MARCIAL MARTIALIS EPIGRAMMATA SELECTA Prevod Tine Vučko Piše se že tretje tisočletje in živimo v času »moderne književnosti«, na čelu katere se je v zadnjem času - volens nolens- znašel predvsem Harry Potter. Pa tudi on ne more shajati brez latinščine - že ko boste odprli katero od knjig, boste še pred prvim pogla".iem najprej naleteli na kaligrafsko izpisa- no misel Draco dormiens nunquam titillandus. Nadaljnje razmišljanje prepuš- čam vsakemu posamezniku. Za prevajanje Marciala me je navdušil predvsem literarni večer, ki so ga v šolskem letu 1999/2000 na Gimnaziji Poljane pripravili študentje od- delka za klasično filologijo (izbor prevedenih epigramov so tudi izdali, gl. seznam literature). Do tedaj te zvrsti niti nisem poznal, saj se ji pri rednem pouku latinščine nismo posvečali, zato je bil tisti večer zame pravzaprav čisto novo odkritje. Vzhičen sem bil ob brezhibnih distihih in odličnih prevodih in se obenem spraševal, ali sem česa takega sposoben tudi sam. Čas je nezadržno tekel in kmalu sem se tudi sam znašel na omenje- nem oddelku. Tu so se možnosti bolj odprle. Nekega dne pa sem v knjižni- ci opazil gratis knjižice Marciala, ki so jih »odpisali« na oddelku za germa- nistiko. Vzel sem eno od njih in ta drobna Reclamova knjižica me je do konca prepričala. Habent sua Jata libelli! Osredotočil sem se predvsem na najkrajše epigrame v obsegu enega elegičnega distiha. Menim, da so to kvantitativno najmanjše, kvalitativno pa vsekakor največje Marcialove mojstrovine. Očarala me je virtuoznost, s katero avtor v samo dveh verzih (!) doseže poantiran zaključek s pogosto presenetljivo, vselej pa zabavno antitezo. Ob prevajanju sem se nemalo- krat od srca nasmejal in upam, da bo ta moja dobra volja morda zavela tudi iz kakšnega prevoda. Iskreno se želim zahvaliti prof. Branku Senegačniku in prof. Matjažu Babiču, ki sta mi posvetila precej svojega dragocenega časa in niti na hod- niku nista negodovala nad mojo vztrajnostjo; zahvaljujem se jima tudi za vse konstruktivne nasvete in pripombe. Brez njiju prevodi ne bi bili takšni, kot so. Za koristne napotke se zahvaljujem tudi Davidu Mavrinu. Ostane mi le še, da svoje delo ponudim v branje in oceno Vam, carissi- mi lectores. Čeprav je že Robert Frost dejal, daje poezija prav tisto, kar izgi- Keria III - 2 • 2001, 169-171 170 Keria III - 2 • 2001 ne v prevodu, pa vendarle upam, da mije nekako uspelo. Končno oceno seveda prepuščam Vam. 1,47 Nuper erat medicus, nune est vispillo Diaulus: quod vispillo Jacit, Jecerat et medicus. Sprva je zdravil ljudi, a zdaj je pogrebec Diavel. Kar dela zdaj kot grobar, prej je počel kot zdravnik. 1, 110 Scribere me quereris, Velox, epigrammata longa, ipse nihil scribis. Tu breviora Jacis. Tožiš nad mano, moj Veloks, da moje so pesmi predolge, ti pa ne pišeš jih sploh: krajših se torej držiš. 1, 118 Cui legisse satis non est epigrammata centum, nil illi satis est, Caediciane, mali. Komur še ni dovolj teh pesmic sto in več, oprosti mi, Kajdikijan, a taje malce preč. 2,80 Hostem cum Jugeret, se Fannius ipse peremit. Hic, roga, non furor est, ne moriare, mori? Ko od sovraga je bežal, Fanij si sodil je sam - umrl, da prevaral bi smrt. Ni to velika norost? 2,87 Dicis amore tui bellas ardere puellas, qui Jaciem sub aqua, Sexte, natantis habes. Praviš, da deklice vse gorijo v ljubezni do tebe, Sekst, obraz pa imaš, kot bi povodni bil mož. Marcial, Martialis epigrammata selecta 5,32 Quadrantem Crispus tabulis, Faustine, supremis non dedit uxori. » Cui dedit erga?« Sibi. Niti beliča ni ženi Krisp v oporoki zapustil. Favst, če zanima te res: sebi je volil denar. 7,98 Omnia, Castor, emis. Sic fiet ut omnia vendas. Vse si pokupil, moj Kas tor - nekoč vse boš moral prodati. 9, 10 Nubere vis Prisco: non miror, Paula: sapisti. Ducere te non vult Priscus: et ille sapit. S Priskom bi se poročila? Pavla, prav nič se ne motiš. Noče za ženo te, kaj? Glej, tudi Prisk ima prav! BIBLIOGRAFIJA 171 MARTIAL: Epigramme. Ausgewahlt, iibersetzt und erlautert von Harry C. Schnur. Philipp Reclamjun., Stuttgart, 1966. MARTIAL: Epigrams. With an english translation by Walther C. A. Ker. In two volumes. Loeb Classical Library. London, Cambridge (Mass.), 1947 & 1950. V ARII (Skupina prevajalcev): Zbadljivke po antično - cave canem. Antiquitatis Graecae et Romanae epigrammata selecta. Keria II, 131-158