes se torej, bolj kot kdajkoli prej, postavlja vprašanje razvoja celotnega potresnega področja. Obnova torej ne sme pomeniti le popravil hiš, ne sme biti le prenovi tev struktur, ampak mora biti tudi priložnost za družbeni in gospodarski razvoj prizadetih področij.
Kolikokrat smo že to napisali? Koliko ljudi, vidnih političnih pred-
stavnikov je poudarilo to stališče? In vendar ga moramo danes, po treh letih, še enkrat ponoviti. Današnja slika potresnega področja namreč priča, da je bilo premalo narejenega, da vsi posegi ne gredo v pravo smer. Res je, kdor je odgovoren za obnovo, se sooča z neštetimi težavami, vendar pa bi bilo treba s skupnimi prizadevanji te težave premostiti, kajti Furlanija in Beneška Slovenija ne moreta čakati v nedogled, (bbr)
iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiliiilliliilliiiiiiiiiiiiililiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniliiiiliiiiiiiftiili
Nemška policija ubila teroristko
BONN — V petek zvečer je v nekem stanovanju v Niimbergu nemška policija ubila Elisabeto Van Dyck, ki so jo smatrali za e-nega izmed osrednjih voditeljev nemške teroristične organizacije RAF. Stanovanje ali teroristični brlog je policija že dalj časa nadzorovala, v njem pa naj bi, po mnenju preiskovalcev, žive) tudi Cristian Klar, osrednji voditelj teroristične skupine.
Elizabeta Van Dyck je dalj časa sodelovala z odvetnikom Klausom Croissantom, ki je bil glavni branilec na procesu proti skupini pripadnikov RAF in ki je danes tudi sam obtožen sodelovanja in vodstva teroristične oborožene skupine. Za Van D.vckovo pa je sodstvo izdalo zaporni na log takoj po ugrabitvi in umoru predsednika zveze nemških indu-strijcev Hansa Martina Schleyer-ja. Poleg nje je bil takrat obtožen sodelovanja pri umoru Schle-yerja tudi Cristian Klar, ki pa se je policiji vedno skrbno izmikal, čeprav se ni skrival. Znano je, da si je prav med preiskavami Klar večkrat najel vojaški helikopter in z njim mimo. »nadziral* pote ke preiskave, (ap)
ob praznovanju prvega maja. V bliskoviti akciji gverilcev je bila le ena oseba ranjena, vlad pa še ni odgovoril na zahteve in je obkolila vse tri zgradbe.
RIM — Jutri se bo zadnjič v dosedanji obliki sestal v Strasbourgu evropski parlament, saj bodo v prihodnjem zasedanju 17. junija že novoizvoljeni parlamentarci, ki jih bomo volili 10. junija.
V San Salvadorju gverilci zasedli dve veleposlaništvi
SAN SALVADOR — Pripadnik) sansalvadorskc Revolucionarne fronte ljudstva so predvčerajšnjim zasedli VL .pt lanUtvi Francije in Kostarike ter stolnico glavnega mesta ter zajeli večje šteUo tal cev. Izpustili jih bodo ■tel . ko bo vlada izpustila sindikaliste, ki jih je aretirala med manifestacijami
Od jutri v veljav! hitrostne omejitve
RIM — Jutri stopijo v veljavo nove omejitve maksimalne hitrosti za tovornjake in avtobuse. Na italijanskih avtocestah ne bodo smeli odslej tovornjaki prekoračiti maksimalne hitrosti 80 kilometrov na uro, avtobusi pa 90 kilometrov.
Papež imenoval nove sodelavce
VATIKAN — Papež Janez Pavel II. je včeraj zaključil imenovanja novih članov »vatikanske vlade*. Med najpomembnejšimi spremam bami je imenovanje naprednega španskega škofa Martineza Soma-la, ki je zamenjal dosedanjega namestnika državnega sekretarja msgr. Benellija.
PISTOIA — Včeraj zvečer je v bolnišnici v Pistoii umrl Paolo Scotti, 20-letni sin italijanskega ministra za delo Vincenza Scottija. Paolo se je včeraj popoldne ponesrečil s svojim motornim kolesom v središču mesta. Vozil je počasi, a pri padcu je udaril z glavo ob pločnik.
IDRIJA — Nad 600 dijakov slovenskih višjih srednjih šol in gimnazij iz vseh krajev Primorske je včeraj zjutraj dobesedno preplavilo Idrijo, to slikovito Detsto let staro mesto, škoda da je nadležno in vsiljivo deževno vreme pokvarilo vzdušie tega praznika, na katerem so se srečali naši dijaki tako iz zamejstva kot iz domovine. Zaradi dežja so se nekatere športni tekme odvijale v nemogočih razmerah, popoldanski skupni izlet v partizansko bolnišnico »Franjo* je moral odpasti.
Prišli so na srečanje dijaki vseh treh goriških višjih srednjih šol, li-cma »Primož Trubar*, učiteljišča »Simon Gregorčič*, trgovskega zavoda »Ivan Cankar*, tržaških višjih šol, liceja «France Prešeren*, učitelijšča «A. M. Slomšek*, trgovskega zavoda »Žiga Zois* in poklicne šole industrijske smeri, vse gimnazije in višje srednje šol iz jugoslovanskega dela Primorske od Pirana do Kopra, Sežane in Nove Gorice, Ajdovščine, Postojne, Tolmina in seveda gostujoče Idrije.
Na dvorišču znane in častitljive idrijske realke, prve slovenske realke, je dijake in njihove profesorje pozdravila prof. Draga Urbas Keravica,. ravnateljica Šolskega centra Idrija. Poudarila .je važnost, ki jo imajo dijaška srečanja DOSP, ki so , postala že tradicionalna, saj je bilo letošnje ■že sedmo po vrsti. Poudarila je, da se je mladina polnoštevilno odzvala predlaganim temam za literarni natečaj, kar je dokaz da mladina dorašča in se oblikuje v humane osebnosti z izrednim posluhom za demokratizacijo odnosov med ljudmi za svobodno ustvarjalnost. Omenila je še prizadevanja za ustanavljanje šol v Idriji že v začetku osemnajstega stoletja.
»Naša Idrija je z Vašim obiskom danes postala bogatejša za lepoto, ki jo narava daruje le mladosti, bogatejša za vaša u-stvarjanja na literarnem in likovnem področju in polna ognja in žara pri vaših športnih tekmovanjih*. je zaključila ravnateljica idrijskega šolskega centra.
Po tem uvodnem pozdravu so se dijaki razkropili na razna tekmovalna mesta. Ravnatelji in profesorji so si zatem v profesorski zbornici izmenjali misli o dosedanjih in bodočih podobnih srečanjih. Prihodnji, 8. DOSP, bo v maju 1980 v Ajdovščini.
Sledil je obisk ravnateljev šol in predstavništva dijakov na občinski skupščini. Tu je predsednik izvršnega sveta skupščine Marijan Groff orisal razvoj Idrije od njenih začetkov do današnjih dni. Posebno zanimiv je bil tisti del, kjer je Groff prikazal nujnost preosnovanja idrijskega gospodarstva, ko se je pred leti pokazala kriza na svetovnem trgu živega srebra. Rudnik je pogojeval življenje in razvoj Idrije, danes pa so stvari drugačne. Slovenska socialistična samoupravna družba je dala veliko pomoč Idriji, da so tu lahko preusmerili proizvodnjo. Nastala so nova industrijska tKKljetja. V rudniku je danes le 250 ljudi, ki skrbijo za vzdrževanje, ker pa je na vidiku ponovni dvig cene živega srebra imajo že pripravljene načrte in tudi investici.ie za modernizacijo in avtomatizacijo rudnika.
Dogodkov na včerajšnjem DOSP je bilo seveda toliko, da ni moč vseh podrobno opisati. V mestni galeriji je sledilo odprtje razstave likovnih del dijakov Komisiji, ki je izbrala med 65 poslanimi deli 49 takih, ki so razstavljena, je načeloval prof. Rudi Skočir, MARKO WALTRITSCH
(Nadaljevanje na zadnji strani)
PnmorTki "dnevnik

TRŽAŠKI DNEVNIK
6. maja 1979
S ČETRTKOVE SEJE UPRAVNEGA SVETA
Zelo težak finančni položaj Stalnega slovenskega gledališča
Kolektiv SSG pokazal izredno zavest o poslanstvu svoje ustanove
Upravni svet Stalnega slovenskega gledališča se je v četrtek, 3. maja, sestal na izredni seji, v petek pa na skupnem sestanku kolektiva. Kljub številnim intervencijam u-pravnih organov pri krajevnih ustanovah in predstavnikih političnih strank, doživlja slovenska gledališka hiša ponovno izredno težko obdobje. Zaposleni že poldrugi mesec ne prejemajo svojih rednih prejemkov in člani upravnega sveta niso mogli dati stvarnih jamstev, da bo to kritično stanje v kratkem prenehalo, ker je postopek za realizacijo likvidnih sredstev jamstva, ki ga je odobril deželni svet, šele v teku in • se lahko zavleče na škodo slovenske gledališke ustanove in predvsem v škodo zaposlenih.
Na omenjenih sejah so bili podani in obrazloženi podatki o finančnem položaju ustanove, iz katerih izhaja, da je letošnja sezona potekala v redu in da dejanski izdatki za predstave, kakor tudi drugi izdatki gledališča, nikakor niso presegli v proračunu predvidenih do hodkov. Do kritičnega stanja je prišlo iz več razlogov: po eni strani je država nižala svoj redni letni prispevek, kar je nerazumljivo po uradni vključitvi Stalnega slovenskega gledališča med ostala stalna gledališča v Italiji, po drugi strani pa se je z veliko zamudo zaradi splošnega Slovencem nenaklonjenega vzdušja vse prepočasi reševalo vprašanje jamstev in deželnega za kona za kulturo, s čimer bi moral biti proračun uravnovešen. Tako gledališče še ni prejelo rednega deželnega prispevka.
Z zakonom o jamstvu treh gleda liških ustanov Trsta, ki ga je sprejel deželni svet po izredno hitrem postopku, tudi na prošnjo upravne ga sveta Stalnega slovenskega gledališča, se za to sezono odpira možnost dokončne rešitve težav. Ven dar pa je potrebno no udariti, da bo kolektiv SSG brez takojšnje in energične intervencije odgovornih upravnih in političnih činiteljev tudi
lovanje in z njim svoje nezamenljivo kulturno poslanstvo. Kolektiv se zaveda, da je prav zaradi funkcije naše ustanove potrebno, da kljub vsemu z delom nadaljuj': do konca sezone, ker je to dolžan svojim gledalcem, brez katerih ni gledališča.
Dejstvo pa je, da kljub velikim prizadevanjem upravnega sveta in uprave SSG ter podpori, ki jo nudijo slovenski gledališki ustanovi vsi Slovenci in demokratični Italijani, leži stvarno breme položaja, v katerem se je znašlo gledališče, na plečih neposredno prizadetih. Tak položaj je nevzdržen. Zaradi tega upravni svet in kolektiv Stalnega slovenskega gledališča pozivata slovensko in italijans’.. > demokratično javnost, da prispeva k premostitvi trenutnih težav in k dokončni rešitvi vseh problemov gledališča na osnovi posebnega zakona za Stalno slovensko gledališče, oziroma v okviru globalne zakonske zaščite vseh Slovencev v Italiji.
Izlet ANPI-VZPI v Cerkno
Danes zjutraj sta odpotovala dva avtobusa ANPI - VZPI v Cerkno, kjer bodo bivše partizane sprejeli predstavniki zveze borcev, ki jih bo vodil predsednik Janko Kenda. Prihod v Cerkno je predviden približno ob 10. uri. Po kratki slovesnosti bodo tržaški partizani položili venec na grobnico padlih tovarišev, nakar bodo v l irevodu šli k spominskemu obeležju padli partizanski kurirki, ki ga bodo slovesno odkrili.
Po ogledu partizanske bolnice Franje bo družabno kosilo ter obisk v muzeju združenih partizanskih bolnišnic.
V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH
Sinoči krstna uprizoritev lepljenke o Bevkovem delu
Delo je uspešno režiral Marko igralci . Razstava risb otrok, ki
Sosič, nastopili so številni domači so sodelovali na natečaju PD Tabor
Izlet VZPI - ANPI vodi pokrajinski tajnik Dušan Košuta, povratek v Trst je predviden drevi ob 22. uri.
Sinoči je bila v Prosvetnem domu na Opčinah krstna uprizoritev lepljenke «France Bevk», ki jo je v sklopu slovesnosti ob poimenovanju openske osnovne šole po pisatelju Bevku priredilo PD Tabor. Lepljenko o pisateljevem življenju in delu je pripravil Marko Sosič, ki je predstavo tudi režiral. Sosič je pri svojem zahtevnem delu izbral poleg biografskega gradiva tudi pričevanja pisateljevih tovarišev in soborcev. Lepljenka se nam torej predstavi kot enota. v katero so vključeni bistveni trenutki iz Bevkovega življenja in pričevanja na odru, nastopajo tudi najbolj znani junaki pisateljevih romanov in povesti, kot so kaplan Martin Čedermac, gospa Vera, in drugi.
Lepljenka o Bevkovem življenju in delu kljub svoji zgradbi nikakor ni didaskalična. zaživela je v pravo in razgibano predstavo, režiser
prihodnjih dneh brez prejemkov in da jamčena sredstva ne ! odo kri-
la vseh dolgov, saj jih večinoma poberejo obresti in drugi izdatki za izredno draga bančna posojila, ka terim se ustanova mora zatekati, ker sredstva iz državnih in drugih skladov dotekajo z izrednimi zamudami.
Upravni svet in kolektiv Stalnega slovenskega gledališča sta se dogovorila za nadaljnja energično akcijo pri vseh odgovornih oblasteh, da se rešijo vprašanja tekoče sezone čim-prej in da se takoj zagotovi normalen potek prihodnje sezone.
Člani upravnega sveta so na skup nem sestanku ugotovili, da je kolektiv SSG pokazal izredno raven za vesti o poslanst\u svoje ustanove in da kljub velikim težavam red no študira novo delo, katerega pre-
ZARADI NEMARNOSTI OBČINSKE UPRAVE
Lonjcrci sami očistili cesto Lonjer-Katinara
Lunjer so včeraj bili prisiljeni s prostovoljnim delom počistiti Lonjersko cesto. Po njej je zadnje čase namreč bilo nemogoče voziti žara kupov smeti, ki so se na njej nabirali in je zato bila tako ozka, da v nekaterih krajih nista mogla voziti dva avta vštric. Da bi očistili cest i med Lo: jer>m in Katinaro, kar sicer sodi v pristojnost občinske uprave, so Lonjcrci iz lastnega žepr. prispevali sredstva za najem buldožerja.
Posegov pri občinskih oblasteh, ki naj poskrbijr za očiščenje ceste je bilo že nič Koliko. Posredovali so tudi predst:	i-
ki Lonjerccv v svetoiva-. ?m rajonskem svetu, vendar vse to ni zaleglo. Občina je poskrbela samo za popravilo nekeba zidu v sredi vasi.
miera bo 16. maja. Toda kljub razumevanju težkega ekonomsko-poli-tičnega trenutka, v katerem se nahajata dežela in država in katerega se kolektiv SSG dobro zaveda, se mu vendarlj zdi nevzdržno, da se prav naše gledališče ved: ■> znova znajde v nevarnosti, da prekine de-
iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutTiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiifiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OB OTVORITVI 23. OBČINSKE VINSKE RAZSTAVE V DOLINI
Priložnost za prijateljsko srečanje dobronamernih Slovencev in Italijanov
Prisotni so bili številni predstavniki oblasti, slovenskih ustanov in družbenopolitičnih organizacij iz Slovenije - «Majenca» se nadaljuje do torka
Vinske razstave, ki so postale že ustaljena tradicija po naših občinah, so predvsem znamenje priznanja umnemu in požrtvovalnemu delu domačih vinogradnikov, niso pa samo to. Pomenijo tudi priložnost za prijateljsko srečanje, za odkritosrčen in spoštljiv stisk roke med ljudmi, ki sestavljajo ožjo in širšo krajevno skupnost, med dobronamernimi Slovenci in Italijani, ki živijo od davnaj v naših krajih in želijo soustvarjati skupno boljšo bodočnost, kot je poudaril v svojem kratkem, a pomenljivem uvodnem pozdravu dolinski župan Edvin Švab ob včerajšnji otvoritvi občinske vinske razstave. Zaželel si je tudi, da bi enako vzdušje spoštovanja in prijateljstva navdihovalo sožitje na vsem ozemlju, tudi v sosedni tržaški občini in v vsej deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Če naj sodimo po udeležbi na o-tvoritveni slovesnosti, tako zelo številnih prijateljev pristnega domačega pridelka, kot zastopnikov oblasti in ustanov obeh narodnosti ter po živahnem razpoloženju in prijateljskih razgovorih na razstavnem prostoru, bi mogli zatrditi, da županove besede ne padajo v prazno. Med gosti so bili predsednik deželnega sveta Colli, podpredsednik deželne vlade Coloni, vladni komisar Marrosu, doberdobski župan Jarc, predsednika občinskih skupščin Sežana Bernetič in pobratene občine Kočevje \olk, predsednik kor isije SZDL Slovenije za manjšinska in izseljenska vprašanja Hartman, pokrajinski odbornik za kmetijstvo Volk, predsednik SKGZ Race in tajnik Udovič, predsednik Kmečke zveze Guštin in tajnik Bukavec, tržaški kvestor Giusti, poveljnik karabinjerjev polk. Vannucchi, predsednik Tržaške hranilnice Terpin in še drugi upravitelji in javni delavr’.
Razstava, ki je že 23. po vrsti (saj je bila ravno dolinska občinska uprava začela za ovrednotenje domačega vina tako pomembno pobudo), sodi v okvir prireditev »Ma-jence 1979», ki se nadaljujejo s pe-N strim kulturnim in družabnim sporedom do torka, ko bodo zvečer podrli «maj». Že danes so si mogli u-gledni gostje in občinstvo ogledati razstavo slikarjev in amaterjev iz dolinske obcinj v Torkli, razstavo slik in pesmi na temo »Ustvarjal-
nost mladih v sliki in besedi» v dvorani PD «V. Vodnik* in še fotografsko razstavo šolarjev (italijanskih in slovenskih) iz Doline in Kočevja, ki prikazuje življenje in delo v obeh pobratenih občinah.
Veselega razpoloženja in živahnega kramljanja med domačini in obiskovalci ni motil niti malce ostrejši večerni hlad, saj so se lahko ogreli ob izvrstni domači kapljici in pečenih specialitetah, ki kar vlečejo k ponovnemu obisku.
Koncert v Križu
V priredbi domačega prosvetnega društva Vesna sta imela sinoči v kriškem ljudskem - domu celovečerni koncert mešani' pevski zbor in oktet delavskega prosvetnega .dr‘ištva,Svpbpd<> Jl iz Trbovelj, s katerim kriško prosvetno društvo sodeluje že vrsto let in je tudi pobrateno. V petek pa je oktet iz Trbovelj imel uspeli celovečerni koncert v Trebčah, kjer je bil gost tamkajšnjega prosvetnega društva Primorec. Več o koncertih gostov
iz Trbovelj pa bomo poročali v ši torkovi številki, (st)
na-
Tržaška avtonomna federacija KPI priredi v torek. 8. t.m., ob 18. uri v dvorani Avditorija v Ulici Tor Bandena okroglo mizo o temi:
»Italijani in Slovenci v Trstu: aktualnost in zgodovina nekega sožitja«.
Sodelovali bodo:	dr. Aurelia
Gruber Benco, dr. Guido Bot-teri, posl. Aptonino Cuffaro, prof. Guido Miglia. prof. Jože Pirjevec, dr. Karel šiškovič.
Razna obvestila
Marko Sosič je znal z različnimi domislicami, s premišljenim prepletanjem prizorov in režijsko spretnostjo ustvariti napeto in skladno igro. S fragmenti je ujel nekatere bistvene pisateljeve značilnosti in jih predstavil v živi odrski govorici. Sosič je poskrbel tudi za scenografijo. oder je raztegnil čez vso dvorano s podaljškom, ob katerem sedijo gledalci, za sceno partizanskega napada je uporabil vso dvorano in obokane vhode.
V našem poročilu moramo pohvaliti tudi prizadevanja igralcev, nekateri so prikazali resničen talent in ustvarili markantne like. Omenimo naj vsaj Armanda Škerlava-ja, Giuliano Sosič. Petra Fondo, Antona Kalca, Igorja Malalana, Draga Gorupa. Kostanco Filipovič, Viktorja Sosiča. Melito Malalan in gosta Staneta Raztresena. V igri nastopa tudi več otrok, njihove vloge vsekakor ne gre prezreti. Opozoriti moramo tudi na tehnično o-sebje (tehnični del sta vodila Viktor Sosič in Pavel Sosič), ki je omogočilo razne efekte in tekoč potek predstave. Za glasbeno opremo sta poskrbela Drago Vremec in Igor Simonič, kostume je izdelala Rossana Jerjan, asistent režije pa je bila Lidja Sosič.
Ob zaključku našega poročila moramo opozoriti na razstavo otroških risb. ki so razobešene v dvorani openskega Prosvetnega doma. PD Tabor je namreč priredilo posebni natečaj, na katerega so otroci poslali 521 risb in slik. Razstava bo odprta od 13. t.m. pa do dneva, ko bo slovesno poimenovanje openske osnovne šole. Takrat bodo najboljše 'likovne prispevke tudi nagradili.	A. M.
ga državljana Mohamesa Musahas-sana, pri katerem so našli ponarejene desettisočake. Mladenič je namreč v neki trgovini nakupoval blago ter ga hotel plačati z devetimi ponarejenimi bankovci. Naknadno so v njegovem kovčku, ki ga je bil pustil v skladišču za prtljago na železniški postaji, našli še 75 ponarejenih desettisočakov in sedem dragocenih ur. Mohamesa so seveda pospremili v zapor, sedaj pa bodo skušali ugotoviti, odkod toliko ponarejenega denarja.
Šolske vesti
Na srednji šoli S. Gregorčič v Dolini je odprta razstava fotografij na temo: ŽIVLJENJE IN DELO NAŠEGA KRAJA, ki so jih napravili učenci osnovne šole Kočevje ter u-čenci osnovnih in srednjih šol v dolinski občini.
ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE V VERDIJU
Tudi drugič blesteče pod taktirko A. Nanuta
Virtuozna interpretacija Dubravke Tomšič v Lisztovem Koncertu za klavir in orkester - Suverena izvedba Lutoslavvskega
Tudi drugi koncert orkestra Slovenske filharmonije v okviru spomladanske simfonične sezone gledališča Verdi, ki je bil na sporedu včeraj ob 18. uri, je pomenil popolno afirmacijo slovenske ustvarjalne in poustvaralne glasbene kulture, predvsem pa seveda orkestra samega kot vrhunskega izvajalca najbolj zahtevnih del klasičnega in sodobnega svetovnega repertoarja. Orkester je tokrat vodil njegov stalni dirigent in profesor za orkestralno dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, naš primorski rojak Anton Nanut, kot solistka pa je sodelovala pianistka Dubravka Tomšič, ena vodilnih svetovnih interpretk klavirske literature, sicer pa tudi v našem mestu že večkrat uspešni gost bodisi Koncertnega društva, bodisi abonmajske sezone Glasbene matice.
Koncertni spored je tokrat poleg Lisztovega Koncerta v Es-duru za klavir in orkester vključeval kar dve novosti za Trst in sicer Janeza Krstnika Dolarja «Sonato a tre-
lllltlltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllirNUllIIIIIIIIIIIttlllllfllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIUIIIIIIIIII
Z VČERAJŠNJEGA ZASEDANJA RAZISKOVALNEGA ZAVODA IRSET
Trst in dežela naj se vključita v mednarodno avtocestno omrežje
Čimprej treba uresničiti načrtovane prometne zveze v Furlaniji Julijski krajini in jih navezati na avstrijske in jugoslovanske
Devinsko -. nabrežuuJtd,____sekcija
SSk priredi v sredo, 9. maja 1979, ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini srečanje o družinskih posvetovalnicah. Sestanku bodo prisostvovale predstavnice komisije za ženska vprašanja pri pokrajinskem vodstvu SSk. Vljudno vabljeni!
Še en železničar z openske postaje za zapahi
V okviru preiskav v zvezi s tatvinami na openski železniški po staji so agenti letečega oddelka včeraj aretirali še eno osebo, ki je bila vpletena v tatinski posel. To je 23-letni železničar Marco Mario-ni iz Vidma. Bil je osumljen že od samega začetka, ko so ugotovili, da je specializirana tolpa kradla iz ustavljenih železniških vagonov, in ko so aretirali načelnika postaje in tri železničarje, vendar proti njemu ni bilo dokazov. Seda j so | te- dokaze zbrali in mladenič je Svojo krivdo priznal.
Aretirali razpečevalca ponarejenih bankovcev
Agenti železniške policije so včeraj aretirali v našem mestu nekega razpečevalca ponarejenega denarja. Gre za 22-letnega sudanske-
iiiii iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiii im iiiiiii n imiiiiiKMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin mm 111111111111111111111111111111 it im Milin umnim n ii mil iitiiiiiiiiH iniiiii it iiiiii
STRANKE SE PRIPRAVLJAJO NA VOULNI SPOPAD
Danes praznuje rojstni dan
svoj 84.
ZOFIJA KOŠUTA
Prisrčno ji voščijo še mnogo zdravja in zadovoljstva
nečaki in nečakinje z družinami
Volilna kampanja v našem mestu je v teh dneh že v polnem teku
Posl. Cuffaro je govoril o povezavah med terorističnimi dejanji in pripravami volitve • Sestanek vodstva KD - Jutri predstavitev socialističnih kandidatov
Po predstavitvi kandidatnih list se je za politične stranke pričela
druga faza priprav na bližnje politične in evropske volitve. Stranke so torej dejansko pričele s predvolilno kampanjo, prvi akt tega predvolilnega vrenja pa je sedaj predstavitev programa.
Komunistična partija je imela predvčerajšnjim javno zborovanje na Trgu Sv. Jakoba na specifično stanovanjsko temo, ki je v teh dneh še posebno aktualna. Ob tej priložnosti je govoril poslanec Antonino Cuffaro, ki ponovno kandidira kot nosilec liste za poslansko zbornico. Posl. Cuffaro je v svojem govoru obravnaval zlasti problem terorizma, ki se v teh dneh nekako povezuje s predvolilno kampanjo. Teroristi, je poudaril govornik, želijo z orožjem zasejati strah med ljudstvom in odvzeti milijone volilnih glasov delavskemu gibanju, to
liiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiii||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,||mm||||||l|||||||||||||||||||im||||,|,l,||||||l|||||l„l|„||,m,||||,milf
Srečanje prijateljev folkloristov sinoči v tržaškem Kulturnem domu
Po Gorenjski in Štajerski je končno gostiteljica «srečanja prijateljev folkloristova, ki je preko Slovenske prosvetne zveze dejansko pobudnik uspehov še Primorska. Sinoči so se namreč v Kulturnem domu številnemu občinstm predstavili folklorna skupina *Sava» iz Kranja, šaleška skupina iz Velenja ter seveda domača •Slu ledi», medtem ko so tudi beneški «blumarji» iz Črnega vrha bili šteti kar za gostitelje. To svojo vlogo Pa bodo v celoti opravičiti danes, fco bodo navedene skupine nastopile v Benečiji in to dvakrat: zjutraj s skrčenim programom v Bardu in Črnem vrhu, popoldne pa s celotnim v Ljesi.
Tako zamisel samih nastopov kot tudi program ki ga bodo izvedle skupine v Benečiji, bo precej dru. gačen od prejšnjih skupnih nastopov. V Trstu pa so. kakor je bilg i* v Kranju in dan kasneje
v Velenju, šaleška folklorna skupina, kranjska in tržaška prikazale najprej svoje plese in običaje. Za *Stu ledi.> je sicer treba dodati, da so v Trstu raje odplesali nekoliko manj prikazane in znane istrske plese od tržaških, s katerimi so predvsem pred domačim občinstvom že velikokrat nastopili.
Nikakršnih sprememb ni bilo v drugem delu programa. Še največ so plesali gostje iz Velenja, ki so po precej hitrih štajerskih iz prvega dela, odplesali nato še dalmatinski *lindio», samo plesalke pa še žensko kolo iz vasi Ražanac pri Zadru, kolo, ki predstavlja precejšnjo redkost i sicer zelo prosti jugoslovanski folklorni zakladnici.
Tudi na tržaški prireditvi so do večjega izraza kot ženske prišli moški plesalci kranjske skupme *Sava», predvsem zaradi značilne ga vojvodinskega plesa *bunjevec»,
kjer je še zlasti pomembna prav plesalska spretnost fantov. V prvem delu so seveda Gorenjci plesali poskočne in povsod znane gorenjske plese, tudi tokrat pa je kot drugi predstavnik Gorenjske nastopil tamburaški orkester «Bisemica» iz Reteč pri Škofji Loki.
Tržaška folklorna skupina je žt kot v Velenju in Kranju nastopila z izborom srbskih plesov in pesmi, v programu pa je sodelovala tudi pevska ženska skupina «Stu ledi*, s slovenskimi narodnimi. Kot posebnost folklorne tradicije naših krajev so sinoči v Kulturnem domu nastopili beneški «blumarji», ki so tako kratek prikaz svojih pustnih običajev Izvedli še v Tr stu. Predvsem lastni, domači in najbolj občuteni tradiciji pa bo skoraj v celoti posvečen današnji, sklepni nastop treh slovenskih folklornih skupin v Benečiji, (bp)
je sili, ki je odločilnega pomena pri obrambi demokratičnih svoboščin. Težnja teh terorističnih napadov je ta, da bi preprečili, da bi volivci razmišljali o stvarnih problemih, ki pretresajo državo, ter na voliščih odločali pod vtisom občutkov, ki jih vzbujajo teroristična zločinska dejanja. Proti tem poskusom je treba napeti vse sile.
Posl. Cuffaro, kakor tudi občinski svetovalec Roberto Costa pred njim, sta obravnavala tudi stanovanjski problem ter razna vprašanja krajevnega značaja ter zaključila s trditvijo, da se bo treba z glasovanjem 3. junija zavzeti za tako vlado, ki bo znala odgovoriti na potrebe države, ki se bo znala upreti prevratniškim nakanam ter raznim privilegijem in pri tem bo prispevek KPI še enkrat velikega pomena.
Po predstavitvi list se je te dni sestal tudi pokrajinski odbor KD, ki je enotno odobril političen dokument o sedanjem položaju, tako na vsedržavni kot na krajevni ravni.
V	tem dokumentu pokrajinski odbor ugotavlja, da je KD že pred časom proučila položaj negotovosti in napetosti, ki vlada v našem mestu. Stranka se zaveda, je rečeno v dokumentu, da se je pokazala v Trstu velika želja po participaciji, kar je sicer pozitivno dejstvo, vendar se z obliko, kakršno je ta želja zadobila, in pri tem je mišljen pojav avtonomističnega gibanja in zlasti Liste za Trst, stranka ne strinja. KD je zato sklenila poglobiti te probleme z namenom, da uvede čimbolj konstruktiven dialog s prebivalstvom ter da razjasni in konkretizira razvojni model za naše mesto. Glede mešane industrijske cone na meji, ki jo sedaj proučuje Evropska gospodarska skupnost, je pokrajinsko vodstvo KD mnenja, da je treba preveriti pogoje njene veljavnosti, glede slovenske narodnostne skupnosti pa KD potrjuje potrebo, »da se tej skupnosti zagotovi uporaba jezika, kar pa še ne pomeni uvajanje umetnih oblik bilingvizma.»
V	krogih PSI napovedujejo za jutri, ob 17. uri v krožku G. Salve-mini na Korzu tiskovno konferenco,
na kateri bodo predstavili socialistične kandidate za poslansko zbornico, senat in evropski parlament. Volilni program stranke bo orisal posl. Gianni De Michelis, član vsedržavnega vodstva stranke.
Podlegla poškodbam od silovite eksplozije
V tržaški bolnišnici je včeraj podlegla poškodba..i 38-letna Giuseppi-na Semolin, ki je bila hudo ranjena pri siloviti eksploziji plina v nekem stanovanju v Ul. del Šale za Trgom Cavana. Eksplozija je, kot znano, zahtevala osem ranjenih ter razdejala staro stavbo. Semolii.ovi j: pri tem zadobila huti cnckline. Sprejeli so jo na zdravljenje na dermatološkem oddelku, kjer pa je bila vsa zdravniška pomoč zaman.
Kakšne so pravzaprav možnosti, da se dežela Furlanija-Julijska krajina in še posebno Trst vključita v mednarodno družbenogospodarsko stvarnost, kakršna se rojeva v luči izvolitve prvega evropskega parlamenta? Kaj treba ukreniti, da se ta skrajni severnovzhodni predel I-talije s primernim ovrednotenjem krajevnih naravnih bogastev ter iz-koriščenjem industrijskega, trgovskega, kulturnega in človeškega potenciala povzpne na dostojanstveno raven razvitega območja, ki mu tudi nedvomno pritiče spričo njegove neprecenljive vloge mostu med evropskim severom in jugom, vzhodom in zahodom ter celovitim zaledjem, zlasti jugoslovanskim v smislu osimskih dogovorov?
Na ta in podobna vprašanja je skušal odgovoriti tržaški Inštitut za družbenogospodarske raziskave IR SET, ko je včeraj dopoldne priredil v hotelu Europa na nabrežinskem nabrežju zasedanje o «velikih cestnoprometnih infrastrukturah v Fur-laniji-Julijski krajini*. Kot nam pove že sama tema srečanja, je odgovor na dlani. Trst in njegova pokrajina ter druga območja naše dežele bodo vsestransko napredovala le, če se bodo pristojne oblasti ob strogem upoštevanju potreb prebivalstva na eni ter zahtev sodobnih mednarodnih trgovinskih in sploh gospodarskih tokov na drugi strani, vendar brez kampanilističnih, pro-vincialističnih ter avtonomističnih zadržanj takoj, jasno in odločno obvezale, da se uresničijo že načrtovane prometnice, avtocestne in hitrocestne. Obenem jih bo seveda treba navezati na ključne prometne žile v Jugoslaviji in Avstriji, sicer bo ostala naša dežela povsem odrezana od zaledja in bo šla naproti gotovi socialni in gospodarski propasti.
Na zasedanju je prišla do izraza nuja po uresničitvi deželne avtoceste do Trbiža, oziroma do gorskega prehoda Monte Croce Camico, skozi katerega se bo vila po predvidenem predoru, kot tudi po uresničitvi avtocestnega podaljška Sesljan-Ferne-tiči, oziroma odseka Padriče-VH. pomol. Z druge strani naj bi pristojni dejavniki pritisnili na jugoslovanske, da tamkajšnje cestno omrežje, kj bo povezano z avstrij- j skim skozi predor pod Karavankami, navežejo na Goriško in Trža-,ško. Skratka, zopet se je pokazala nujnost neodložljivega uresničevanja osimskih dogovorov, tembolj spričo poglobljenega sodelovanja med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Omenjene načrte je treba izvesti najpozneje do 1983. leta, ko bosta avstrijsko ter jugoslovansko prometno omrežje povezana. Priložnosti ne gre zamuditi, sicer bo to začetek konca Trsta in dežele.
je uvodoma in sklepno spregovoril podpredsednik deželnega odbora Coloni.
(dg)
Koncerti
VERDI
V okviru nedeljskih koncertov bo danes ob 11. uri nastopil v Avditoriju komorni orkester gledališča Verdi, ki ga vodi Severino Zanne-rini.
V torek in sredo ob 20.30 bosta v okviru simfonične sezone nastopila pianista Maureen Jones in Dario De Rosa. Veljajo abonmaji reda A in B. Pri osrednji blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic. Jutri bo blagajna zaprta.
AVDITORIJ Danes ob 11. uri
cionalni nedeljski koncert. Na spo redu bodo-Mozartove skladbe.
giuJsmsiU
bo že tradi-
V sredo, 9. maja, bo ob 20.30 nastopila v gledališču Uossetti gedba na pihala italijanske vojske. Na sporedu dela Rossinija, Bacha, Pon-ehiellija, Verd" , IV- agnija, Liszte in drugih.
dici» in Koncert za orkester sodobnega poljskega skladatelja Witol-da Lutoslawskega. Tako je orkester razen demonstracije visoke izvajalske kulture predstavil tržaškemu občinstvu tudi glasbeno tvornost na Slovenskem v obdobju baroka ter poljsko avantgardno glasbeno <<; stvar jalnosti, katere najvidnejši predstavnik ob Pendereckem j* prav Lutoslauoki.
Dolarjeva Sonata a tredici je tipična baročna skladba prve polovice sedemnajstega stoletja, razčlenjena v pet stavkih kontrastnih značilnosti, v katerih nosijo vodilno vlogo godala in zlasti trobila. Slogovno slavnostno pompoznost je znal dirigent Nanut smiselno frazirati, orkester pa mu je pri tem nazorno sledil v izvedbi, v kateri je oddelek trobil (trobente, pozavne, fagot) blestel v intonančni in zvočni čistosti ter harmoničnosti.
Koncert za orkester Lutoslauiske-ga je nastal leta 1954 in se v mnogih ozirih približuje Bartokovim komponističnim značilnostim, to je oslanjanju na folklorne elemente, ki pa so pri Lutoslatvskem še bolj kot pri Bartoku le podlaga za instrumentalno in zvočno simfonično nadgradnjo. Skladba izpričuje avtorjevo inventivnost v kontraponi-ranju zvočnih blokov in vključevanju posameznih glasbil v nezadržnem menjavanju pianissimov in vzponov v fortih in fortissimih. te' vedbe orkestra Slovenske filharmonije je bila takšna, da si boljše skoraj ni mogoče zamišljati. Dirigent Nanut je vodil ansambel \n njegovo mogočno instrumentalno in zvočno gmoto z absolutno suverenostjo, z zagnanim a preciznim nakazovanjem fraz bodisi celote kol posameznih inštrumentalnih skupin-Res interpretacija v velikem slogu, ki je _ občintsvu iztrgala spontan navdušen aplavz in izsilila ponovitev drugega stvaka.
V Lisztovem Koncertu v Es-duro za klavir in orkester je pianistka Dubravka Tomšič že s prvimi n-darci na klaviaturo izstopila kot umetnica izjemnih virtuoznih razsežnosti. Ob delikatni komorni so-, igri orkestra in posameznih solov klarineta, violine in violončela, ■ ie njena interpretacija valovala med energijo in duhovnostjo romantike skozi vse stavke in poudarjala čistost in barvitost izvabljanih tonov-Po vztrajnih aplavzih je občinstvo nagradila še z nežnim in čustvenim Chopinovim Nocturnom in krepko Pulcinello Ville Lobosa.
Orkestru Slovenske filharmonija obema solistoma in dirigentoma smo hvaležni za tako vrhunsko predstavitev slovenske glasbene kulture.
(j.k.)
Športno društvo Adria izreka gl°" boko sožalje svojemu kolesarju Dui' liju Ferlugi ob izgubi drage mame.
Ob 1. obletnici smrti očeta
ANGELA KOŠUTE
(ŠKERŽADEN)
se ga z minjata
neizmerno žalostjo spo-
hči Lina in Lučko Križ, 6. maja 1979
Na zasedanju, ki ga je vodil predsednik IRSET Gianfranco Battisti,
IIIIIIIIMIIIIIIIIIIIItlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHHUniHHHIHIIIHHIIHIHIHMHIIIHHIHHHIHMIHHIHIIMHIIIIIIIMIIM
PRVI UČINKI PROMETNIH OMEJITEV V
SFRJ
«NAFTNIPOST» V JUGOSLAVIJI IZPRAZNIL TRŽAŠKE TRGOVINE
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta in nonota
IVANA KOŠUTE
se iskreno zahvaljujemo vsem, poti, posebna zahvala župniku, cvetja, sorodnikom in stili njegov spomin.
ki so ga spremili na zadnji godbi s Proseka, darovalcem vsem, ki so na katerikoli način poča-
Žalujoči svojci
Križ, 6. maja 1979
Sredi aprila smo priobčili sestavek z naslovom »Naftni post v Jugoslaviji zaskrblja tržaške trgovce*. Zapisali smo, da se jih je lotila bojazen pred osipom v vrstah jugoslovanskih kupcev zaradi strogih prometnih omejitev, ki jih je odredil zvezni izvršni svet v okviru pobud za varčevanje z gorivom spričo podražitve nafte.
No, izkazalo se je, da je bila bojazen trgovcev upravičena. Na vseh mejnih prehodih Tržaškega so včeraj zaznamovali občutno manjši dotok gostov iz naše matične domovine. To pa zato, ker je bila včeraj dovoljena v Jugoslaviji vožnja le o-sebnim avtomobilom, katerih evidenčna tablica se končuje z liho številko. Enako velja za današnji dan. Pač pa bodo ta vozila ustavljena vsako tretjo soboto in nedeljo v me seču.
V mestu se jc množica sbalkan
skih Amerikancev*, kakor jih nazi vajo nekateri, ker puščajo v Trstu mastne milijarde, skrčila tako na tretjino obsega, ki ga je sicer dosegala ob sobotah poprej. V trgovinah in veleblagovnicah ni bilo običajne-1 ga trenja, promet po mestnih ulicah pa se je odvijal brez zapletljajev. Tudi parkirišča so prosteje zadihala, saj je tudi avtobusov prišlo iz Jugoslavije mnogo manj kot v preteklosti: le slabih 40 proti poprečnemu številu 120 do 140.
Teže so kajpak dihale kupčije z oblačili in avtopotrebščinami, da ne omenjamo vsega drugega blaga, ki ga jugoslovanski gostje ponavadi nabavljajo pri nas. Trgovci so videti očitno poparjeni, čeprav nekateri tega tudi nočejo pokazati; tisti namreč, ki so se ihtoma zagnali v me-lonarsko in šovinistično kampanjo proti Osimu in onesnaževalcem Kra >a - Jugoslovanom.
zahvala
Ob izgubi dragega moža ln očeta
FERDINANDA PERT0TA
se iskreno zahvaljujemo duhovnikoma, družinama Germani in 1’ossutti, dijakom II. B razreda in profesorskemu zboru znanstvenega liceja »F. Prešeren*, učencem m. B razreda in profesorskemu zboru srednje šole »Igo Gruden* iz Nabrežine, pevskemu zboru Vasilij Mirk in vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala prijatelju Pepiju Čuku.
P.ena Lidija, sin Vasilij in hčerka Nadja
Sesljan, Ljutomer, 6. maja 1979
Z OBČNEGA ZBORA ZADRUŽNE KRAŠKE MLEKARNE
Z izgradnjo mlekarne se odpirajo nove možnosti razvoja živinoreje na Krasu
V ospredju tudi zaščita slovenske narodnostne skupnosti in osimski sporazumi. Zemlja ena najvažnejših komponent našega obstoja - Bistvenega pomena prav zaščita kmeta
V četrtek zvečer je bil v gostilni ‘Križman* v Repnu občni zbor Zadružne kraške mlekarne s Cola. Poteg številnih članov so bili prisotni jtepentabrski župan dr. Pavel Colja, je zastopal tudi kraško gorsko skupnost, tajnik Kmečke zveze Edi bukavec, strokovni sodelavec pri •kmečki zvezi dr. Boris Štrekelj, Predsednik združenja kmetijskih za-r^dg v deželi Gastone Andrian, funkcionar deželne ustanove za raz-y°J kmetijstva (ERSA dr. Fantina, izvedenca za živinorejo pri pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu Jngliaferro in Favet, predsednik Zadružnega kraškega hleva s Pra-Prota ^ Mirko Radovič, predsednik “'tetličarsko - vrtnarske zadruge s fmseka Drago Starc, knjigovodja Pri slovenskem deželnem gospodar-
Nujno obvestilo izletnikom za Poljsko
Zaradi nenadnih zapletljajev J zvezi z izletom Primorskega dnevnika na Poljsko, vabimo v'se, ki so se vpisali za vse tri skupine, da pridejo na sestanek, ki bo danes, 6. t.m., ob 10.30 v foyerju Kulturnega čj-nia v Trstu.
Ker bomo morali na tem sestanku sprejeti odločitve, ki bodo obvezne za vse izletnike, Prosimo vse prijavljene, da se sestanka zanesljivo udeležijo!
kem združenju Darko Križmančič n vodja gradbenih del pri mlekar -01 dr. arh. Marino Kokorovec.
, Predsednik Zadružne kraške mle-^l°nz Guštin je prebral poten! ■ uPravnega odbora, v kate-je poudaril pomen, ki ga ima ^družništvo, oziroma realizacija 'ntekarne same. Samo izredni lenosti naših kmetov se lahko ^hvalimo, je poudaril predsednik, J} se bo ta važna pobuda uresni-.nn in s tem dala novega poguma u Za?ona našim živinorejcem. Pred „ alkim se je namreč z začetkom udbenih del uresničila želja čla-, v zadruge. Deželna ustanova za C~v°j kmetijstva (ERSA) je nam-c na dražbi že oddala dela spe-"bziranemu podjetju. i..š. Vgradnjo kraške mlekarne, kot z drugimi zadružnimi' pobuda-
pak tudi z vidika ohranitve kraške zemlje v rokah slovenskih kmetov.
Po izčrpnem poročilu predsedstva je spregovoril predsednik nadzornega odbora knjigovodja Milan Križman, ki je pohvalil delovanje u-pravnega sveta in poročal o finančnem stanju mlekarne.
Na občnem zboru so posegli tudi gostje predstavniki raznih ustanov in organizacij, ki so izrazili mlekarni, oziroma članom zadruge, pohvalo za dolgoletni trud in dobro voljo, ki so omogočili uresničitev dolgoletne želje, t.j. uresničitev kraške mlekarne. Poudarjena je bila tudi nujnost nove kmetijske politike, možnost organizacijskih strokovnih posvetovanj, ki bi pozitivno vplivale na razvoj gospodarstva v naši deželi, predvsem pa v naši pokrajini. Ta razvoj je uresničljiv s skupnim koordiniranim delom, pogoj za to pa je prav zadružni sistem dela.
Vprašanje globalne zaščite naše narodnostne skupnosti in uresničitev osimskih sporazumov je bila o-srednja tema različnih posegov. Zadružniki so bili skupnega mnenja,
da je prav zemlja ena najvažnejših komponent za obstoj in razvoj naše narodnostne skupnosti, zaščita slovenskega kmeta pa je temu predpogoj.
Na koncu občnega zbora je bil sprejet sklep, da Zadružna kraška mlekarna izrazi solidarnost prizadetemu prebivalstvu Črne gore ter sklenili, da se prispeva 100 tisoč lir za pomoč ponesrečencem.
DARKO KRIŽMANČIČ
• Uprava občine Dolina sporoča, da je razpisala javni natečaj za eno mesto občinskega sla - redarja. Rok za vložitev prošenj zapade 3. 7. 1979, ob 12. uri. Vse podrobnejše informacije zainteresirani lahko dobijo v občinskem tajništvu v uradnih arah.
IVAN JERCOG IZ DOLINE JE UMRL
Prejšnji teden smo spremili k poslednjemu počitku plemenitega in priljubljenega domačina, ki ga je usoda naenkrat in nepričakovano iztrgala iz naše sredine. Ivan Jercog se je rodil v Trstu 28. 12. 1910, in ko mu je bilo 10 let, ga je življenje že skusilo. V tednu dni sta mu u-mrla mati in oče in mali Ivan se je preselil v Dolino k tetam. Ko je odrastel, se je poprijel mizarskega dela, najprej v domači vasi, nato se je zaposlil v ladjedelnici sv. Marka, pozneje pa v železarni Ital sider, kjer si je služil kruh do upo-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiliiiimiinniiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiuiiiiiiiiim
NA POVABILO REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA VZGOJO SRS
m
GLASBENA
MATICA
Trst
V četrtek, 10. maja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
KLAVIRSKI VEČER
v spomin na prof. E. Ambrozeta in J. Lasiče
Nastopili bodo gojenci klavirskega oddelka Glasbene matice.
Vljudno vabljeni!
tJ’ kot sta Zadružni kraški hlev v v rv,r<>ty ‘n Zadruga Dolga krona Dolini, se odpirajo nove možno-j* za razvoj živinoreje* oziroma FVttijstva na Krasu. Te zadružne slii e so vel'kega pomena za vso g_yensko narodnostno skupnost, ne 4,1110 2 gospodarskega vidika, am-
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju s Slovenska prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete BERTOLT BRECHT
MATI KORAJŽA IN NJENI OTROCI
Prevod	Mile Klopčič
Scena	Meta Ho' ar
Kostumi Meta Hočevar in Marija Vidau Glasba Aleksander odopivec Dramaturg
in lektor	Marko Slodnjak
Asistent režije Boris Kobal REŽIJA	JOŽE BABIČ
V sredo, 9. maja, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v Gorici (goriški abonma)
Pripravljalni odbor vabi danes, 6. maja 1979, ob 15.30 na
SLOVESNO POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V ŠEMPOLAJU PO STANKU GRUDNU
SPORED: pozdravi, odkritje spomenika, nastopi šolskih otrok, Mešani pevski zbor «Igo Gruden* iz Nabrežine, slavnostni govor RUŠANA FURLANA, Tržaški partizanski pevski zbor, godba na P'bala iz Nabrežine, razstava ročnih del in likovnih izdelkov otrok iz Nabrežine, Zgonika, Šcmpolaja in Komna.
SPD TABOR — OPČINE
Prireja danes, 6. maja, ob 17. uri: jutri, 7. maja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
MARKO SOSIČ
FRANCE BEVK
Lepljenka o pisatelju in o njegovem delu S pričevanji so sodelovali njegovi tovariši in soborci
Tehnično vodstvo: Glasbena oprema: Kostumi:
Asistent režije: Scena in režija:
Viktor Sosič in Pavel Sosič Drago Vremec in Igor Simonič Rossana Jerjan Lidija Sosič Marko Sosič
DIJAKI STROKOVNE ŠOLE NA IZLETU PO SLOVENIJI
Glavni cilj izleta je bila Dolenjska - Stiki z dijaki v Novem mestu
Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje SRS nas je tudi letos povabil na dvodnevni izlet v Slovenijo. Izieta so se udeležili drugi in tretji razredi. Lani so dijaki obiskali tovarno ISKRO - Kranj in šolske delavnice Litostroja, letos pa je naš cilj bila Dolenjska,
Na Vrhniki, kjer nas je čakala profesorica Milena Markič, smo o-biskali Cankarjevo hišo in cerkev sv. Trojice. Nato smo se odpeljali proti Novemu mestu po dolini Krke, Muljave in Žužemberka. V Muljavi smo si obenem ogledali Jurčičevo hišo. V Novem mestu smo imeli kosilo, nato pa srečanje z dijaki poklicne kovinarske šole v Šmihelu. Dijaki so nas gostoljubno sprejeli in najavili na plakatu nogometno tekmo med Trstom in Novim mestom. Pogovor z dijaki je bil zelo prisrčen. Posebno zanimiva so bila njihova vprašanja o sedanjem vzdušju, zlasti na Tržaškem, o odnosih večinskega naroda do manjšine, kaj zahtevamo z globalno zaščito in kakšno je razmer je med slovenskimi in italijanskimi dijaki, z ozirom na to, da smo z njimi v Stalnem stiku. Na vprašanja so odgovarjali razni dijaki, v razpravo so posegli tudi profesorji in oba ravnatelja. Nam se je zdela zelo zanimiva povezava šole z industrijo, ki na žalost v Italiji ne obstaja. Dijaki imajo obvezno poletno prakso v tovarnah in so v stalnem stiku z raznimi delovnimi organizacijami Tudi njihova šola ima zelo velike težave, sai morajo vsak petek r.a praktično delo v Ljubljano. Dijaki so v dobrih odnosih s profesorji, z njimi sodelujejo pri ocenjevanju in si med seboi svetujejo. Ob zaključku sproščenega pogovora so profesorji in dijaki šole izrazili željo po stalnem sodelovanju z nami.
Nato smo odšli na nogometno igrišče, kjer so naši dijaki tekmo zmagali. Od tu smo se odpeljali naprej, do šmarjeških toplic, kjer smo prenočili.
Naslednje jutro smo se vrnili v Novo mesto, kjer so dijaki kemijskega oddelka obiskali tovarno zdravil — KRKO, dijaki elektrike in mehanike pa so si ogledali tovarno motornih vozil IMV. Tovar na KRKA šteje približno 3000, delavcev, med katerimi je, posebno poleti, 500 dijakov na praksi. Tovarna izdeluje zdravila, ki jih izvaža celo v druge države.
Tovarna IMV proizvaja avtomo bilsko vozilo »renault 4» (katrca). Delavcev je približno 2000, nekateri so tudi vajenci iz poklicne kovinske šole Šmihel. V tovarni proizvajajo tudi turistične prikolice, od katerih jih bodo 1000 posla li potresencem v Črno goro. V
miljski občini dobimo te prikolice v prodaji.
Vsi dijaki, smo se z direkcijo tovarne domenili, da bi šli poleti na prakso v KRKO in IMV.
Po teh obiskih smo skozi Kočevje prišli do partizanske «Baze 20».
Zatem smo se skozi Ribnico, Cerknico, Postojno, Sežano vrnili domov.
Izlet je bil zelo zanimiv in za vse nas zelo koristen, zlasti ker smo spoznali pomen našega bodočega dela. Z velikim zanimanjem smo spoznali lepote in kulturo naše matične domovine. Prisrčno se vsem zahvaljujemo za gostoljubni sprejem, posebno pa profesorici Mi leni Markič, ki nam je potrpežljivo razlagala kulturne kraje in zanimivosti.
S spoštovanjem dijaki poklicnega zavoda industrijske smeri
Proslava U. obletnice osvoboditve v Zgoniku
V Zgoniku bodo danes proslavljali 34. obletnico osvoboditve. Proslavo prireja občinska uprava v sodelovanju s tržaško pokrajinsko u-pravo. Prireditev bo ob II. uri pred spomenikom v Zgoniku, spored pa obsega nastop godbe na pihala, polaganje vencev, pozdrav župana, nastop slovenskih, in italijanskih osnovnošolskih otrok, nastop pevskih zborov ter govore predstavnikov pokrajinskega združenja VZ Pl - ANPI.
Proslavljanje obletnice osvoboditve se je dejansko pričelo že v petek s kulturno prireditvijo v prosvetnih prostorih v Saležu in nadaljevalo včeraj z nočnim orientacijskim pohodom po zgoniški občini na temo NOB. Pohod so priredili športni krožek Kras, prosvetno društvo Rdeča zvezda in taborniška organizacija RMV.
Predavanja
Jutri ob 18. uri bo v dvorani »Assicurazioni Generali* v Ulici Trento 8 francoski izvedenec J. J. Rosa predaval o gospodarskih problemih na področju zavarovalstva
Na pobudo WWF bo v mali dvorani Verdijevega gledališča v petek, 11. maja, ob 18. uri predavanje na temo »Varčevanje z energijo: Total Energy Module*. Predaval bo strokovnjak F. Dal Bo.
Na gospodarski fakulteti bo v petek, 11. maja, ob 11. ari predavanje o »Denarni politiki*. Nastop'-1 l > a-meriški svetovalec za gospodarska vprašanja pri organizaciji OCSE dr. A. Hoffman

'"Hill....■■■■umil im ...........................mn......u.................minil..........................................................................................................
Rani
®s, NEDELJA, 6. maja
JANEZ
So_
l9 l*e Vzide ob 4.46 in zatone ob ha R°'žina dneva 14.31 — Lu-■*.	13.29 in zatone ob	2.14
utri. PONEDELJEK, 7. maja
„	STANI’
fa la o v^-er«j: Najvišja temperatu-13.	popinje, najnižj’ 10,4, ob
IO17 ml stopinje, zračni tlak ftebon? ,narašča, vlaga 58-odstotna, bik 13 f ° oblačno, veter jugozahod-giban na uro, morje malo razbitij ' temperatura morja 14 sto-
RneS?VA' SMRTI IN POROKE tekilo c? rnaia 1979 se je v Trstu ftOnrr Ttr°k, umrlo pa je 16 oseb. tapnp.. 1 SO SE: Gianpaolo Ca-Baldj ‘> Erika Ronchin, Elisa Ri-Jura’ Justina Paciotta, Sabrina darj' 'v,	Balde, Alessandro	Sta-
Oooi’ 1Vlart'na Battig in Matteo Vi-
terifijkjl SO: 75-letni Romano Tau-V<1,'» jlet;na Giuseppina Peschiani to, Mu, a' 58-letnj Bruno Vascot-&1 ui , na Mercede Radig vd. Sva-}V M'5na Luigia Ive, 79-letni Ma-Jitii, 7ur?ss'' 59-letni Alberto Natopita ni Emanuele Flora, 83-Vich, fii?ria Cocevar vd. Radislo-■ sin Co!na Maria Peresson por, pjtetna Irma Rossetti vd. '0-letna Amelia Bruck por. ?ahWn?°' 89-letn; Bartolomeo “tesich lni’ letna Carmela Am-H’o Vo- Qnenzatti, 82-letni Anto-^asou-.^Pus, 73-letna Anna Maria °®.Vd- Salvi.
železničar Silvio Schiro
Včeraj-danes
in točajka Fiorella Di Matteo. pristaniški delavec Gianfranco Bura in gospodinja Oliviana Savarin, e-lektrikar Fabrizio Castorina in u-radnica Giuliana De Giorgi, železničar Albino Sossi in šolnica Magda Stančič, zapriseženi stražnik Gino Uršo in trg. pomočnica Graziella Lisjak, finančni stražnik Salvatore Di Franco in kemik Danuta Galka, uradnik Francesco Pagano in učite-
f&cKrnFpMST/
Ijica Teresa Santoro, vojaški častnik Mario Merola in šolnica Fran-cesca Malizia, vojaški častnik Guido Pressacco in uradnica Marina Pipan, finančni stražnik Salvatore Spi-ga in gospodinja Rossana Russo, fizik Fabio Mardirossian in šolnica Carmela Chieppa, pristaniščnik A-driano Seleš in uradnica Adriana Bertocchi, kurjač Fulvio Ogrizovich in kopališka uslužbenka Graziella Messina, delavec Piero Bensi in u-radnica Silvia Grasso, pekar Ge-rardo Samataro in gospodinja Adriana Razzi, bolničar Paolo Co-lumi in uradnica Marina Kastner, uradnik Fabio Fumolo in univ. študentka Luisa Miccoli, gospodinjski pomočnik Giorgio Movio in bolničarka Anna Valenti, trgovski potnik Giorgio Modolo in delavka Severina Sturman, pristaniški delavec Gio-vanni Velner in uradnica Tatiana Sen, uradnik Massimiliano Persi in uradnica Daniela Vascotto, uradnik Maurizio Berquier in otroška vrtnarica Daniela Caenazzo, slaščičar Dario Carboni in knjigovodkinja Paola Fragiacomo, uradnik Edoardo Kreissl in uradnica Neria Pahor, uradnik Franco Leghissa in krznar -ka Claudia Pieri, uradnik Giorgio Dimario in uradnica Rita Grassi, mehanični strugar Franco D’Am brosio in otroška vrtnarica Rossana Vizzutti, delavec Gio Batta Armel-lin in gospodinja Bruna Drassi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica; tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141 Božje polje; Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DELMRNA SLUŽBA Nočna službi, za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev 732 627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna m nočna služba deluje ne pretrgoma od 7. ure dneva Po prazniku. To velja za zavarovance INAM INADEL. ENPAS Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočni pa na številki 732-627.
LOTERIJA
BARI
CAGLIAR1
FIRENCU
GENOVA
'IILAN
4EAPELJ
?ALERMl
RIM
TURIN
BENETKi
2
57
13
21
17
40
54
21
64
48
70
17
26
32
53 2
60
54 83
33
45
90
28
80
22
69
4
80
85
83
71 60 41)
15
16 77
72 62 30 55
83
8
68
64
44
88
15
71
3
76
kojitve. Kot vojak je bil vpoklican k mornarici leta 1930. Pet let kasne je pa se je oženil z domačinko Olgo Štranjevo, ki ga je bila osrečila s sinovoma Neviom in Aldom. Leta 1943 je odšel v partizane, toda fe bruarja naslednjega leta so ga u-jeli belogardisti. Ko so ga premestili v Trst, je zbežal, in čeravno so sovražniki grozili ženi in otrokoma s smrtjo, se ni predal, temveč se je pogumno zopet podal v partizanske vrste. Osvoboditev je dočakal v bolnici Franja, s številnimi zmrzlinami na nogah in bolehnim srcem.
Ivan Jercog je bil nadarjen muzikant, saj se je začel ukvarjati z glasbo že pri petnajstih letih. Imel je mnogo učiteljev, domačih in tu jih; kmalu je z vztrajnostjo in ljubeznijo do inštrumenta (bombardin) postal eden boljših. Pomagal je vsem godbam na pihala na Trža škem, od Nabrežine do Doline. Za bogato in dolgotrajno udejstvovanje je prejel odlikovanje predsednika Tita in več drugih priznanj. Godba na pihala Breg, katere član je bil od vsega začetka, še posebno žaluje za svojim zvestim in nenadomestljivim tovarišem. Minilo bo še precej časa preden se bomo vsi, ki smo ga poznali privadili na njegovo odsotnost. Ivan Jercog bo traj no ostal v našem hvaležnem spominu, svojcem in družini pa izrekamo globoko in prizadeto sožalje.
Obvestilo
združenja aktivistov
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju ima svoj sedež v Ul. Petronio (Kulturni dom - odsek za zgodovino). Vsi aktivisti, ki bi želeli pojasnila, ali pa bi lahko dali svoj prispevek k zbiranju gradiva in dokumentov o narodnoosvobodilni borbi, se lahko zglasijo na sedežu vsak dan od 8. do 13. ure.
V zahvali vsem, ki so sodelovali in s svojim delom pripomogli, da je nedeljsko srečanje aktivistov v Kulturnem domu v Trstu tako lepo u-spelo, je po pomoti izostalo ime tovarišice Rožice Cesar.
Obvestilo Inča
Ustavno sodišče je priznalo kot veljavne za pokojnino prispevke, ki so jih plačevali prostovoljno delavci, ki so obiskovali osnovne šole v obdobju od leta 1928 do leta 1938. Da bi ugotovili te pravice, morajo interesenti vprašati tajništva šolskih zavodov za potrdilo o študiju v tistem obdobju. Vse nadaljnje in formacije posreduje patronat INČA - CGIL v Ul- Pondares.
Odbor za poimenovanje osnovne šole v Škednju po I. Grbcu
v prostorih1 Plfr Grbec iz Skednja danes, 6. t.m.
ZABAVNO IGRO
s pričetkom ob 10. uri dopoldne, kulturni prrgram pa se bo začel ob 16. uri.
Nastopajo otroške upine.
Vljudno vabljeni!
SLOVENSKI KLUB v Trstu
Ulica sv. Frančiška štev. 20/IL v torek, 8. maja, ob 20.30
V SAHARI MED BORCI POLISARIA
Predvajanje televizijske reportaže, ki sta jo posnela februarja in marca 1979 časn agencije Alpe/. ’ " Sergij Premru in snemalec Miran Hrovatin. Po projekciji, ki traja 6 minut, bo razgovor z avtorjema o njunem delu In do*'vetjih.
S P D T
vabi na predavanje d . Majde Mozovec z naslovom:
«V DEŽELI
KONDORJEV*
ki bo v petek, 11. t.m., ob 20.00
v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/2.
eni!
SLOVENSKO
PLANINSKO DRUŠTVO - TRST ŠPORTNA ŠOLA
prirejata izlet na Ojstrnik v nedeljo, 20. maja, zs cznovnošol-sko ml. dino in zadnji letnik otroškega vrtca, /pisovar je na šolah pri predstavnikih športne šole ali na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. 'rančiška 20, od 11. do 12. ure.
DEVINSKO - NABREŽINSKA SEKCIJA
SLOVENSKE SKUPNOSTI
priredi 12. in 13. maja dvo dnevni izlet v Ist ,
Izletniki lahko vpišejo pri odborniki" O. Žbogarju, 'even-ki Gruden in M. Carli.
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM NOB
V	KRIŽU
Danes, 6. maja 1979, ob 34. obletnici smrti padlega borca Božiča Sedmaka, ki se je boril za osvoboditev Ljubljane, daruje mama Francka (Križ 251) 10.000 lir.
Angel Stegel (Božje polje) daruje 20.000 lir. Boris Stegel (Božje polje) 10.000 lir. Adriana Bubnič 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE
V	spomin na Antona in Lidijo Cerkvenič daruje Anton 15.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA KONTOVELU Namesto cvetja na grob Ferdinanda Pertota darujeta Ivanka in Boži 5000 lir.
Ob 30. obletnici smrti sina partizana Milana Starca darujeta mama 10.000 in Rado Zorn 5000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE NA OPČINAH PO FRANCETU BEVKU Florindo Carli 5000, Viktorija Štoka 10.000, družina Gantar 50.000, družina Biber 20.000, od Banov: Marija Puric in Zofija Gorup 4000, Anita in Ernest Malalan 5000, Avgusta in Pepi Malalan 5000, Silvestra in Paolo Malalan 5000, Anica in Mario Malalan 5000, Albina in Romano Malalan 1000, Marcela in Bruno Danieli 5000, Škabar in Mennucci 7000, Maria Sardi 1000, Paulo Malalan 2000, Alojz Milkovič 1000, Ivanka Persinovič 2000, Gio-vanni in Zora Husu 2000, Neva Ma-gagnato 3000, Giuseppe Cerqueni 1000, Kristina Milkovič 3000, Dora Husu 500, družina Budai 1000, Eva in Riko Tavčar 10.000, Ivanka Wil-helm 20.000. Giuditta Bani 5000, A-da Pro 2000, Karla Vidau 5000, Antonia Vidali 1000, Emilio Vidali 1000, Gabrijela Ban 1500, Giovanni Ban 2000, Maria Milkovič 2000, Oskar Milkovič 2000, Lorica Ban 3000, Marija Dragulin 6000, Julijana Vidali 4000, Mira Vidali 1000, Erama Fran-covich in Miroslav Renar 5000, Stanislav Renar 3000, Karla in Leo-nard Ban 2000, Marija Ban (45) 5000, Vili Husu 500, Albina Ban 1000, Giuseppe Krevatin 3000, Leo Krevatin 5000, Rino Gatto 1500, Gino Gatto 3000, Renar in Kocman 30.000, Karmela Križmančič 1000, Sonja in Žarko Tretjak 5000 in Mi-chele Turitto 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V ŠEMPOLAJU PO STANKU GRUDNU
V	spomin na Ignaca Marca daruje Viktorija Skok 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE ŠOLE V ŠKEDNJU PO IVANU GRBCU Adalgisa Biekar 10.000, Slovenska prosvetna zveza 30.000, slov inska Tršaška kreditna banka 50.000, klo-bučama Jakob Renko 10.000, Erika Fonda 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSN. ŠOLE
V	BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU
Ob 5. obletnici smrti v spomin na nepozabnega Josipa Godnika daruje družina 20.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSN. ŠOLE
V	GABROVCU PO JOŽETU SREBRNIČU
V	spomin na Ferdinanda Pertota in Karle Verša vd. Ban darujeta Egidio in Lidia Castellani 10.000 lir.
ZA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL Namesto cvetja na grob Viktorja škamperla darujeta Cveto in Elda Ukmar 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Nandija Pertota daruje Pepko Cilen 10.000 lir.
Namesto	cvetja	na	grob	Karle
Ban roj. Verša daruje	Boris	Moži-
na 20.000 lir. V isti ramen darujeta Primož in Aleksija Možina 30.000 lir.
Namesto	cvetja	na	grob	Karle
Ban roj. Verša darujeta Angel Škerk in Aleksija 50.000 lir.
V	počastitev spomina Nandija Pertota darujeta Boža in Josip Čuk 20 tisoč lir. V isti namen darujeta Danica Verša in Franc 5.000 lir.
Namesto	cvetja	i i	gre’	Karle
Ban roj. Verša darujejo Marija, Ernesta in Dragica 20.000 lir. V isti namen daruje Marija Milič 10 tisoč lir.
Ob povrnitvi posojila daruje Viktorija Verša 100.000 lir.
Violeta Šegina daruje 10.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE
V	spomin na Karla Guliča daruje Pina Mahnič 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Justine Pangerc vd. Kogoj in Romana Klab-jana daruje Viktorija Čok 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Forline Beltramini darujeta Rita in Stojan Pečar 5.000 lir.
Ob prvi obletni .i smrti Žarka Ra-ceta darujeta Vera in Mario 10.000 lir.
Ob obletnici smrti nepozabnih staršev daruje Maria Slapnik z družino 10.000 lir.
Ob obletnici smrti nepozabnih staršev in drage Pavline daruje Ljudmila Purič z družino 10.000 lir.
V	spomin na Pepija Jerara daruje Aldo Štrajn (Boršt 114) 10 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Angele Germani dn-uje prijateljica Zora z Opčin 5.000 lir.
V	spomin na Edvarda Bana daruje Zofka Križmančič iz Bazovice 3.000 lir.
ZA ŠD KONTOVE .
V	počastitev spominr. Nandija Pertota darujejo Vesela in Pepi 20.000, Laura in Ivan Ban 10.000, Vasilij Danev 5.000, Dolenčevi 10 000, Anica in Darko Starc 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Nandija Pertota darujejo Dino Šegina 5.000, ter Cveto in Elda Ukmar 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije
Mladinske
Delovne
Akcije
79
INFORMACIJE-
SKGZ - l RST, Ulica sv. Frančiška 20 — Tel. 744249 SKGZ — GORICA, Ulica Malta 2 — Tel. 24-95
Vsak torek in petek od 18. do 19. ure.
Daneu daruje Ivanka Regent 5.000 lir.
V	spomin na Ferdinanda Pertota daruje družina Gulič 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marije Bukavec darujeta Miranda in Zofka Kapun 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Marije Bukavec darujeta Anica in Vojko Bukavec 5.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Karlote Ban darujeta Luciano in Mara 5.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Karlote Ban daruje Anica Bukavec 5.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Emil Puntar daruje 5.000 lir za Mladinski krožek Prosek - Kontovel.
Marčelo Malalan daruje 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Rudi Košuta z družino daruje 5.600 Mr za sekcijo VZPI v Križu.
V	spomin na možev rojstni dan daruje Zdenka ŠavM 10.000 Mr za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Ljudmi- ^ le Pertot Caharija darujeta Lino' in Fani Visintin 15.000 lir za PD Igo Gruden - ŠD Sokol.
Namesto cvetja na grob Marije Daneu daruje Marinka Terčon 5.000 Mr za PD Igo Gruden.
Namesto cvetja na grob Justine Pangerc vd. Kogoj in Romana Klabjana daruje Viktorija Čuk 10 tisoč Mr za zavod slepcev »Rittme-yer».
Ob priMki 1. maja daruje Mario Žuljan 30.000 Mr za godbo na pihala iz Ricmanj.
Marija Rojc daruje 10.000 Mr za godbo na pihala iz Ricmanj.
V	spomin na nepozabna tovariša Ruggera in Albino Hass daruje Vida 5.000 Mr za PD Slovenec iz Boršta.
Ob obletnici smrti nepozabnih staršev daruje Msiria Slapnik z družino 10.000 lir za PD Tabor -Opčine.
V	počastitev spomina Celestine Verč darujejo Josip, Pavle in Peter Merku 30.000 lir za visokošolski sklad Sergija Tončiča.
V	počastitev spomina strica Ferdinanda darujeta Nada in Albin Pertot 30.000 Mr za ŠD Primorje.
Namesto cvetja na grob Ferdinanda Pertota darujeta Anica in Gorazd Pertot 20.000 lir za ŠD Primorje.
Namesto cvetja na grob Ferdinanda Pertota daruje Bogomil Kralj 5.000 Mr za ŠD Primorje in 5.000 Mr za ŠD Kontovel.
V	spomin na Nandija Pertota darujejo bratje in sestra Marija 40 tisoč lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Ivana Jercoga darujeta Ezio in Nerina (Zadružna gostilna Dolina) 10.000 Mr za godbo Breg.
Pierina ŠuMgoj daruje 5.000 lir za PD Rovte - Kolonkovec.
Družina Ferdinand Savi daruje 10.000 Mr za PD Rovte - Kolonkovec.
Ob obletnici smrti prof. Ambrozeta se ga s hvaležnostjo spominja Verenka in daruje 10.000 Mr za Glasbeno matico.
Ob 1. obletnici smrti očeta Jožefa daruje sin Vladi Sedmak 10.000 Mr za PD Vesna in Skdanc.
V	spomin na Ivana Jercoga daruje Draga Furlan 10.000 Mr za godbo Breg. V isti namen darujeta Justina Furlan 5.000 in Angel Veljak
10.000	Mr za godbo Breg.
V	spomin na Karlo Verša vd. Ban daruje Srečko Sedmak 10.000 Mr za amaterski oder - Prosek.
Za spomenik komandanta Bogdana Viskiča daruje Ivan Slapnik
20.000	Mr.
V	spomin na očeta Ivana daruje n Nevio Jercog 10.000 Mr za godbo
Breg in 10.000 Mr za pevski zbor V. Vodnik.
Gledališča
GALERIJA
»TEATRU ROMANU*
Ul. Donota 20 Trst
ima na razpolago dela:
DEMETRIJA CEJA ROBERTA HLAVATYJA GRUPE &
ATILU A KRALJA RENZA POSS1NELUJA DF.ZIDER1.IA ŠVARE FRANKA VECC.H1ETA BORISA ZU1JANA EDIJA G ANDR USU A MARJANA KRAVOSA
URNIK:
ob delavnikih od 18. do 21. ob praznikih od 10. do 13.
ure
CIKLUS AUDITORIUM
Danes ob 16. uri R Teatro deUe Dieci bo uprizoril Ionescovi deli »La cantatrice calva* in «La lezione*. Veljavni so posebni kuponi za red »stalni* in «prosti».
* * *
Od srede, 9. t.m., La Cooperctiva Teatrale NapoM Nuova '77 bo uprizorila «Ammore e Curr.media*. Zadnja predstava ciklusa. Veljavni so posebni kuponi za red »stalni* in «prosti».
ROSSETTI
Od petka, U. t.m., Carlo Goldoni «La donna di garbo* v abonmaju (odrezek 8). R:zer rije pri osrednji blagajni.
Kino
La Cappella Underground Zaprto.
Ariston 15.30—22.00 «11 salario deUa paura*. Franci--o Rabal, Bruno Cremer. Prepoveda,. mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00—22.15 »Morti sospette*. Režija Jacques Deray. Lino Ven-tura, Claudine Auger. Barvni film.
Eden 16.30 - 18.20 - 20.10 - 22.15 »Stri-dulum*. Glenn Fe , M. Ferrer, Shelly Winters, Taige Conner. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00—22.15 »Preparate 1 fazzoletti trna solo per ndere)*. Gerard Depardieu, Carole Laur« in Patrick Dewaere. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.30 «Halloween» (La not-te delle streghe). Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eenice 15.30—22.00 «D cacciatore*. Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni fihn.
Nazionalc 16.30 «Tornando a časa*. Jane Fonda,, Jon Voyght. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14.: letom.
Mignon 14.30 »Greas... John Travol-ta, Olivia Newton.
Filodrammatico 15.30—22.00 »Sioria del piacere*.
Cristalio 16.00 «CaMfornia suite*. Jane Fonda, Alan Alda, Michael Caine. Barvni film.
Moderno ‘5.00—22.00 «L’u. anoide*. R. Kiel, C. Clery. Barvni f'n.
Aurora 16.C" ”.00 «L‘amico scono-sciuto*. E. Gould. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capito! Jj.f »Concorde afaire ’79». M. Farmer. Barvni film.
Vittorio Veneto 15.15 »La liceale nella classe dei ripetenti*. Gloria Guida. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Volta (Milje) 15.00 «L'ala o la co-scia*. Barvni film.
MAJENCA 79
in XXIII. občinska razstava domačih vin
6., 7. in 8. maja v Dolini
DANES, 6. maja
—	ob 15. uri začetek kulturnega programa: koncert godbe na pihala BREG iz Doline, nastop folklorne skupine iz Markovcev pri Ptuju, pevskega zbora BOJAN iz Dornberka ter otroškega zbora osnovnih šol Žavlje Korošci in »P. Voranc* iz Doline
—	ob 19. uri slavnostni prihod »parterjev* in »parterc*; sledi ples z ansamblom DOBRI ZNANCI
JUTRI, 7. maja
—	od 20. ure dalje ples z ansamblom SUPERGROUP TOREK, 8. maja
—	ob 18. uri nastop godbe na pihala BREG iz Doline
—	ob 19. uri slovesno podiranje »MAJA*
V	TORKU — razstava slikarjev amaterjev iz dolinske občine
V	PD V. VODNIK — razstava na temo »Ustvarjalnost mladih
v sliki in besedi*
ZAHVALA
Pripravljalni odbor za poimenovanje slovenske osnovne šole v Sesljanu po dr. Karlu Štreklju
se iskreno zahvaljuje domačinom iz Sesljana, Vižovelj, Devina in Medje vasi za sodelovanje pri slovesnosti, ki je bila v' nedeljo, 29. aprila. Zahvaljujemo se za prostovoljne prispevke itr izdatno pomoč, ki nam je omogočila, da je slovesnost dosegla nepričakovan uspeh. K temu so v veliki meri pomagale učiteljice sesljanske in devinske šole, domačinke, ki so nabirko izvedle in starši otrok naše šole.
Posebna zahvala gre govornikom, zboru Igo Gruden, zboru fantje izpod Grmade ter otroškemu zboru osnovne šole in vrtca ter povezovalcu.
Zahvaljujemo se občinski upravi za izdatno pomoč.
Za udeležbo pa se zahvaljujemo vsem številnim gostom, še posebnom predstavnikom deželnih, pokrajinskih in občinskih pa ud' cerkvenih, solskih in poMtičnih oblasti. Med najvidnejšimi Mano Colli, Je ka Gerbec, dr. Drago Štoka, konzul SFRJ Lojze Kante, svetovalec prof Janez Sivec, dr. Oskar Simčič, Bojan Brezigar, Vittonno Caldi, prof. Laura Abram, prof. Egidij Košuta, prov. Jvana Antonini, inšpektor osnovnih šol Oskar Bole, prof. Andrej Bratuž, didaktični ravnatelji s Tržaškega, župniki gonške nadškofije, duhovniki, celo iz matične domovine. Posebna zahvala gre sorodnikom z Gorjanskega.
GORIŠKI DNEVNIK
REZULTAT OKROGLE MIZE 0 PROBLEMIH POSOČJA
JEZ NA SOČI POSTAJA ARGUMENT V PROTIOSIMSKI PROPAGANDI
Jez, avtonomija Ločnika, razkosanje goriške pokrajine in goriški kandidati na «Listi za Trst» so elementi za nastanek goriške lokalne liste
V pokrajinski sejni dvorani so včeraj priredili okroglo mizo o Čači ter o vprašat"h in perspektivah, ki se ob njej pojavljajo. V triurni razpravi so sodelovr.li prof. Ferruc-cio Mosetti, inž. Guidf Fornasir, inž. Quirino Rigonat, prof. Mario Pre-stamburgo ter dr. Gugliel:	Coroni-
ni. Sestanek je vodil prof. Giorgio Valussi. Srečanj so prisostvovali predstavnik, pokrajinske in občinske uprave v Gorici, profesorji zemljepisa, ki so bili kot člani svojega društva pobudniki z~ ciklus predavanj o, nekaterih vprašanjih Posočja, ter ljudje, ki jih vprašanje zanima s političnega, tehnic.ieg.. in ekološkega vidika.
Osnovno v^ašenje, okoli katerega se je vrtela raznr-.a, je bila dilema, ali zgraditi jez pri Pevmi za potrebe namakat krmir.sko-gra-diščanske^p txtlja, ali ga ne zgraditi. Vprašanje je bilo osvetljeno s tehničnih L. poli snih vidik . Predstavniki namakalnih konzorcijev in vodovodnih uprav, ki so se kot strokovnjaki že pogajali z jugoslovanskimi preds'svniki, so odločno zagovarjali izgradnjo jezu, oziroma potrebo, da se oskrbi zadostna . liči-na vode za namakanje.
Profesor Prestamburgo, ekonomist in profesor na u.Jverzi v Trstu, je prikazal, kako jez ni koristen, ker namakalne površine nin tako velike kot : - jih prikazuje iti ker kmetijstvo prc ida ter se z njim preživljajo edinole še upokojenci, mladi pa zanj nočejo več slišati. Iz njegovih besed je izhaj-’a ugotovitev, da nimamo izdelane kmetijske politike. Italija ima najslabšo kmetijsko gospodarstvo v Evropi in še to neprestano propada.
Poleg te zelo stvarne analize položaja so bile podane še druge, ki so imele za izhodišče osimski sporazum. Pri tem so postavljali v dvom določila osimskega sporazuma glede urejanja režima vode reke Soče, če niso celo zahtevali, kjt je bilo tudi slišati, spremembo osimskega sporazuma v tem pogledu z namenom, da se Italiji zajamči zadostna količina vode.
Večkrat se je prav v zvezi s tem vprašanjem skušalo ribariti v kalnem. čutiti je bilo, da se skuša na Goriško priplaziti protiosimsko razpoloženje, da bi tudi pri nas, podobno kot v Trstu, v določenih konservativnih krogih zagnali gonjo proti sporazumu. In to prav sedaj, ko stopamo v volilno kampanjo in ko se hočejo z določenimi argumenti loviti glasovi za »listo* na Goriškem.
Kot zelo negativen element, ki ga je bilo moč zapaziti na sestanku, je bila skoraj popolna odsotnost argumentov o meddržavnem prijateljstvu in sodelovanju kot osnovnem elementu za urejevanje skup: h vprašanj na obmejnem področju. Samo Silvano Poletto, pokrajinski svetovalec KPI, je opozoril na potrebo po
skupnem upravljanju Posočja in na vlogo, ki jo morajo pri tem odigravati krajevne uprave, pokrajina in občina in da s tem v zvezi ni mogoče prezreti deželnega razvojnega na črta.
Vse dosedanje napihovanje vprašanja jezu na Soči ima torej en sam cilj: ustvariti problem ter postaviti v diskusiji veljavnost člena tri osimskega sporazuma, s tem pa tudi celotni sporazum, kakor tudi italijansko-jugoslovanskega sodelovanja, podobno kot so to na perfi-den način uspele protijugoslovanske sile v Trstu.
Jez na Soči predstavlja le enega izmed poskusov odkrivanja lokalnih protislovij, na katerih je mogoče skonstruirati lokalno listo. Drugi je težnja Ločnika po osamosvojitvi, tretji pa govorice, ki nimajo sicer nobene zakonske podlage, o razdelitvi goriške pokrajine med Trst in Videm. Če k temu dodamo še av-strijakantstvo »mitteleuropske civilizacije*, ki ima svoje privržence na Goriškem ter goriške kandidate za parlamentarne volitve na «Li-
sti za Trst* v volilnem okolišu Gorica, Videm, Pordenon, Belluno, potem je manevrski prostor za lokalno listo dejansko izbran. Za sedanje politične in evropske volitve ta lista rima še svojega «goriške-ga» imena, toda lahko ga pričakujemo. In to v kratkem. Zlasti, če bo »Lista za Trst* prejela, dovolj glasov.
Na demokratičnih silah na Goriškem je sedaj, da se ob osimskih sporazumih ne uspavajo, kot so se na Tržaškem, ampak da se za določila sporazuma in za duh sporazuma borijo. Zaradi zelo stvarnih vsakodnevnih koristi, ki jih še najbolj občutijo ljudje z obmejnega prostora.
G. V.
9. SEJEM ESPOMEGO SE IZTEKA
POSVET 0 SONČNI ENERGIJI
V	PRIREDBI USTANOVE ESA
V	Gradežu praktična vaja v iskanju plovil s pomočjo radiogoniomelra - Včeraj «uradni» dan Madžarske
Danes ob 9. uri bo v Tržiču, na sedežu conskega sveta, pokrajinski kongres šolskega sindikata CG IL, na katerem bodo razpravljali tudi o položaju slovenskega šolstva ter o zakonski zaščiti Sloven-
9. mednarodni sejem Espomego se izteka. Drevi se bodo namreč na razstavišču pri ločniškem mostu zaprla vrata letošnje prireditve. Gospodarstveniki in družbeni delavci na Goriškem se bodo lotili ocen, ali je bil letošnji sejem uspešnejši od lanskega, kje in kakšne so bile pomanjkljivosti. Kar pa je najvažnejše, se bodo takoj lotili dela za pripravo naslednje, jubilejne, to je desete sejemske prireditve.
Uradni del sporeda se je na razstavišču iztekel že včeraj, ko je bil dan Madžarske, nekaj manjših vzporednih prireditev pa se bo zvrstilo tudi danes. Tako bo ob 10. uri v hali C posvet o alternativnih virih e-nergije, s posebnim poudarkom na možnosti, ki jih nudi sončna energija. Posvet je pripravila deželna u-stanova za razvoj obrtništva (ESA) v sodelovanju s podjetjem Sunlife iz Pordenona. Popoldne, ob 17. uri, bodo nagradili dijake, ki so dosegli največ uspeha na nedeljski prireditvi ex tempore, zvečer pa bo za zabavo poskrbel ansambel Franco Rosi.
Osrednji dogodek zadnjega dneva sejma ESPOMEGO pa bo v Gradežu, kjer bodo na pobudo in v or-
an................um.....
NADALJUJE SE AKCIJA ZA POMOČ ČRNI GORI
Nad milijon lir so prispevali prebivalci Os la v jaf Pevme in Peči
Prispevki rojakov tudi iz drugih krajev, kjer ni steklo organizirano zbiranje preko društev
Prosvetno društvo »Naš prapor* je zbralo naslednje prispevke: Oslavje: Franc Primožič 10 000 lir. N.N. 30.000. N.N. 5.000, Vladislav Figelj 20.000, Milka Primožič 10.000, Jožef Gravner 20.000, Zalka Cibič 10.000. Mirko Klanjšček 10 tisoč, Emil Mikluš 5.000, Mirko So-šterčič 10.000. Milko Klanjšček 10 tisoč, Benedikta Drufovka 20.000, Čelesta Venika 5.000, Slava Figelj 10.000, Pepca Gravner 10.000, N.N. 10.000, Mario Valantič 5.000, N.N.
10.000,	Jolanda Mikluš 10.000. Darinka Mikluš 10.000, Magda Figelj 15.000 lir.
Pevma: Karlo Šošol 10.000 lir, Mario Saher 5.000, Romano Bensa
6.000,	Mirko Radinja 5.000, Silvino Poletto 10.000, Marino Roset 10.000 Lidija Kodermac 5.000, Mario Mar-son 5.000, Robert Kotnjanc 10.000, Saverio Komel 2.500, Lojze Drufovka 20.000, Angel Simšič 5.000, Florjan Vogrič 5.000, Aldo Visintin 5 tisoč, Milena Radinja 10.000, Alojz Uršič 3.000. družini Mikluš št. 26
50.000,	Renzo Pelesson 5.000, Albin Valentinčič 5.000, Livio Codermaz
5.000,	Ivan Bensa 2.000, Pepca Skok
A
GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032
rJ
EKNOMEC
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
Tvrdka
Agromarket
lmporl-Export
GORICA, Ul. Favetti 5 Tel. 27-41
audi:
—	traktorje PIERRE in ZETOR od 32 do 120 KM
—	motokultivatorje od 4 do 21 KM
—	trosilce gnoja in cisterne za gnoj
—	motorne žage
—	imbalirke za seno primerne za kraška področja ter vse ostale kmetijske stroje
INTER CENTR0 ŠPORT
GORICA, Tržaška cesta (nasproti letališča, v bližini mirenskega mejnega prehoda) tel. 30910
i
SPOROČAMO
našim cenjenim odjemalcem, da smo odprli novo trgovino športnih rekvizitov
TUTTOSPORT
v GORICI, Ul. Giustiniani 123 (pri Rdeči hiši) VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO !
30.000,	Marija Bregant 1.000, Lu-cio Natali 51000, Elena Komavli 5 tisoč lir. Skupno nabrali v Pevmi in na Oslavju 469.500 lir.
Nabral; na SPZ in na upravi Primorskega dnevnika: Anton Petean (Podgora) 10.000 lir, Viljem Nanut (Podgora) 10.000, družina Roner (Gorica) 30.000, Pavel Lutman (Gorica) 30.000, Andrej Saksida (Gorica) 15.000, Angel Humar (Pevma)
5.000,	Stanko Lenardič (Gorica)
10.000,	knjižna zadruga »Srečanje -incontro* (Gorica) 20.000, Jožef in Severino Frandolič (Doberdob) 10 tisoč, Adele Černigoj (Sovodnje) 10.000, Ljudmila Černigoj (Sovodnje) 10.000, družina Ambrožič - Munich (Podgora) 25.000, Marija in Ivan Milkovič (Krmin) 50.000, Jožef Ška rabot (Gorica) 10.000, Dominik Vidmar (Gorica) 5.000, Emil Cotič (Sredipolje) 10.000, Lučano Rade-tič (Jamlje) 2.000, N.N. (Gorica) 10.000, Silvan čibini 20.000 lir.
Prosvetno društvo Vipava je nabralo na Peči: Ivan Petean 10.000 lir, Vilko Gergolet 10.000, Silvester Kovic 5.000, Danilo Čevdek 10.000, Marjan Devetak 15.000, Vilko Tomšič 10.000, Aldo Monti 10.000, Angel Petean 10.000, Vladimir Malič
10.000,	Jožef Čevdek 10.000, Adel-mo Paravano 10.000, Ivan Cijan
5.000,	Ciril Cijan 5.000, Gabrijela Juren 15.000, Ciril Juren 5.000. O-skar Pahor 5.000, N.N. 10.000, Gui-do Zotti 5.000. Franc Tomšič 5.000, Vit Čevdek 10.000, Erminio Dotto-ri 5.000, Sergio Costantini 5.000, Aleksander Carli 5.000, Emil Kovic
10.000,	Cilka Cotič 2.000, Franc Kovic 3.000, Štefan Kovic 5.000, Ivan Florenin 10.000, Emil Zotti 2.000, Jožef Florenin 10.000. Giovanni Ber-gomas 500, Branko Kovic 5.000, Jordan Ožbot 5.000 Jožef Ožbot 15.000. Ivan Čevdek 10.000, Romano Čevdek 10.000, Matilda Marušič 5.000, Ivan Peteani 5.000, Jožefa Marušič 3.000, Andrej Kovic 2.000, Kristina Kovic 5.000, Alojz Batistič
1.000,	Oskar Malič 10.000, Robert Marušič 5.000, Cvetko Pavletič 10 tisoč, Ivo Batisti 1.000, Oskar Kovic 20.000, Jožko Perkan 10.000, Viktor Čevdek 5.000, Ludvik Čevdek 5.000, Niko Zotti 3.000, Stojan Malič 5.000, Jožko Prinčič 20.000, Franc Petejan 1.000, Draga Malič 2.000 Dominik Kovic 10.000. Renzo Colussi 5.000, Stanko Malič 5.000, Albin Florenin 10.000 lir. Skupno nabrali na Peči 425.500 lir.
Društvo Slovenskih lovcev goriške pokrajine Doberdob je prispevalo 110.000 lir.
Rudolf Pahor iz Dola je prispeval 100 ND.
Današnji znesek znaša 1.297.000 lir in 100 ND.
Malo prometa včeraj v Sloveniji
Na novogoriškem področju je včerajšnja prva sobota prepovedi vožnje polovici osebnih avtomobilov potekla v najboljšem redu. Prepoved je učinkovala psihološko tudi na druge avtomobiliste in včeraj je bilo na vseh cestah opaziti zelo malo avtomobilskega prometa. Reči je sicer treba, da je bila včeraj v Slo-
veniji delovna sobota in da so bili torej ljudje na delovnih mestih. Avtobusi so bili včeraj kot že v četrtek prepolni ljudi, ki so se vozili na delo. Marsikje niso mogli avtobusi pobrati vseh ljudi, tako so nekateri izostali z dela.
Na vseh obmejnih prehodih je bilo včeraj zelo malo prometa. Jugoslovanski miličniki in italijanski policisti ter cariniki obeh uprav so si tako nekoliko oddahnil od dela v prejšnjem tednu, ko je bilo delo na vseh obmejnih prehodih že docela nečloveško, tolikšen je bil promet.
Kmalu tudi meso na podlagi nakaznic
Od 2. t.m. .je v teku razdeljevanje nakaznic za gorivo po znižani ceni v okvira goriške proste cone. Kakor smo te dni že poročali, bodo nakaznice razdeljevali do 22. junija v pristojnih uradih v Gorici. Krminu. Gradišču, Gradežu, Tržiču in Ronkah. Do 31. oktobra pa morajo lastniki nakaznic izročiti preostale količine upravam bencinskih črpalk, medtem ko bodo gorivo morali dvignili najkasneje do 31. decembra. O teh stvareh je na zadnji seji razpravljal razširjeni odbor trgovinske zbornice, ki je vzel v pretres tudi vprašanje oskrbe z mesom po znižani ceni, v okviru goriške proste cone. Odbor je sklenil, da bodo tudi preskrbo z mesom uredili na podlagi posebnih nakaznic, tako da bi ugodnosti bili deležni res samo prebivalci pokrajine, ne pa tudi potrošniki in nekateri trgovski operaterji iz drugih pokrajin.
ganizaciji pokrajinskega združenja Assonautica prikazali praktično vajo v iskanju manjših plovil, ki se znajdejo v težavah, s pomečjo radio-goniometričnega sistema. Vaja bo predpoldne, medtem ko bo popoldne zasedal stalni mednarodni odbor za morski turizem in priobalno plovbo.
Pa morda še kratek vpogled v včerajšnje dogodke. Kakor smo že zapisali, je bil včeraj na razstavišču ob ločniškem mostu »uradni* dan Madžarske. Ob tej priložnosti je naše mesto obiskala 15-članska delegacija predstavnikov madžarske trgovinske zbornice in nekaterih delovnih organizacij. Vodil jo je predsednik italijanske sekcije zbornice, Istvan Tatar, ki je na srečanju s predstavniki tukajšnjih oblasti in gospodarstveniki podal poročilo o poteku dosedanje trgovinske menjave med Italijo in Madžarsko, ki je sicer do določene meje zadovoljiva (lani je blagovna menjava v obe smeri presegla 500 milijonov dolarjev), nudi pa še vrsto premalo izkoriščenih možnosti, zlasti na področju gospodarskega in tehnično -znanstvenega sodelovanja ter glede na možnosti skupnega nastopanja na tretjih tržiščih. Visoki funkcionar je posebej opozoril na možnosti sodelovanja na področju kemije in petrokemije ter proizvodnje u-metnih mas, kjer je Madžarska dosegla zavidljivo raven, posebej pa je podčrtal, da bo pri širjenju gospodarskega sodelovanja treba upoštevati, da je mednarodna blagovna menjava pojav, ki ne sme biti enosmeren.
Po poročilu je madžarska delegacija postregla še z zanimivim filmskim zapisom o življenju in delu sodobne Madžarske in seveda ob koncu tudi z zakusko.
Naj na tem mestu zabeležimo še vest. da je predsednik združenja go-riških trgovcev Barnaba med sprejemom v petek zvečer, izročil podpredsedniku gospodarske zbornice Slovenije Borisu Zidariču, ček za 8 milijonov lir, kot prispevek gori-ških trgovcev prizadetemu prebivalstvu Črne gore. Gre za prvi prispevek, kajti nabirka še vedno traja.
ČEZ TEDEN DNI
Na Melju vsakoletno srečanje planincev
Čez teden dni se bomo zopet srečali na Trstelju. Planinci iz stare in Nove Gorice, pa morda še kdo iz Benečije in Trsta. Lani je naše vsakoletno srečanje motil dež, pa je bila udeležba kljub temu zelo velika, še večja pa bo prihodnjo nedel.jo, ko bo pri planinski postojanki slovesnost ob razvitju prapora planinskega društva Nova Gorica z bogatim kulturnim sporedom.
Začetek slovesnosti je napovedan za 11. uro, tako da se omogoči tu di tistim planincem, ki se bodo odločili za daljšo pot iz doline do vrha Trstelja, da pravočasno prisopihajo na zborno mesto. Največ jih bo pa najbrž prišlo iz lažje smeri, to je iz vasi Lipa, od koder je pol ure’ nenaporne hoje, če pa bo vreme naklonjeno, najbrž ne bodo redki tisti, ki se bodo na Tr-stelj povzpeli iz Branika, oziroma Renč. Pot je sicer nekoliko daljša, saj zahteva kaki dve uri hoje, vendar je po svoje zanimiva s čudovitim razgledom na Vipavsko dolino in Furlanijo. Pri izbiri bo najbrž odločalo vreme.
Vsekakor, naj bo tako ali drugače, važno je, da se slavja udeležimo v čim večjem številu. Prireditelj, planinsko društvo iz Nove Gorice, zagotavlja, da bo poleg bogatega in pestrega sporeda dovolj priložnosti tudi za zabavo (igrala namreč godba), poskrbeli pa
Kako so si mladi Doberdobci te dni preganjali čas
Na Krasu, v goriški okolici in v Brdih v teh dneh spet vihrajo rdeče zastave vrh mlajev. Stara navada praznovanja prvega maja se je tako tudi letos ponovila. Toda v Doberdobu so ob tem dnevu poskr-oeli za novost, ki je nekoliko neobičajna, ki pa o njej vendarle velja nekaj zapisati, ker ima korenine v navadi, ki je izginila.
Gre za nedolžno potegavščino mladih, ki so ponoči, potem ko so odrasli postavili mlaj, poskrbeli za njegov okras pri tleh. K mlaju so namreč znosili najrazličnejšo šaro, pa tudi uporabno blago. Tako so na prvi dan maja zjutraj občani lahko pasli svojo radovednost, kaj so mladi Doberdobci ponoči, ko so se vrnili s praznovanja prvega maja v števerjanu, odnesli spečim domačinom. Najbolj zapažen je bil Jordanov avtomobil, pa Gidiova vespa, nekomu so odnesli kmečki voz, drugemu mešalec za beton, nič kolikim pa »vrzele*, se pravi lesene ograje, železne «prtone» in dele ograj. Pogrnjena miza s steklenico vina, (ti je bila poleg, bi na prvi pogled govorila o tem, da so si fantje privoščili okrepčila po »napornem* delu. Pa ni bilo tako: tudi miza je bila njihov plen: odnesli so jo z ebrjača* neke gostilne. Kako bi si tudi privoščili kozarček, ko pa so stankali* že v Brdih in jih moča, ki jih je spremljala pri njihovem delu, prav gotovo ni spodbujala k »dviganju komolca*.
Delovanje rajonskih svetov
Rajonski svet v Štandrežu se bo sestal v torek, ob 20.30 v prostorih Kulturnega doma »Andrej Budal*. Na dnevnem redu seje so sporočila predsednika, ekonomska konferenca o kmetijstvu in bodoče perspektive, javna dela v rajonu in razno.
POMAGAJMO ČRNI GORI!
bo	---,, ,----
bodo tudi za prigrizek in pijačo.
. ...............................................itllllliuillIlIlIlilllHIHMI
NA POBUDO SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
Jutri v avditoriju v Uliti Roma predstavitev <Goriškega letuika»
Novogoriško zgodovinsko revijo bosta predstavila Branko Marušič in Marijan Brecelj
Pred nekaj tedni je izšla dolgo pričakovana dvojna številka »Goriškega letnika*, zbornika, ki ga izdaja Goriški muzej v Kromberku. «Goriški letnik* je zamašil vrzel zgodovinskega zbornika v primorskem prostoru in končno smo dobili letno revijo, v kateri so objavljeni članki iz naše zgodovine, do ob: jave katerih sicer ne bi prišlo ali pa bi bili objavljeni raztreseno v raznih revijah. Jasno je, da so članki v tem zborniku posvečeni predvsem Goriški, ne zanemarjajo pa drugega primorskega prostora.
V tej številki so objavljeni zanimivi članki Iva Juvančiča o gori-škem nadškofu Margottiju, ki je bil zvest izvrševalec sporazuma med papežem Pijem XI. in Mussolinijem. Branka Marušiča o odnosih med Slovenci in Italijani v revolucionarnem letu 1848, Slavica Plahuta o partizanski tehniki Sabotin, ruske znanstvenice Iskre V. Čurkine o jezikoslovcu Baudouinu de Courtenayu in o njegovem bivanju na Slovenskem. Velja omeniti še bogato bibliografijo del zgodovinarja Simona Rutarja.
Na pobudo Slovenske prosvetne zveze bo predstavitev »Goriškega letnika* jutri, v ponedeljek, 7. ma-
Odložena predstava Teatra Stabilc
Gostovanje italijanskega stalnega gledališča iz Trsta, ki bi moralo v torek 8. maja uprizoriti Goldonijevo »La donna di garbo*, so odložili za nedoločen čas. Predstava, ki sodi v abonmajsko sezono, bo predvidoma konec meseca, po vsej verjetnosti v torek, 29. maja.
PD »Briški grič* iz Števerjana
ob sodelovanja
SPZ
vabi danes na
MLADINSKI DAN
Spored:
9.00: začetek planinsko-
orientacijskega pol'" \ 16.00: otroške igre; ritmična gimnastika v izvedbi dijakov šole »M. Štrukelj* iz Nove Gorice ter članov ŠZ »Dom*; pozdravni nagovor; nagrajevanje najboljših ekip na POP.
Zvečer ples ib zvokih ansambla «Briški slavček*.
V primeru slabega vremena prireditev odpade!
POKLICNI FOTO STUDIO
BARVNO RAZVIJANJE FOTOGRAFSKI MATERIAL HITRE USLUGE
Giuseppe Assirelli
GORICA
VIA SAN GIOVANNI 9
VABIMO VAS NA ZAKLJUČNI DEL
TABORA SLOVENSKE MLADINE
KI BO V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI
Danes predpoldne zaključni del odbojkarskega turnirja.
Zvečer kulturni spored in ples.
Domača hrana, izvrstna pijača in zagotovljena zabava.
NA P0BERD0BSKEM ŽUPANSTVU
ZAPLENJENE POZIVNICE Z D VO JEŽIČNIM ŽIG OM
Volilne pozivnice je zaplenil funkcionar goriške prefekture
Na županstvu v Doberdobu že nekaj časa uporabljajo dvojezični žig na vseh uradnih aktih. S tem so pred nekaj dnevi žigosali tudi volilne pozivnice za prihodnje volitve. Nameravali so jih razdeliti v prihodnjem tednu. Včeraj pa je iz Gorice prišel na županstvo funkcionar prefekture, omenjene že žigosane pozivnice zaplenil in dejal, da bo prefektura poslala v prihodnjih dneh nove pozivnice, na katere ne bi najbrž smeli dati dvojezičnega žiga. Gre očitno v tem primeru za eklatanten primer diskriminacije do državljanov slovenske narodnoeii, ki bivajo v slovenski občini.
Odstraniti mrtve golobe s podstrešij
Golobi, ki so se v Gorici sila razmnožili, so prav gotovo mestu v okras. Dokler so živi, seveda. Že res, da dolgo živijo, toda kot za vse živo velja tudi zanje zakon narave. Njihovo »zadnje bivališče* so ponavadi podstrešja, kraji, kamor človek nima dostopa. Tudi na podtre-šju poslopja slovenskega otroškega vrtca v Ul. Vittorio Veneto so odkrili mrtve golobe. Sporočili so občinski upravi, naj jih odstrani ter tako prepreči nevarnost okužbe. Nekdo na občini je odgovoril, naj to delo opravi postrežnica. Najbrž niso vedeli, da ima ta postrežnica tudi o-pravka s pripravljanjem obrokov hrane za otroke v vrtcu. In da je postrežnica zato zadnja oseba, ki je primerna za takšno opravilo.
Odgovor, ki so ga dali na občini, je bil nekoliko neodgovoren. Tudi ob kakšni drugi priložnosti so ravnali tako. Zato bi bilo včasih prav, če ne bi za vsako priložnost sko-
migali z rameni, češ, nas se ne tiče ali kaj podobnega, ampak bi bilo boljše, če bi kdaj tudi ukrepali.
duhova razstava v galeriji avditorija
31 grafičnih listov Jožefa Ciuhe, enega najbolj izrazitih slikarjev ljubljanske umetniške šole, ki je dobila sloves v širšem svetu, je razstavljenih v dvorani avditorija v Gorici. Za razstavo j: poskrbela Slovenska prosvetna zveza in s tem dejansko ovrednotila to razstavno dvorano, ki ni še dobila svojega pravega naslova, medtem ko sosedni avditorij dobro služi svojemu namenu.
Pri otvoritvi so spregovorili u-metnostni kritik prof. Milko Rener, tajnik SPZ Marko V/altritsch in goriški župan Pasguale De Simone. Medlem ko je prof. Rener, v slovenščini in italijanščini, orisal lik tega umetnika, ki je dobil laska va priznanja ne le v domovini marveč v raznih državah, je V/altritsch poudaril važnost takega sodelovanja z ljubljanskimi umetniškimi krogi in izrazil upanje, da bo prišlo, j tudi v sodelovanju z goriško občin- j sku upravo, do take razstavne dejavnosti, tei bo goriškim ljubiteljem umetnosti, Slovencem in Italijanom, j nudila možnost ogleda nekaterih razstav, ki se prirejajo v Ljubljani. Enako željo je izrazil tudi De Simone, let je omenil začete stike med goriško in ljubljansko občino. Ob otvoritvi je bil prisoten tudi ravnatelj ljubljanske Moderne galerije Zoran Kržišnik.
Razstava bo odprta vsak dan razen praznikov, od 11. do 13. in od 17. do 19. ure.
ja, ob 18. uri, v razstavni dvorani avditorija v Ul. Roma (tu je odprta tudi razstava ljubljanskega slikarja Jožeta Ciuhe) Zbornik bosta predstavila ravnatelj Goriškega muzeja Branko Marušič in znanstveni sodelavec tega muzeja Marijan Bre celj. Slovenska prosvetna zveza va bi na ta izredni kulturni dogodek vse, kj se zanimajo za slovensko realnost v goriškem prostoru.
OBVESTILO
Senatorka Jelka Gerbec bo v pri hodnjih dneh na Goriškem govorila o zakonskem osnutku KPI za globalno varstvo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji: v torek v kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu,., v četrtek pa v. prosvetni dvorani društva »Jezero*"'v Doberdobu, vsakič ob 20.30. V četrtek ob 20.30 pa bo na sedežu sekcije »Spaz-zapan* v GoricT okrogla miza o evropskih manjšinah. Govorila bosta Mario Lizzero in Darko Brati-
Razstave
V	galeriji avditorija v Ul. Roma v Gorici je odprta ob delavnikih razstava ljubljanskega slikarja Jožeta Ciuhe.
V	galeriji »La Bottega* v Ul. Niz
za v Gorici je odprta razstava go-riškeira sii,*«rir Rudolfi Sakside.
Razna obvestila
Na županstvu v Soi idnjah bo u-službenec goriške hranilnice pobi ral davke v četrtek, 17. maja. od 9. do 12. ure.
Izleti
h,- ■ -
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 27. maja družinski avtobusni izlet na Vrhniko, z obi skom gradu Bistra in Močilnika. Prijave že sprejemajo na sedežu društva v Ul. Malta 2.
Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje, da se v nedeljo, 13. maja. udeležijo tradicionalnega srečanja s planinci iz Nove Gorice, ki bo pri planinski postojanki na Trstelju. Ob tej priložnosti bo PD Nova Gorica razvilo tudi svoj prapor.
Prosvetno društvo «.wras» Dol-Po ljane priredi 19. maja v sodelovanju s krajevno se.icijo VZPI - ANPI enodnevni avtobusni izlet v Ljubljano, škoijo LtJc Bled in Begunje. Prijave sprejemajo Alida Deve tak na Po.ja .ah, Janko Heric v Dolu in Alojz Legiša v Jamljah.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je de žurna lekarna S. Antonio v Ul. Ro ma, tel. 40-497.
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA IN AM
V	Gorici, Sovodnjal. in števerjanu je danes dežuren dr. Giuseppe Squadrito, Trg Martiri della Liberta štev. 5, tel. 31-38°.
V	Doberdo* in Ronkah je dežuren dr. G. Pella, Ronke, Drevored Serenissima, tel. r. -C. j.
Naslednje jutro se je po vasi hi* Iro razširila vest o «bravuri» mla-ilih in vsakdo je svoje čimprej odnesel domov. Ob tem se je marsikdo 6pomnil, da so pred leti in celo te nekaj let po končani vojni, _ mladi na prvomajsko noč ocenjevali domače punce. Kakšen »red* so S zaslužile, je bilo mogoče spoznati po znaku, k; so ga najčešče obešali na dimnik, v nekaterih primerih pa tudi na vhodna vrata ali pred nje.
Če je bila «pošteta», tedaj so v dimnik zataknili češnjevo vejo; kdor je kakšno imel rad, ji je na vhodna vrata pripel šop rož, če pa sej® Kakšna rada «zapletala», so ji P1®® vhodna vrata položili robido. Kopn-ve so uporabljali za slabo oceno, fige tudi.	j.
Modernizacija življenja, še zla30 polna zaposlitev, je potisnila to navado v pozabo. Po dolgem času se je pred štirimi leti nanjo spomnil nekdo, ki si je privoščil tistega kmeta v vasi, za katerega je bilo znano, da se je «držal» zastran svojega hudega in nepodkuljivega P?a-Prvega maja zjutraj ga je nas« privezanega, skupno s «kučo», * mlaju.
Ne vemo, če se bo ta navada, o-bogatena s fantazijo in tudi hudobnostjo, ki so jo na ta dan pokazale prejšnje generacije obnovila. E11® je gotovo: stric Lovre vztraja, čeprav je tudi on nekaj časa omaho; val. Letos je bil živ, bolj kot kdaj poprej. Odkar je občutil asimilacijski pritisk (morda zato, ker so zanj začeli zanimati v Laškem) res ni več tako domač, toda kdo ve,J* mu mlajši prihodnje leto ne b°“" pomagali, da se spametuje.
Kino
Gorica
CORSO 15.30-22.00 »H testimone*-A. Sordi in P. Noiret. Barvni fil®-
VERDI 15.30-22.00 »Taverna in P»; diso*. Silvester Stallor.e. Barvni film.
VITTORIA 15.00-22.00 «Le porno • Aphrodite nel mirino Black*. Pr®' povedan mladini pod 18. letom-
Tržič
EXCELSIOR 14.00-22.00 »D giocat' tolo*.
PRINCIPE 14.00-22.00 «Collo d'a®* ciaio*.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Giada Piani, Giorgi« Sellar, Marco Finizio, Federico P®£ legrin, Francesca Ross, Robert* Giallorenzi, Mauro Papa, An*® Mene, Elisa Cozzarolo, Elisa Mu chiut, Giorgia lob, Irene Sardei, £.. berto Gaier, Davide Tardivo, safeetfa Leghissa, Claudio F ur 14" Michele Spanghero, Giovanni Car rar&.JDenjs Collart, Daniele FabP in Andrea Cecconi.
SMRTI: 70-letni upokojenec Pie**” Iansig, 81-letna nuna Francesca J* gliavia, 73-letna gospodinja An® Krivec vd. Pirih, 81-letna Lidia S°r sou vd. Nunin, 51-letna invalid1* Vanda Manzano, 88-letni upokojen® Andrej Petriča, 82-letna upokoj®) ka Angela Rudes vd. Gamba, r letni upokojenec Ignazio Bertos ' 70-letni upokojenec Giovanni On frio, 64-letni upokojenec Livio b gnani, 69-letna branjevka Carla masi, 94-letna upokojenka M* z Bressan, 85-letnj upokojenec
POROKE: trgovec Angelo M0® g. gner in gospodinja Annamaria liva, delavec Luciano Salvador delavka Lidia Rovere, trgovec A1 Totis in prodajalka Ana Komjc. službenec Giuseppe Bonccddo in 1. spodinja Sandra Rovis, šofer1* berto Paulin in gospodinja Lored* Peteani, častnik Nicola Pignata in gospodinja Maria Santoriell®- .
OKLICI: mehanik Alessandro in gospodinja Anna Vida, meha® Gabriele Fighelj in vzgojiteljicah lentina Feri, mesar Sergio R°ygr, nut in delavka Annamaria P^lJ. geometer Giorgio Cocanni in V fesorica Lucia Zanuttig, usluz j, nec Silvano Blason in dijakinja ^ sabella Formentini, zidar Cia® ^ Codermaz in uslužbenka Tiziana 1 .„ deot, delavec Flaviano Paolett* delavka Franca Nobili, inštrut® . tist Renato Zaniello in geometer » sa Marcolungo, uslužbenec Paganelli in babica Flaviana J u. lan, zidar Giacomo Morsolin in pokojenka Liliana Pagaggi.
DEŽURNA LEKARNA V GORl^.
Danes ves uan in ponoči i\' rici dežurna lekarna Tavasani, •» zo Italia 10, tel. 25-76.
Namesto cvetja na grob pok®8j| ga Stanka Lavrenčiča daruje * Jurea 5.000 lir za sekcijo krV® „ jalcev v Doberdobu. V ist' naI1*jp daruje družina Lavrenčič Ema Ada 10.000 lir.	^
Namesto cvetja na grob pok°'j,
'arila SaliciHa Hnrnin MilirA
Marije Saksida daruje Milica nik 15.000 lir za spomenik v drežu.
Spokojno je preminila
MARIJA MARUŠIČ vd. REŠČIČ
Po pogrebu naznanjajo žalostno vest
sin, hči, snaha, zet, vnuki, svakinj*
ter vsi sorodniki
Gorica, 6. maja 1979
PnmorškHffievluk
KULTURA
6. maja 1979
NA POVABILO TAMKAJŠNJE AKADEMIJE ZA GLASBO
Uspelo koncertno gostovanje dijakov glasbene šole GM iz Trsta v Sarajevu
Nastopili so pianistka Tea Košuta, violončelist Iztok Kodrič in klarinetist Silvio Pibrovec - Koristni razgovori med predstavniki obeh zavodov
Morda so pomembnejši drugi mo-Menti našega tridnevnega bivanja v prestolnici SR Bosne in Hercegovine. a prav posebno nas je Presenetil in se nam vtisnil v spojin iskren bratski sprejem, ki nam ga je pripravila naša gosti-Jfljica, Akademija za glasbo v bara je vu.
Zdravko Verunica, dekan Akade-m‘Je. je z nekaterimi profesorji ze na sarajevskem letališču pozdravil in izrekel dobrodošlico Predstavnikom tržaške Glasbene Matice, predsedniku Dušanu Hreščaku. ravnatelju Svetu Grgiču, **°f. Gojmiru Demšarju, pedagoškemu svetovalcu za slovenske šo-c na Tržaškem prof. Janezu Sivcu. ki je bistveno pripomogel k Realizaciji tega gostovanja, prof. Mojci šiškovič ter dijakom Tei Košuta, Sil vi ju Pibrovcu in Iztoku Kodriču, ter je omogočil, da smo se seznanili s predstavniki glasbenega in kulturno političnega življenja v Sarajevu. In vselej le bilo prisotno pristno tovariško ^dušje, tako pri obisku predstavnika Republiške zajednice za kul-~R°> kjer smo se dogovorili o bodečih koncertnih izmenjavah med njihovimi glasbenimi umetniki in draško Glasbeno matico, na Radijski postaji in seveda na Akademiji za glasbo, kjer smo se po treh dneh počutili kakor doma.
Preden nadaljujemo s kroniko našega koncertnega gostovanja v Sarajevu, še nekaj besed o sarajevski Akademiji za glasbo. Ustanovljena je bila 1. 1955 predvsem jz Potrebe vzgoje novih glasbenih aadrov. Začela se je razvijati na osnovi dokaj nerazvitega glasbenega šolstva v tej jugoslovanski ^Publiki, a je v teku let postala jjjsoko kvaliteten glasbeni zavod, M je danes sestavni del sarajevske univerze s področnim oddelkom v Tuzli.
Sarajevska glasbena Akademija Me sedem oddelkov: za kompozicijo in dirigiranje, za solopetje, *a klavir, za godalne instrumen-r6. za pihala, za muzikologijo in teoretsko - pedagoški oddelek. Štu-0'J na vseh oddelkih traja štiri ui. Posebno je pomemben muzi-kološki oddelek, ki pod vodstvom svojega vodje, znanega jugoslovanskega muzikologa in glavnega u-^0Mka najpomembnejše jugoslovanske glasbene revije «Zvuk», PP>f. dr. Zije Kučukaliča, posveča Posebno pozornost znanstvenim gRavam s področja etnomuziko-
Pedagoški kader sestavlja 60 ™®uh predavateljev in sodelav-*?v> ki se udejstvujejo tudi kot ?*asbeni ustvarjalci in poustvar-i~RU umetniki ter s tem bistveno “Pgatijo glasbeno življenje v Bos-M m Hercegovini, kjer obstaja v Mostarju Srednja glasbena šola in ■Mfonični orkester, a so upošte-t ®JJi tudi v ostalih kulturnih cen-..“ Jugoslavije, posamezniki med Juni pa so si utrli pot tudi v tu-
Iztok Kodrič
Tea Košuta
Silvio Pibrovec
jino kot odlični glasbeni umetniki in znanstveniki.
V	letošnjem šolskem letu je vpisanih na sarajevski Akademiji preko 200 študentov, povprečno pa vsako leto diplomira na I. (dveletni študij) ali na H. stopnji (štiriletni študij) ter izjemoma na postdiplomskem študiju, okrog 35 dijakov. Akademija organizira letno preko 40 koncertnih nastopov v Sarajevu, v katere niso všteti koncerti na šolah, v Domovih kulture, za Glasbeno mladino in v podjetjih doma in v drugih jugoslovanskih republikah. Pomembna pa so tudi sodelovanja slušateljev v sarajevski operi, pri koncertih sarajevske Filharmonije, na festivalih in srečanjih študentov visokih glasbenih šol v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Beogradu, Skopju, Rovinju, na glasbenih tekmovanjih doma in v tujini — da navedemo le najvidnejše dejavnosti te najpomembnejše glasbene ustanove Bosne in Hercegovine.
V	okvir izmenjalnih koncertov med glasbenimi zavodi v matični domovini in Glasbeno matico v Trstu spada nastop treh dijakov oddelka visoke šole Glasbene matice v torek, 24. aprila, v koncertni dvorani sarajevske glasbene Akademije. Pianistka Tea Košuta je predstavila dva Chopinova Nokturna in tri Debussyjeve Preludije, violončelist Iztok Kodrič Bachovo ni. Suito za violončelo solo, Boccherinijevo Sonato v A duru in Paganinijeve (prir. G. Silvia) Varijacije na temo «Mose», klarinetist Silvio Pibrovec pa We-brov drugi koncert za klarinet. Solista je pri klavirju spremljala prof. Mojca šiškovič. Vsi trije dijaki šole Glasbene matice, ki se pripravljajo na zaključni diplomski izpit, so dostojno predstavili pedagoško delo slovenske zamejske glasbene šole in poželi od prisotnega občinstva, predvsem profesorjev in slušateljev Akademije, iskreno priznanje. Vsi trije dijaki so izvedli svoj program z zanesljivo, mestoma tudi virtuozno tehniko in z zrelim, poglobljenim muziciranjem.
Dekan, prof. Zdravko Verunica in profesorji Akademije, med katerimi je tudi Slovenec Ivan Poljanšek, izredni prof. za violončelo, so se živo zanimali za življenje naše glasbene ustanove in za pogoje v katerih deluje, ter so le težko dojeli, da je mogla zamejska ustanova brez pomoči italijanskih oblasti, ki so poklicane, da podpirajo glasbeno šolstvo, doseči tako visoke pedagoške u-spehe, ki jo danes usposabljajo, da se s svojimi dijaki polnopravno udeležuje tekmovanj, festivalov in srečanj srednjih in visokih glasbenih šol. še posebno težko pa so dojeli naravnost neverjetno brezbrižnost italijanskih oblasti do dolgoletne prošnje Glasbene matice, ki letos praznuje 70 let obstoja, za legalizacijo njene glasbene šole, kar sta podrobneje prikazala in obrazložila v svojih posegih
"HiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiMtHiiiHiiitiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiui
knjiga nežke mlakar pri založbi «borec>
Pripovedna, tekoča, ljudska zgodba o partizanki Anči
Obenem je usoda 16 ■ letne borke tudi del zgodovine kokrškega partizanskega odreda in bojev na Gorenjskem
^ematika našega narodnoosvo-0 Muiega boja je zares neizčrpna. D-nJcui je bilo, je in bo mogoče Pa t '■ najrazličnejših literarnih tudi drugih pisanih zvrsteh, L' tja do zgodovinskih in čisto
čanjatVen'h obl'k pisan-ia in sporo~
RedlSt° Mmjevrstno in doslej bolj bn: 0 °bliko sporočila o našem kar s' Obrala Nežka Mla-n»i' ^^Rav bi lahko njeno pisanje JPRcj označ b kot spominsko li-vseku°’ ^ bila takšna oznaka ni... ■ Premalo, saj se njeno dač’'1'10 PreP*eta s čisto književnim tra lrl°m obravnavanja življenja in ka klcne smrti konkretnega človeku,'! Partizanke Anči Kokaljeve -bat.fi ■ ki je padla kot borita II. Sent ona Kokrške. odreda 14. Gn-^bra 1942 v Udinborštu na Tajskem.
ga 5“® avtorica je torej usodo te-g.j ,	komaj	šestnajstletne-
d0vme, eta iz Tržiča najprej zgo-nsko in faktografsko preučila, te„ 01 Pa se je lotila romansiranja k,, tako kratkega, a Vendar ta-živii^Mmivega in simboličnega daigJ.a partizanke Anči, ki je V njenemu delu tudi naslov. la ®kakor Nežka Mlakar ni ime-vjS(!r?" svojim pisanjem kakšnih bire r arn^icij P° Pisanju literati b i n. končno, to verjetno tudi Sam' ,njen cilj), temveč je hotela in mi/''jn bolj pripovedno, ljudsko tbaniu e Povedati zgodbo o par-bolj kl Nataši. Zato nas je tem-Seuji^eJ prebiranjem njenega be-Čing a večkrat presenetilo avtori-ta ■ osebno, izkustveno videnje sve-bg Jogorlkov, dasi njena zgod-sloni ^či, kot smo že omenili, t>iSu- na resničnih dogodkih in o-V,* °sebe, ki pa seveda nosijo Povedi drugačna imena in pri-
imke, razen glavne junakinje.
Zgodba o partizanki Anči se sicer deli na posamezna poglavja, vendar v bistvu razpada v dva dela, ki sta seveda tesno povezana drug z drugim. V prvem delu svoje zgodbe avtorica popisuje socialne razmere predvojnega delavstva v Tržiču, kjer je živela junakinja naše zgodbe. Njena mati, ženska s tremi nezakonskimi otroki, je „ redstavljena toplo in človeško kot delavka, ki zavoljo socialnih in drugih razmer i.e more uresničiti osnovnega cilja, u-stvaritve družine, a vseeno skrbi in pošteno vzgaja svoje otroke, čeprav jih mora pošiljati v rejo ali v katoliške zavode za sirote. Skozi njeno usodo . tudi vidimo in spoznavamo vso problematiko majhnega slovenskega industrijskega mesteca pred vojn'1.
V drugem delu pa podrobneje sledimo življenjski poti mlade Anči, ki iz pr rostega dekletca s hudimi in za njena leta težkimi življenjskimi izkušnjami in krivicami prerašča v zavestno mlado sodelavko v osvobodilnem /banju, pozneje pa tudi v partizanko, ki pade v boju.
Celotna zgodba poteka v preprostem, komunikativnem slogu, nekatere stvari in dogodki, zlasti značaji, so precej poenostavljeni, kar pa je seveda razumljivo, če pomislimo, da je zgodba o Anči predvsem in najbolj namenjena mladim bralcem, ki naj bi v Anči odkrivali tudi sebe, svojo mladost, svoja hotenja in svoje ideale.
Zato bi bilo povsem neumestno terjati od takšnega dela visoke literarne zasnove in dosežke, čeprav je na drugi strani res, da se pripoved bere zelo gladko in napeto, ker j« v njej dovolj akci-
je pa tudi vsega tistega, kar bralca, zlasti mladega, še posebej priteguje.
Tako je Nežka Mlakar s svojo knjigo «Anči» odkrila droben izsek iz našega boja, toda izsek, ki je dovolj značilen in pomemben za širše razumevanje našega narodnoosvobodilnega boja. Hkrati s tem pa je seveda popisala tudi del zgodovine Kokrškega partizanskega odreda in sploh delovanja O-svobodilne fronte v okolici Tržiča, ker nam je hkrati prikazala tudi delo aktivistov, sodelovanje nekaterih kmetov in sploh tamkajšnjega prebivalstva v hudih pogojih D.Ž. * 30
(Nadaljevanje na 1. strani)
na prijateljskem srečanju po koncertu, v hotelu Evropa ravnatelj Sveto Grgič in predsednik Dušan Hreščak, ki sta tudi prikazala izreden pomen šole Glasbene matice, ki v zamejstvu vzgaja n~v kader neobhodno potrebnih mladih glasbenikov, zlasti na pedagoškem področju, obenem pa posreduje kulturnemu življenju vrsto kvalitetnih glasbenih prireditev na Tržaškem, na Goriškem in v Videmski pokrajini.
Poleg (delavnih* obveznosti pa smo našli še dovolj časa za ogled spomenikov kulture, ki jih Sarajevo, ki danes šteje okrog 350.000 prebivalcev, na obeh bregovih reke Miljacke, hrani v velikem številu. Tako znamenita Gazi -Husrefbegova džamija, najmonu-mentalnejši spomenik sakralne arhitekture iz obdobja turške vladavine, zgrajena 1. 1531, Sahat-kula staro muslimansko pokopališče na Kovačih, in vrsta drugih znamenitosti pa seveda živopisna Baš-čaršija, kjer ti postrežejo v malih kavarnicah z izvrstno turško kavo.
Ob slovesu pa še povabilo predstavnikov Glasbene matice sarajevski Akademiji, da nas s svojimi študenti v prihodnjem šolskem letu obišče v Trstu.
dg
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NA FESTIVALU dNCDNIROAZIONE* V PALERMU
Velika ter vsestranska odzivnost na Rudolfovo komedijo «Veronika»
v
Festivalska transverzala novogoriškega gledališča sega vse od Sčečina na severu, do Palerma na jugu ter do švicarskega Berna na zahodu
Prizor iz (Veronike* Frančka Rndolfa v režiji Aleša Jana
iiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l||||V1|mi|||,lvvt,,,l,,,llvtl|ini||H|||||||||||||||n||||||||||||||||m||||||luimi|limi|||||llll|ll|lll||||||ll||||IH||||||||n|nn||||||||lll||UU||||n|||||||||||||||||||||llll,|l||,|„||„„||
DRAGOCENA PUBLIKACIJA ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE
Bogata in raznolika vsebina nove številke «Zgodovinskega časopisa»
Razprava dr. Milice Kacin-Wohinz o nacionalnem vprašanju Slovencev in Hrvatov v Italiji v politiki italijanske komunistične stranke (1921-1940)
Hvalevredna in spodbudna zveni akcija Zgodovinskega društva za Slovenijo, da izhaja Zgodovinski časopis v štirih zvezkih letno. Vsak, ki se je kdaj in kakorkdli ukvarjal z izdajanjem publikacij, kar ne pomeni le zbiranje prispevkov, ampak tudi poti po tiskarnah in težave s finansiranjem ali sofinansiranjem, prav dobro ve, da ni ta pot ne lahka ne enostavna. Prav zato ne gre Zgodovinskemu društvu zameriti, da bosta 3. in 4. številka letnika 32, leto 1978, izšli šele letos spomladi ali bolje, da je 3. št. že izšla, naslednja bo pa sledila v nekaj dneh. Pomembno ostaja navsezadnje le to, da je bila obdrža-na neprekinjenost izhajanja, za kar gre vsa zasluga uredniškemu odboru ter nesebičnemu in požrtvovalnemu delu odgovornega in tehničnega urednika.
Bogata vsebina te 3. št. 32-let-nika, zbrana na 160. straneh, prinaša tudi tokrat zelo bogato ter periodizacijsko in policentrično u-temeljeno vsebino, časovno zavzemajo razprave razpon od antike do najsodobnejše zgodovine (antika je reprezentirana po arheologiji, najsodobnejše dogajanje pa s publicistiko), regionalno se pa obdelana problematika dotika vsega slovenskega prostora, upoštevajoč tudi zamejstvo (2 prispevka). Za primorskega bralca (in naj mi bo opravičen tak viden lokalpatriotizem) je najbolj zanimiv članek Milice Kacin - Wohinz: «Nacionalno vprašanje Slovencev in Hrvatov v Italiji v politiki italijanske komunistične stranke (1921 - 1940)». Dr. Kacin - Wohin-zevo, višjo znanstveno sodelavko na Inštitutu za delavsko gibanje v Ljubljani, ne gre primorskemu bralstvu še posebno predstavljati, saj je njeno dolgoletno raziskovanje primorske medvojne zgodovine dobro poznano in reprezenti-rano tudi v dveh samostojnih publikacijah. Tokrat nam avtorica na podlagi zbranih virov, katerih srž so: 1. dokumenti italijanske komunistične partije do 1. 1936, 2. gradivo italijanskih policijskih organov in 3. spominski podatki, razkriva razvoj dogodkov in odnosov KPI do nacionalnega vprašanja jugoslovanskih manjšin v I-taliji, ki še ni bil temeljiteje pri-
kazan, kakor tudi ni bil raziskan splošen razvoj komunističnega gibanja v Julijski .krajini y razdob ju med efoeiaja IV0jhafflft,,-jA»tbri-ca je časovno medvojno razdobje periodizaensko razbila na štiri za, orijdhabBdobja; ki šd karakter i žira na po tem, da je čas od leta 1921-26, tisti čas, ko se KPI še ni dokopala do spoznanja, da je lahko nacionalno vprašanje tudi revolucionarno, in ko se je rešitev tega vprašanja agnostično postavljala v čas po zmagi proletarske revolucije.
Temu sledi obdobje od leta 1926-30, ko se je v liniji partije, predvsem pri njenih vodilnih članih, vse bolj utrdilo spoznanje, ki etničnim skupinam priznava vlogo važnih vektorjev revolucije. Tretje obdobje 1930-35 karakteri-zirajo stiki med KPI in KPJ, kar prinaša nova spoznanja. Temu sledi še obdobje 1936-40, ko se vprašanja nacionalnih manjšin rešujejo v politiki ljudskih front.
Iz prikaza teh obdobij, ki ga je Kacin - VVohinzeva podala zelo sintetično in poglobljeno, izhaja nekaj zanimivih ugotovitev, ki jih velja tu le bežno omeniti, saj svetujemo bralcem, ki jih to delikatno obdobje, predvsem naše zgodovine, zanima, da sami posežejo po tem zanimivem branju. Na eni strani ne gre prezreti, da so bili prav slovenski komunisti na Primorskem pobudniki za razčišče-nje in reševanje nacionalnega vprašanja manjšin v Italiji na o-snovi leninističnih načel. «Komu-nistična partija Italije je to pobudo sprejela in . v letih 1926 -1936 zastopala naslednja temeljna stališča: boj za brezpogojno pravico nacionalnih manjšin do samoodločbe, vključno z odcepitvijo od Italije: ustanovitev slovenske in hrvaške delavsko - kmetske republike; boj italijanskega in slovensko - hrvatskega proletariata za uresničenje teh načel in za vsakdanje nacionalne zahteve manjšin; enotna ali ljudska fronta vseh plasti zatiranih manjšin za boj proti fašizmu in nacionalno osvoboditev, povezan z italijanskim proletariatom*.
Ob vseh teh načelnih stališčih pa je v partiji prihajalo tudi do zgrešenih ocen, ki so načelna sta-
IflMlIlIlilIlllllliintiiliiilliiiiiilllllliiilllllliiiiilillliiillillilliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
12. MEDNARODNO SREČANJE PISATELJEV
Kot vsako leto bo tudi letos na Bledu v dneh od 8. do 13. maja že tradicionalno, dvanajsto mednarodno srečanje pisateljev, ki ga organizirata in prirejata slovenski center PEN in Društvo slovenskih pisateljev.
Letošnje blejsko srečanje bo, Vsaj sodeč po dosedanjih prijavah, še posebej reprezentativno in zanimivo, saj se ga bo udeležilo kakih 100 udeležencev iz približno
30 držav. Konkretno vsebino bo srečanju, poleg uvodne literarne teme, dalo tudi razpravljanje o vzajemnem prevajanju literarnih del v manj razširjenih jezikih, zaradi česar se bodo srečanja ude ležili tudi številni domači in tuji založniki. Tako bodo v majskih dneh na Bledu zasedale poleg
predsedstva mednarodnega PEN. še tri mednarodne strokovne komisije, zasedanja pa se bo udeležil tudi zastopnik UNESCO.
Iz programa dvanajstega mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu pa povzemamo, da bodo 9. maja obravnavali prvo temo srečanja in sicer «Literatura • posredovalka novega univerzalizma».
Drugega dne, 10. maja, pa bodo obravnavali drugo temo srečanja, literaturo kot most med narodi, razdeljeno na tri podteme. Prva podtema bo zajemala pregled iz menjav med malo znanimi literaturami. medtem ko bo druga pod ter,ir popoldne istega dne obrav navala tehnične in finančne mož nosti prevajanja. Zvečer istega
dne je predviden literarni in glasbeni večer na blejskem otoku.
Tretjega dne, 11. maja, bodo udeleženci nadaljevali s tretjo podtemo in sicer bodo govorili o možnostih za realizacijo mednarodne zbirke del iz malo znanih literatur. Popoldne bo Hilde Spiel predavala o sodobni avstrijski literaturi, istega dne zvečer pa bo predsednik IS SRS dr. Anton Vratuša sprejel udeležence srečanja v vili Bled.
Zadnji dan. 12. maj. je namenjen izletu s piknikom in poslovilni večerji. Kot doslej, bomo tudi o tem srečanju podrobneje po ročali sproti med njenovim delovnim zasedanjem na Bledu.
D. Ž.
lišča tudi omejevala. Ena izmed takih ocen je bilo. enačenje slovensko - hrvatskega vprašanja s kmečkim vprašanjem. To je vseskozi povzročalo, da je partija predvidevala hegemonijo italijanskega in ne slovensko - hrvatskega proletariata v nacionalnem gibanju; v tem gibanju je namreč gledala predvsem rezervo za italijansko socialistično revolucijo. (Podcenjevala je revolucionarni potencial nacionalnega protifašis tičnega boja, ki je bil dokazan z oboroženimi akcijami nacionalnih revolucionarjev, zato je omejevala protifašistično akcijo na mobilizacijo množic in propagando, dasi so bile te množice razpoložene za vstajo. Ker ni dovolj poudarjala razlike med zatiranim in zatiralskim narodom in razlike med slovanskim samoobrambnim nacionalizmom ter italijanskim imperializmom, je povzročala na terenu — zlasti v Trstu — enačenje o-bojnega nacionalizma in predsodke do nacionalnega gibanja manjšin. Revolucionarno situacijo je predvidevala predvsem v Italiji, zato se ji je zdela odcepitev Slovencev in Hrvatov nerealna in zato tudi ni popularizirala gesla o zedinjeni Sloveniji, dasi ga je v medpartijskih deklaracijah sprejemala*.
Avtorica je v svojo razpravo idealno vpletla vse momente, ki so kohezivno prispevali k temu, da se je primorsko ljudstvo kot eden vključilo v OF in NOB. Od Regenta do Martelanca in Pertota pa do Tomažiča in revolucionarnih narodnjakov sledi Kacinova rdeči niti boja za socialne in nacionalne pravice Slovencev na Primorskem. Prav obdobje Tomažičeve vrnitve in njegovega programa, skuša avtorica ovrednotiti in navezati na taktiko in dejavnost slovenskih komunistov, saj je ta program, «ki ga žal poznamo le po spominskih in policijskih podatkih, vseboval stališča, ki so jih formulirali slovenski komunisti v letih 1925 -1927, stališča izjave treh partij in ljudskofrontne politike*. Kot je iz teh podatkov razvidno, predstavlja razprava dr. Kacin - Wo-hinzeve pravi poseg v srčiko problema mnogih odprtih vprašanj, katerih se je, kot vedno, lotila z rigorozno znanstveno metodo interpretacije virov in z rekonstrukcijo dogodkov, ki so nam še vedno zelo blizu.
Ostale razprave te 3. št. 32-letnika Zgodovinskega časopisa so, kot smo že omenili, posegle v najrazličnejša obdobja slovenske zgodovine. Tako je Peter Petru s svojo razpravo: (Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve v predhodnem obdobju iz kasne antike v zgodnji srednji vek», pokazal na zanimive probleme slovenske naselitve v naših krajih. Srednjeveški zgodovinski prikaz je podal Ferdo Gestrin z razpravo (Migracije Slovanov v Fanu v 15. stoletju, njihova poselitev v mestu in družbena struktura*. Jože Šorn pa se je s svojim prispevkom: «Pregled našega železarstva za stoletje od okoli 1760 do okoli 1860«» pomudil pri predindustrijski dobi našega železarstva, ki je bilo eno izmed najbolj razvitih v Evropi. France Filipič
je s svojo razpravo posegel v čas 20. let našega stoletja: «KPJ v Sloveniji v času V'ni. konference zagrebških komunistov*, s katero je prispeval svoj.,deleiž k širšemu razumevanju obdobja razvoja KPJ. Dušan Nečak je obdelal: »Volitve v Koroško kmetijsko zbornico 21. novembra 1976».
Revijo bogatijo še ustaljene rubrike Kongresi in simpozij, Ocene in poročila ter bibliografija Miloša Rybara (Zgodovinske publikacije v letu 1977». Podani so tudi rezultati ankete med profesorji srednjih šol SR Slovenije v letu 1978, ki jo je obdelala Darija Mihelič.
Tudi ta številka Zgodovinskega časopisa nam je prinesla marsikaj novega, še posebej pa moramo omeniti visok strokovni in znanstveni nivo, ki ga uredništvo vseskozi goji z namenom nuditi bralstvu, strokovnemu in ne, čim-boljše zgodovinsko branje.
BORIS GOMBAČ
tiiiiiiiiimiiiiiiumiiimiiimiiiiiittiiiiiiu,
Prof. P. Merku predaval v Vidmu o slov. narečju v Terski dolini
Na pobudo inštituta za slovansko filologijo je 26. aprila na jezikovni fakulteti v Vidmu kot gost predaval prof. Pavle Merku. Direktor Martin Jevnikar je številnemu občinstvu predstavil znanega zamejskega raziskovalca in na kratko spregovoril o njegovih znanstvenih dosežkih.
Predavanje o nSlovenskem narečju v Terski dolini» je želo veliko zanimanja, posebno ker gre za narečje, ki nam posreduje neko stanje, ki bi ga zaman iskali v drugih evropskih starih narečjih. Predavanje je bilo še posebno zanimivo, ker je prof. Merku šel preko znanstvenih publikacij, ki so splošno dosegljive (Jean B. De Courtenog, Bezlaj, Ramovž itd.) in posredoval izsledke, ki so sad njegovega osebnega truda in raziskovanja na terenu v zadnjih dvanajstih letih. Prof. Merku je poudaril, da je doslej izbral 3500 glos, da pa predvideva vsaj še deset let raziskovanja na najrazličnejših poljih, kjer mu bodo pomagali izvedenci v raznih panogah, saj pri takšnem raziskovanju ne zadostuje samo lingvistično znanje.
Predavanju je sledil živahen razgovor, ki je najboljši dokaz o zanimanju, ki ga je predavanje vzbudilo.
Prisotni Slovenci iz Videmske pokrajine pa so izrazili še posebno željo, da bi inštitut za slovansko filologijo poskrbel še za mnogo takih koristnih in zanimivih predavanj.
Na samem zaključku 10. gledališkega festivala v Palermu, imenovanega INCONTROAZIONE, je Primorsko dramsko gledališče 25. aprila z veliko odzivnostjo predstavilo zadnjo uprizoritev tekoče sezone, komedijo Frančka Rudolfa «VERONIKA».
Tudi to gostovanje sodi v okvir načrtnega soočanja z drugimi prostori, v imenu katerega je gledališče v poslednjih sezonah obiskalo festival v Beljaku v Avstriji (s predstavo (Talec* Brendana Be-hana), Varšavo in Ščečin na Poljskem (s predstavo «Martin Kačur* Ivana Cankarja - Janeza Povšeta) ter gledališki festival v Bernu v Švici z isto priredbo znane Cankarjeve novele.
Prav tako je bila predstavitev (VERONIKE* italijanskemu občinstvu del širšega študijskega programa, ki poteka v okviru umetniških nalog že nekaj časa in med katerimi so kolektivni obiski gledaliških festivalov kakor tudi drugih kulturnih znamenitosti drugih dežel za igralski ansambel gotovo izrednega pomena. Tako sta se med drugim letos dva igralca udeležila strokovnega seminarja na Steriji-nem pozorju v Novem Sadu, krepijo se temeljitejše priprave na študij novih predstav, znani pa so tudi že prvi rezultati študijske predstave, ki je po polemičnem odzivu pri nas kot zamisel in rezultat doživela velik odziv tako v jugoslovanskem prostoru, kakor tudi na 4. mednarodnem simpoziju gledaliških kritikov in teatrologov v Novem Sadu.
Predstava «VERONIKE» v režiji Aleša Jana, scenografiji Svete Jovanoviča, kostumografiji Alenke Bartlove, glasbi Aleša Kersnika in koreografiji Ksenije Hribarjeve ter v izvedbi celotnega ansambla gledališča okrepljenega s številnimi statisi, je že ob premieri doživela zelo ugodne odzive, ki jih je sprejem na festivalu v Palermu še ia-datno presegel. Ob samem zaključku festivala je torej predstava v indirektnem soočenju z ostalimi predstavami gledaliških skupin iz Palerma, Neaplja, Firenc, Caserte, Rima, Turina, Lyona, Pariza, Skopja ter izdatnega prereza eksperimentalnega gledališča Španije požela aplavze na odprti sceni ter superlativhe odzive tako festivalskih kakor tudi kritično - poznavalskih krogov. Locirana 'v sejemski prostor je v negledališkem prostoru do kraja razvila koncept svojega gledališkega načina ter se temperamentno razvila v prirejen prostor.
Na časopisne odzive gostovanja v Palermu je treba še nekaj časa počakati, že v tem trenutku prvih odzivov pa velja dostaviti, da je tvegani projekt Rudolfove verzije «VERONIKE» v drugačno govorečem gledališkem prostoru pravzaprav nepreklicno in nazorno lahko prodrl samo s predstavo v ožjem pomenu te besede, se pravi z u-gledališčenjem dane teme, ki je moglo brez jezikovne bariere predstaviti mestoma zapleteno zato pa odrsko učinkovito predlogo.
Nič manj kot ohisk na festivalu INCONTROAZIONE v Palermu, kjer je bila nemara sploh prvič predstavljena sodobna slovenski gledališka beseda, je bilo za strokovno potovanje Primorskega dramskega gledališča dragoceno seznanjanje z bogato kulturo tako oddaljenih področij, kot so Sicilija, Neapelj, Rim in Firence. Od strokovnega ogleda Palerma, enkratnih mozaikov v Palazzo Reale in katedrale Monreale, do spoznanja izredne poljedelske kulture Sicilije in praktično celotne italijanske vertikale, od soočanja s svojevrstno ritmično strukturo sodobnega življenja, kot si jo zamišlja slikovito «ncurejeni» Neapelj, pa do znanih biserov Rima sredi enega najmočnejših izvorov evropske kulture in veličastnih «renesančnih» Firenc in njenih najvidnejših kulturnih spomenikov — v vsej tej ogromni črti se je razprostirala podoba kulturnega absorbiranja, kakršno pač zmore intenzivno enotedensko popotovanje.
Na tem mestu je treba omeniti moralno in finančno pokroviteljstvo opravljenega gostovanja v Palermu in sicer Kulturno skupnost Slovenije ter Kulturno skupnost Nove Gorice, kakor tudi ugledne goste, ki so spremljali potovanje: s strani novinarjev sta to Zdenka Lovec, odgovorni urednik «Primorskih novic* in Bogi Pretnar, novinarka «Dela», s strani družbenopolitičnih organizacij pa Viljem Pahor, predsednik občinske konference Zveze sindikatov Nova Gorica.
Z gostovanjem v Palermu je Primorsko dramsko gledališče sklenilo tudi dokaj obsežno festivalsko transverzalo, ki povezuje gledališke pnreditve malega in eksperimentalnega gledališča: omenjena transverzala sega v tem trenutku na severu do Ščečina na Poljskem, na zahodu do Berna v Švici in na jugu do Palerma v Italiji.
JANEZ POVŠE
BERITE REVIJO
O knjigi Dušana Kermaunerja «Temel|nl problemi primorske politične zgodovine* smo po poročilu o njenem izidu objavili v naslednjih mesecih še dva kritična zapisa o njej. Prvega je napisal novogoriški zgodovinar Branko Marušič, drugega pa znani družbenopolitični delavec in zgodovinar France Klopčič. Tokrat objavl|amo še prispevek višje znanstvene sodelavke Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani dr. Milice Kacin - VVohinz. Z objavljanjem teh prispevkov želimo prispevati k osvetljevanju tistih poglavl| Iz naše polpretekle zgodovine na Primorskem, o katerih obstajajo različni' pogledi In ocene in ki so v našo usodo zarezali tako globoke posledice.
Moj odgovor knjigi D. Kermaunerja
i STV 'i izidu Kermaunerjeve knji-” ge Temeljni problemi primorske politične zgodovine, ki postavlja na zatožno klop moje pred desetimi leti napisano delo, sem menila, da ne kaže odgovarjati, ker avtorja ni več in ker je njegovo pisanje takšne narave, da bi le z njemu lastno metodo morala spodbijati obtožbe od vrstice do vrstice, s čimer bi najbrž zdrknila na raven osebne prizadetosti in obračunavanja, česar gotovo ne želim, najmanj pa z avtorjem, kj sem ga visoko cenila in ki ga ni več.
0 Kermaunerjevi knjigi je bilo marsikaj povedanega na sestanku sekcije za zgodovino pri Marksističnem centru CK (26.XII.1978) in želeti je, da bi z objavo te kvalificirane razprave zaključili s polemiko. Medtem je F. Klopčič objavil svoja stališča (PDk, 25. III. 1979 in Primorska srečanja, 111/1979, št. 13), ne da bi se mu zdelo potrebno upoštevati omenjeno razpravo, dasi je drugi del spisa, objavljenega v Srečanjih, njen sestavni del. S tov. Klopčičem, ki se preprosto identificira s Kermauner jen., ne na -eravam razpravljati. Opozorim naj le na njegovo dezinformacijo o neraziskanem prispevku V. Martelanca k stališčem KPI do nacionalnega vprašanja. Ta prispevek sem namreč opisala v moji drugi knjigi (Narodnoobrambno gibanje primorskih Slovencev, Koper 1977) in v Jugoslovenskemu istorijskem časopisu (1976, št. 3-4), zato ni verjetno, da Klopčič, kot dober poznavalec slovenskega zgodovinopisja, tega ne bi vedel; drugo je vprašanje, če bi bila moja interpretacija virov — italijanskih partijskih dokumentov in Martelan-čevih del — po volji D. Kermaunerju.
Glede Kermaunerjeve knjige se bom dotaknila samo nekaterih primerov, ki ob mnogih zanimivih opisih kažejo na hibe, kakršne Kermauner očita drugim in da teža njegove argumentacije, podatkov in polemike* ni takšna, da bi se pod njo «upogibala in umikala nasprotna stališča*, kakor trdi Klopčič v Srečanjih.
V	prvem poglavju Kermauner
omejuje svojo razpravo na misijo v Benetke, menim pa, da bi moral to misijo povezati s predhodnim dogajanjem, vsaj z Odborom za javno blaginjo. Romanje v Benetke je bilo le logična posledica stališč odbora, v katerem so bili tudi italijanski revolucionarni socialisti. Slovenskim zastopnikom odreka vero, upanje ali zaupanje v možnost antantne zasedbe Trsta in Primorske, vendar o tej veri ali upanju pričajo njihova prizadevanja za antantno zasedbo še več tednov po italijanski o-kupaciji; o teh prizadevanjih je mnogo govora v moji knjigi, vendar Kermauner v orabi en sam podatek: prošnjo slovenskih narodnjakov po zasedbi cele Primorske, ki jo samovoljno kvalificira kot prošnjo po italijanski zasedbi, analogno z misijo v Benetke. Če jaz vidim v ravnanju narodnjakov, na osnovi novih virov, poskuse, da bi «rešili, kar bi se rešiti dalo*, je to z Kermaunerja gola konstrukcija. Toda prav v tem inkriminiranem stavku je vključena tudi tista komponenta, ki jo on poimenuje '-specifična modaliteta vstopa Slovencev v Italijo*. Gre za eno izmed komponent, ki je gnala Slovence v Odbor za javno blaginjo, v Benetke in h guvernerju in sicer, da bi s svojo navzočnostjo pri odločilnih dogodkih dosegli čimbolj-še pogoje za Slovence pod vojaško okupacijo in tiste, ki bi u-tegnili pripasti Italiji. Ta namen pa ne izključuje upanja, da bodo v Trst in na celo Primorsko priklicali	antantne	čete. Sicer	pa
v svojem delu ne trdim, da so ravnali	pravilno,	kakor	bi	kdo
lahko sklepal iz Klopčičevega članka. Kermaunerjev pojem »vstop* Slovencev v Italijo si — z razliko od F. Klopčiča — ne morem razlagati drugače kot pozitivno dejanje v smislu realne politike. Tako realno politiko je videl tudi Tuma,	ko je ravnanje	goriških
narodnjakov novembra 1918 kritiziral;	»namesto	da bi	se	for-
malno poklonili novemu gospodarju — Italijanom — se je vse potuhnilo* (Iz mojega življenja, Lj. 1937, str. 386). Sicer pa soglašam z B. Marušičem, da dajemo temu vprašanju prevelik poudarek,
V	zvezi z možnostjo revolucije v Trstu v dneh razpada habsburške monarhije, Kermauner navaja vrsto domnev: «ko bi ... socialisti odklonili sodelovanje z meščanstvom, bj lahko razvili rdečo zastavo na magistratu*, nakar »bi se morali pobrigati za oboroženo silo* itd. (str. 17). Tak način dokazovanja možnosti revolucije ni ravno prepričljiv; Kermauner si namreč zamišlja »neko docela drugačno ravnanje* socialističnega tabora in ali s tem »ne stupa čez zgodovinarjeve meje*, kakor z manj utemeljeno argumentacijo očita meni? (str. 54). Medtem. ko je silno oster do slovenskih narodnjakov in socialistov, bi pričakovali, da bo kaj več povedal tudi o italijanskih socialistih, tistih, ki so tvorci koncepta o neodvisnem tržaškem ozemlju. Še septembra 1918 se nameravajo pogovarjati z jugoslovansko socialno demokracijo v smislu nasprotovanja priključitvi Primorske k Italiji, v prvih dneh oktobra pa so že v Odboru za javno blaginjo in v misiji za Benetke skupno z italijanskimi nacionalisti. Tudi Pittoni je v tem odboru, dasi ga ni v Trstu, in ustanovitelj poznejše komunistične stranke Giuseppe Tuntar z nekaterimi drugimi revolucionarnimi socialisti. Če torej ne prevzame ji oblasti, ki je «le-žala na cesti*, je najbrž tudi zato ne, ker ni objektivnih možno-
sti? In končno, ali ni tudi nesposobnost socialistov za prevrat, sestavni del objektivnih (ne)možno-sti? Sicer pa ostaja dejstvo, da revolucije ni bilo in se vprašujem ali je ustrezno ustvarjati miselne konstrukcije za dokazovanje, da bi nekaj laliko bilo, kar ni bilo? Na omenjenem sestanku so zgodovinarji s tem soglašali, zato ni jasno kateri «številni zgo-dovinarji*. ki jih omenja Klopčič, so Kermaunerjevega mnenja. Kermaunerje' trditev, da je vloga inteligence — meščanstva
—	bistvena le pri «prvotnem oblikovanju narodne zavesti*, kajti potem preprosto ljudstvo samo v sebi vzdržuje narodno samozavest, je tudi vprašljiva, že razvoj vzdrževanja narodne zavesti in odpora v naslednjih letih, do druge vojne spodbija to trditev; sicer pa, kako je dandanes s tem vprašanjem med Slovenci v zamejstvu? Ali bi se narodna zavest res vzdrževala sama od sebe, brez učiteljev, kulturnikov, pisateljev itd.?
V drugem poglavju prinaša nove podatke in ugotovitve. V nasprotju z viri, ki sem jih jaz u-porabljala, meni, da so bili slovenski socialisti < d okupacije novembra 1918 do aprila 1919 politično aktivni, vendar ničesar konkretnega ne pove o tej aktivnosti, o njej sklepa le na osnovi splošne situacije. Hkrati pa spodbija vso mojo razlago o kulturni aktivnosti socialistov v tem času in jo oceni kot «prostomisel-no* (str. 27-28). Tu je sam s seboj v nasprotju, ko na drugem mestu (str. 24) navaja Regentovo poročilo iz decembra 1918 o obnavljanju društev ljudskega o-dra, da ne omenjam ustanovitve Višjegai kulturnega sVeta za slovenski proletariat z revijo Njiva
—	marca 1919 — kar je najbrž dovolj močan dokaz o kulturni aktivnosti slovenskih socialistov, tičita mi trdi, da napačno ocenjujem konferenco slovenskih socialistov 6. aprila 1919, kot preusmeritev k revolucionarnosti, dasi ta moja ocena sloni na resoluciji in diskusiji konference, pa tudi na Kermaunerjevi oceni iz leta 1957, ki jo v knjigi dosledno citiram. Sedaj pa trdi, da ni bilo nikakršne preusmeritve, čeravno le malo prej pove, da se je Tuma točilno zadovoljen z levičarsko pre-usmerjetnostjo dal izvolitvi v odbor* (str. 30). Namesto levičarske preusmeritve pa je po Kermaunerju še trajalo premirje med socialisti in narodnjaki do vstopa slovenskih socialistov v italijansko socialistično stranko septembra 1919, dasi sta to premirje po Kermauner je vih podatkih vzdrževala le dr. Ferfolja in Ivan Regent. Glede slovenskih učiteljev zanika, da bi bili levičarski, vendar že podatek, ki je naveden v mojem delu - a ga Kermauner ne upošteva — o prošnji slovenske učiteljske zveze za vključitev v socialistično delavsko zbornico poleti 1920, priča o njenem levičarstvu. V poznejših partijskih dokumentih, iz 1923-1925, pa je še mnogo podatkov, ki kažejo, da je slovenska učiteljska zveza blizu komunističnemu gibanju, ker imajo v njej vpliv komunisti, med drugimi Alojz Hreščak in Jože Pahor.
V celotnem tekstu mi spodbija vsakršno pravico razlage, rekonstrukcije. poskusa razumevanja narodnjaškega-meščanskega ravnanja. Po njegovem je dovolj vedeti, da ima meščanski razred pač meščanski koncept narodnjaštva, zato je ne glede na specifičnosti narodno mešanega območja vsaka razlaga odveč. Če pa ta razlaga že je, je zanj »opravi-čevanje* narodnjaštva maciona-listična tendenca*, «neraz redno gledanje*, «protirevolucionarno stališče* in vrsta drugih obtožb, ki dajejo pečat celem a Kermau-nerjevemu spisu. Kermauner trdi, da meščanstvo že po svoji naravi ne more imeti tudi »socialistične-
ga programa* (str. 37, tu spre-
meni moj izraz »socialni*), pri tem pa pozablja — tudi zato, ker še omejuje na Trst — da je v narodnjaškem gibanju tudi krščansko socialna struja, ki že tedaj, 1919-192«, nastopa s socialnim programom, s katerim pritegne slovenske kmečke množice, da maja 1921 volijo predvsem narodnjaško listo.
V tretjem poglavju — o pariški mirovni konferenci — polemizira Kermauner predvsem z Golouhom, ki mu naprti, tako kot Regentu, »zveriženo* in »krivo* spominjanje. Tako kot glede misije v Benetke sodi, da bi narodnjaki morali vedeti, takoj ob Wilsonovi deklaraciji aprila 1919, da ni več diskusije o pripadnosti ozemlja za-padno od Wilsonove črte, in ker tega nočejo vedeti še naprej, zavajajo slovensko prebivalstvo z iluzijami. Samo en podatek naj navedem s tem v zvezi, ki je bil tudi Kermaunerju znan, saj ga je uporabil iz moje knjige; Rybar šele 19. avgusta piše iz Pariza Vilfanu v Trst, da je dokončno opustil upe glede premaknitve Wil-sonove linije. Če je Rybar, član jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci, dotlej upal, kako je mogoče odrekati Tržačanom oz. Primorcem možnost, da še u-pajo? Ali ni vsaka politika neke stranke usmerjena k vztrajanju na nečem, kar je vsaj na videz še možno pričakovati? Druga možnost je pasivnost. Benetke, vztrajanje na antantni zasedbi, pre-
maknitev VVilsonove črte, so toli-
ko časa stvar upov ali iluzij, dokler ne pade končna odločitev in to je rapalska pogodba.
V poglavju »o pogrešani konkretni akciji* mi Kermauner pripiše, da prestavljam model NOB na čas po prvi vojni in da si zamišljam povsem drugačno situacijo kakršna je v resnici bila. To oceno skonstruira na osnovi po-
sameznih besed in stavkov, iztrganih iz konteksta in samovoljno sklepa, da si zamišljam drugačno ravnanje narodnjaškega tabora, kar prestopa zgodovinarjeve meje (str. 54, 57, prim. Kermaune-rjevo zamišljanje revolucije in drugačnega ravnanja socialistov). To oceno si sposodi F. Klopčič kar dvakrat (cit. PDk in Kritično o slovenskem zgodovinopisju, str. 40), da pokaže moje raziskave (najbrž kar v celoti, saj kaj drugega o njih ni povedal) kot
Dr. Milica Kacin - Wohinz
primer »nezgodovinskosti*. Obenem pa se Kermaunerju zdi odveč celo poglavje v moji knjigi o strahu italijanskih oblasti pred narodno vstajo, kajti «nam pač niso potrebni viri*, da bi si »zamišljali* nekaj, kar je samo po sebi umevno in sicer, da je bilo slovensko prebivalstvo protiitalijansko (str. 55). Torej naj si zgodovinar posamezne situacije kar »zamišlja*, obenem pa si to pravico lasti le zase, ko si «zamišlja» celo kaj si (ne)«zamišlja» kritizirani avtor ob konkretnem navajanju virov. Poglavje je res predvsem dokumentacija o obnašanju Slovencev v očeh italijanskih oblasti. Če sem to dokumentacijo navedla, sem jo zato, ker priča o razpoloženju množic in ker kaže na motive za požig Narodnega doma, obenem pa povzroči dodatno načrtovanje zaostritve okupacijskega režima. Le v tem poglavju Kermauner omenja tudi dejstvo, da moja knjiga obravnava tudi okupacijsko oblast, katere pa on očitno ne uvršča med temeljne probleme primorske zgodovine, saj se je ne dotika, kakor tudi ne glavnega političnega vprašanja tiste dobe, to je naraščanja fašističnega gibanja. Na
očitek, da podučujem socialiste, kako bi morali ravnati glede nacionalnega vprašanja, lahko odgovorim le to: prav nič si ne »zamišljam* socialističnega reševanja narodnega vprašanja skupaj z narodnjaštvom (str. 59), kakor mi on podtika. Celo poglavje v moji knjigi obravnava prepad med obema gibanjema in brvi, ki mi jo Kermauner pripisuje, ne gradim med socialistično in narodnjaško stranko, pač pa med socialistično stranko in ljudskimi množicami. Če se mi zdi potrebno ugotavljati (in ne »predpisovati*), da bi socialisti z nekim programom na nacionalnem področju bolje mobilizirali množice, delam to zato, ker le-te že v začetku leta 1921 ponovno preidejo pod vpliv hi vodstvo narodnjaške stranke. O tem zelo nazorno pričajo volilni rezultati maja 1921. Komunistična stranka, ali bolje slovenski komunisti, so res izšli iz teh množič, kot pravi Kermauner, toda to jim še ne garantira hegemonije nad temi množicami. Sicer komunisti ne bi še leta 1923-1924 ugotavljali, da je možno obdržati vpliv na množice le, če bo stranka izdelala program, u-strezen tudi slovenskim nacionalnim zahtevam. To vprašanje, ki sem ga načela v svoji drugi knjigi, je tja do leta 1940 temeljno za komunistično stranko v Julijski krajini. Res pa je, da so v letih, ki jih obravnava Kermauner, v ospredju revolucionarno vrenje in revolucionarne perspektive, toda tudi tega vprašanja v moji knjigi ne more pogrešati, saj mu posvečam več kot dve tretjini prostora in po mnenju drugih kritikov (M. Jevnikar, RAI Trst) celo zapostavljam in »pristransko* obravnavam najmočnejši — »narodnjaški* tabor. Le nekatere formulacije Kermaunerju očitno niso po volji, iz česar pa še ni upravičen sklepati, da sem vseskozi na
strani narodnjakov in na protirevolucionarnih stališčih.
Kermaunerjev opis narodnostnega boljševizma je med najbolj zanimivimi in prinaša nove podatke. Ocena Draga Godine (str. 66-67) pa je docela neprepričljiva, sloni na domnevah, ki jih sam priznava in je zato gola konstrukcija, pa tudi na nekaterih napačnih podatkih. (Godina gre na konferenco v Imolo in ne na kongres v Livorno, in to ne zato, da bi prispeval k prelomu komunistične frakcije s Tumo, saj je Tuma zoper vse frakcije; pa tudi «izgona» Tume iz komunistične stranke ne povzroči Godina, saj Tuma sam izstopi. Že res, da Godina z abstinenco idrijskih komunistov zmanjša število komunističnih glasov na volitvah maja 1921, toda kdo pa je kriv za nizko število komunističnih in za visoko število narodnjaških glasov po drugih slovenskih občinah? Najbrž ne Godina?)
Glede petega poglavja — o vrhuncu revolucionarnega vala — puščam ob strani težke obtožbe o tendencioznosti, pavšaliziranju, subjektivnem obračanju smisla itd. Ustavila se bom le pri očitku, da podcenjujem splošno stavko septembra 1920. To podcenjevanje najbrž ni mišljeno tako, da ji dajem premalo prostora v tekstu, pa tudi ne, da ni dovolj dokumentirano z viri. Uporabljam, tako kot za druga poglavja, vse dostopne vire od komisarjevih poročil do Piccola in Rdečega prapora, druga stvar pa je, če jih interpretiram tako, kakor jih pač jaz razumem — drugače jih tudi ne morem. Sicer pa so Kermaunerjeve dopolnitve le v tem, da citira daljše pasuse kot jaz, toda le iz treh časopisov: »narodnjaške* Edinosti, krščanskosocialne Goriške straže ter komunističnega Dela, ker socialističnega «Lavora-tore* in italijanskih dokumentov
nima na voljo. Moje podcenjevanje naj bi bilo torej v ugotovitvi, da je delavska sila ta čas v upadanju in v trditvi, da stavka ni bila uspešna. Glede prvega naj omenim samo podatek, da se 7 strokovnih zvez v Trstu z 8000 organiziranimi delavci (izmed ca. 30.000) stavke ni udeležilo. Ta podatek je v moji knjigi, vendar Kermauner trdi, da ni nobenih podatkov, ki bi o tem pričali. Sicer pa Kermauner popolnoma obide dogodke v delavskem taboru od začetka leta 1920 do stavke septembra 1920, ki jih v knjigi obsežno opisujem in ki kažejo, da je tedaj vrhunec revolucionarnega razpoloženja in delavske moči. Gre za načrtovanje delavskih sovjetov ter za nenehne parcialne stavke in zborovanja s politično vsebino, med drugim za podporo sovjetski Rusiji in proti terorju na Madžarskem. Tedaj, pomladi in poleti, je tudi v Italiji vrhunec revolucionarnega razpoloženja, ki se konča z zasedbo tovarn jeseni 1920. Po Kermaunerju je treba gibanje meriti po elanu ne pa po uspehu ali neuspehu, če gre za bojevni spontan nastop množic. V tem primeru je zanj septembrska stavka spontan nastop množic. Le malo prej pa ob opisu uvoda v stavko (str. 74-77) dokazuje pripravljenost in organiziranost ter spodbija moje stališče o spontanem začetku stavke, ki jo šele po izbruhu v bazi (Tržiču) prevzameta deželno politično in sindikalno vodstvo. Sicer se pa ne glede na «spontancst* sprašujem ali zgodovinar ne mora meriti gibanja po vzrokih, vsebini in posledicah, seveda ob upoštevanju elana? Razen tega pa Kermaunerju elan prav nič ne pomeni, ko gre za spontano protiitalijansko u-pomiško gibanje in razpoloženje slovenskih podeželskih množic. Ne samo, da se v lem primeru o-dreče merjenju po elanu, marveč
je zanj popolnoma odveč sploh o-menjati, kaj šele opisovati to gibanje, ki pač ni privedlo do konkretnih akcij (prim. poglavje o pogrešani konkretni akciji). Njegova merila torej niso za vse enaka.
Po Kermaunerju cepljenje-frak-cionaštvo socialistične stranke ni moglo vplivati na upadanje razpoloženja stavkajočih, ker spopad med strujami še ni bil javen, dasi ga Kermauner prav prek časopisov opaža že ob različnih stališčih socialistov do požiga Narodnega doma junija 1920, to je dva meseca in pol pred stavko. Med stavko pa je frakcionaštvo zelo vidno v ravnanju voditeljev delavske zbornice, ki sklepajo dogovore z generalnim komisarjem in nasprotujejo nadaljevanju stavke piri Sv. Jakobu. Trditev, da to ne more vplivati na razpoloženje delavcev je več kot čudna; kakor da se množic nič ne tiče, kaj se dogaja v stranki s katero se vežejo in od katere pričakujejo, da jih bo popeljala v revolucijo. Ta moja opažanja Kermauner spodbija z razglabljanjem, kaj je u-tegnil tedaj misliti posamezen socialist, kar sam označuje kot »nekoliko karikirano* predstavljanje (str. 82).
V zadnjem delu teksta Kermauner ugotavlja neboljševiško gledanje socialistov na nacionalno vprašanje, ker ob rapalski pogodbi priporočajo Slovencem koncept prilagoditve novi državni razmejitvi in bitke za narodno-jezikovne pravice v mejah Italije. Toda temu pravi reformistično umikanje od prejšnjega zahtevanja samoodločbe (str. 72, 86), kar zveni, kakor da sta za ta umik kriva samo reformistična struja (tedaj se namreč stranka že cepi) in Regent, ker pač o tem največ piše v Delu. Pri tem pozablja, da je Tuma tak koncept prilagoditve priporočal Slovencem že od oku-
pacije novembra 1918 dalje, vse dotlej ko bi revolucija spremenila družbeni red (str. 386-388, 471 cit. dela) in da je boljševiško rešitev narodnega vprašanja o pravici Slovencev in Hrvatov v Italiji do samoodločbe, vključno z odcepitvijo od Italije, sprejela KPI šele v letih 1925-1926 vendar, tako kot socialisti v letih 1919-1920, zgolj deklarativno. Medtem je bila možna le bitka za osnovne narodne
pravice, najprej jo vodijo sloven-
ske meščanske stranke, v tridesetih letih pa jo prevzame tudi KPI kot minimalni program na nacionalnem področju.
Svoje misli o Kermaunerjevi knjigi lahko takole strnem;
1. Način in ton razpravljanja zasenčujeta vsebino knjige, ki bi pisana konstruktivno drugače u-činkovala. Tu ne gre samo za strokovno razvrednotenje mojega dela, marveč tudi za moralne in politične insinuacije, saj mi pripisuje neobjektivnost, tendencioznost, nacionalistično naravnost, protire-volucionamost itd. V ta namen mi polaga na jezik tudi besede in
misli, ki jih nisem zapisala, ali
pa jih napačno razume, morda namenoma, (npr. »narodno in revolucionarno* spremeni v »narod-no-revolucionamo» str. 21, »socialni program* spremeni v «sociali-stični*, »indiferentnost* komunistov do rapalskih meja spremeni v »narodnostno indiferentnost*, str. 97), da podpre osnoven namen: prek mojega dela prikazati, da na Slovenskem prevladuje nacionalistično meščansko zgodovinopisje. Celo nekatere ocene drugih avtorjev, ki jih citiram v knjigi (med njimi je tudi Kermaunerje-va), uporabi v ta namen, ko jih prikaže tako, kot da so moje.
2. Kermauner ne ocenjuje moje knjige kot celote, še manj drugih razprav, v katerih razpravljam
(Nadaljevanje na 7. strani)
m
FS
1 . & 'm
M
m
te*
MORRIS RENEK:
LAS VEGAS STRIP
*****
*****
j -•

f-<^<****C

ROBERT ANDRE:
r *- tf T* - L. JU
ZAPELJIVEC
Ljubezenska zgodba se splete med gimnazijcem Henrijem in Marguerite, ki je starejša od njega in poročena z znanim slikarjem. Marguerite se naveže na Henrija in ko mladenič maturira, se ljubimka loči od svojega moža. Henri spozna, da bo ta zanj prestara ženska z otrokom prehudo breme. Ubežati hočeta življenjskim težavam, zbežita k morju in se potem naselita v Parizu. Henri študira, vabijo ga novi vrstniki in zanimivi pogovori. Marguerite prenaša le kot nujnost, ne gane ga niti to, da pričakuje Marguerite njegovega otroka. Lepega jutra Henri izgine...
Zgodba o Yanku Karkovvu, ki je v pustinji Nevadi postavil igralnico in zgradil Las Vegas, ima resnično osnovo. Le imena so spremenjena, glavni junak pa se je v resnici pisal Bugsy Siegel. Yank je brezobziren posameznik, ki se je iz skromnih razmer pridrenjal v vrh gangsterske družbe. Ne ozira se na druge,' brezobzirno stopa za svojimi cilji. Ženske so očarane v njegovi prisotnosti, on pa bi rad vse višje. Bori se proti vrstnikom iz podzemlja in zdi se, da bo zmagal, čeprav mu mečejo polena pod noge. Pošljejo žensko, ki naj bi ga spodnesla pa se zaljubi vanj...
Knjiga je odkrita podoba gangsterskega sveta in slika kruti svet sodobne Amerike.
ERIQH SEGA|L:
OLIVERJEVA ZGODBA
Po letih se spet srečata, Marguerite se je vrnila k možu...
MIKE VVALTARI:
TEMNI ANGEL
Znamenita Segalova LJUBEZENSKA ZGODBA je pred leti zbudila silovito zanimanje v svetu. Pričujoče delo je nadaljevanje te zgodbe - seveda le z enim od glavnih junakov prejšnjega romana: Oliverjem.
Ljubljena Jennifer je umrla in Oliver se še vedno ne more spoprijazniti z usodo. Uteho išče v delu, vendar zaman. Živi osamljeno in vsak dan teka po Central Parku v New Yorkuc V tem parku lepega dne zagleda brhko žensko, ki prav tako zjutraj teka po parku - za rekreacijo. Njeno jedro ozadje ga zamika. Oliver bi jo rad spoznal. Izkaže se, da gre za edino dedinjo velikega kroga veleblagovnic. In ta lepa Marcie noče, da bi jo ljubili zaradi denarja, temveč česa drugega .•
JAN WOLKERS:
TURŠKA SLAST
Roman pripoveduje o prikupni rdečelaski in kiparju, ki živi le zanjo oziroma v spominu nanjo. Kipar po njeni smrti pripoveduje o njuni ljubezni. To je monolog človeka, ki je hrepenel, ljubil in zgubil žensko svojega življenja.
Dekle se je proti materini volji poročilo S kiparjem. V ljubezenskem opoju živita, ljubita se v njegovem amsterdamskem ateljeju, Olga je njegov model. Ljubko dekle pa pod materinim vplivom zapusti ljubega in kipar besni v bolečini. Olga se vnovič poroči, potuje po svetu, potem pa se vrne k njemu, zaznamovana od bolezni, ki prinaša smrt...
To je roman strastne ljubezni, poln ljubezenske strasti in tragike!
Poleg Egipčana Sinuheja je TEMNI ANGEL eden tistih njegovih zgodovinskih romanov, v katerih je VValtari kolikor moč točno in nazorno podal podobo obravnavanega časa. Knjiga je napeto pričevanje o Carigradu in njegovem boju na življenje in smrt, o zmagovitem sultanu Mohamedu II., ki Vzhodni Rim zavzame, o cesarju Konstantinu XII., ki v boju za svoje mesto pade, predvsem pa o Ivanu Angelu, s skrivnostjo obdanem junaku zgodbe, in njegovi goreči ljubezni do lepe grške princese Ane Notaras. Roman je kulturnozgodovinska in družbenopolitična podoba časa na stičišču dveh svetov, hkrati pa napeta in privlačna zgodba, ki že po nekaj straneh pritegne bralčevo pozornost in jo nespremenjeno ohrani do konca.
ERIČA JONG:
STRAH PRED LETENJEM
STRAH PRED LETENJEM je zgodba o Isadori Wing, eni od najbolj zabavnih in sočasno ganljivih junakinj sodobne književnosti. Njena odkritost nas razorožuje. Nenehno išče gradove v oblakih, rešitelje in psihoanalitike, vedno nekam hiti in pada iz strahu v strah. Odkrito pripoveduje o svojem ljubezenskem življenju, pustolovščinah - duhovito, z ognjevitim temperamentom in prostodušnostjo, kakršno smo doslej srečevali le pri moških avtorjih. Henry Miller, John Updike in svetovna literarna kritika so STRAH PRED LETENJEM ocenili kot posebno literarno doživetje. Knjigo so prevedi' v vrsto jezikov in samo v ZDA je izšla v več milijonih primerkovl
PONUJAMO VAM TOREJ ŠEST ROMANOV BRANJA, KI VAS ZANESLJIVO NE BO RAZOČARALO.
IZBRATI SMO POSKUŠALI TISTO, KAR VAS BO RES PRITEGNILO.
Z NAKUPOM Sl BOSTE PRIPRAVILI LEPO DOŽIVETJE. PA NE LE SEBI, TEMVEČ TUDI VSEM SVOJIM DRAGIM! ! !
POVPRAŠAJTE V KNJIGARNAH!
POVPRAŠAJTE PRI AKVIZITERJIH!
NAROČAJTE TUDI NEPOSREDNO PRI:	ZALOŽBI OBZORJA,
V MARIBORU, GOSPOSKA 3-
%
VLOGA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
ZAHTEVE GLEDE USTROJA IN DELOVANJA DEŽELNEGA INŠTITUTA ZA PEDAGOŠKO RAZVOJNO RAZISKOVANJE
Zastopnik Sindikata slovenske šole je 26. aprila t.l. obrazložil Predsedniku in tajniku upravnega sveta Deželnega inštituta za pedagoško razvojno raziskovanje zahteve sindikata glede ustroja in delovanja inštituta. Sindikat ob tem pripominja, da te zahteve ne pomenijo odstopa od zahteve po samostojnem inštitutu za slovenske šole, , i° je KPl na predlog sindikata vnesla v svoj zakonski osnutek za globalno zaščito.
Zahteve Sindikata slovenske šole so naslednje:
1.	SPLOŠNO
1'0. Ustni in pismeni stiki inštituta s slovenskimi šolami, društvi, ustanovami, založbami in s pripadniki slovenske narodne skupnosti naj bodo v slovenščini.
2.	USTROJ
2-1. Osebje (člen 16, 2. odstavek) odsekov in služb (člen 10) naj obvlada tako italijanski kot slovenski jezik. Samo v primeru, da bi imelo opravka izključno z italijanskimi oziroma izključno slovenskimi koristniki, lahko obvlada samo italijanski ali samo slovenski jezik.
Posebej je primerno, da ob vladajo oba jezika odgovorni za odseke (člen 11, 5. odstavek).
2-2. Zaradi specifične problematike šol s slovenskim učnim jezikom in zaradi potrebe po dodatni dejavnosti za seznanjanje Italijanov s slovensko stvarnostjo je nujno, da je število osebja inštituta znatno večje, kot bi lahko bilo v deželi s šolami v enem samem jeziku in v kateri je sicer splošno stanje šolstva enako.
V vsakem odseku in službi naj bo vsaj ena oseba več. 2-3. Ker bi zaradi preteklih diskriminacij slovenskih šolnikov in Slovencev nasploh (prvi natečaj za učitelje leta 1967, za profesorje 1971, univerzitetnih diplomirancev leta 1971 med Slovenci 1,93%, med Italijani 2,72%, nikoli razpisani natečaj za perife-rične tehnične nadzornike za slovenske osnovne in srednje šole itd.) uveljavitev kriterijev, ki so običajni ob natečajih, kakršne predvideva 3. odstavek 16. člena DPR 419, lahko onemogočila Slovencem, da bi se sploh udeležili natečaja, je treba vsaj ob prvi izvedbi natečaja postaviti za konkurente, ki prihajajo s slovenskih šoli primerne kriterije.
2-1- Za enotno obravnavo ApUU šanj, ki so skupna slovenskim šolam razRCtflftt Stopehj; je nujno, da se predvidi mehanizem za koordinacijo med osebjem, ki je zadolženo za delo s slovenskimi šolami v Posameznih odsekih in službah ter obstoj osebe, ki je za to koordinacijo odgovorna. Ta oseba bi morala imeti položaj odgovornega za odsek * (člen 11, 5. odstavek).
‘•5. Poleg osebja, ki obvlada italijanščino in slovenščino, o-menjenega v točkah 2.1. in 2-2. bo brez dvoma potreben še vsaj en tolmač - prevajalec iz sledečih razlogov:
O inštitut ob meji z državo z drugačnim šolskim ustrojem si ne more privoščiti kakršnegakoli zapiranja do te stvarnosti. Zato je, mimo potreb slovenskih šol, nujno, da ima inštitut tolmača za slovenski jfzik, da bo mogoče seznanjati italijanske koristnike z dogajanjem med Slovenci na področju, za katero je inštitut Pristojen.
b)	istočasno bi bilo primerno, da bi inštitut s posredovanjem dosežkov raziskovanja na področju šolstva prispeval h Poznavanju italijanske stvarnosti v Jugoslaviji.
c)	inštitut bo potreboval pre-vajalca za tekočo korespondenco s slovenskimi koristniki in sodelavci.
3. DELOVANJE Pri svoji dejavnosti v prid slovenske šole naj se inštitut drži načela o enotnosti slovenskega kulturnega prostora, kar predpostavlja najširšo pedagoško didaktično avtonomijo slovenske šole in z njo pove-31	Prizadevanj.
' • Dejavnost inštituta bi mora-*a med drugim težiti za tem, da išče najboljše poti za širjenje poznavanja slovenskega Jezika in kulture med italijanskim prebivalstvom dežele in s tem medsebojnega spoznanja in razumevanja Italija-
3 2 p°^ 'n S*ovencev'
■ fri svoji dejavnosti se bo in-stilut moral posluževati tudi slovenskih sodelavcev (člen n?, 8 odstavek), pri čemer bi bl|o treba posebej poskrbeti odstranitev zaprek (vprašaje zaposlovanja tuje de-‘°vne sile, valutni predpisi v *yezi s plačevanjem le-te) za sodelovanje Slovencev iz Jugoslavije, Avstrije in drugih 3 3 »e?el-
mštitut mora sodelovati po-*b8 s slovenskimi šolami, dru-ustanovami in založba-^	"h, ki imajo sedež v Italiji,
.................
v POPRAVEK
»naročilu o poimenovanju se-Kari t *°le po jezikostovcu dr. ljm;„u Sirčki,ju. se je vrinila ne-ifniš "skarska napaka pri pri-ria u. >*kadein.skega kiparja, avto-Kam/.	1 it>vcga doprsnega kipa.
pj,. .»to Anton Sigulin je bilo zaprt,.'’0 Cigulin. Prizadetemu in Celjem so opravičujemo.
tudi s slovenskimi šolami, univerzami, univerzitetnimi in drugimi raziskovalnimi inštituti, društvi, ustanovami, založbami in vladnimi organi v Jugoslaviji.
3.4.	Ob izvajanju reform na področju šolstva naj inštitut posebej stimulira razvojno raziskovanje, ki naj omogoči prilagoditev splošnih smernic potrebam slovenske šole.
Med nedeljskim družabnim sreč anjem bivših tržaških aktivistov v Mali dvorani Kulturnega doma
Spodbudo nam je dalo prvo srečanje aktivistov, ki je bilo v tej dvorani 26.10.1974. Srečanje je izzvenelo zares manifestativno in smo ugotovili, kako je pri naših ljudeh še vedno, živa misel na čast, ko smo se borili za osvoboditev.
V	naslednjem letu smo priredili dva spominska izleta: v maju smo obiskali Gonars in Beneško Slovenijo, v juniju pa Begunje.
V	decembru leta 1975 smo proslavili v tej dvorani 30-letnico osvoboditve: tudi tedaj je bil o-bisk izredno dober.
V	marcu leta 1976 smo priredili >1T. Qregorčl4evi- dvorani proslavo
8. marca za bivše aktivistke.
.................»•»■■■■■••lini............n.,.,,...........
OB NEDELJSKEM SREČANJU BIVŠIH AKTIVISTOV OF NA TRŽAŠKEM
Ohranjanje tradicij osvobodilnega boja
V petih letih obstoja je pripravljalni odbor priredil celo vrsto srečanj, predavanj, izletov in drugih manifestacij - Važnost zbiranja gradiva za zgodovino narodnoosvobodilnega gibanja pri nas
Preteklo nedeljo je bilo v mali dvorani Kulturnega doma srečanje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem, o čemer smo v našem dnevniku že poročali. Na srečanju je bil govor o dosedanjem delovanju pripravljalnega odbora aktivistov, ki je bil ustanovljen že leta 1974 z namenom, da ohranja tovariške vezi med bivšimi aktivisti, da organizira srečanja, izlete, predavanja in vse tiste manifestacije, ki naj ohranjajo med našim ljudstvom borbeno tradicijo 'narodnoosvobodilnega boja. o dosedanjem delovanju je podala na nedeljskem srečanju obširno poročilo Anica Udovič, iz katerega povzemamo naslednje podatke:
Junija meseca leta 1976 smo priredili množični izlet v Ljubljano in na Rašico. To je bil za nas pravi dogodek. Udeležilo se ga je okrog 300 aktivistov iz mesta in okolice. Ob tej priložnosti smo bili sprejeti v skupščini, kjer smo se srečali z vodilnimi tovariši, ki so med nami delovali med NOB.
Aprila meseca leta 1977 smo priredili srečanje aktivistov-tiska-rjev v Borštu. To srečanje je bilo izredno zanimivo, ker so bili prisotni preživeli tovariši, ki so delovali v ilegalni tiskarni »Morje*. Poleg hiše, kjer je tiskarna delovala, smo si ogledali tudi kraj, kjer se je Komanda mesta Trst sestala na posvetovanje zadnje dni aprila leta 1945 in spre-
• MOJ ODGOVOR KNJIGI DUŠANA KERMAUNERJA
(Nadaljevanje s 6. strani)
«o drugem slovenskem, delavsko-revolucionamem taboru*. Vendar na osnovi iz konteksta iztrganih citatov dejansko oceni (obsodi) vse moje delo; ob teh citatih pa obsežno in nadrobno razpravlja o posameznem pojavu, ki je zanj »temeljni*, ne da bi obenem upošteval druge enakovredne pojave tistega časa, ki so neposredno povezani z obravnavano problematiko, npr. fašizem.
3.	Kermauner podcenjuje dokumentarne vire, posebej pa spominske (Regent, Golouh), katerim predpisuje kaj in kako bi se morali spominjati. Sam uporablja predvsem ali izključno časopisne vire in to glasila »narodnjaških meščanskih* strank, ki so mu poleg socialističnega Dela pač edina dostopna. Na osnov' teh virov narodnjaškega izvora, spodbija o-pise, podatke in zaključke, ki slone na dokumentih, spominskih in časopisnih virih vseh barv (prim. poglavje o stavki). Ni toliko pomembno dejstvo, da dokumentov nima na voljo ali jih ne pozna, kolikor dejstvo, da odreka drugim upravičenost, da jih uporabljajo (tudi »pretirano ožemajo*) in jim po njegovem celo nasedajo. Drugje, ko gre za dokumentacijo, ki ustreza njegovim tezam, se mu zdi, da je »tendenciozno* povzeta, nakar z daljšimi povzetki istih virov poskuša dokazati nekaj drugega. To daje vtis, da mu hodi narobe vse, kar utegne na novo osvetliti ali prevrednotiti njegova, že pred leti zakoličena stališča in vse, kar utegne postaviti v novo luč narodno gibanje. Merila, ki jih uporablja, veljajo samo za utemeljitev njegovih stališč, drugim pa ne dopušča niti subjektivnega spominjanja, kaj šele mišljenja (tudi njegovo je lahko le subjektivno), pač pa predpisuje, kako je treba kaj interpretirati.
4.	Naslov knjige »Temeljni problemi primorske politične zgodovine* (zlasti v letih 1918-1921) ne ustreza vsebini: L ker niso v njej vsi temeljni problemi primorske politične zgodovine; 2, ker ne obravnava celotnega primorskega ozemlja, marveč le Trst in 3. ker podatek v oklepaj' (»rtasti v letih 1918-1919») kaže. kakor da so v knjigi obravnavani tudi problemi iz drugih razdobij. Temeljni problemi primorske politične zgodovine v celem dvajsetletju pod Italijo so po mojem mišljenju naslednji: okupacijski režim, pozneje fašistični, s voj tipično raz-narodnovalno politiko: odpor slovenske nacionalne skupnosti do raznaroditve: razredni boj v odnosu do nacionalnega odpora. Ko £re za .iacionalno manjšino, ki ji je namenjena raznaroditev oz. eliminacija, je temeljno vprašanje
bitka za obstoj te manjšine, brez katere tudi razredna bitka nima podlage: zato se KPI na nacionalno mešanem območju nenehoma ukvarja s tem vprašanjem. Res pa je, da je v prvih povojnih letih v ospredju razredni boj (tudi v mojih delih je), toda to problematiko in razdobje gledati ločeno od enakovrednih problemov in naslednjih razdobij vsebuje nevarnost poenostavljanja in abstraktnosti. Menim namreč, da je le z upoštevanje vseh delujočih silnic in nadaljnjega dogajanja, ne samo v dvajsetletju pod fašizmom in v NOB, marveč tudi dandanašnjega dogajanja glede Slovencev v Italiji, treba presojati dogajanje v prvih povojnih letih in s tega vidika tudi revidirati nekatera prvotna stališča. Zato se danes, po dodatnih novih raziskavah, sama najbolje zavedam pomanjkljivosti dela. ki je bilo opravljeno pred desetimi leti po takratnih možnostih, zato bi bila samo hvaležna za vsakršna dobronamerno in konstruktimo kritiko.
jela vse potrebno za vstajo.
V	maju istega leta smo priredili izlet na Bač in Knežak s komemoracijo ob 35. obletnici u-smrtitve narodnega heroja Toneta Tomšiča. Ob tej priložnosti smo obiskali tudi Lipo, ki so jo Nemci leta 1944 popolnoma požgali.
12. junija 1977 smo priredili izlet v Kumrovec in na Stubijsko polje.
V	septembru istega leta smo priredili dvodnevni izlet na Rab. Na taboriščnem pokopališču smo se poklonili žrtvam z vencem, petjem in recitacijami.
V	novembru leta 1977 smo i-meli srečanje aktivistov, ki so doživeli v Trstu veliki aretacijski val v jeseni leta 1944, ko so Col-lottijeve tolpe v velikem obsegu vdrle v naše vrste.
Od 23. do 25, aprila 1978 smo priredili izlet v Bosno ih Hercegovino. Obiskali smo kraje, kjer se je odvijala ena najslavnejših strani naše zgodovine. Na ta izlet smo povabili mladinsko delegacijo iz Trsta in Gorice. S tem smo želeli, ustvarjti povezavo med starejšim rodom, ki se je boril v narodnoosvobodilnem boju, in mladimi, da bodo tradicije in i-deale naše dolgoletne borbe cenili in po potrebi tudi branili.
Maja meseca lanskega leta smo se pridružili z enim avtobusom naših aktivistov množičnemu izletu v Pliberk na Koroško k obnovljenemu spomeniku, ki so ga nacifašisti oskrunili in razdejali.
9.7.1978 smo organizirat srečanje aktivistk, ki so za časa NOB delovale v Tržaškem okrožju. Namen srečanja je bil, da bi iz pričevanj tovarišic zbirali gradivo za zgodovino ženske organizacije. Srečanje je bilo v prostorih in pod okriljem Odseka za zgodovino pri NšK. To srečanje ni bilo samo prijetno, bilo je tudi zelo pozitivno, ker se tovarišice prijavljajo na razgovore pri Odseku za zgodovino. Želeli pa bi, da vsi tisti aktivisti, ki tega še niso storili, da svoje spomine opišejo ali se prijavijo na razgovor v Odsek za zgodovino ter da dajo na razpolago dokumente ali podatke, ki bodo služili pri zbiranju tega pomembnega zgodovinskega gradiva, kajti neprecenljiva škoda bi bila, če bi dogodki iz naše polpretekle zgodovine ostali nenapisani.
Naj omenim, da se naš odbor in naši aktivisti pridružujejo vsem manifestacijam in prireditvam, ki
jih prirejajo politične in borčevske organizacije. V preteklem letu, ko je fašistična tolpa oskrunila in razdejala spomenik bazoviških junakov, so se tudi člani našega odbora uvrstili med častno stražo, ki so jo organizirale naše politične in kulturne ustanove.
Sindikati šolnikov o otroških vrtcih
Deželno vodstvo sindikatov šolnikov CGIL, CISL in UIL je zahtevalo, naj dežela takoj posreduje za rešitev problemov, ki so izšli iz prehoda na državne pristojnosti otroških vrtcev, ki so prej delovali pod okriljem razpuščene u-stanove Onairc. Sindikati so se zavzeli, da bi krajevnim ustanovam namenili ustrezna sredstva za izpopolnitev organikov in za postopno zamenjavo osebja.
PRIB ZADNJO ABONMAJSKO PREDSTAVO SSC
«Ivan Vasiljevič» Mihaila Bulgakova z režiserjem Zvonetom Šedlbauerjem
Razgovor z režiserjem o delu in o tržaškem slovenskem teatru
V Kulturnem domu v Trstu potekajo vaje za zadnjo abonmajsko predstavo letošnje sezone. To je delo Mihaila Bulgakova »Ivan Vasiljevič*, ki ga tržaški ansambel študira pod režijskim vodstvom Zvoneta Šedlbauerja.
Zvone Šedlbauer je v tržaškem gledališkem ambientu že znan, saj je pred nekaj leti uspešno zrežiral Wedekindovo »Pomladno prebujenje*. Trenutno je Šedlbauer predavatelj na ljubljanski akademiji, sicer pa se posveča izključno gledališki dejavnosti. V Ljubljani je doslej vodil eksperimentalno gledališče Glej, pred dnevi pa je v Novem Sadu sodeloval kot član žirije Sterijine-ga pozorja.
O režiji enega izmed del Mihaila Bulgakova se je Šedlbauer pogovarjal z vodstvom tržaškega gledališča že takoj po predstavitvi »Pomladnega prebujenja*. Bulgakov, njegova gledališka podoba, njegova podoba, izražena skozi predstavo, ga je od zmeraj pritegovala. Pri uprizoritvi del tega sovjetskega airtorja prihaja sicer do mnogih težav. V literaturi je namreč fantastiko njegove podobe lahko izraziti, v gledališču pa nastajajo problemi že v samih odločitvah glede scenografije in kostumografije.
Tekst izvira iz tistega obdobja sovjetske dramske literature, ko je bil ves sovjetski teater razklan na eni strani med tradicijo, ki jo je prinašal sistem psiho-realisti-čnega teatra Stanislavskega in Dančenka, in med novimi prvinami gledališča Mejerholda in Vahtangova na drugi. Nova gledališka stvarnost, ki ponuja razdrobljen, atomiziran teater, teater fragmentov in insertov, teater filmskih podob, se sicer v delu Mihaila Bulgakova ne uveljavlja še popolnoma, vendar se tu v nekem smislu že opaža nagnjenost k novi dramaturgiji.
Kaj pa meni režiser o delu samem, kakšen je njegov pogled na «Ivana Vasiljeviča*?
«Glavna značilnost tega dela je fantastika, fantastičen prehod iz tedanje realnosti daleč tja v obdobje Ivana Groznega. Vsa ta na videz burkaška in lahkotna tematika, ki tako zelo spominja na svet pravljic in domišljije, in avtorjev način izražanja pa se predstavljata kot metafora vse bolj resnih, sivih in težkih razmer. V
lec tedanjega časa ali današnjih dni, soočati z birokratskimi, administrativnimi in državnimi pritiski. Očitno gre tu za satiro na birokracijo in za odnos intelektualca, bohema, umetnika ali v skrajnem primeru malega, povprečnega sovjetskega človeka, v prenesenem pomenu pa slehernika, do vseh omenjenih pritiskov in do uveljavitve moči nekaterih posameznikov. To je tista dvojnost, ki ustvarja problematiko teksta, to je tisti stimulativni impulz, ki naj bi ga predstava nudila tudi v tej tržaški uprizoritvi.*
Režiserja smo končno vprašali še o njegovem delu v okviru tržaškega gledališkega ansambla. In
Režiser Zvone Šedlbauer
o tem je Zvone Šedlbauer takole povedal:
*Na tržaško gledališče sem čustveno vezan vse od takrat, ko sem tu režiral Pomladno prebujenje. Rad delam s tržaškim ansamblom, ker je eden od redkih, ki pri delu sodeluje v pravem pomenu besede; člani ansambla so iz različnih1 razlogov, predvsem pa iz narodno-eksistenčnih, med seboj povezani in vztrajno ndržijo skupaj*, kar. je v slovenskih gledališčih že prava redkost. Vse bolj se danes javljata igralski individualizem in svojevoljnost, ki zaustavljata ali celo onemogočata dobro leamsko delo. V tržaškem gledališču pa si lahko ustvarimo pogoje za tako delo, zato mi je v posebno veselje, da lahko delam s kolektivom tega teatra. Mislim, da je nekaterim igralcem, in tu bi v prvi vrsti o-
menil Stojana Coljo, naložena velika odgovornost. Colja se tu sooča z neko večjo nalogo in prepričan sem, da jo bo dobro opravil. Ob njem nastopajo še drugi izkušeni igralci, kot so Stanislava Bonisegna, Zlata Rodošek, Bogdana Bratuž, Stane Starešinič, Anton Petje. Adrijan Rustja, Linij Bogateč, Alojz Milič, Silvij Kobal, Jožko Lukes in Aleš Valič.*
In še je dodal:
»V veliko veselje mi je bilo tudi delo z Marijo Vidau, ki sem jo imel ob sebi kot sodelavko delavnic tržaškega teatra, sedaj pa je prvič sodelovala z menoj kot avtor kostumov.*
Sceno je zasnoval inž. Niko Matul iz Ljubljane. Glasbena oprema predstave je delo Ivana Meše.
Franka Fcrletič
Pripovedna...
(Nadaljevanje s 5. strani)
nemške okupacije na Gorenjskem, kjer je narodnoosvobodilno gibanje beležilo kljub vsem težavam in pritiskom okupatorja velike uspehe in zgledno predanost gorenjskih ljudi svobodi in boju za njo.
V Epilogu avtorica tako-le zaključuje svojo zgodbo o Anči: »Ob dnu Udinboršta pod vrbo žalujko počivajo tisti, ki so našli smrt v tem zadnjem boju. Med njimi je pogumno dekle. Dobra domača zemlja pokriva tisto, kar je ostalo od mladega hrepenenja po sreči, ljubezni, po toplem domu, po svobodni domovini.
Nemški list Karavvankenbote, ki je izhajal tudi v slovenskem jeziku, je prinesr'. bahav razglas, da so uničili tolpo banditov, med njimi tudi zloglasnega banditskega vodjo in šestnajstletno podivjano krvoločno gošarko. Med ljudi pa je prišel glas, da so Nemci med seboj z velikim spoštovanjem govorili o pogumu te mlade deklice in da e. i jo postavljali lastnim vojakom za zgled.
Toda ušteli so se, ko so mislili, da so odpor zatrli. Krvavo seme je pognalo na tisoče cvetov: partizanska vojska je rastla in še tri leta tolkla sovražnike ter jim zadajala vedno večje izgube. Osvobajala je kos za kosom domače zemlje in jo končno skupaj z zavezniki povsem osvobodila.*
Knjigo je izdala založba »Borec* iz Ljubljane v opremi Ernesta Krnaiča.
teh razmerah se mora intelektualec, pa naj si'6o to intelektua-
...^>»l'|")(.."»'..U»'».'"»'»".I»»'|'»   M.I.......II......   .KUKI.MIMI.|»»»<>.».»»»»».»»>» .»»».Mlin    11.11|. . II.. ....||. U. .     
Prvomajski miting na Proseku - Kontovelu v znamenju prerojenega prosvetnega dela
V priredbi domačega prosvetnega društva so sodelovale vse komponente vaškega življenja s priznanja vredno zavzetostjo in uspešnostjo
Prvomajski miting v Kulturnem domu Prosek - Kontovel, ki ga je na predvečer praznika dela priredilo domače Prosvetno društvo, je jasno dokazal, da doživljata v tem času Prosek in Kontovel pravi kulturni in prosvetni preporod. Prve znake oživitve kulturnega življenja v obeh vaseh je bilo o-paziti že med letošnjo Prešernovo proslavo in na proseškem koncertu tradicionalne revije Primorska poje, ki je bila letos prvič na Proseku, v vsej svoji širini, po številčnosti nastopajočih in po kakovosti pripravljenega programa, pa je prišla na dan prav na ponedeljkovem mitingu, na katerem so praktično sodelovale vse komponente vaškega življenja.
0B 30-LETNICI PRVIH DEMOKRATIČNIH VOLITEV V DOLINI
Srečanje občinskih upraviteljev v Prosvetnem domu v Rimanjih
Srečanju so prisostvovali tudi gostje iz pobratene občine Kočevje, ki so pripravili kratek kulturni program
Med proslave obletnice osvoboditve in praznika dela, ki nas opozarjajo na velike boje delavskega razreda, se vključuje tudi srečanje vseh dosedanjih upraviteljev dolinske občine ob 30-let-nici prvih demokratičnih volitev po 2. svetovni vojni. Srečanje je priredila občina Dolina v sodelovanju s PD «Slavec» v Prosvetnem domu v Ricmanjih prejšnji torek.	,
Župan Edvin Švab je v pozdraven nagovoru poudaril namen srečanja in se dotaknil važnejših zgodovinskih dogodkov, ki jih je generacija povojnih upraviteljev doživela: od 1. svetovne vojne do revolucije v Rusiji in nastanka prve socialistične drža ve, od fašizma do NOB, od STO in tedanje hladne vdjpe do dode litve Tržaškega ozemlja Italiji in do osimskih sporazumov. Analiziral je tudi delovanje uprave, ki se je vedno zavzemala za pra vične življenjske pogoje svojih ob-
čanov, za pravice Slovencev in sožitje med narodi. Švab je zaključil s pozivom vsem občanom, naj aktivno sodelujejo pri upravljanju občine in z vabilom, naj ne nasedajo nezadovoljstvu, ki ga podpihuje sedanje lokalno avtonomistično gibanje v Trstu.
Na koncu uradnega srečanja je pozdravil prisotne predsednik skupščine iz pobratene občine Kočevje inž. Savo Vovk in med drugim poudaril skupne značilnosti obeh občin v visokem življenjskem davku svojih občanov v NOB. Občini po tej poti nadaljujeta, ko se zavzemata za sodelovanje, bratstvo med narodi, samoupravljanje, blaginjo.
Bivši dolinski župan Dušan Lo-vriha pa se je spomnil na težke čase upravljanja v povojni dobi, ko je bila občina popolnoma na tleh z dvema požganima vasema. Upravitelji sb bili vsi preprosti ljudje brez vsakršne upravne iz-
kušnje. In vendar z vztrajnostjo in delom, je zaključil, smo prišli do današnjih dni, ko občina o-premlja vsako vas z objekti, ki služijo za socialno in kulturno-prosvetno dejavnost.
V krajšem kulturnem sporedu so nastopali mladi glasbeniki iz Kočevja, ki so se srečali z mlajšimi odborniki PD »Slavec* že v zgodnjih popoldanskih urah. Mladinci so pospremili svoje goste na ogled dolinske občine in v Rižarno.
Gostje iz Kočevja so nudili prisotnim nekaj več kot pol ure glasbenega užitka. Predstavili so se mladi, a že uveljavljeni harmonikar Bojan Kovač, ki je izvajal klasične motive, in nonet Vitra v sestavi dijakinj kočevske gi mhazije, ki so pod vodstvom prof. Bernarde Kogovšek občutljivo podale pesmi raznih avtorjev. Spored je napovedovala Darija Škerjanc,
(ek)
Velika zasluga, da sta se Prosek in Kontovel izvlekla iz kulturnega mrtvila, ki je vladalo v obeh vaseh še do pred kratkim, gre prav Prosečanom in Konto-velcem samim. Pri tem je seveda odločujoče vplival odkup bivše kinodvorane, ki služi sedaj za razne kulturne prireditve. Poleg tega pa se je celotno družbeno življenje v obeh vaseh poživilo, razširilo in obogatilo. Jeseni so mladinci ustanovili Mladinski krožek, ustanovil se je otroški pevski zbor, v katerem poje 50 mladih grl, ponovno se je ustanovila taborniška družina, godba na pihala je začela glasbeni tečaj za mladino, da bi tako pomladila svoje vrste, pevski zbor je pridobil novega dirigenta. Vse to je pripomoglo, da sta Prosek in Kontovel spet kulturno zaživela, verjetno bistvenega pomena za tak nesluten razmah v tako kratkem času pa je bila reorganizacija prosvetnega društva. Prosvetno društvo se je okrepilo z nekaterimi novimi člani in je res zadobilo vlogo koordinatorja in usmerjevalca vseh vaških prireditev.
Prav v tej luči moramo gledati na ponedeljkov prvomajski miting, saj je predstavljal kronanje vseh dotedanjih naporov v vseh vaških organizacijah.
O veličini prireditve nam zgovorno pričata dve številki: na mitingu je nastopilo ali sodelovalo pri organizaciji 200 ljudi, od najmlajših pevcev in tabornikov do starejših vaščanov: prireditev pa si je ogledalo skoraj 600 vaščanov, tako da je bila dvorana Kulturnega doma natrpana do zadnjega kotička. Poleg tega ne smemo pozabiti na kvaliteten in izredno pripravljen program ki so ga povezovali zvoki kitare Igorja Starca, recitacije članov Amaterskega odra »Jaka Štoka* in uspešno kramljanje in napovedovanje Bruha Rupla. V celotni prireditvi ni bilo lukenj in premorov, nasprotno, v nekaterih primerih — eden izmed takih je bil vstop godbe na pihala — je dogajanje na odru prav presenetilo občinstvo in izzvalo navdušen aplavz.
Prvomajski miting bi se moral začeti s kresom na Vejni in s taborniškim ognjem v Mandriji, vrndar sta zaradi slabega vremena oba kresa odpadla. Pač pa so taborniki ored začetkom prireditve stražili spomenika padlim v obeh vaseh.
Prireditev v dvorani Kulturnega doma se je začela z glasbo kita-
rista Igorja Starca, ki je spremljal recitaciji Zvonke Rupel in vse ostale recitacije. Ko se je zavesa odprla, je bi! na odru že pripravljen otroški pevski zbor, ki je pod vodstvom Erike Briščik zapel ob spremljavi harmonikarskega ansambla Loredane Kočevar pesmi »Naša pesem* in »Ko prispe pomlad*.
Po nastopu najmlajših je spregovorila članica Mladinskega krožka Marina Grilanc, ki je poudarila pomen prireditve, saj je bilo letos prvič, da so Prosečani in Kontovelci tako organizirano proslavili praznik dela. Med svojim govorom se je spomnila vseh borcev, ki so darovali svoja življenja za našo svobodo in omenila kontovelskega rojaka Ivana Regenta, po katerem zahtevajo vaščani naj se poimenuje osnovna šola. »Naša dolžnost je, da še naprej enotno in s skupnimi močmi zahtevamo, da dobi šola ime po osebnosti, ki so jo izbrali vaščani, dolžnost države pa je, da upošteva in ustreže tem zahtevam*, je med drugim dejala Marina Grilanc.
Recitaciji Daria Rupla in Nives Ukmar sta naznanila nastop pevskega zbora Vasilij Mirk. Domači pevci so pod vodstvom Evgena Prinčiča zapeli štiri pesmi, ob zadnji — «Na juriš* — pa je navdušenje v dvorani bilo pristni izraz skupnega podoživljanja. Pevci so morali pesem seveda ponoviti.
Pred nastopom godbe na pihala s Proseka je Bruno Rupel seznanil vaščane z akcijo za pomoč Črni gori, ki jo je izvedo Prosvetno društvo. V nekaj dneh so v Soščevi hiši zbrali kar 3.872.500 lir česar ni ob začetku akcije nihče pričakoval.
Prosešisa godba, ki jo vodi Slavko Lukša, je zaigrala po recitacijah Zvonke Rupel in Pavle Starc, v njenih vrstah pa je tokrat opravilo svoj krstni nastop sedem novih mladih članov. Godba je tudi zaključila prvomajski miting z »Internacionalo*.
Prireditev v dvorani je imela svoje logično nadaljevanje v prvomajskem sprevodu do obeh spomenikov padlim na Proseku in na Kontovelu in polaganju vencev. Godbi na pihala, ki je igrala na čelu sprevoda, so sledili predstavniki vseh vaških organizacij in velika množica vaščanov, ob spomenikih pa so stali na straži taborniki.
S svojo množično prisotnostjo na
prireditvi in v prvomajskem sprevodu so Prosečani in Kontovelci izpričani svojo predanost idealom, ki izhajajo iz praznika dela in boja za svobodo in — kot je ob koncu svojega govora dejala Marina Grilanc — to praznovanje gotovo ne bo zadnje. Kulturni in prosvetni delavci s Proseka in Kontovela se namreč že pripravljajo za proslavitev 35-obletniee smrti talcev, ki so jih nacifašisti umorili na proseški železniški postaji.	(m. g.)
Za dvojezične kažipote na zahodnem Krasu
Te dni se je na Proseku sestal rajonski svet za zahodni Kras, ki je uvodoma na predlog predsednika Štoke izrekel solidarnost od potresa prizadetemu prebivalstvu črne gore. Nato je stekla razprava o postavitvi dvojezičnih tablic pred vhodom na Prosek, Križ in Kontovel, saj, kot je znano, so, razen nekaterih izjem, te tablice samo v italijanščini. V tem smislu je svet soglasno sprejel sklep, da se pošlje^ županu, odbornikom in vsem načelnikom svetovalskih skupin pismo s prošnjo, da se čimprej postavijo dvojezičn tablice prej vhodom v omenjene vasi. Nato je rajonski svet začel zanynivo razpravo o problematiki uporabe jusarskih zemljišč, ki pa jo bo po dobil v eni izmed prihodi.iih sej, potem ko bo o zadevi razpravljala urbanistična komisija.	d. T.
Vprašanje pokojnin emigrantov, ki se vrnejo iz Avstralije
Podtajništvo ministrstva za zunanje zadeve je odgovorilo na vprašanje, ki ga je vložila sen. Gerb-čeva o priznanju pokojnin tistim emigrantom, ki so se po dolgi delovni dobi in bivanju v Avstraliji, vrnili v Italijo. Podtajništvo odgovarja, da v tem pogledu ni še prišlo do sporazuma z avstralskimi oblastmi, ker sta si oba sistema socialnega skrbstva in zavarovanja precej različna. V zadnjem času pa se obeta, da bodo v Avstraliji spremenili sistem izplačevanja pokojnin, zaradi česar je možno, da bo v kratkem 'ahko prišlo do rešitv* tega problema.
OB PETINDVAJSETLETNICI TABORNIŠKE ORGANIZACIJE
Predhodniki taborništva in njihova vloga pri nas
Ob razpustu slovenskih društev se je delovanje umaknilo v ilegalo
Mladinski izlet v Povir 15. aprila 1928. S križci so označeni Marušič in Bidovec v ospredju, Miloš zadaj
m.
Iz ohranjenih takratnih virov u-gotovimo, da je na pr. rojansko mladinsko društvo Zarja v dveh jesenskih mesecih 1926 priredilo tri izlete. Isto leto je mladinsko društvo Šparta v Škednju priredilo v šestih mesecih 12 izletov, med tem ko so svetoivanski mladinci priredili v devetih mesecih 15 izletov.
Fašistični pritisk, šikane in druge nevšečnosti, pa tudi že prvi razpusti društev so napovedovali hujše čase. V zvezi s tem nam je zanimiv doslej širši javnosti še neznan detajl. Leta 1926 je bil tajnik Zveze mladinskih društev Andrej Šavli, učitelj na šentjakobski zasebni šoli. Glejmo kaj poroča:
«Pričakovali smo dekret o razpustitvi mladinskih društev in razmišljali, kako bi obšli fašistični zakon ter ohranili vsaj kak nadomestek za dosedanja društva. Padla je misel, da bi naša mladinska društva postavila na skavtsko podlago, ker smo domnevali, da se mednarodne skavtske organiza-
cije fašizem ne bo lotil. Ko sem ; v poletju 1926 mudil v Ljubljani, sem se posvetoval o tem s tov. Pavlom Kunavrom, a brezuspešno. On je odklanjal možnost, da bi se mogla mladina, ki ni brezpogojno vdana vladajočemu režimu in državi, vzdržati v skavtski organizaciji, ker je baje med prvimi zapovedi, da mora skavt »ljubiti svojo domovino*. Ne da bi določil širino tega pojma, sem sprevidel, da je skavtska organizacija daleč premalo revolucionarna, da bi nam mogla služiti kot primerna organizacijska osnova.* Še ena domneva mladinskih organizatorjev se je izkazala zmotna. Mussolini ni namreč imel nobenega obzira do mednarodne skavtske organizacije in je razpustil obe veji italijanskega skavtiz-ma: katoliško in laično. Fašizem je monopoliziral vso mladinsko vzgojo v raznih režimskih organizacijah od Balille, Figli della lupa in Avanguardia, do Piccole in Giovani Italiane.
posestniku Blažonu, kjer nam je prijazna gospodinja dovolila tudi souporabo ognjišča, kjer smo si sami kuhali. Taborjenje je trajalo od 2. do 11. julija 1928. Prekratek čas smo s pridom izkoristili z igrami, športnim tekmovanjem, pomočjo Blažonovim pri spravljanju sena in še smo uspeli napraviti nekaj izletov: na Turo, na Plešo, na Debeli vrh in celo na idrijski Javornik, kjer smo noč prespali v Pirnatovi koči.
Ta nepopolni pregled organiziranega dijaškega in mladinskega gibanja na področju potovanj in izletov sem napisal, da si starejši rodovi obudijo spomine, predvsem pa so te vrstice namenjena naši mladini, ki obupno slabo pozna našo preteklost.
Vprašajte na pr. naše športnike, ali vedo, kdaj je v Gorici deloval »Srednješolski nogometni klub Jugoslavija*? Anketi odgovori na to vprašanje bi bili občutno porazni.
Ko ugotavljamo, da nas naši someščani italijanske narodnosti slabo poznajo, se ponavlja misel, da moramo tudi mi sami znati kaj več o sebi, če se hočemo vključevati v akcije medsebojnega spoznavanja. Potrebno je, da se naše dijaštvo in mladina sploh seznanja z našo zgodovino in tradicijami vsaj pasivno, t.j. z branjem primernih knjig in revij. Ne moreš svojemu italijanskemu vrstniku odkriti sedanje in pretekle usode svojega naroda, če sam, razen nekaj gesel, nič ne veš.
Ker pa ni naša zgodovina še povsem raziskana, bi bilo zelo koristno, če bi se več mladine vključilo tudi v raziskovalno delo, da bi mogli osvetliti še doslej nepojasnjene zgodovinske dogodke. Seveda je to resno in odgovorno delo, pri katerem je potrebna točnost. Navajam le dva primera: Bralno in pevsko društvo «Valentin Vodnik* je bilo ustanovljeno 23. marca 1879. Ne vem zakaj se druži
Naslovna stran izkaznice Počitniške zveze
ta jubilej s proslavljanjem obletnice dolinskega tabora (27. oktober 1878)? Prav tako je zgrešeno navajati kot ustanovitev tržaške taborniške organizacije datum 24. maj 1954, ko je bil ustanovljen Rod modrega vala. Ta je bil ustanovljen, ker se je s pojavom Družine Jadranskega delfina (3. februarja) pokazala potreba po skupnem vodstvu z Družino Belih galebov, ki je bila ustanovljena že 18. decembra 1953. Torej je ta ustanovni datum ob prvem pojavu taborniške organizacije v Trstu.
Omenjam ta dva primera le zato, ker imamo mnoge izkušnje, kako se razni napačni datumi in celo letnice prepisujejo kasneje iz ene objave v drugo, in je potem napako težko popraviti. Sam sem leta 1945 sodeloval pri proslavi »stoletnice* šole v Križu, četudi smo kasneje ugotovili, da je kriška šola delovala vsaj 37 let prej (Glej Jadranski koledar 1979 stran 169).
Za zgornji pregled sem črpal vire iz:
Prosvetnega zbornika 1868-1968 (SPZ), iz knjige Janeza Strgarja Oris zgodovine počitniške zveze Slovenije, Članske izkaznice Počitniške zveze jugoslovanske dijaške omladine iz Italije — leto 1921, Arhiva Odseka za zgodovino pri NšK, Državnega arhiva v Trstu in osebnih spominov.
DRAGO PAHOR
iiiiuiititiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHimiiinutifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiimn
OB TRADICIONALNI DOLINSKI «MAJENCI»
Letos dve res bogati
9	g "' "ir;
umetnostni razstavi
Dela breških umetnikov bodo na ogled do torka zvečer
■ lllltllllfltlllllllllllllllllllllllllltltlllllllMIHIIIIIIIIIIII
Stari primorski učitelji se sestanejo v Postojni
Starejši primorski učitelji smo se že večkrat srečali, med tem kar trikrat v Ljubljani, a vedno zadnjo soboto v maju. Za letos je bilo določeno, da se bomo na tem tradicionalnem sestanku našli v Postojni, kamor lažje prispejo tudi primorski kolegi iz zamejstva.
Letošnje srečanje, ki bo 26. maja. bo posvečeno učiteljem — o-semdesetletnikom, ki jih je kar precej. Eden teh je tudi znani član Tržaškega partizanskega pevskega zbora — Miro Preši iz Bazovice. Njemu je bilo rečeno, naj bi zbral vse osemdesetletnike, ki žive na Tržaškem in Goriškem in morda še kje po Italiji.
Naša dolžnost je. da počastimo bivše učitelje - veterane iz Slovenskega primorja, ki so kljubovali faštičnemu pritisku vse od leta 1921 dalje. Niso klonili, čeprav so bili premeščeni v notranjost Italije ali so se pred fašizmom odpravili v svet, v pretežni večini v Jugoslavijo. Njihova narodna vzgoja in njihova ljubezen do materinega jezika in do svojega naroda je bila tolikšna, da so jo vcepili, da so jo prenesli na slehernega primorskega človeka,
Za zbirno mesto smo tokrat izbrali Postojno tudi za to. ker ie Postojna zadnja leta postala nekakšna prestolnica Krasa in ima več zgodovinskih zanimivosti. Za konec velja poziv vsem upokojenim učiteljem in profesorjem, da se 26. maja dobimo v Postojni.
Za pripravljalni odbor Stanko Skočir
Z razpustom vseh slovenskih društev v letu 1927 pa ni zamrlo naše mladinsko prosvetno delo, le v ilegalo se je umaknilo. To dobo je dokaj temeljito proučil Milan Bolčič v svoji razpravi »Prosvetno delo v ilegali od leta 1927 do velikih aretacij*, objavljeni v Prosvetnem zborniku 1868-1968 na straneh od 227 do 248. Prav v tej dobi se je izletništvo med mladimi še bolj razvilo, a ker je v ilegali bilo razkropljeno v razne skupine in klape, je mogel Bolčič omeniti le tiste izlete, ki se jih je sam udeležil ali jih je povzel iz žal preredkih spominskih člankov. Menim, da bi se pregled ilegalnega izletništva iz te dobe mogel še spopolniti. Potrebno bi bilo le, da bi vsi, ki gotovo radi obujajo spomine na svoja mlada leta, pobrskali med starimi fotografijami in drugimi spominskimi predmeti in bi ob zapisanih datumih, ciljih in udeležbi izletov vsaj delno dopolnili seznam takratnega izletništva. Tako mi je album s slikami priklical v spomin izlete, ki sem jih priredil s svojimi učenci s šentjakobske šole. Dokler so obstajala mladinska društva, je bilo v njih vključeno tudi precej učencev višjih razredov te šole.
Po razpustu društev so bili ti mladinci odtegnjeni tovrstnemu delovanju. Odločil sem se, da eno nedeljo mesečno posvetim svojim učencem, "alco mi album ohranjenih fotografij pove, da smo 22. januarja 1928 priredili izlet na Veliko Gradišče, naslednji mesec (19.11.) na Artviže, 3. aprila v Breg, 21. aprila na Vremšico, ob koncu šolskega leta pa s številnejšo udeležbo na Tinjan.
V počitnicah pa smo z gmotno podporo ravnatelja Andreja Čoka priredili celo desetdnevno »taborjenje* na Nanosu. Četudi nismo i-meli šotorov, smo naše bivanje na nanoški planoti imenovali taborjenje. Namestili smo se na senu pri
Tradicionalna dolinska rmajen-ca» postaja iz leta v leto programsko bolj bogata, in če bo vreme dopuščalo, bo spet pritegnila veliko ljudi, prvenstveno domačinov z Brega, pa tudi meščanov, ki se radi zatekajo na obrobje mesta ob takšnih prireditvah. ln v kulturni okvir, ki se spleta okoli rmajence», spada tudi letošnja dvojna razstava, ki so jo pripravili Dolinčani in Brežani na sploh in ki so jo odprli predsinočnjim. V rTorkli» so pripravili tLikovno razstavo slikarjev iz Brega» in razstavlja na njej več breških slikarjev, v prostorih PD »V. Vodnik* pa je razstava z naslovom «Ustvarjalnost mladih v sliki in besedi» in tu je na ogled občinstvu več del mlajših umetnikov, nadalje so tu razstavljeni posnetki domačega fotografa u-metnika, končno so tu še dela dveh mladih dolinskih pesnikov.
V petek zvečer se je v «Torkli* zbralo veliko domačinov na svečanem odprtju te dvojne razstave. Občinstvo je v razstavo uvedel domačin Boris Pangerc, ki je podčrtal, da je v tTorklh in na sedežu domačega prosvetnega društva razstavljen le del stvaritev breških mladih ustvarjalcev, u-metnikov čopiča in besede, časnikar Franc Udovič pa je orisal trenutno stanje na področju li-
kovnr umetnosti v našem zamejstvu, ki je tako količinsko kot tudi kakovostno bogato in živo, kot je zato bogata tudi ustrezna razstavna dejavnost, saj se razstave vrstijo druga za drugo. Hkrati pa je kritično pripomnil, da se naša likovna dejavnost, posebno pa še razstavnost kaže preveč na obrobju mesta, nimamo pa v središču mesta prave galerije, kot tudi ne nekega likovnega centra, v katerem bi se vedno številnejši mlajši talenti strokovno usposabljali in izpopolnjevali, kar bi bilo zelo potrebno, da bi se še primerneje uveljavili v plemenitem tekmovanju s someščani drugega rodu.
Nato je Sovodenjski nonet nanizal celo vrsto slovenskih in dalmatinskih umetnih pesmi, ki jih je občinstvo z navdušenjem sprejelo. Po končanem svečanem odprtju v (Torkih so se ljudje odpravili v prostore domačega prosvetnega društva, kjer so si ogledali razstavljena dela in prebirali poezije ter se pri izmenjavi mnenj in pri kozarcu belega ustavili v pozen večer, ki ga je dopolnjeval Sovodenjski nonet z vedno novimi in novimi pesmimi.
Letošnja razstava, ki je na veliko višji ravni kot so bile prejšnje, zasluži seveda oceno, vsekakor bo občinstvu na ogled do torka zvečer.
Branko Babič
LJUDJE IN BOJI NA KOZARI
Pričevanje o vstaji in revoluciji 1911 - 1942	^
Tako je orožnikom v Baltine Bare poslal povelje, naj pustijo vlak naprej. Kljub temu pa so orožniki štiri «pelagičevce», najbolj glasne in borbene, med njimi tudi Kasima Hadžiča, aretirali ter odpeljali nazaj v Banjaluko. Vlak pa je nadaljeval pot in ko je prispel v Drvar, ga je sprejela velika množica z gromkimi ovacijami. Skoraj ves Drvar je bil na postaji in manifestiral ob njihovem prihodu. Izoblikoval se je sprevod z zastavo na čelu in krenil proti delavskemu domu. Toda ni šlo brez »častnega" spremstva orožnikov z bajoneti na puškah. Tako so izvedli program ob burnem navdušenju Drvarčanov, ki pa vsi niso mogli v dvorano.
Podobno se je dogajalo v Prijedoru, Tesliču in drugod po Bosanski krajini, kjer je društvo «Pelagič» nastopalo in doživljalo burne manifestacije delavske ter ljudske solidarnosti. V Tesliču se je po prireditvi zbrala na trgu velika množica ljudi in zahtevala govornike. Tako je spontano nastalo politično zborovanje. Komunisti so tako lahko nemoteno govorili množici, saj se orožniki zaradi napetega vzdušja, ki je vladalo v množici, niso upali poseči. Bali so se namreč neredov, do katerih bi prav gotovo
prišlo, če bi posegli vmes. Kasneje so bili le govorniki kaznovani s po nekaj dni zapora.
Komunistična partija se je tako neposredno povezovala z množicami in jih politično mobilizirala proti fašizmu in reakcionarni vladavini bivše Jugoslavije. Njene ideje o bratstvu in enakopravnosti narodov, njena ljudskofrontna politika je dobivala bolj in bolj množično podporo. Na osnovi konkretnih zahtev za reševanje družbenih vprašanj, ki so jih delavske in ljudske množice čutile ter zahtevale njih reševanje, se je z njimi povezovala, se krepila in tako postala pomemben politični dejavnik. Banjaluška partijska organizacija ni poznala večjih zastojev in prekinitev delovanja, kljub občasnim aretacijam in krizam, ki jih je partija doživljala povsod po deželi. To je bilo zelo pomembno za njen razvoj in je omogočalo oblikovanje široke politične linije in usposabljanje za delovanje z množicami. Povezava banjaluške partijske organizacije z zagrebško, kjer je tovariš Tito že v letih 1934-35 uveljavljal novo politiko partije, usmerjeno k množicam in za množice, je delovala pozitivno. Na ta način je prav banjaluška partijska organizacija že zgodaj uvajala Titovo smer v svojem delu. Junija 1934 je organizirala partijsko konferenco, na kateri je predstavnik Pokrajinskega komiteja KPJ iz Zagreba razlagal novo Titovo politiko. S Titovim prihodom na čelo partije je tako ta politika tudi v Banjaluki prišla še močneje do izraza. Banjaluka je tako postala prav gotovo eno najmočnejših partijskih središč v Bosni in Hercegovini.
Po nenadni smrti tedanjega sekretarja mestnega komiteja Mirka Višnjiča* oktobra 1940 sem prevzel njegove dolžnosti. To me je še veliko bolj zaposlovalo in tako sem pretežni del svojega časa posvečal partijskemu delu. V trgovinici svojih staršev sem delal zgolj še formalno, toliko, da sem bil pred policijo krit. Tu pa moram reči, da me starši niso ovirali v mojem partijskem delu. Ne toliko
Nedelja, 6. maja 1979
trst A
8.00,	11.00, 12.00, 14.00 in 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Mali koncert; 10.30 Nediški zvon; 11.05 Mladinski o-der: «Mojca in čudežni naprstnik*;
11.35	Nabožna glasba; 12.15 Ljudje pred mikrofonom; 12.30 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Glasbeni drobiž; 15.00 Nedeljsko popoldne: Šport in glasba — neposredni prenosi iz naših prireditev.
KOPER
7.30,	10.30. 12.30, 13.30 in 20.30 Poročila; 6.00—7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Živela nedelja;
10.15	Orkester in zbor Georges Jouvin; 10:40 Glasba in nasveti;
11.00	Dogodki in odmevi; 11.30 Kirn, svet mladih: 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 14.30 Automobile story; 14.33 Popevke;. 15.00 Stisk roke; 16.15 Poslušam, poslušaš; 16.30 Sosednji
POMAGAJMO ČRNI GORI!
kraji in ljudje; 16.45 Od hiše do hiše, Glasba po željah, Gospodinjski kotiček, Kmetijski nasveti;
17.30	Primorski dnevnik; 17.45 Od hiše do hiše; Programi tedna. Nedeljska reportaža; 18.30 Nedelja na športnih igriščih: 19.30 Crash; 20.30 Športne vesti; 20.40 Plošče; 22.00 Glasba.
RADIO 1
8.00.	10.00, 13.00, 17.00 in 19.00 Poročila; 6.30 Glasba za praznični dan; 8.40 Naša zemlja; 10.20 Itineradio; 11.20 Jaz protagonist;
12.30	Rally; 13.30 H Calderone: glasbeni vložki, beležke, razprave in drugo: 18.05 Pippo Baudo: Stadioquiz; 20.50 «1 Lituani*, lirična drama v 37 dejanjih.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30 in 19.30 Poročila; 6.00 Nekega drugega dne; 9.35 Gino Bramieri: Veliki variete; 11.00—11.35 Alto gradimento; 12.1 j Revival; 12.45 Recital; 13.40 Romanca; 14.30,
17.00,	18.55 V nedeljo z nami;
20.50	Spazio X.
LJUBLJANA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila;
7.30	Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.42 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite tovariši...; 10.05 Kar znaš — to veljaš; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.10 Naši poslušalci čestitajo in. pozdravljajo; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Listi iz notesa;
15.30	Nedeljska reportaža; 15.55 Pri nas doma; 16.20 Gremo v kino; 16.45 Glasba neuvrščenih;
17.05	Popularne operne melodije;
17.50	Zabavna radijska igra; 19.30 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!: 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer.
Ponedeljek, 7. maja 1979
TRST A
7.00.	8.00, 9.00. 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše;
7.45	Pravljica za dobro jutro;
8.05	Četrta dimenzija — slike iz planinskega sveta; 9.05 Dalmatinske pesmi; 9.30 Filološki utrinki;
9.40	Disco mušic; 20.05 Dve lanski zborovski tekmovanji: «Naša pesem* v Mariboru in «Cesare Augusto Seghizzi* v Gorici; 11.00 Današnje branje; 11.35 Radi smo jih poslušali; 12.00 Ribe in morje:
13.15	Slovenski samospevi; 13.30 Socialna problematika; 14.10 Kulturna beležnica; 14.20 Glasbeni pingpong; 16.30 Pravljica v nadaljevanjih; 16.40 Odmev iz Slovenije; 17.05 Mi in glasba; koncert Slovenskega komornega orkestra iz Ljubljane; 17.45 S pesmijo po svetu
KOPER
7.30,	8.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30,	19.30 Poročila; 6.05 Glasba za dobro jutro; 8.32 Orkestri;
9.15	Poje Thelma Houston; 10.10 Življenje v šoli; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih:
11.35	Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Športne vesti; 14.10 Plošče; 14.33 Valček, polka, mazurka; 15.00 Življenje v šoli; 15.40 Popevke; 16.00 Pismo iz...; 16.05 Poslušam, poslušaš; 14.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbeni cock-tail; 18.45 Iz zborovskega arhiva; 19.33 Crash; 20.00 Srečanje z našimi pevci.
RADIO 1
7.00.	8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	17.00, 19.00, 21.00 Poročila;
6.00	— 7.30 Jutranje prebujanje;
9.00	— 10.35 Radio anch’io; 11.30 Glasbeni program z Mino; 12.05 do 13.30 Vi in jaz; 14.05 Glasba; J5.05 Za Evropo; 15.20 Rallv;
15.45	Popoldanska srečanja; 16.40 Mladina in klasična glasba; 17.05 ’9C0 za kulisami; 17.30 Kdo, kako, kje, kdaj?; 19.30 Večerni program.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 16.30. 17.30. 18.30,
19.30	Poročila; 7.05, 7.56, 8.15,
8.45	Nekega drugega dne; 9.32 I misteri di Bologna; 10.12 Pogovor s poslušalci o ženski v današnji družbi; 13.40 Romanca: 15.00,
17.00,	17.15 Pogovor s poslušalci;
17.50	Hit Parade; 18.33 Srečanja in pogovori med mladimi.
LJUBLJANA
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	15.00, 19.00, 21.00 Poročila;
6.50	Dobro jutri otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki;
10.05	Rezervirano za...; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 Pojo amaterski zbori; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
15.30	Od melodije do melodije;
16.00	Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Naša glasbena izročila: 18.25 Zvočni signali; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Fantje treh dolin;
20.00	Kulturni globus.
Nedelja, 6. maja 1979
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
Ponedeljek, 7. maja 1979
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55	Nedeljska srečanja
12.15	Kmetijska oddaja
13.00	DNEVNIK — OB 13. URI
13.30	DNEVNIK 1 - VESTI
13.55	Volilna kronika
14.05	V teku nedelje
14.20	športne vesti
14.30	Disco Ring
15.40	Posvečeno Pucciniju
16.45	Športne vesti
17.45	90. minuta
18.00	«Primite krivca», detektivka
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo
Polčas tekme A lige
20.00	DNEVNIK
20.40	«La commediante venezia-na, priredba
21.55	Športna nedelja
22.55	Pregled sporeda
Ob koncu DNEVNIK, Vremenska slika in Volilna kronika
Drugi kanal
12.30	Risanke
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.35	Ona druga nedelja
15.30	William sem! — TV film
16.00	Pregled sporeda za prihodnji teden
16.15	DNEVNIK 2 — ŠPORT Košarka: ital. prvenstvo
17.45	Komični filmi
18.15	Italijansko nogometno prvenstvo
18.45	DNEVNIK 2 — Gol flash
18.55	Starsky in Hutch — TV film Slepar
19.50	DNEVNIK 2 — Odprti studio
20.00	DNEVNIK 2 — Športne vesti 20.40 *C’era una volta Roma»
Glasbeni program z Lauro Troschel in Pippom Francom, 2. del
21.50	DNEVNIK 2 — Dossier Reportaža «Tri leta po potresu*
22.45	DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
23.00	Volilna kronika
23.10	«XXXin Sagra musicale umbra*
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.35 W. Mankowitz: Dickens iz
10.00	Kinematografski program
12.30	Argumenti
13.00	Knjige
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Volilna kronika
14.10	Jezik za vsakogar: italijanščina
17.00	Tino Cararo pripoveduje
17.10	Mladi in delo
17.50	Povejmi, kako ješ in Kmetijska oddaja
18.20	Argumenti
18.50	Nabožna oddaja
19.20	Vesolje 1999 — TV film Brodolomci, 1. del
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	«Scarface» film, režiral Ho-vard Hawks, Shirley Jones, Stelfla Stevens, Ronnie Ho-vvard itd.
Filmske premiere
22.45	Evropa
Ob koncu DNEVNIK, Vremenska slika in Volilna kronika
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Volilna kronika
13.40	Sto tisoč zakaj
17.00	Risanke
17.05	Gor in dol po Italiji
17.30	Spazio dispari
18.00	Netsilik: i nomadi del ghiac-cio, 6. del
18.30	DNEVNIK 2 - Športna oddaja
18.50	Volilna tribuna
19.05	Dober večer z ...
Rito v cirkusu,
vmes film iz serije Capitan Harlock
Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 — Odprti studio
20.40	Idiot, 3. del
22.00	Volilna tribuna
22.40	Sorgente di vita
Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti in Volilna kronika
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
Londona, TV nadalj.
10.25 Sezamova ulica
11.30	Ljudje in zemlja
12.30	Poročila — Šport 15.55 Katastrofe, dok.
16.20 Stanovati z rastlinami
16.35	Očka, dragi očka, humor
17.00	Športna poročila
17.05	Poje Joan Baez
17.35	Poročila 17.40 Komik, film
19.30	TV DNEVNIK
20.00	D. Sušič: Tale, TV nadalj.
20.50	Konca sveta ni več
21.35	TV DNEVNIK ' ' "
21.50	Zabavno - glasbena oddaja
22.05	športni pregled
22.35	Nogomet: ŽELJEZNIČAR —J' HAJDUK
Koper
17.00	Boks: Evropsko prvenstvo, prenos iz Kolna
19.30 Otroški kotiček; risanke o žolni
20.15 Stičišče
20.35	MOŽ - film
Film sta režirala Nanny Loy in Gianni Puccini. Igrajo: Alberto Sordi, Aurora Bau-tista, Luigi Toši itd.
22.00	Vaterpolo: JUGOSLAVIJA -MADŽARSKA
9.00	- 16.00 TV v šoli
16.20	Kmetijska oddaja
17.20	Poročila
17.25 Vrtec na obisku
17.35	Katastrofe, dok.
18.05	SOZD
18.35	Obzornik
18.45	Mladi za mlade
19.15	Risanka
19.30	TV DNEVNIK
20.00 M. Kranjec - V. Frantar: KATI KUSTEC, drama
21.15	Kulturne diagonale 21.55 Mozaik kratkega filma ■32,10, TV, .DNEVNIK
Koper
19 V) Sfiriiro
20.00	Risanke o krokodilu Hamu
20.15	TV DNEVNIK
20.30	Črni dnevi, 2. del drame
22.00	Boks: Evropsko prvenstvo iz Kolna
Zagreb
18.00	Z besedo in sliko
18.15	Izobraževalna oddaja
20.00	TV drama 21.55 Kulturna oddaja
ŠVICA
19.05	Veliki... Charlie, TV film
20.45	Civilta, dok.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 8. DO 12. MAJA 1979
TOREK, 8. maja LJUBLJANA
16.45	TV v šoli; 17.30 Poročila;
17.35	Zapisi za mlade; 18.05 Mali svet; 18.35 Obzornik; 18.45 Reportaža o Črni gori; 19.15 Risanka;
19.30	TV dnevnik; 20.00 Pomlad se je začela 9. maja, dok.; 20.50 Pogovor z A. Haleyem; 21.15 A. Haley: Korenine, TV nadalj.; 22.00 TV dnevnik.
KOPER
19.30	Odprta meja; 19.50 Stičišče; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Maja z Viharnega otoka, nadalj.; 21.30 Aktualna tema E-vrope; 22 00 Boks; 23.30 Stičišče.
SREDA, 9. maja LJUBLJANA
9.00	- 10.00 TV v šoli; 17.30 Poročila; 17.35 Z besedo in sliko;
17.55	Od slike do slike; 18.20 Ne prezrite; 18.35 Obzornik; 18.45 Od vsakega jutra raste dan; 19.15 Risanka: 19.30 TV dnevnik; 20.00 Film tedna ali športna sreda; Miniature; Dnevnik.
KOPER
18.00	Boks; 19.50 Stičišče; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20 30 Nogomet; 22.00 Dokaj zamotano dekle, film.
ČETRTEK, 10. maja LJUBLJANA
8.55	15.05 TV v šoli; 15 50 Po-
ročila; 15.55 Državno nogometno prvenstvo; 17.50 Gucio in Cezar;
18.00	Na sedmi stezi; 18.35 Obzornik; 19 30 TV dnevnik; 20 00 Tretja razsežnost; 22.00 TV dnevnik; 22.15 Evropsko prvenstvo v boksu.	1
KOPER
18.00	Boks; 19.50 Stičišče; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20 30 Nepredvidljiva napaka, film, 22.20 Boks.
PETEK, 11. maja LJUBLJANA
9.00	- 15.00 TV v šoli; 17 20 Poročila; 17.25 La Fontainove basni;
17.40	Otroci kamnov; 18.05 Rock koncert; 18.35 Obzornik. 18 45 Voda, vir življenja; 19 05 Spekter;
19.15	Risrnka; 19 30 TV dnevnik; 20 00 Zabavno glasbena oddaja;
21.00	«625»; 2120 TV dnevnik;
21.35	Nočni kino.
KOPER
19.30	Odprta meja: 19.50 Stičišče; 20.00 Risanke; 20 15 TV dnevnik; 20.30 Dober dan, žalost, film;
22 00 Propagandna oddaja; 22.15 Gimnastika.
SOBOTA, 12. maja LJUBLJANA
9 25 Z besedo in sliko; 9.45 Ča robno sedlo; 10.15 Mali svet;
10.45	Družbena samozaščita; 11.05 Odprta vprašanja evrokomunizma;
11.55	Pota Poljske; 13.10 «625»;
15.50	Poročila; 15.55 Nogomet.
17.45	Spoznaj samega sebe; 19.05 Naš kraj; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Major Dundee, film; 22.05 TV dnevnik; 22.20 Boks.
KOPER
15 55 - 17.45 Nogomet; 19.30 O-troski kotiček; 19.50 Stičišče; 20.00 Risanke; 2015 TV dnevnik; 20.30 Hiša prepovedanih sanj, film;
21.40	Boks.
zaradi tega, ker bi se povsem strinjali z mojim ilegalnim delom v partiji. Dobro so namreč vedeli, kaj počenjam, saj so bili sestanki mestnega komiteja večkrat kar v našem stanovanju in čeprav so se zame bali, so se nekako sprijaznili s tem, da se me ne da več odtrgati od politično -partijskega dela. Pa saj je bilo prav tako že v Mariboru! Tako so prenašali moje celodnevne in tudi tedenske odsotnosti z dela.
Mestni komite partije v Banjaluki je predstavljal dejansko partijsko vodstvo za vse partijske organizacije v Bosanski krajini. Junija 1940 so organizirali v Banjaluki prvo oblastno posvetovanje KPJ za Bosansko krajino. Po tem posvetovanju so se še bolj učvrstile zveze s partijskimi organizacijami na terenu. Tako sem večkrat potoval v Pri-jedor, Drvar, Jajce, Bosansko Krupo, Bihač, na dubiško območje, povsod tja, kjer so obstajale partijske organizacije. V kratkem času sem se seznanil skoraj z vsemi komunisti — člani partije v Bosanski krajini. Srečaval sem ljudi vseh poklicev in narodnosti, ki so bili nosilci revolucionarnega gibanja v Bosanski krajini in med temi so bili legendarni voditelji upora, politični funkcionarji in komandanti ter komisarji naše narodnoosvobodilne vojske. Mnogo teh tovarišev je padlo, mnogi so vojno preživeli in postali politični in državni voditelji nove Jugoslavije. Bili so to sijajni ljudje, katerih imena bodo ostala trajno zabeležena v naši zgodovini.
STAVKA RUDARJEV V LJUBIJI
V začetku avgusta 1940 je izbruhnila stavka v rudniku železa v Ljubiji. Do stavke je prišlo zaradi težkih življenjskih pogojev rudarjev. Plače rudarjev so bile izredno nizke, dobički lastnikov pa velikanski. Večina rudarjev je živela v barakah in siromašnih stanovanjih. Zato so oklicali stavko, ki je trajala pet tednov, od 2. avgusta do 6.
septembra. Toda zahteve rudarjev po izboljšanju plač i11 delovnih pogojev so zadevale na gluha ušesa. V tej težki situaciji je prevzela vodstvo stavke, ki so jo proglasili vsi trije tedanji sindikati, ilegalna partijska organizacija rudarjev. Bolj ko se je stavka vlekla, bolj sta uprava rudnik* in krajevna oblast pritiskali na rudarje. Na tiste, ki s o zasedli rudnik in delavski dom, so navalili orožniki in ji*1 začeli s silo razganjati. Prišlo je do demonstracij in sp°' padov. Ker orožniki iz Ljubije sami niso bili kos položaji so jim v pomoč prišli orožniki iz Prijedora. Strogo so pr«' povedali vsa zborovanja ter javne manifestacije in oroi' niki so dobesedno blokirali Ljubijo ter strogo nadzoroval* vsako zunanje gibanje. Prišlo je tako rekoč do praveg* obsednega stanja in tako je stavka dobivala vse bolj poli' tični značaj. Spremenila se je v oster razredni spopad delavcev z buržoazno upravo rudnika in tudi z oblastjo« ki je varovala interese rudniške uprave. Proti stavki r«' darjev se je angažirala tudi uprava banovine v VrbasU. inšpekcija dela in tamkajšnji orožniški polk. Razdiralo0 vlogo je igrala seveda tudi vladna delavska zbornica »n njen predstavnik Dušan Balaban. Vsi so dejansko ščitil* interese tujega kapitala, v rokah katerega je bila večin* akcij rudnika.
(*) Mirko Višnjtč je bil eden najvidnejših voditeljev revolucionarni8 gibanja v Banjaluki. Že od 1930 se je kot mladinec udejstvoval tf raznih družbenih organizacijah, v katerih je delovala partija Bil i* dolga leta v vodstvu delavskega kulturno prosvetnega društv* «Pelagič» in od 1938 sekretar društva.
Ob koncu 1939 je bil izvoljen v mestni komite partije in kmalu **' tem je postal njen sekretar
Umrl je nenadoma 1940. Pogreba se je udeležila ogromna množic8 Banjalučanov, Ko je prišla policija, da bi na pogrebu preštela komuniste, je bila presenečena, kajti med ogromno množico ni mogl» ugotavljati, kdo vse je komunist.
Pogreb je tudi pokazal, kakšno veliko priljubljenost je Mirko Višnji ulival med svojimi someščani.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
6. maja 1979
NOGOMET
3. ITALIJANSKA LIGA
TRIESTINA - REGGIAN A
Tekma bo odločala o drugem mestu - Pričetek ob 16. uri
Boris, «mister 18:21»
Triestina - Reggiana in Parma -Novara sta osrednji tekmi 29. kola Prvenstva C-l lige. Kompjuter rimske nogometne zveze je torej kot v najboljše režirani kriminalki uvrstil srečanji med drugima in tretjima na lestvici v istem kolu. Reggiana in Triestina imata namreč 36 točk, No-vara in Parma a 34. Odločilna bo b>rej pravzaprav le tekma v Parni'. kjer se bo poraženec moral prav gotovo posloviti od svojih ambicij P° napredovanju v višjo ligo: v primeru neodločenega izida pa bi bili izločeni iz boja kar obe ekipi. Favorit tekme je Parma.
Srečanje v Trstu bo prav tako pomembno, še posebej če se ekipi ne bosta razšli pri neodločenem izidu, pejstvo, da igrajo Tržačani doma, Je prav gotovo lepa prednost za Ta-gkavinijeve varovance, ki so sicer tudi v prvem medsebojnem spopadu Po boljši igri remizirali.
Tako Reggiana kot Triestina sta v zadnjih tekmah igrali nekoliko stobše kot sicer, čeprav so se v zadnjem kolu nekoliko opomogli. Tržačani so z dobro igro v drugem pol-oasu premagali nevarno Piacenzo, jteggiana pa je v Novari nadoknadita gol in odnesla s Piemonta izredno dragoceno točko, ki priča o svoji tnoči in izkušenosti.
J Tržaški trener pa se ne boji toli-Jto nasprotnika, kot predvsem sodni-“a: Že dalj časa je razvidno, da triestina «gospodom v črnem* ni Prav pri srcu, kar je najbolje doka-z®t sodnik Savalli v nedeljski tekmi s Piacenzo. Obratno pa je Reggiana mnenju večine ekipa, ki nekako doživlja letos največ pozornosti s strani sodnikov. Kot poročajo iz sa-me Reggio Emilije, je bilo sojenje njed Reggiana - Piacenza naravnost škandalozno v korist domačinov. Tudi nekatere ostale ekipe so bile o-gorčene nad sojenjem med tekmami 1 “eggiano.
. ^se to seveda meče s' ' o luč nad cflotno prvenstvo, naše mnenje pa ni. da bi bili sodniki podkupljeni ali nepristranski. Dejstvo je, da pošilja nogometna polprofesionalna zveza na nekatera igrišča (Trst npr.) dobre n izkušene sodnike, drugam pa ta-e' ki nimajo dovolj izkušenj in se Jtostijo pogojevati od gledalcev in domačih igralcev. Nepristranost je dre j nekje v zvezi, kjer so določene kipe nekomu bolj všeč, druge pa •lanj. pri Vsem tem pa so sodniki e najmanj krivi.
Upati je, da se kaj takšnega danes o bo ponovilo in da bodo glavno uesedo imeli le igralci. In upati je udi, da bodo Tržačani igrali v polni ormi in izkoristili to veliko prilož-dst in tudi v nadaljevanji! njim klonjen razpored tekem ter končno j° dolgih letih zopet nastopili v drugi ligi	••
Tekma se bo pričela ob 16. uri.
A. K.
V PRVENSTVU B LIGE
Udinese doma z Monzo
. »o zveneči zmagi nad Ternano j o), bodo aar.es Videmčani zopet pred uomačimi gledalci v ekmi z Monzo. Del Neri in tova-'Sl se bodo skušali oddolžiti za po-■, ki so ga utrpeli v prvem ledjem spopadu, ko so dokaj ne-taK U^to klonili v zadnjih minu--b. Videmčani, ki so si že pred-sno zagotovili napredovanje v A go, bodo tokrat le zaigrali v pol 1 Postavi, ;aj je tudi branilec Bodra končno okreval.
STRELCI: v p.p. Kraljič: v d.p. j Strnad, Ražem in Zonta.
Brežani so z visokim rezultatom 4:0 povsem zasluženo odpravili e-kipo Chiarbole, hitro pa je treba povedati, da bi bil lahko rezultat še višji. Igralo se je na pol igrišča, saj so bili «plavi» skozi vse srečanje v napadu. Izid. srečanja je praktično odločil že v 11. min. odlični Kraljič, ki igra iz tekme v tekmo bolje, žogo mu je podal P.
Grizonič, tokrat eden iz med najboljših, Kralj'č pa jo je neubran-! telovadnici deželno namiznoteniško
NAMIZNI TENIS
DANES V NABREŽINI
Deželno
prvenstvo
za tretjekategornike
Danes bo v nabrežinski občinski
ljivo poslal v mrežo.
1:1
Breg — Op. Supercaffe
(0:1)
BREG: Ota. Tritta, Slavec, Ražem. Sovič, Pavletič, Grizonič (Senica), Peroša, Jež (Kraljič), Klun in Zonta.
STRELEC (za Breg): • v 38. min. d.p. Zonta.
Po nerodnem porazu proti ekipi S. Giovanni je uspelo Brežanom, da so remizirali proti vodeči Opicini. Ta nova pridobljena točka daje Brežanom še kako možnost za uvrstitev v finale, če upoštevamo tudi dejstvo, da so že igrali z dvema najmočnejšima moštvoma tega prvenstva in jim sedaj preostajajo nekoliko lažji nasprotniki.
SMI
prvenstvo za tretjekategornike-ice. Tekmovanja se žal ne bodo udeležili igralci in igralke zgoniškega Krasa, ki se bodo udeležili občinske proslave osvoboditve. Slovenske barve bodo tako branili predstavniki Mladine in Bora, ki pa nimajo velikih možnostih za uvrstitev med najboljše. Edino Fabjan (Mladina) in E. Žerjal (Bor) bi lahko pripravila kako presenečenje, medtem ko bo za druge turnir veljal kot dobra izkušnja.
TENIS
HOUSTON (Texas) — Španec Jose Tigueras je osvojil prvo mesto na teniškem turnirju, veljavnem za prvenstvo WCT v Dallasu z zmago nad Američanom Mayerjem s 6:3, 2:6, 7:6, 7:5.
NA TURNIRJU V MONTREALU
Vodstvo Tal ja pred Karpovom
MONTREAL (Kanada) — Na su-peršahovskem turnirju v tem mestu so odigrali 17. predzadnje kolo. Na lestvici trenutno vodi bivši svetovni prvak Sovjet Talj pred Karpovom, ki pa ima eno prekinjeno partijo z jugoslovanskim velemojstrom Ljubojevičem, ki trentno zaseda četrto mesto in ima kar tri prekinjene partije. Ljubojevič si je s svetovnim prvakom po boljšem začetku znatno poslabšal položaj in bo verjetno tekmo izgubil.
Pred zadnjim kolom je lestvica naslednja (v oklepajih število prekinjenih partij):
Talj 11,5; Karpov 10,5 (1); Por-tisch 9,5 (1): Ljubojevič 7,5 (3); Timman in Hubner 7 (2); Kavalek in Hort 7 (1); Spaski 6 (2); Lar-sen 5 (1).
Prekinjene partije bodo nadoknadili po zadnjem kolu.
NEW JERSEV — V prijateljski nogometni tekmi je reprezentanca Francije premagala ZDA z gladkim 6:0.
Boris Vitez (na sliki med skokom na odbito žogo) je v nedeljo s svojimi 43 točkami odločilno pripomogel, da je Jadran premagal Jeans Corner in osvojil naslov pokrajinskega prvaka, naravnost fantastična pa je bila njegova serija metov iz igre - 18:21
BOGOTA — Disciplinska komisija kolumbijske nogometne zveze je za deset kol izključila sodnika Guil-lerma Velsqueza, ker se je med neko tekmo pretepel s trenerjem ekipe Deportivo Cali, Argentincem Eduardom Lujanom Manero. Ma-nera je bil tudi diskvalificiran in sicer za dve koli, ker .je žalil sodnika.
DOMAČI ŠPORT
VAM
PREDSTAVI
TRGOVINA
k HI-FI, RAČK A klV COLOR^j ksERVIS^
DANES
NEDELJA, 6. maja 1979
NAMIZNI TENIS
DEŽELNO NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO 3i KAT.
ob 9.00 v občinski telovadnici v Nabrežini
Nastopata tudi Bor in Mladina
KOŠARKA
NARAŠČAJNIKI
11.00	na Opčinah Polet - Alabarda
ODBOJKA
3.	ŽENSKA DIVIZIJA
11.00	na Proseku Kontovel B - Sloga B * * *
11.00	v Trstu, licej Galilei
Solaris - Breg B
KOLESARSTVO
AMATERJI
14.30	v Fontanafreddi
Nastopa tudi Adria
JUNIORJI
14.00	v Gradišči di Sedegliano
Nastopa tudi Adria
CIKLOAMATERJI
9.00	na Colu Nastopa tudi Adria

V ORGANIZACIJI ŠPORTNEGA DRUŠTVA «POLET»
0B POIMENOVANJU OPENSKE ŠOLE POLIGON IN ROKOMETNI TURNIR
V poligonu se bodo pomerili šolarji osnovnih šol vzhodnega Krasa in Repentabra, nižješolci in Sežančani pa v rokometu
Zmaga in remi kadetov Brega
Bre9 — Chiarbola	4:0
(1:0)
rREG: ota, Tritta, Ražem, Po-n;Pat' Sovič, Klun (Senica), Grizo-Peroša, Kraljič, Strnad (Pav-e!lc>. Zonta.
V nedeljo, 20. maja, bo na Opčinah poimenovanje slovenske osnovne šole po pisatelju Francetu Bevku. Na slovesnosti se že dalj časa pripravljajo ne samo šolarji, šolniki in starši, temveč tudi openske krajevne organizacije, ki bodo pred poimenovanjem in tudi po njem izvedle vrsto prireditev.
Tudi opensko športno društvo «Po-let» se je vključilo v ta pomembna dogajanja in je Vj-čast.poimenovanju organiziralo, dve 'tekmovanji! Na prvem, ki bo že v soboto, 12. maja, se bodo..v .poligonu pomerili učenci in učenke osnovne šole na Opčinah, šole «Karel Destovnik - Kajuh* iz Padrič - Gropade, «Pinko Tomažič* iz Trebč, «Primož Trubar* iz Bazovice in «Alojz Gradnik* z Repentabra. Pričakovati je, da se bo tekmovanja udeležilo veliko število šolarjev, saj bodo šole, ki bodo zbrale največ točk, deležne le '1 pokalov in diplom, medtem ko bo prvih pet uvrščenih tekmovalcev in tekmovalk nagrajenih z medaljami.
Tekmovanje v poligonu bo na kotalkališču »Pcieta* na Opčinah (Re-pentabrska ulica) z začetkom ob 15. uri. Predstavniki šol pa morajo vsaj pol ure pred začetkom izročiti prof. Ivanu Peterlinu, ki vodi tekmovanje, seznam udeležencev razdeljenih po kategorijah. V prvi kategoriji bodo namreč tekmovali učenci in učenke I. in II. razreda, v drugi kategoriji pa učenci in učenke ostalih razredov. Obeta se torej zanimivo tekmovanje, ki bo toliko lepše, kolikor več tekmovalcev bo prijavljenih.
Drugo tekmovanje bo teden dni kasneje, in sicer v soboto, 19. in v nedeljo, 20. maja. Na tem tekmovanju oziroma turnirju se bodo med seboj pomerila rokometna moštva nižje srednje šole »Igo Gruden* iz Nabrežine, šole »Sv. Ciril in Metod* od Sv. Ivana. «Srečko Kosovel* z Opčin in šole »Srečko Kosovel* iz
Sežane. O tem turnirju lahko rečemo, da bo to prvo javno tekmovanje slovenskih rokometnih moštev na Tržaškem oziroma prvi rokometni turnir, kateremu bo lahko sledilo občinstvo. Ženske ekipe se bodo med seboj pomerile v soboto z začetkom ob 15. uri, moške pa v nedeljo ob 9. uri — tudi tokrat na kotalkališču «Poleta» na Opčihah, ki ima na ploščadi začrtano igrišče rokometa., Vodja turnirja je prof. Franko Drasič, 'ki je poskrbel tudi za sbdnike.
Turnir ob poimenovanju openske osnovne šole po Francetu Bevku pomeni torej pomembno novost za naš zamejski šport, kajti poleg te-
ga, da bomo prvič prisostvovali organiziranemu zunanjemu turnirju rokometa, ni izključeno, da se bodo prav na tem turnirju postavile 0-snove za izvenšolsko udejstvovanje v tem športu. Jasno je, da so absolutni favoriti gostje iz Sežane, kjer je rokomet ena glavnih športnih zvrsti, kar pa bo tudi pripomoglo, da bo turnir pridobil na veljavi in da bomo lahko presodili, kako je z našim zamejskim rokometom.
Športno društvo «Polet* vabi ljubitelje športa, da se v čim večjem številu udeležijo obeh tekmovanj in tudi na ta "način sodelujejo pri proslavah ob poimenovanju openske 0-snovne šole.
ODBOJKA
«REVIVAL 79»
ZAČETEK POVRATNEGA DELA
Doslej v svojih skupinah prepričljivo vodita Breg in Ekipa 10

KOLESARSTVO
JUTRI V PORTOROŽU
Start dirke Alpe Adria
V reprezentanci F-JK tudi Petelin (Adria)
Jutri starta v Portorožu 13. mednarodna amaterska kolesarska dirka Alpe - Adria, ki poteka po cestah Slovenije in Furlanije - Julijske krajine. V petih dneh, dirka se bo namreč zaključila v petek v Beltincih, bodo kolesarji raznih narodnosti prevozili v šestih etapah 723 kilometrov plus 25 kilometrov krožne dirke po ljubljanskih ulicah v počastitev osvoboditve Ljubljane, ki pa ne šteje za skupno lestvico. V Portorožu bi moralo startati okrog sedemdeset kolesarjev iz Italije, Jugoslavije, Madžarske in Češkoslovaške. Po jutrišnjem startu v Portorožu bo dirka potekala po italijanskih tleh, tako kot tudi drega e-tapa in del tretje. Organizacijo v Italiji so si prevzeli kolesarski klub Adria iz Lonjerja, Inter 1904 iz Trsta, AC Udinese ter Pro Glemona V prvi etapi bodo kolesarji startal ob 11.30 v Portorožu, na mejni pre hod Škofije pa bi morali prispet okrog 12.25 in nato bodo nadalje vali po trbiški cesti proti Bazovic (12.45) ter po pokrajinski cesti pre ko Opčin in Sesljana, Ronk, Maria na in Vidma do cilja v Varianu. Na slednjega dne bo na sporedu dvojn napor za udeležence karavane: zju traj etapa od Variana do Humina popoldne pa iz Humina preko mej nega prehoda pri Robiču do Bovca Poieg drugih ekip se bo dirke u deležila tudi reprezentanca Furla nije - Julijske krajine s petimi ko lesarji, ki jo bo vodil De Dona, v njej pa bo tud. lonjerski kolesar Petelin.
Proga 13. Alpe - Adria
7.5.	— 1. eta.-a — start ob 11.30
Portorož - Variano 144 km
8.5.	— 2. etapa — start ob 9.00
Variano - Humin 54 km
—	3. etapa — start ob 14.00
Humin - Bovec 94 km
9.5.	— 4. etapa — start ob 8.30
Bovec - Ljubljana 135 km
—	izven konkurence ob 18.30
Kriterij v Ljubljani 25 km
10.5.	— 5. etapa — start ob 10.00
Ljubljana - Velenje 127 km
11.5.	— 6. etapa — start ob 10.30
Velenje - Beltinci 168 km
V zadnjem trenutku smo izvedeli, da se bo te dirke verjetno udeležila tudi kitajska reprezentanca.
R. Pečar
Jtoctai, |„ trener Bora Giiido Neubauer med domačim prvenstvenim PKdom z CUS. Prav v povratni tekmi v Benetkah so si borovci z gladko zmago s J:0 zagotovili napredovauje v B ligo
OBVESTILA
ZSŠDI obvešča, da je odhod avtobusa za štafeto bratstva in enotnosti za Ljubljano v sredo, 9. maja, ob 13.30 izpred sodne palače
na Trgu Ulpiano.
• « *
Košarkarska rekreacija
pri ŠZ Bor
ŠZ Bor obvešča, da je na sta dimiti «1. maj* v Trstu rekreacija za košarkarje. Košarkarska rekreacija je ob torkih od 20. ure do 21.30.
Letošnja mednarodna kolesarska dirka po Jugoslaviji se bo začela 24. junija v Skopju in zaključila 7. julija v Zagrebu. Proga bo merila 1570 km.
CREIL (Francija) — Bernard Hi-nault je zmagal v predetapi na kronometer kolesarske dirke Tour de 1’Oise.
Prvi del leošnjega prvenstva Revival je za nami. Povratni del tekmovanj se bo namreč začel ta teden. To, da ekipe odigrajo dve koli, je pa tudi največja novost Re-vivala 79. V prejšnjih dveh izvedbah je bilo odigrano namreč le eno kolo. Po prvem delu je tudi že precej jasna moč posameznih ekip in že vnaprej lahko s skorajšnjo gotovostjo napovemo finaliste.
Oglejmo si sedaj potek tekem v posameznih skupinah.
MOŠKI - SKUPINA A
Najboljša ekipa te skupine je nedvomno Breg A, ki je prišla do konca prvega dela tekmovanja brez, poraz* Tb»š«;terko pa- bo tudi v nadaljevanju zelo težko ukaniti. Sledita ji Sokol in Sloga A Funny jeans. vendar ima Sloga večje možnosti za osvojitev drugega mesta. Mladina, Kras in Faneli z dušu pa so med sabo precej enakovredne ekipe, ki pa zaenkrat še ne morejo ovirati ostalih treh.
IZIDI 5. KOLA
Breg A - Mladina	3:0
Kras - Sloga A Funny jeans 1:3 Sokol - Faneli z dušu	3:2
LESTVICA
Breg 10; Sloga A Funny jeans 8; Sokol 6; Faneli z dušu: Kras in Mladina 2.
MOŠKI - SKUPINA B
Ta skupina je verjetno kakovostno nekoliko slabša od prve, kljub temu pa so boji za točke tudi tu zelo ogorčeni. V tej skupini pa bodo morali odigrati še dve zaostali tekmi, ker vreme ekipam ni bilo vedno naklonjeno.
Najbolje sta se v prvih tekmah odrezali Nebojsega in Piprje, tretje mesto na lestvici pa zaseda Breg B.
IZIDI 6. KOLA
LESTVICA
Nebojsega in Piprje 8; Breg B 6; Sloga B in Hranilnica 2: Ya-maha 0.
Yamaha ima dve tekmi manj, Sloga B in Nebojsega pa po eno.
ŽENSKE - SKUPINA A
V tej skupini je prišlo v zadnjem kolu do presenečenja, saj je favorizirana ekipa Pupe Funny jeans zabeležila svoj prvi poraz. V finale bosta tako po vsej verjetnosti nastopala Kras in Pupe Funny jeans, saj nastopa lonjerska Adria izven konkurence. Kot znano, je bila Adria edina ekipa, ki se je prijavila v mešani konkurenci, tako da sedaj nastopa v tej ženski skupini.	’
IZIDA 3. KOLA
Kras - Pupe Eunny jeans	3:2
Mladina - Adria	preložena
LESTVICA
Pupe Funny jeans in Kras 4; Adria 2; Mladina 0.
Adria in Mladina imata tekmo manj.
ŽENSKE - SKUPINA B
Tudi v tej skupini je opaziti raz liko med nastopajočimi ekipami: Ekipa 10 in Sloga sta nedvomno bolje pripravljeni od Krasa A in Muc copataric. Povsem zasluženo se bosta po vsej verjetnosti zato tudi prebili do finalnega dela tekmovanja, ki bo. kot znano, v prvi polovici junija.
IZIDA 3. KOLA
Sloga - Muce copatarice	3:0
Ekipa 10 - Kras A	3:0
LESTVICA
Ekipa 10 6: Sloga 4; Kras A 2; Muce copatarice 0.
INKA
Yamaha - Breg B	1:3
Nebojsega - Hranilnica	3:1
Sloga B - Piprje	0:3
ALDO COLJA
KONTOVEL 134 TEL. 225471
Prizor s tekme Zarja - Sovrana
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
16.00	v Štandrežu Juventina - Sevegliano
* # #
16.00	na Padričah Gaja - Opicina
« * *
16.00	v Trstu, Vrdelska cesta Giarizzole - Primorec « * *
16.00	Ribiško naselje San Marco - Zarja * * *
16.00	v Dolini
Breg - Libertas
3.	AMATERSKA LIGA
16.00	v Križu
Kras - CGS
* * *
10.30	na Opčinah
Opicina Supercaffe - Vesna * * *
16.00	v Doberdobu Mladost - Sagrado * * *
16.00	v Villanovi
Villanova - Sovodnje
NARAŠČAJNIKI
10.00	v San Lorenzu San Lorenzo - Juventina
* * *
10.00	v Sovodnjah Sovodnje - Mariano
ZAČETNIKI
9.45	na Proseku Primorje - Giarizzole * * *
9.45	pri Domju
Do mio - Breg
NAJMLAJŠI
10.00	v Križu Kras - S. Andrea
« * «
12.30	v Trstu, Campanella Chiarbola - Vesna
* « *
8.30	na Proseku
Primorje - Blue Star
ATLETIKA
DEŽELNO
TEKMOVANJE V MNOGOBOJIH
9.00	v Gorici, na Rojcah Nastopata tudi Bor in Adria
JUTRI
PONEDELJEK, 7. maja 1979
ODBOJKA
3, ŽENSKA DIVIZIJA
19.00	v Trstu, stadion «1. maj* Bor B - La Previdpntc
MINIBASKET
Borovci na turnirju «Zanardo»
Sezona minibasketa prehaja h koncu: turnir Zini & Rosenwasser se je že zdavnaj končal, medtem ko se končuje tudi prvenstvo Coca - Cola. Zato pa se bodo začeli razri turnirji. Liberti., je organiziral turnir «Autoricambi Zanardo* za igralce letnikov 1967 in mlajših. Nastopalo bo pet ekip: Bor, Don Bosco, Liber-taš, Saba in SGT. Vse ekipe bodo srečale ostale štiri.
Urnik Borovih tekem: v torek, 8. maja ob 17.3.: Bor - Don Bosco
v torek, 15. maja ob 18.30: Libertas - Bor
v soboto, 19. maja ob 15. uri: SGT -Bor
v soboto, 19. maja ob 17. uri: nagrajevanje.
Borovci se lahko v tem turnirju izkažejo. Glavri favorit pa jo nedvomno Don Bosco, ki je v prejšnjem prvenstvu osvojil peto mesto.
Vse tekme bodo na novem igrišču, na Vrdelski cesti.
Max
iiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini, i iiim ii i,ii, lin, mmui itmiii i minili, im mn mi 1111 iii n 11 iii milili i iiiiiiiutiiiiiui n mm nun iiiiiiiiiiii/ iiiiiii n 11 mm iim/iiui uiitM mil n i Hlini hi i ih št n iiii m n im n m iiiiiiuiii i iiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiuiiiiii
MINIBASKET
V PR VENSTVU COCA - COLA
KONTOVEL PREMAGAL POLET
Borovci so imeli tokrat manj sreče
MINIBASKET
Kontovel — Polet	60:47
(19:22)
KONTOVEL: Starc 20, I. Grilanc 13, S. Grilanc. Piras 5, Emili 16, Pertot, Škabar, Terčič 5, Brischia. Furlančič, Bogateč, Daneu 1.
POLET: Košuta 15. Verša 7, Pe-rosa, Persi 12. Bellafontana 4. Zajec 2, Škerlavaj, Kerpan 7, Šarto-rati, Ipavec.
PM: Kontovel 6:18, Polet 3:6.
V slovenskem derbiju, veljavnem za prvenstvo Coca-Cola, so na domačem igrišču slavili Kontovelci. V dokaj lepi in razburljivi tekmi je zasluženo zmagala ekipa, katere igralci so pokazali boljše tehnično znanje od Opencev, in to predvsem Starc in Grilanc, medtem ko se je Emili zelo dobro znašel pod košema.
Kar se tiče Poletovcev, je treba poudariti, da so v njihovih vrstah manjkali trije standardni igralci (Fabi, Feri in Granier), tako da so morali nastopiti v občutno mlajši postavi. Kljub temu so jih ostali uspešno nadomeščali, saj so pokazali izredno borbeno in hitro igro, ki je večkrat spravljala v tež.ave obrambo Kontovelcev. Tu so se iz kazali predvsem Košuta, Verša, Persi in Kerpan.
Bor —• Saba	54:60
BOR: A. Kovačič 11, D. Kovačič, Tavčar 26 (0.8). Krapež 11 (5:6). Civardi 2, Smotlak 4, Žetko, Gombač, Pertot, Mosetti, Možina.
V nadaljevanju prvenstva Coca-Cola, so Borovci tokrat igrali s Sabo. Tekma je bila zanimiva, kaj ti obe ekipi sta prikazali precej lepo igro. Zmaga je šla italijanskemu moštvu, ki je izkoristilo medlo Borovo igro tretjega polčasa.
Med posameznike bi omenili A-drijana Kovačiča, ki je v tem sre Čanju odigral svojo najboljšo prven st veno tekmo.
S'-volana — Bor	33:31
BOR: Lokar 14 (0:2), Čivardi 11 (3:4), M. Pertot 2, Kovačič 2 (0:2), Žetko 2, B. Pertot, M. Ferfolja, F. Ferfolja, A. Panjek, P. Pan>ek, Možina.
Borova ekipa j^ drugič v tem prvenstvu izgubila. Naši mlr.či mini-košarkarji so tokrat igrali proti Ser-volani in ponovili tisto, kar ss je že zgodilo s Sabo. Minimalni poraz res ne odgovarja poteku igre na i-grišču, saj so bili naši res boljši kot nasprotniki Slab dan sodnikov in nekoliko smole pa je omogočilo da so se Ražmovi varovanci spet vrnili poraženi z igrišča.
Tokrat so vsi igrali precej dobro
in borov trener je lahko zadovoljen s prikazano igro.
Bor — Inter 1904	36:82
BOR: Cej (0:1), A. Tavčar 11 (1:2), Kovačič 6, B. Tavčar 12 (2:8), Smotlak 6, Lokar, Pertot, Raseni, Lozej.
V	prvenstvu Coca - Cola nadaljuje Inter 1904 vrsto zmag in je še vedno edina ekipa na vrhu lestvice. Tokrat so se italijanski fantje srečali z Borovo ekipo, ki je igrala v zelo okrnjeni postavi. Borovcem so manjkali kar štiri izmed standardnih igralcev, kljub temu lahko rečemo, da so naši zadovoljili.
Max
Rlcreatori — Breg 97:26 (54:10)
BREG: I. Bandi, D. Bandi, B. Žerjal, I. Vodopivec, K. Štefančič F. Korošec, J. Kozlovič, M. Kofol, M. Jerman, G. Prašelj.
V	prvenstvu Coca-Cola Brežani res nimajo sreče. Zopet so namreč poraženi zapustili igrišče. Sloven ski igralci so se spopadli z ekipo RCT. Tržačani so res močna ekipa, zlasti pod košema in Brežani so samo skušali omiliti rezultat. Med Brežani je zadovoljil le Ko rošec.
F. Korošec
ROD MODREGA ^
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
H A cn H
IZLET NA VOLNIK
Pred kratkim smo bili taborniki družine šumečih borov s Proseka -Kontovela na Volniku. že ob petih zjutraj se je naš Erik zbudil zaskrbljen, ali ni ponoči deževalo, kajti nedeljo poprej nam je dež skvaril izlet. Ob devetih smo se zbrali pred našim novim Kulturnim domom. Bila nas je številna druščina.
Med potjo smo se pogovarjali in peli. Pri odcepu za Zagradec smo pomalicali. Tu '■'a tam so rasle trobentice in druge pomladanske cvetke.
Ko smo vendarle prišli na Volnik se nam je odprl krasen razgled. Edi je vzkliknil sestri Sonji: «Glej... glej. Veliki dol!* Vsi skupaj smo začeli ugibati, katere so še ostale vasi. Vendar pa nam je brat Tič dal dovoljenje, da smemo jesti Preden smo odšli proti domu, smo se še slikali. Seveda smo določili tudi «škovaemana», da je pregle dal za nami, če smo pospravili vse smeti.
Naenkrat smo zaslišali Efine pe-teline, ki so kikirikali, in pse, ki so lajali. Takoj smo hoteli tja a brat Kos nas je opozoril, da bomo šli raje drugič in ne praznih rok Na pol poti smo se ustavili na neki trati. Tu smo se igrali «med dvema ognjema* in rokomet. Ne-
kateri so si naredili gugalnico. Pospravili smo še, kar nam je ostalo od kosila in šli v Repnič, kjer nam je brat Tič ponudil vsakemu kozarec oranžade. Med potjo smo si pravili tudi smešnice, katerih največji mojster je bil Marino.
Ko smo bili skoraj na Proseku. smo se zavedeli, da nas bolijo noge in da jih moramo prav vleči za seboj. Skozi vas smo šli lepo v koloni, ker je bilo mnogo prometa. Pred novim Kulturnim domom smo se razšli z upanjem, da bomo v najkrajšem času še preživeli tako lep dan.
Tomaž. Igor. Vesna.
Damjana, Peter, Erik, Edi
Edi STARC - Danilo STOCCA VABITA
V DISKOTEKO LA « B O R A »
Vsak dan
DISCO MUSIČ
Zaprto ob ponedel jkih
RESTAVRACIJA PO NAROČILU - BRIŠČK1 42/a, tel. 227311
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50,00. letno 500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65.00, letno 650,00 din
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Poštni tekoči račun za Italllo
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 10
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «AD!T» - DZS • 61000 Ljubljano, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Član italijanske Tj zveze časopisnih I založnikov FIEG *■
6. majo 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska I
ZTT
lTrst
;Hš9
AKCIJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA ZA POMOČ ČRNI GORI
Skoraj 110 milijonov
OBJAVLJAMO PETNAJSTI SEZNAM DAROVALCEV
Zbrano v Tržaški knjigarni: Roža in Miro Pečenik (Naselje Sv. Sergija) 20.C00, Antonija in Miro Čandek 10.000, Alojz Urdih 40 tisoč, Ema Kerševan 5.000, Ernest Bellafontana 2.000, Jožef in Li-dia Ferli,ga 10.000, Genia Ferluga 10.000, Albin Čeme 5.000, Andol-šek 50.000, Karlo in Nada Ferluga 10.000, Peter Unušič 10.000, Pasquale in Bernarda Ferluga 6.000, Miloš Kalc 10.000, Mirka in Ljubo CvijoviČ 50.000, Marija Birsa 15.000, Fabio Ferluga 10.000, družina Bonanno 5.000, Boris, Tea in Edi Košuta 50.000, Alojz Rebula 10.000, Delly Rutar 15.000, Stana Bizjak 10.000, Giorgio Leti 5•CC0, Dora Kralj 10.000, Angela in Leander Milič 15.000. Skupno:
428.000	lir
Zbrano v uredništvu Primorskega dnevnika: Družina Olenik (Mačkolje 52 ) 30.000, PD Slavec Ricmanje - Log 100.000, Ivanka Dolenc (Opčine) 10.C00, Ivanka Adam 15.000, Gulia Wo!skaia vd. ReseHi 10.000, Ljubica Slavič 20.000, Anamarija in Boris Debeljuh
20.000	lir.
V	spomin na Ivana Jercoga darujejo člani godbe Viktor Parma iz Trebč izkupiček nabirke ob 1. maju: 100 000 lir. V počastitev spomina Karle Verša vd. Ban, v spomin na nepozabno prijateljico Silvo Ban por. Škerk, v spomin na dragega Nerea Coljo in na svaka Jožefa Sedmaka ob prvi obletnici smrti darujeta Vlasta in Ar-mido 40.000 lir. Ob 1. obletnici smrti očeta Jožefa daruje sin Veno Sedmak 10.000 lir. Skupno. 355.000 lir.
Prostovoljki' prispevki ob priliki nastopa TPPZ v Avditoriju dne 25. aprila 1979. Skupno: 405.700 lir.
NABIRALNA AKCIJA SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
PD Rovte-Kolonkovec: Drtižina Zaugna !5.000,' Giovanni Pace 3 tisoč, Graziella Orlenich 5.000, Stelia Rolli 5.000, Amalija Škilan 10 tisoč, družina Petaros 5.000, Giorgio Oliva 3.000, Rosa Paclich 5.000, Peter Cerkvenič 5.000, Aleksander Kriščnjak 10.000, Marina in Zora Pregare 10.000, Jolanda in Dragica Guštinčič 10.000, Alberto Fulnar 5.000, Karlo Valentinčič 10.000, Vinicio Lepre 15.000, Učo Cerkvenič
5.000,	Livio Cerkvenič 5.000, Borut Kodrič 10.000, Aleks Guštinčič 5 tisoč, družina Lepre (Erta SanfAnna 134 ) 5 000, Pierina Šuligoj 20 tisoč, I.ibera Tieni 5.000, Albina Savi 10.000, Nina Segulija LOGO, družina Scabar 20.000 lir. Skupno: 192.000 Ur.
PD F. Venturini. Pevci PD F. Venturini: Marjo Bandi 10.000, Salvino Bandi 10.000, Livijo Blokar 10.000, Vladi Bersenda 10.000, VValter Dujanie 10.000, Sergij Ferluga 7.000, Milan Hrvatič 30.000, Jordan Kral 5.000, Eberardo Kerma 5.000, Peter Krmec 20.000, Franc Krevatin 20.000, Boris Kocjan 5.000, Rado Lovriha 10.000, Josip Lovriha 20.000, Ivan Pribac io.000, Gildo Jerman 10.000, Emil Komar 10.000, Just Samec 5.000, Ignacij Samec 20.000, Darjo Stranj
20.000,	Danilo Žerjal 10 000, Josip Žerjal 4.000, Dino Zobin 20.000, Josip Mohorčič 10.000, Angelo Luin 5.000, Marino Stranj 10.000, Maurizio Gerdol 4 000, Vladimir Stepančič 5.000, Danilo Santin 4.000 lir. Skupno: 319.000 lir.
Družina Božic (Ul. Grego 19) 20.000, Mihael Grizon (Ul. Grego 1) 10.000, Veljak vd. Gregori (Ul. Brigata Casale 104) 10.000, Ivan Ivasic (Ul. Brigata Casale 104) 10.000; Krmenka: Marija Rojc (242) 5.000, Emil Maver (166) 10.000, Angel Serli (154) 10.000, Marjo Serli (154) 10.000, Nives Gerdol 5.000, Aldo Marsetti 5.000, Mario Di Doi 10.000, Silvo Razem 3.000, Ana Maver 1.CC0, Marta Novato 3.000, Elvira Grison (242) 2.000, Marija Kofol 1.000, Zora Diminic 1.000, Santina Giovannini 1.000, Anna D’Este 1.000; Domio: Bianca Ro-della 5.000, Ervina Jez 5.000, Cisa 2.000, Luciano Škerlj 3.000, mesnica Sergio Pangerc 10.000, Micio Grisoni 2.000, Lisetta Vigini 3.000, Renata Giacomini 5.000, Regina Babic 3.000, Stranj 1.000, Segarelli 2 000, Giordano Felician 5.000, Balbinutti - Gergori 5.000, Umberto Godnig 10.000, Cristiano Gussani 2 000, Darja Lovrenčič 1.500, Angela Maver 3.000, Felice Ciauli 5.000, Nella in Livio Nardin 10.000, Rudolf Stranj 20.000, Genio Zobin 5.000, Nardo Zobin 10.000, Maria La;zari 10.000, Fulgida Dinis 10.000, Marjo Barut 10.000, Tiberijo Maver (Lakotišče) 10 000, Mladina od Domja in s Krmenke 100.000 lir. Skupno: 405.500 lir.
Včeraj smo zbrali: 2.105.200 lir
V	Gorici smo zbrali: 1.297.000 lir in 100 ND
(Seznam darovalcev objavliamo na četrti strani)
Prejšnji znesek: 106.363.730 lir in 4.940 ND
SKUPNO: 109.765.930 lir in 5.040 ND
PORT ŠPORT ŠPORT
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/e - Tel 2003-71
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
OPTIKA
V I K J
Ul. Buonarroti 6 TRST
•	NAOČNIKI
•	KONTAKTNE LEČE
•	OPTIČNI APARATI
•	FOTO - KINO MATERIAL in razvijanje filmov
VESTI

POBUDE ZA RAZŠIRITEV NOVIH TEHNIK PRI INSTALACIJI NAPRAV ZA IZKORIŠČANJE SONČNE ENERGIJE
ESA organizira ciklus predavanj na temo:
—	važnost alternativnih virov energije;
—	instalacija in uporaba posebnih naprav za ogrevanje z izkoriščanjem sončne energije;
—	vsi problemi v zvezi s predvidenim izčrpanjem tradicionalnih virov energije (nafta);
—	razpoložljivost alternativnih virov (sonce);
—	prikazovanje diapozitivov in diskusija;
—	sončni kolektor
Koledar predavanj
6. 5. 1979 Gorica — ESPOMEGO ob 10. uri 27. 5. 1979 Pordenon — «CLIMA 1» ob 10. uri
16.	6. 1979 Videm — Palamostre ob 17. uri
17.	6. 1979 Trst — Tržaški velesejem ob 10. uri
Vsi obrtniki inštalaterji so vljudno vabljeni, da se udeležijo predavanj.
VATERPOLO
PRED ZAKLJUČNIM KOLOM
Svetovni pokal Madžarski
Jugoslavija premagala Italijo s 7:6
REKA — Madžarska je osvojila svetovni pokal v vaterpolu še pred odigran ism zaključnega kola, v katerem se bo danes srečala z gostiteljico Jugoslavijo. V včerajšnjem predzadnjem kolu je madž.arska reprezentanca namreč premagala ZDA s 4:3, z vmesnimi rezultati 0:0, 0:0, 2:2 in 2:1. Jugoslovanski vaterpolisti so pa premagali reprezentanco Ita’ je s 7:6. Pridobili so si odločilno prednost v prvih dveh četrtinah, ko so povedli s 3:2 in 2:0, nato pa vzdržali skrajen pritisk Italijanov po tretji izenačeni četrtini igre (1:1) in zlasti v končni, ko so gostje trikrat premagali jugoslovanskega vratarja ob enem samem golu Jugoslavije.
Ostala rezultata predzadnjega kola sta bila naslednja: SZ - Bolgarija 5:1, Zah. Nemčija in Romunija sta se razšli ob neodločenem izidu 4:4. lestvica pred današnjimi zaključnimi tekmami zagotavlja torej vnaprej 1. mesto Madžarski, ki ima 11 točk, ZDA in Jugoslavija 8, SZ 7, Zah. Nemčija 6, Italija 4, Romunija 3 točke in Bolgarija 1 točko
TENIS
DALLAS — Na svetovnem prvenstvu WCT v Dallasu sta se plasirala v finale Šved Bjom Borg in mladi Američan John McEnroe. Borg je po izenačeni borbi premagal lanskoletnega zmagovalca na tem turnirju, Američana Gerulaitisa s 7:5, 7:6, 2:6, 6:2.
Za veliko presenečenje pa je tokrat poskrbel McEnroe, ki je prvič v svoji kratki teniški karieri (enkrat je sicer zmagal zaradi odpovedi Connorsa) premagal po mnenju strokovnjakov najboljšega teniškega igralca sveta, Američana Jimmyja Connorsa. Znano je bilo sicer, da je McEnroe v odlični formi, kar res ne moremo trditi pri Connorsu, vendar preseneča lahkota, s katero se je znebil nasprotnika, 6:1, 6:4, 6:4.
ci: Lu Jao-hua, Liang Ko-liang, Kua Jao-hua in Li Cen-si (vsi Kitajska), Takassima in Ono (oba Japonska), čehoslovak Dvoraček ter Mi.džar Gergelji.
NOGOMET
Prim-rje - Grandi Motori 1:0
KOLESARSTVO
C. Cosetlo zmagovalec etapne dirke po F.-J.k.
VIDEM — Claudio Cosetto, član treviškega športnega društva De Nardi je zmagal v kolesarski dirki po Furlaniji - Julijski krajini, ki se je včeraj po petih etapah končala v Percotu.
Dirke se je udeležilo 76 kolesarjev, ki so predstavljali 22 društev. Tretjo etapo s ciljem na Nevejskem sedlu so morali zaradi snežnega meteža odpovedati. Cosetto, ki je povedel že v prvi etapi, je premagal z 2” prednosti Emanuela Bombinija iz Coma, tretji pa je bil z 8” zaostanka Giovanni Moro iz Padove.
ODBOJKA
V Vicimu
Breg - Donatello	3:2
(12:15, 7:15,	15:12, 15:7, 15:10)
2. MOŠKA DIVIZIJA Inter - Dom	3:2
ŽENSKA B LIGA Bor - Treviso	1:3
Nad 600 dijakov sodelovalo v Idriji
(Nadaljevanje s 1. stranij
ki je tudi prikazal razstavo. Prvo nagrado je dobila Silva Kobal iz idrijske gimnazije za sliko »Figure*, drugo 4. razred učiteljišča »Slomšek* iz Trsta za skuoinsko kompozicijo, tretjo pa Vesna Pečenik iz gimnazije v Sežani za lepljenko »Nekoč šem to lažje nesla*.
Naj omenimo da so bili prisotni na včerajšnjih slavnostih tudi ing. Ivica Kavčičeva, podpredsednica združenega dela v republiški skupščini, jugoslovanski konzul v Trstu I.ojze Kante, pedagoški svetovalec za slovenske šole prof. Sivec, v galeriji pa še tržaški slikar Avgust Černigoj.
Popoldne so v kulturni dvorani tovarne ETA - Cerkno, ki je bila tudi pokrovitelj včerajšnjega DOSP, dijaki izvedli kulturno prireditev. Levji delež so tu imeli domačini. Sodelovali so dekliški zbor dijakinj iz Idrije, recitatorska skupina zavoda »Jurij Vega* iz Trsta, ritmična skupina vzgojiteljske šole iz Idrije, domači dijaki pa so brali dela, ki so bila odposlana za literarni natečaj.
Sledila so nagrajevanja zmagovalcev kulturnih natečajev in športnih tekem, vsaka sodelujoča šola pa jc dobila tudi darilo: seveda je bila to tipična idrijska čipka na zelenem zametu, ki so jo izdelale domače dijakinje.
kot malo kje drugje, vlada konservativna desnica. Celo bivši laburistični premier Callaghan je na lastni koži občutil moč Trade U-nionsov, kljub temu da so mu bili vsaj delno naklonjeni, toliko huje bo občutila moč sindikatov konservativna Thatcherjeva, ki nasprotuje delavskim izboljšavam in angleškim oblikam delavskega boja. Desnica v Evropi slavi zmago, kljub temu da ji novi premier ni naklonjen in misli samo na obnovo nekdanjega cesarskega »bleska*. (voc)

Mali oglasi
MOŠKI krojaški salon izdeluje obleke, taileur, plašče. Sprejema tudi popravila usnjenih in kožuho-vinastih artiklov ter moških o-blek. Mozetič, Trg Garibaldi 11, tel. 790-280.
CVETLIČARNA v Trstu (Sv. Jakob) išče vajenko-ca. Telefonirati na 820-435 vsak dan ob uri kosila od 14.00 do 15.30 in zvečer od 20. ure dalje.
PRODAM Lancio Fulvio 1300 beriina ’70 v odličnem stanju. Tel. 200583 od 18. do 21. ure.
I
železnina
STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI
30ieiMALALAN
> Po volitvah v VB
(Nadaljevanje s 1. strani)
nizacijami, če ne bo spremenila svojega nazadnjaškega programa. Velika Britanija se torej danes sooča z zapletenim položajem, da v državi, kjer so sindikati močni
ZLATARNA URAR N A*’
tehnični servis za ure lastne prodaje Proseška ul. 6 OPČINE
za industrijo, kmetijstvo In za dom
TRST (Industrijska cona)
D O M J O, 131 - Tal. 924-979
UGODNO prodam Ape 600 MP 2 tisoč km, letnik 1978 v zelo dobrem stanju. Telefonirati na 200760 vsak dan do 19. uri.
MINI 850 v voznem stanju prodam. Telefon 824801 po 20. uri.
PRODAM Peugeot 11C jan. ’78 v dobrem stanju. Zglasiti se ob delovnih urah pri mizarski delavnici v Saležu (Boris Grilanc)..
KUPIM zemljišče za obdelavo v pre: delu Domjo - Ricmanje - Boršt. Tel. 228174.
PRODAM motorno vozilo «Ape-car» letnik '76 v zelo dobrem stanju, auto renault LT 5 januar '79 ter električno rezilnico za salame (affettatricc elettrica - salumi). Tel. 417697.
GOSTILNA na Krasu išče osebo za pomoč v kuhinji. Nudimo prenočišče. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik pou šifro »Gostilna*.
OSMICA — Dušan Rado to iz Nabrežine 138/A toči belo in črno domačo kapljico.
SLOVENSKO knjigotrško podjetje v Trstu itce delovno moč s potrebno trgovsko izobrazbo oziroma prakso in z veseljem do dela s knjigo. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro: «Knjigarna».
MLAJŠA ženska išče enosobno stanovanje v Trstu al' v -znji okolici za dobo dveh let. Ponudbe na tel. 211343.
POTUJETE V RIM? V slovenske« hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno me’ njavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rada volje ustrežemo. Obrnita se na upravo hotela Bled, Via S. Croce in Uerusalemme 40. 00185 Rim telefon 06/777102.
»CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov UL Rittma.ver 4/a.
danes ob obali
KINO
KOPER: ob 10. uri matineja - ameriški: »Vragolije Toma in Jerrya», ob 16., 18.15 in 20.30 ameriški; »Bližnja srečanja tretje vrste*. IZOLA: ob 10. uri matineja - itali" janski: »Avanture belega očnjaka*, ob 16., 18. in 20. francoski: »Boo-merang*.
PIRAN: ob 16.., 18. in 20. japonski; «Vojna v vesolju*, ob 10. uri matineja - ameriški: «Daktari». PORTOROŽ: ob 20. (filmsko gledališče) italijanski: »Jekleni prefekt*. ŠPORT
Snežnik: ob 10.30 začetek tradicionalnega veleslaloma za pokal Snežnika.
Na sinočnjem nočnem planinsko-orientacijskem pohodu na tematiko NOB, ki je bil v Zgoniku v okviru proslave osvoboditve, je sodelovalo 12 ekip s skupno 59 udeleženci.
B. S.
ATLETIKA
%
, %
S-t %
m \
DOSLEJ NAJVEČJA IZBIRA OUARTZ ELEKTRONSKIH IN MEHANIČNIH UR PROIZVODNJE D A R W I L
NOVI DESIGN ’79 — NOVE KONSTRUKCIJSKE REŠITVE — IZREDNA TOČNOST To so značilnosti jubilejne serije, po jubilejnih cenah, z jubilejnim darilom:
PRENOSNI RADIO APARAT
baterije
NOGOMET
MOSKVA — V prijateljski nogometni tekmi je enajsterica Sovjetske zveze premagala reprezentanco ČSSR s 3:0 (2:0). Strelci golov so bili v 17. min. Kordže, v 21. min. Šengelja in v 90. man. Kidjatullin. Tekma je bila v okviru priprav Sovjetske zveze za srečanje za e-vropski pokal z Madžarsko, ki bo 29. maja v Tbilisiju.
* * *
PRAGA — V nogometni tekmi i-zločilnega olimpijskega turnirja je Češkoslovaška premagala mlado e-najsterico Bolgarije s 4:0.
NAMIZNI TENIS
PJONGJANG — Jugoslovanskemu najboljšemu namiznoteniškemu igralcu Dragutinu Šurbeku ni uspelo, da bi se plasiral med osem najboljših igralcev sveta. Šurbek je namreč včeraj na SP v namiznem tenisu v severnokorejskem glavnem mestu izgubil s Kitajcem Kuo Jao-huajem s 3:0 (23:25, 21:23, 19:21), po izredno izenačenem dvoboju. V četrtfinale na SP so se plasirali naslednji igral-
Dežeini osmerohoj za naraščajnike
Borovec Pučnik v borbi za naslov
Po prvem dnevu deželnega prvenstva v atletskih mnogobojih je v Gorici borovec Gorazd Pučnik v neposredni borbi za osvojitev naslova v osmeroboju za naraščajni! V štirih panogah je drugi z 2158 točkami (100 m 12”1; daljina 5 m 43, krogla 12,04 m; višina 163 cm) za Candottom, ki ima 95 točk več po zaslugi dobrega skoka (185 cm) v višino. Danes bo predvidoma Can-dotto po teku čez ovire prednost še povečal. Pučnik pa bo imel nato tri dobre panoge, v katerih L mo ral zaostanek nadoknaditi in nasprotnika prehiteti za kakih 50 do 80 točk.
K. B.
s tremi valovnimi dolžinami, na tok z vso dodatno opremo
Jutrišnja radijska oddaja »Glasbeni ping pong», ki jo vodi Ivan Peterlin, bo posvečena žepski odbojki ob zaključku sezone.
Hranilnica in		nosoiilnica na Ončinah - Trst			
					
	zadruga z neomejeno zavezo				
	OBRAČUN ZA POSLOVNO LETO 1978				
	PREMOŽENJSKO STANJE				
AKTIVA					PASIVA
	Prejšnja posl.		Prejšnja posl.		
	doba v tisočih		doba v tisočih		
Blagajna	100.938	194.185.116	Hranilne vloge		
Vrednostni papirji	2.141.238	3.526.019.595	in tekoči računi	15.164.048	21.066.201.862
Banke	2.707 050	4.910.419.114	Cedenti menic		
Posojila	11.121.269	13.443.735.745	na Inkaso	285.220	294.998.638
Razni dolžniki	536.670	815.509.087	Banke	87.511	149.593.012
Nepremičnine,			Razni upniki	444.150	365.030.706
oprema in stroji	348.121	388.382.636	Sklad odpravnin	87.766	108.496.045
Aktivni pripisi	—	36.395.830	Amortizacijski skladi	109.103	144.326.891
	16.955.286	23.314.647.123	Razni skladi Pasivne izločitve	49.052 48.979	46.054.108 61.697.120
				16.275.829	22.236.398.382
			Premoženje	487.781	763.011.755
			čisti dobiček	191.676	315.236.986
				16.955.286	23.314.647.123
Razvidnostni računi	8.305.399	13.658.809.634	Razvidnostni računi	8.305.399	13.658.809 634
	RAČUN IZGUBE		IN DOBIČKA		
STROŠKI			DOHODKI		
Pasivne obresti		1.903.438.128	Aktivne obresti		2.612.890.436
Splošni upravni stroški		505.550.253	Obresti, premije in dividende		
Davki in takse		31.428.497	na vrednostnih papirjih		210.825.259
Provizije in komisije		3.393 015	Dobiček od kupoprodaie vrednostnih		
Izgube pri terjatvah		10.262.435	papirjev in tuje valute		34.417.330
Amortizacije		35.224.126	Komisije, provizije In razni dohodki		33.226.432
Akantonacije		99.377.225	Uporaba akantonaci;		10.997.422
		2.588 673 679	Izredni dohodki		1.553.786
Poslovni dobiček		315.236.986			
		2.903.910.665			2.903 910 665
					
Ste pravi ljubitelji kave?
ffumcaM
PRIMO ROVIS
vam nudi:
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu.
CREMCAFF6 pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFE Vam nudi vedno najboljše
Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
TRGOVINA POHIŠTVA
LA SERENISSIMA
TRST • Ul. Barbariga 5 (Rojan) • Tel. (040) 42.12.74
Izredna prodaja po tovarniških cenah
Spalnice, dnevne sobe, kuhinje, sedežne garniture
Vsem strankam v dar lestenec ali drug predmet za opremo doma
R|y^|