Paštnir&plgčana v gotovim j .4 t * IZHAJA vsak ponedeljek ob 4. zjutraj. NAROČNINA mesečno 4 Din. četrtletno 10 Din. polletno 20 Din. — V Ljubljani. Mariboru in Celju dostavljen na dom mesečno t Din več. — Za inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani. Knafljeva ul. S., telefon št. 2034. 2072. 2804. UPRAVA v Ljubljani. Prešernova ul. 54.. telefon št. 2036. INSERATNI ODDELEK v Ljubljani. Prešernova ul. 4.. telefon št. 2492. Oficijozni italijanski listi hujskajo prebivalstvo proti Jugoslaviji in Franciji in napovedujejo skorajšnje »odrešenje" Dalmacije. - Ponovne študentovske demonstracije v Milanu in drugih mestih. Rim, 20. nov Demonstracije proti Franciji in Jugoslaviji, ki so se vršile zadnje dni in deloma tudi danes v vseh večjih mestih Italije, je treba smatrati kot nekake uradne demonstracije, naročene, oziroma ukazane v protest proti sklenitvi francosko-jugosfovenskega pakta. Dejstvo je. da je baš uradno režimsko giasilo -Foglio d' Or-dirk, dal pobudo za 'te »dostojne« manifestacije, kako* nazivlja fašistični tisk neokusna divjaštva proti Fr?nc!.ii in Jugoslaviji ali pa napad padovanskih vseučilišč-nikov na svoje kolege jugosiovenske narodnosti. Tudi listom je dal »Foglio d' Ordink pobudo za ostre napade na Jugoslavijo. Listi obdolžujejo Jugoslavijo, da je njena politika imperialistična in da se beograjski vojaški krogi živahno pripravljajo za vojno proti Albaniji in Italiji »Popolo d' Italia«, »Gior-na!e d' Italia«, »Lavoro d' Italia« in vsa druga važnejša fašistična glasila pišejo o naslednikih habsburške Avstrije, o »sarajevskih ubijalcih, ki hočeio zanetiti nov požar v Evropi, da bi lahko ribarili v kalnem«. Govorijo o absolutni miroljubnosti apeirnske kraljevine, obenem Pa pišeio o italPanstvu Dalmacije 5n o »krvnih bratih«, ki ječljo v suženjstvu barbarskega naroda in ki jih !e treba čimprej odrešiti. Da je sedanja italijanska gonja proti Jugoslaviji In Franciji res inscenlrana od strani režima, dokizuje tudi dejstvo, da so demonstracije Izvedle fašistične dijaške organizacije, da so se jih Albanci so se naveličali itairanske diktature Finančno ministrstvo prevzel hud nasprotnik Italije. — Protiita-lijanske demonstracije albanskih d'jakov v Skadru. Dunaj, 20. nov. »Neue Fr. Presse« poroča iz Skadra: Sklenite^ francosko-jugoslovetiskega pakta ie v Skadru povzročila demonstracije. Nacionalistični dijaki so poskušal: sneti italijansko zastavo, ki je bila razob«.šena na albanski Narodni banki. Na intervencijo italijanskega konzula sc bi!: dijaki aretirani t iT izključeni iz svojih zavodov. Skadrski poslanci bodo v tej zadevi interpelirsli v zbornici. Nadalie poročajo, da se je izvršila re- konstrukcija albanskem kabineta, finančni delovni in pra^os>l.u minister so , orali odstopiti. P n:winr ministrstvo je bilo ponudeno več albanskim po itikom. ki pa so oon iJbu odkU niii. Kom no je prevzel por^er bivši fimmc-ni »p'i,ister Starova. ^elia kot eden največjih nasprotnikov UalofMske finančne politike Albamju. Pred mesec se le sx>rekei z italiiansK. n dener?!r.i;n direktorjem Narodne ba-;ke. nakai je mora' demisijoniraii „Ces(ir se bo ornii u M et h' Zichy, ki je med drugim izjavil- Padli smo ter smo izgubili večji del naše domovine. Nismo mogli reš ti niti- svojega kralja Izgubili smo svojega kralja ne v tem smislu, da nimamo kralja, temveč v smislu, da je bila večina naše zakonod. korporacije prisiljena pregnati dinastijo s prestola. Dobili pa bomo nazaj svojega kralia. samo ako bomo tnočni in ako smo pripravljeni doprinesti za izvršitev tega načrta tudi žrtve. Maržarska more biti zopet močna, ako se bo naslanjala na svojega legitimnega kralja Naš kralj bo prišel, da zbudi svoj narod. Fantazije avstrijskih in madžarskih monarhistov. — Oton kot madžarski Mesija in novi kralj Matjaž. Zabava ostarelih grofov. Dunaj, 20. nov. Ob priliki 15. rojstnega dne bivšega prestolonaslednika Otona se je danes vršila v kapucinski cerkvi maša. katere se je udelež lo staro plemstvo. V bivši avstrijski uniformi je polkovnik Wol» imel govor, v katerem je zagotovi!, da ^e bo Oton v dveh letih, ko bo postal polnoleten, kot cesar vrnil na Dunaj. Te besede so izzvale pri navzočih veliko navdušenje. Budimpešta, 2). nov. Legitimistična udru-ženia so nocoj ob priliki 15. rojstnega dne bivšega prestolonaslednika Otona p iredila banket, katerega se je udeležilo p ibližno 2000 oseb. Edino tiaptnico je imel grof Ivan ------ Vožnja v neizogibno smrt Nove podrobnosti o katastrofi «Maialde». — Kaj pripovedujejo rešeni. — Celokupno število žrtev 320! — Berlin, 20. novembra. »Vossische r Zeitung« priobčuje daljše poročilo svojega dopisnika v Rio de Janeirii o podrobnostih strašne katastrofe itripn-skega parnška »Principessa Mafalda«. Dopisnik ie imel priliko razgovarjati se z rešenimi potniki, ki mora*) začasno bivati na takozvanem oriseijetiišU-m otoku. Potniki so večinoma brez vseh sredstev ter so prišli ri otok dobesedno ix)lnagi. Po pripovedovanju rešencev. ki zatrjujejo, da so ves čas vožnje imeli temne slutnje, so se pojavili prvi znaki katastrofe že po prvi viharni noft Vq je parnik plul mimo Gibr Utaria Takoj v jutro so ponehali fu.ikctiomrati %oii ter je parnik celih 24 ur bu>al po razburkanem monu. Končno se je posrečilo spraviti v funkcijo enega ladijskih vijakov. Ko e prispel parnik v Lis Palmas, ie 'adijsko poveljstvo sporočilo potnikom, da ostane parnik par dni v Inki, ker se morajo popraviti poškodovani stroji. Potniki, ki so vedeli, da je postanek v Las Palmas določen le za par ur, so to veA vzeli na znanje s težkim srcem in ne. zaupanjem v nadalino usodo. Kmalu pod odhodu iz Inke se je pričel parnik nagibati, kar je povzročilo med potniki prvo paniko, toda ladijski častniki so jih znali pomiriti z zatrdiiom, da je vsaka nesreča izključena. Drugi dan pa je bilo moštvo nenadno alarmirano ter je moralo imeti vaje za reševanje v čolnih, kar se zgodi običajno le v pristaniščih. Usodnega dne so potniki baš sedeli pri kosilu, ko se je ladja naenkrat močno stresla. Godba je prenehala igrati toda tudi to pot so znali častniki pomiriti prestrašene potnike. Popoldne malo pred 5. uro pa je sledil strašen sunek ter so potniki mislili, da se je prelomil zadnji del ladje. Sredi splošne zmede je dal ladijski poveljnik alarm, kar je povzročilo -med potniki paniko. Moštvo se ni zmenilo za alarm, pač pa je drlo skuono s potniki k rešilnim čolnom. Pričel se je divji boj med potniki in moštvom, ki je hotelo biti prvo v reši1nih čolnih. Ker pa so bili rešilni čolni deloma pokvarjeni, deloma Pa slabo zgrajeni, se jih je več razsulo, še preden so bili spuščeni v morje. Cele družine so se v sklenjenih vrstah vrgle v morje ter s0 utonile pred očmi moštva. Iz pričevania potnikov je ugotovljeno. da poveljstvo ladie ni izvršilo svoje dolžnosti, ker mu je bilo več za orestiž paronlovne družbe nego za živtienie 1200 1'udi. Tako se ie mora'o zg^d;+i. da ie bi'o na»v<»c žrt«v med not"Jk'. Od !adi'i Novi atentati v Južni Srbiji Na Drogi Skoolje-Kumanovo sopoložili «makedonstvujušči» peklenski stroj, ki je eksplodiral s strahovito detonacijo. Kumanovo, 20. nov. Snoči ob 9.30 je pri vhodu na postajo A'eksandrovo, in sicer med signalnim aparatom ter vstopnimi kretnicami, eksplodiral peklenski stroj. Eksplozija je nastala na ta nač:n, da je na netilo (kas.). ki ic bilo položeno na tir. privozil t>ospešeni tovorni v'ak 543. ki ie vozil iz Skoplja živo živino. PksrloiKa je bila tako strahovita. da je uradništvo postaje začutilo močan potres. Vlak se je na mestu ustavil ter je osobje poskakalo iz vagonov. Pri eksploziji se je poškodoval zadnji del vlaka ter so morali promet prekiniti. Eno tračnico, do'go več metrov. ie zagnalo več metrov daleč. Kmalu so prišli na mesto eksplozije policijski in železniški organi. Ugotovili so. da so neznan5 zločinci položili dva Dek'enska stroja. Peklensk' stroj na desnem tiru je eksolodiral s strahovito detonacijo. Drugi stroj na levem tiru ni eksplodiral. Natančna preiskava je dognala, da ta drugi peklenski stroj zato ni eks-r^odiral. ker eksplozivna snov ni bila zvezana po žici z netilom na tiru. Atentatorji so najbrže podminirali progo neposredno pred prihodom vlaka. To sklepajo tudi iz dejstva, da je brzoviak, ki odhaja iz Skoplja ob 7. zvečer, vozil preko dotičnega mesta popolnoma mirno in brez vsake nezgode. O eksploziji so takoj obvestili orož-ništvo in policijo v Skoplju ter železniško direkcijo v Beogradu, ki je takoj odposlala v Skoplje poseben vlak z delavci, da popravijo progo in vzpostavijo promst. Obnovitvena dela so trajala tri ure. Po dosedanjih podatkih se domneva, da je atentat izvršila bolgarska komit-ska trojka, ki je že pred 20. dnevi prešla na naše ozemlje in M so jo doslej zaman zasledovali. Po drugi verziji je atentat delo komitske čete, ki je prešla na naše ozemlje šele v zadnjih dneh z namenom, da izvrši na naše železniško omrežje in ostale prometne objekte v Južni Srbiji atentate. Orožni-ške čete zasledujejo atentatorje v vseh smereh. Gosood fnančn nrnister ie postavil na glavo svo:e 'astne nauke Splošen odpor proti novemu proračunu. — Mesto slovesno napovedanega zmanjšanja celo zvišanje državnih izdatkov. — Popolno demontiranje socijalne politike. Beograd, 20. nov. Politični krogi se ba-vijo sedaj predvsem s proučavanjem državnega proračuna, ki ga je predložil Narodni skupščini finančni minister dr Bogdan Markovič. 2e iz prvega pregleda tega proračuna se vidi. da bo moral prestati ostro kritiko, ker se je izkazalo, da znaša deficit 232 miliionov dinapev. Kar se tiče finančnega zakona, se ugotavlja, da šteje sicer formalno samo 70 členov, da pa ima v resnici 280 členov, ker naštevajo posamezni členi vse mogoče člene iz lanskega finančnega zakona, ki veljajo tudi za prihodnje leto. Politični krogi in finančni strokovnjaki ugotavljajo, da je preteklo skoro že leto, odkar je finančni minister dr. Bogdan Markovič zahteval vsa mogoča in na in «Narodovi» naročniki, pa jih prosimo, da nam te in prihodnje številke ne vračajo. Redni abonement se začne s 1. decembrom. Do tedaj pa bomo priložili poštne pri-ložnice. Prepričani smo, da bomo z našim novim listom ustregli slovenski javnosti. saj bo «Ponedeljeki> izpolnil vrzel, ki se je danes v dobi elektrike, radiju ie aeroplanov splošno občutila. Obetati nočemo ničesar, saj bodo naše prve številke same pokazale v dejanju, kaj hočemo in kaj lahko nudimo čitateljem in vsej slovenski javnosti. «Ponedeljek». Radi veleizdaje aretiran duhovmk Peroro. 20. novembra. Poglavar uiaieške-ga sreza Jugomir Ivkovič je pustil zapreti popa Serafina Niševiča iz sela Ratevo, ki je obtožen, da je pri umiku naše obmejne posadke 1. 1915. organiziral komitsko četo ter počakal na umikajoče se vojake na klancu cDve reki> ter zajel ti glasov. Združena gospodarslui lista 219. ^-oci-ialisti 313. Bernotova skupina radikali 68. Neniri pa 163 srlasov. 3Landatov so dobili: SLS 13. Združena gospodarska lista 5. i-oeijalisti 8. Bernotova skupina 1. radikali 2. Nemci 4: skupaj 33 občinskih odbornikov. Na Združeni gospodarski listi so bili izvoljeni: Viuko Kukovec. Stanko Fazarin, Fran Nerad, Jakob Rumen iu dr. Karel Laznik. Pri zadnjih občinskih volitvah je dobila uapredua skupina z radikali 251 glasov (9 mandatov), SLS 33 prinaša glede novega proračuna naslednjo izjavo od uglednega člana demokratske stranke (najbrže g. Voje Veljkoviča); Finančni minister se je trudil, da bi zmanj šal proračun, toda njegova glavna pažnja je bila. da ialoči dohodke in izdatke državnih podjetij iz proračuna splošnih državnih dohodkov ui izdatkov. Državna gospodarska podjetja izkazujejo znaten primanjkljaj. Vladi ni uspelo, da bi izvedla popolno reorganizacijo. zato se-ni moglo izvesti ono, kar bi bilo zaželjeno. v*Polilika» beleži dalje, imenu. V Sloveniji ostane cela organizacija sodišč stvarno nespremenjena in ni torej nobene upravičenosti, da se suspendira nepokretnost. Vrhu tega je isti poslanec zahteval garancije proti event. strankarskim zlorabam že v samih prehodnih določbah zakona. Železničarji pri prometnem ministru Dne IS. t. m. je sprejel prometni minister g Milosavljevič s svojim pomočnikom g. Kuzmatiovičem predstavnike Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in bro-darjev in sicer celotni Centralni odbor in vse predstavnike oblastnih organizacij (Beograd. Zagrob, Sarajevo, Subotica. Ljubljana in Split). G. minister je pozdravil navzoče delegate Udruženja in dr.! pojasnila k svojedobno predloženi resoijciii. Izjavi! je, da hoče ustreči zahtevam Udruženja kolikor ie v njegovih močeh in kolikor mu dopršča proračun, ker se je uveril. da so predlogi umestni in obiektivni: ceni resno strokovno delo Udruženja in želi z ozirom na težak položaj prometnega osobja in v prid služfci. da sc ta aktualna \pr,išanja čimprej rešiio. Pri tej priliki je dal g. minister osebno ooiasnilo o pravilniku za delavce in pomožno osobie. c gradbi želer.ni-čarskili stanovanj in delavnem času. Ker je bil minister neodložliivo zaposlen, je dal pomočniku g. Kuzmanoviču nalog, naj o vseh vprašaniih kongresne resolucije podrobno razpravlja z navzočimi delegat;. Ta konierenca se je vršila pri g. pomočniku prometnega ministra z 18 delegati Ud rti žen ia in je trajala skorai osem ur. Vse po Udruženiu iznešene pritožbe in zahteve -osobia so pretresali podrobno. Osobito so razpravljali o pravHniku za delavce in pomožno osobie. o spremembi in spopolnitvi zakona, o državnem prometnem osobju, c pravilniku za polaganje izpitov in o taksah za izpite., o pravilniku, o službeni obleki, o pravilniku o voznih ugodnostih, o odmeri delavnega časa in turnusov voznega, strojnega in ostalega os obla. o stanovanjskih zadevah, o bolniškem fondu, o kilometraži in pavSalih iu končno o ko-merciializaciii železnic.. V poedinih vprašanjih bo Udruženie še predložilo svoje zahteve in podalo potrebna pojasnila k zahtevam po zboliSaniu po-ložain osobia in ureditvi s°daj vladaioč'h nevzdržnih razmer na naših železnicah. Udruženie bo skrbno pobilo, da se tudi izvedejo v resotnci;ph predložene in na konferenci utan,n,:-»ie zahteve. UJNŽB, oblastni odbor Ljubljana. Maribor, Ji), novembra, l anes dopoldne ie zas^bi.i v mari-: bqr.sk1 l-aznilniški d\ora-or-tiranju tujih delavcev in proti politiki v Delavski zbornici ter grajal oostopanie krščanskih socijalcev. ki so jih same lepe besede, dočim .ie praksa njihovega ministra ravno nasprotna (Okrož. urad. borze dela itd.). Radi odpusta železniškega uradnika Stanka iz službe je skupščina sprejela soglasno protestno resolucijo na vlado. Krščanski sociialci so se nekaj časa branili glasovati za to protestno iz;avo. češ da niso zadostno informirani o dejanskem stanju, končno pa so si premislili in so tudi glasovali proti reakcijo« ar nem u ukrepu vlade. Po skupščini je mariborska mestna občina priredila delegatom obed v Grajski kleti. m-rn Bili, Razmišljanja povodom današnje francosko - jugoslovenske proslave v ljubljanskem opernem gledališču, Na nocojšnjo slavo vabijo v operno gledišče letaki z dvema irobojnicama, v enakih barvah, le da so ene barve položene vodoravno, druge navpično. Državne in narodne barve jugoslovenske, državne in narodne barve francoske. V novo Ljubljano se vračajo stari časi. ki so vendar le novi časi. Kdor je poznal Ljubljano pred 10, pred 20 leti. kdo je takrat govori! o Franciji, o Francozih? Saj je bil Slovencem ta narod simpatičen, zlasti peščici tia>s že takratnih Jugoslovenov. Danes je lahko vsakdo Ju gosi oven. in prav je tako. Bolje pozno, ko nikdar. Takrat pa smo se šteli skoraj na prste. Naše mišljenje je bilo precej prejudicirano. Srbija, naš Pijemont; Francija, srbski zaveznik, in obenem zaveznik velike Rusije, — da. Tako je bil krog sklenjen. Vendar smo smatrali Rusijo za nepremagljivi kolos, Francijo pa, pod nemškim vplivom in skozi nemška očala, za sicer velekulturno, toda moralno in fizično oslabljeno, nedosledno, razrvano. .skoraj histerično državno tvorbo, kjer sta doma korupcija in anarhija. V slučaju vojne bodo Francozi pač podlegli železni nemški pesti, a vsaj toliko zadržati sovražnika, da bodo mogli Rusi odločiti. Malokdo je pri nas poznal francosko literaturo, nikdo francoske kulture, prav nikdo njihove moralne sile, vedno se obnavljajoče. In nikdo ni razumel proroških zaključnih besed Emila Zole v romanu «Debacle», — da odhaja junak romana — na odsluženje prejšnjih grehov in na drobno delo za zgradbo nove, velike Francije ... V vojni smo spregledovali in spregledali. Vojna je razgalila monarhistič-ne popance in pokazala, kaj pomenita liabsburg, kaj Hohenzollern. kaj Romanovi in njihovi sistemi. Ruski kolos se je izkazal kot ruski bolnik, ki ie s svetovno vojno stopil v krizo svoje eksistence. Nemška premoč se je pokazala za gluho premoč surove sile, ki mora končno ukloniti pred večjo disciplino, boljšim načelom, trdnejšo voljo. Vse to pa je bilo na francoski strani, kjer je oni «ariarhistični indivi-dualizem», o katerem smo tolikanj slabega slišali, zmagal nad nemško socialno reformo m peklensko brezdušno organizacijo. Marna, — Verdun — ti dve imeni sta imeni naše zmage in nemškega poraza. t. j. poraza sistema, ki je bi! zgrajen na tiraniji. Ko je napočil «le Ouatorze Juillet 1919», je tri milijone duš prisostvovalo proslavi zmage, in na Champs Elysees je zrasel simboličen spomenik: Kup germanskih topov, vrh katerih zapoje zmagoviti gallus, petelin, simbol galskega genija in nepremagljive demokratske svobode. Po ulicah je pa orila popevka z refrenom: «Joffte. Foch e Clemenceau!» Vojno razpoloženje je minulo, ostal ie pa simbol zmage v svetovni kon-flagraciji, ChantecTer, ki je zmagovit tudi v miru in ki zahteva konstruktiven mir, ne mir predsodkov, ne mir diktata, kakor mu služita Rusija in Italija, ne neodkritosrčen mir molčečega premaganca, kakor ga predstavlja Hitlerjeva in Westarpova Nemčija, marveč mir obnove." poprave in mir napredka, mir sporazuma in mir pravice, kak^ je izrečen v Thoiryju in Lpcar- nu in garantiran v medsebojnem prijateljstvu Francije in srednjeevropske tzv. Male antante. Kdor je iskren Jugosloveir, .-e iskren frankofil, in se klanja geniju, vzbujenem v veliki francoski revoluciji, geniju demokratske svobode, politične enakosti in bratstva. Francija je danes jedro, okrog k-ojega se grupira evropska iskrena demokracija, ki obenem straži, da se obroč reakcije ne strne. Španija in Italija sta diktatorski, Bolgarija in Madžarska prežita na napad, Nemčija in Rusija sta v permanentni krizi, ker se v obeh kolosih krčevito oblikuje demokracija, ki jo v Rusiji duši diktatura tretje internacionale, v Nemčiji pa diktatura junkerstva. Inzu-larna Anglija ima egoistične interese. Francija edina visoko drži prapor, katerega je dvignila 1. 1793., ona edina bdi nad svetim ognjem, ki je svetilnik vsem poštenim krmarjem in mornarjem Evrope. Na sedmo obletnico premirja je bila podpisana prijateljska pogodba med Francijo in Jugoslavijo in v fašistični Italiji se vrše demonstracije ... Mi ne bomo demonstrirali. Mi bomo nocoj le ugotovili, da želimo mir iu da smo s Francijo neločljivo združeni v varstvo skupnih načel in skupnih interesov. Oasiiska siavnost v Mestnem domu Odlikovanje peterih zaslužnih gasilcev. Gasilstvo je organizacija, ki se žrtvuje v največji meri v človekoljubne namene in zato lucii uživa vsesplošne simpatije. Zlasti pa »te čast in priznanje možem, ki vrše to požrtvovalno delo za svojega bližnjika že dolgo vrsto let in ki so si stekli v tem posebnih zaslug. Pet takih zaslužnih mož je počastila tudi država, podelivši jim odlikovanja, ki so jim bila včeraj na svečan naf> pripeta na prsi. Ti odlikovani ljubljanski gasilci so: gg. Kvas, Kadunc, Kavčič, Kurent in Vidmar. V slavnostno opremljeni dvorani Mestnega doma sta jim pripela svetinje gosp. Josip Turk ter magistratni komisar gosp. Mencinger. Vidmar in Kurent kot prostovoljna delavca na polju človekoljubja sta prejela srebrno svetinjo, enako Kvas in Kavčič, Kadunc pa je prejel zlato medaljo za 401etno zvesto službovanje. Svečanemu aktu so prisostvovali uniformirani gasilci ter mnogo občinstva. Po svečanosti se je vršila v dvorani Mestnega doma intimna zakuska, na kateri so bile od strani predstavnikov gasilstva ter od strani zastopnikov oblasti izrečene prisrčne napitniee. V pijanosti« »Hudiča, kaj sem že zopet v zaporu? 1» LWj!ifU! o mračni leseni! nedelj! Ne straši se megle, dežja in blata. — Cele čete izletnikov v okolico in na Gorenjsko. — Revije mladosti, lepote in življenja po mestnih ulicah. Hm, nič nam ui kaj po volji ... Ta naša zima, ki se nam je po solnčnih dneh oferi-rala kar brez prehoda tako snežena in mrzla, a zdrava, nas je kaj hitro prevarala. Kar nakrat se je zopel zvila v klopčič ter se pričela jokati in solziti s »treh iu z neba. In pa ta zimska nedelja. Nedelje so sploh navadno vlažue že uekaj let sem. tako da se zdi kot bi se gotovi bogovi zarotili proti malemu človeku, ki smatra nedeljo za svoj dan. Zakaj naj bi bila torej lepa današnja nedelja! No, ljudje pa so si jo vendarle skušali olepšati; vsak po svoje. Čeprav je drobil na zemljo dež skoro celo soboto in ni prenehal niti ponoči, je marsikdo sklenil: Nak, doma pa ne ostanem! Zjutraj je Ljubljano objemali megla, ki je zalila tudi najbolj skrile in zavarovane mestne kotičke. Vendar pa se pasijonuani izletniki iu turisti niso dali preplašiti. Že na vse zgodaj zjutraj je vrvelo na glavnem kolodvoru ljudi, zelencev, in csivcev*, oboroženih z okovankami. pa tudi takih s smučmi, večinoma s ciljem Kranjska gora. Drugi so jo udarili na Gorenjsko pod ali celo na s snegom pokrite planine, najvap pa po /pamet in žamet> v obliki zraka in velike por-cije dobre volje na preljubo Katarino, ter po odpustke na divoo Šmarno goro. Vsemu temu čebljajočemu svetu je bila megla malo mar, proti vlagi v čevljih so bili zavarovani, če pa mokrota pritisne kam drugam, itak ne škoduje. Kljub slabemu vremenu je imela Katarina nad 100 posetnikov, na Šmarni gori pa že celo ni bilo dolgočasno. Tudi okrog sv. Antona je stalo precej koprnečih devičic in oblegovani svetnik je moral predložiti lep kupček priprošenj višji instanci... Refleks božje milosti in svetnikovega pokroviteljstva se je pokazal kar brž, kajti vrli dečki, muštacasti in golobradi so pri poliču ter gnjati in kranjskih klobasah preganjali dekletom dolgčas na moč- Kdor je hotel. je opsaoval tudi krasno igro oblakov na firmaigenUi, ki so s^ v boiajočib krogih sukali v počasnih okretih. Skoro da toplo soln-čece je cele ure ogrevalo ubogo žemljico in vse te drobne 6tvarioe, ki težijo p9 njenih vrhovih. Spodaj pa megla, kakor morje, iz katerega so v daljavi štrleli v nebo naši skalnati velikani. Velik del Ljubljančanov je preživljal nedeljsko idilo v bližnji okolici, na do pred kratkim se zelenem Posavju in njegovih prijetnih gostilnicah, v št. Vidu in Vižmarjih, na Viču in v Mostah ter šiški. V petek in soboto je marsikak rejen pra-sec zacvilil poslednjič in bil v nedeljo ser- viran ljubljanskemu purgarju* v obliki iio=. grlo in želodec dražeče pečeuice. jetrne ali krvave klobase, kosa pečenke iu kakor se h' imenujejo vse te dobr? stvari. Po go-ftiinicah je vršalo kakor v panjih. Zadovoljno so se sukale po kuhinjali rejene kuharice, rdečelične gospodinje, v belih pred pašni-i kib. so kuhale, pekle in cvrle, razigranega I obraza je točil oštir iz velikih steklenic pi-| jačo: od cvička do ljutomerčana in črnega ! daimatinca, v literčke. polliterčke in četr-tinke. A tudi Ljubljana, ki je ostala doma, ni spala. Kljub megli in blatnim ulicam je bila živahna, da je bilo veselje. Šelenburgova ulica in Aleksandrova cesia. ti glavni žili ljubljanskega prazničnega prometa, sta bili zlasti opoldue in zvečer uatrpani. kakor že dolgo ne. Novih zimsko - jesenskih oblek, izzivajoče koketnih klobukov a la Lindv. žgočih oči pod njimi in okroglih, polnih koten pod kratkimi krili — vsega taka izbira in tako bogasivo, da nisi vedel, kani bi pogledal in ravno zato nisi videl ničesar. Po kosilu je bilo malo obligatne nedeljsko - poi>oManske pavje, z mrakom pa je začelo po ulicah zopet mrgoleti. Oživile in napolnile so se kavarne, gostilne, dobro so bili obiskani kinematografi in baje tudi gledališče. Z večernimi vlaki so se vračale čete »letnikov in še pojačaie živahnost po mestu. Nov naval v lokale in kine, povsod nove injekcije dobre volje. Naposled je Ljubljana utonila v ljubi noči in ko jo bo zbudil dre-niavi ponedeljek, bo doživela novo presenečenje, kajti predramil jo bo naš novi, živahni Ponedeljek'. Koncentracija sovjetskih čet ob * * * •« meji Moskva gradi strategično želez nico v Mongoliji. Peking. 20. novembra. Guverner Heiiupg-kianf« javlja: 10.000 mo% sovjetskih čet 14. divizije je koncentriranih ob meji. Guverner je naprosil pekinško vlado, naj z ozirom na bojazen Kitajcev glede kake invazije načne to vprašanje v Moskvi. Dalje javlja, da bo Moskva posodila mongolski vladi 80 milijonov rnbljev za gradnjo strategHfne železniške proge od Kiaea v Vrgo in v zapadoi smeri v Tnrkestan. Graditev te železnice bi se pričela spomladi. «Ponedeljek» št. 1 ....... - Pimfi**'.)v Sramotno in žalostno poglavje iz maše uprave Koliko je moral sobojevnik kra^a Petra Aleksander Toman izplačati provizije beograjskemu advokatu, da je prišel do svoje, od države mu priznane pokojnine Lovora ni koza neče ... Ta verz nesmrtnega Preradovica se mi je zagrizel v možgane, ko sem včeraj popoldne z Gline proti Ljubljani gazil blato. Kaj gazil, ril sem skozi blato smradu, ki nas zaliva kakor veletok la- ve Aleksandra Tomana sem obiskal. Tega narodnega junaka, ki so o njem peli slavospeve vsi listi od Triglava do Var-darja. Njega, pobratima Petra Mrko-njiča, prijatelja kralja Petra Velikega, sobojevnika kralja Petra Osvoboditelja. Njega, s slavo ovitega, od Narodne skupščine diplomiranega »nacijonalnog radnika«, v lovorjeve vence zasutega idealista sem našel v podstrešni luknji izstradanega do obupa. ' Zato, ker »uživa« častno penzijo kot narodni delavec. Napol slepi starček s 77. leti in bolno ženo strada brez pritožb, ker je — stari borec. In omagu-je molče, ker je večno mlad idealist. Snovali se bodo odbori s težkimi nalogami. Na .Gljgicah hišna št. 18. bodo vzidali ploščo. Župan ljubljanski in viški se bosta prepirala, kdo ima pravico imenovati cesto po njem. Sv. Anton iz Padove in Sv. Križ si zavidata visoko piramido na pokopališču. Dr. Lovro Toman v Kamni gorici odriva v svojem grobu soseda, da bi napravil prostor nečaku Aleksandru. Jugoslovenska umetnost špiči nos za idejo novega mo-numenta. Protektor narodnih junakov, mehkosrčni oficiielni lirik radikalne stranke, ta rodoljubna solza v beli ve-stji in s črnimi očali pod edinim cilindrom v predprevratni Srbiji, veteran radikalnih narodnih zastopnikov, sladki Čeda Kostič že koncipira ginljivo nagrobno himno. Za to je do danes od Aleksandra Tomana sprejel na račun 9.927.88 Din. Dne 14. julija je g. advokat Ceda Kostič dal v Beogradu na pošto za Toma- na 3500 Din, država pa je za Tomana izplačala 4550 Din. Za stroške si je torej pridržal samo 1500 Din. Od tedaj Toman ni sprejel ničesar več. Po advokatu je moral iztirjati od čednega Cede »Platnu kaijižicu«, a njemu izdanega pooblastila še vedno nima. Mesec november se bliža kraju, a pen-zije ni od nikoder. Dne 20. decembra 1926. je loman osebno sprejel pri državni blagajni 611-Din narodne penzije za sebe in ženo in dal od te vsote g. narodnem zastopniki) dva tisočaka za — trud. . 7. II. 1927 ie bilo g. Cedi Kosticu izplačanih za Aleksandra Tomana Din 10.607.88, po nakaznici z dne 8. II. 192/ mu je pa kavalirski zastopnik nakazal Din 6.500. Torej je blagodušni Kostič za stroške zaračunal samo 4.107.88 Oin. Dne 12 III. 1927 je v imenu Aleksandra Tomana S- Ceda Kostič sprejel 4880 Din odposlal pa Tomanu drugi dan iz Beograda 3700 Din. Za nagrado in poštne stroške si ie ta okrogli steber radikalne stranke pridržal samo 1180 Din. Gotovo pa se je kavalir iz Skopl.ianske ulice zmotil 8 junija, ko je sprejel za Tomana 3090 Din in mu 10. VI. nakazal res Din 3000. Čast, komur čast! Zadnjikrat ie za Tomana kasiral »zlatni Čedica« 4550 Din 13. julija t. 1. in že drugi dan naslovil v Ljubljano 3500 Din. Na sv. Aleša, ki leži pod »štengami«, je prejel s hvaležnostjo države * oblagodarjeni Toman zadnjo »amožno«. Solze radostnice mu polže po izstradanem, velem licu, ker je s tretjino svoje penzije lahko podprl blagega in požrtvovalnega brata Beograjčana, saj umira pomirjen, ker bo njegova bolna vdova sijajno shajala s penzijo 120 dinarjev na mesec — če jo bo dobila. Takrat bo Cedica intoniral v solzah Slatko je za domovinu mreti . . . Hrvatska žandasroerija ie aretirala sumljivega tujca, v katerem so kasneje spoznali Vinka Možino, ki je bil pred leti strah in trepet Dolenjske, Novo mesto, 20. novembra. Prebivalstvo na Dolenjskem bo ao* tovo z velikim veseljem pozdravilo vest. da so v okolici Zagreba aretirali zloglasnega roparja in morilca Vinka M ožino, ki so ga že delj časa zasledp5 vale vse orožniške postaje na Dolenj« skem. vendar brez uspeha. Možino pri= vedejo te dni v močnem spremstvu v zapore okrožnega sodišča v Novo me* sto in pride najbrže že spomladi pred poroto. Vinko Možina je rojen 1. 1900 in pri« stojen v občino Mokronog. Delo mu ni nikoli dišalo in tako je že zelo zgodaj zašel na kriva pota. Kmalu je postal strah in trepet prebivalstva, ker skoraj ni minil teden, da ne bi izvršil tatvine ali vloma. Dne 21. marca 1. 1923. je vlo* mil v Šmarjeti v hišo posestnika Aloj* zija Hribarja in mu odnesel srebrno uro ter 4000 Din. Ob tej priliki je Možina umoril skup* no s svoiima tovarišema Antonom Ra-faicem, rojenim l. 1900 v Zagrebu, in Karlom Lichtennegrom, rojenim 1. 1874. v Gradcu, Hribarjevega sorodnika 13' letnega dečka Josipa Peternela. Po tem svojem roparskem umoru je Možina izvršil celo vrsto tatvin in vlo* mov v novomeškem okrajnem glavar« stvu. Orožniki so mu bili neprestano za petami, toda Možina se je spretno skrival in ga ni bilo mogoče izslediti. Dne 7. aprila L 1925. je umoril Vinko Možina v Gerčevju. občina št. Peter, 7Slefnega posestnika Antona Moharja in njegovo 65letno ženo Ano Moharje? t'o in ju nato oropal. Po t^m svojem dvojnem roparskem umoru je mora! Možina pobegniti ne* kam na Hrvatsko, ker je za več mese* cev izginila v vik a sled za njim. Orožni? ške postaje na Dolenjskem pa so ga imele stalno v evidenci. Pred kratkim je bilo izvršenih žt zopet več prav drzs nih vlomov, katerih ie bil osumljen Možina. Roparski morilec pa je že zo> pet ušel roki pravice, vendar ne za dol« go. ker je včeraj došlo poročilo zadreb* ške policije, da so ga prijeli orožniki iz Krašiča v selu Brlenicu, skoraj v ncpo= sredni bližini Zagreba. Vinko Možina. preganjan kot divja zver po orožn»k:h. je- našel zadnje čase varno skrivališče v koči cigana Josipa Usarkoviča. Čeprav se je skrival pred seliaki, so 0a ti vendarle opazili in opo« zoriH orožnike na sumli'veefa tuica. Ti so šli takoj na delo. obkolili kočo in vdrli v notranjost. Tu so našli in aretirali Možino. ki ie izjavil, da se niše Vinko K^ina. rojen I. 1899. v Mokro* norfu na Doleniskem. zidar no noklicu. Ko so ga orožniki preiskali, so našli pri niem revolver s šest naboji, nadalje 17 pa; tron. več vitrihov in delavsko kniižico. Ko so kniižico natančneje pregledali, so opazili, da je ime Vinico Kozina napi« sano z drugim črnilom kakor ostali po* datki. Ker je radi tega obstoiala sum« nja, da se aretiranec ne piše Vinko Ko« zina, temveč da se krije pod tem ime« nosi nevaren zlo^inect se je orožniška postaja v Kra^iču odločila, da ga preda- Ormož dobi okrožno sodišče i Včerajšnje nogometiu ,f*ne zagrebški policiji v svrho ugotovitve identitete. Pri zaslišanju na zagrebški policiji se je dozdevni Kozina vedno bolj za« pietal v protislovja. Končno so ugoto« vili, da je njegovo pravo ime Vinko Možina ter da ima že šest let težke je» če za seboj. Poleg tega so dognali iz kriminalne evidence, da ga zasledujejo radi vlomov in tatvine ter treh ropar« skih umorov razne orožniške postaje na Dolenjskem. O aretaciji nevarnega zločinca je bilo takoj obveščeno okrožno sodišče v No* vem mestu, ki je odredilo vse potrebno, da ga privedejo v Novo mesto. Roparske bande na Dolenjskem pola« goma trebijo. V zadnjih mesecih je bilo aretiranih več nevarnih roparjev, izmed katerih pridejo Jožef Ribič, Konrad štrukelj, Franc Prosen in Jožef Kovačič že pred zimsko poroto, ki se prične jutri. Upati je, da bodo v kratkem pod ključem še ostali zločinci, ki ogražajo javno varnost zlasti v gorskih vaseh na Gorjancih. Zahvala zaslužnim Včerajšnja «Politika» piše pod tem naslovom: Sloviti slovenski skladatelj Davorin Jenko, ki je skomponiral našo himno «Bože pravde», je pokopan na ljubljanskem pokopališču, kjer je pokopanih tudi mnogo drugih kulturnih delavcev. Toda njegov grob se skoro več ne pozna, tako je zapuščen in zaraste! s plevelom. Pravijo, da je osnovan nekakšen odbor za zgraditev grobnice in spomenika pokojnemu skladatelju, toda od ustanovitve tega odbora je preteklo že precej časa, Jenko pa ni dobil spomenika, temveč se tudi o odboru ničesar več ne čuje, kakor da je tudi njega prerastel plevel... Bolgarski »Junaki" Dr. Nikola Tumparev, bivši predsednik bolgarske zveze »Junakov«, je priobčil v Sokolskem vestniku zagrebške župe lep članek o bolgarski telovadni organizaciji. Iz njega posnemamo, da je zveza prilično dobro razširjena, saj ima 116 društev, ki so porazdeljena na 6 oblasti. Skupno število članstva znaša 13.672 oseb, naraščaja obojega spola pa je 16.730, kar da skupno vsoto 30.402 pripadnika. Organizacija ie naravno boli razširjena po mestih, vendar je tudi po deželi že 44 društev. — Poleg Tumpareva je v vodstvu »Junaške zveze« mnogo naših iskrenih prijateljev. Za predsednika je bil na zadnji glavni skupščini izvoljen br. Lazov. Šahovski mateh v Ljubljani. Včeraj popoldne se je odigral v Narodni kavarni prijateljski raatch med litijskim Šahovskim klubom in med šahovskim klubom »Triglav« iz Ljubljane. Match se je odigral na osmih deskah; zmagali so Ljubljančani. Končen rezultat je 7 : 1 v prid »Triglava«. Teritorijalni obseg okrožnega sodi šča v Mariboru je menda največji v celi državi in sodišče je radi tega z delom tako obremenjeno, da ga skoro ne more zmagovati. Zato so se že ponovno, zlasti odkar se je okrožnemu sodišča pri-klopilo še Prekmurje, pojavljali predJo-gi, naj se sedanje ozemlje mariborskega okrožnega sodišča razdeli in se osnuje za vzhodni del s Prekmurjem posebno sodišče. Kakor nam poročajo, hoče novi zakon o ustroju sodišč to željo realizirati in ie v njem predvideno ijovo okrožno sodišče s sedežem v Ormožu. Poslovilni večer delegatov obmejne konference v Mariboru V soboto ie dokončala svoje de'o konferenca naših in avstrijskih delegatov za ureditev obmejnih kolodvorov v Mariboru. Dravogradu in na Jesenicah Zvečer je priredila mestna občina na čast delegatom banket v Kolodvorski restavraciji. Poslovilnega večera se je udeležilo nad 50 oseb. Ooste sta pozdravila mariborski veiiki župan dr. Schaubach in mestni žuoan dr Lesko-var. nakar ie z iskrenimi besedami pozdravil dosežen sporazum vodja avstrijske delegacije. V prijetnem razpoloženju med govori ter slovenskim in nemškim petjem je ostala družba zbrala do ranega jutra. Veličasten delavski pogreb Odkritje spomenika železničarju Stanku Bregancu. Maribor, 20. novembra. Duues, v nedeljo, je bil Maribor vee dan zavit v neprijetno vlažno meglo. Ceste so bile mokre in blatne, kljub temu pa se je zbrala popoldne velika množica delavstva pri mrtvašnici bolnice k pogrebu gosp. Albina Eržena, poslovodje konzumuegj*, društva in brata urednika gosp. Viktorja trie-na. Na čelu pogrebnega sprevoda je svirala železniška godba. Ob grobu sta izpregovo-rila pokojniku v slovo oblastni poslanec Viktor Grčar in za Konzumno društvo gosp. Sve-tek, dočim je pevski zbor cSvobode, zapel ganljivo žalostinko. Ob grobu je stala čaetna straža ^Delavske telovadne enote> in njeni dlani v belih krojih z zastavo. Ogromna udeležba je pokazala veliko priljubljenost, pokojnika, ki je do zadnjega svojega diha bil aktivni boritelj med proletarijatom. Takoj nato se je vršilo na drugem delu pokopališča odkritje nagrobnega spomenika železniškemu uradniku Stanku Bergancu, ki se je spomladi v obupu ustrelil v mestnem parku, star komaj 23 let. 2elezničarsko pogrebno društvo mu je postavilo sedaj lep spomenik. Pred odkritjem spomenika je ob veliki udeležbi železničarjev in drugega občinstva zaigrala železničarska godba, pevsko društvo železničarjev € Krilato kolo ® pa je zapelo žalostinko. V imenu občine Pobrežje je prevzel spomenik v varstvo župan Kriši-na. V lepih besedah so se spomnili mlade žrtve tudi zastopniki železniških nameščencev, železničarjev iz Pragerskega ter Pogreb nega društva. Deputacija cOrjune* je položila svojemu bivšemu članu na grob lep venec, nakar se je ganljiva svečanost zaključila s petjem in sviranjem godbe. Važne odločitve v Beogradu in Zagrebu. — bivšega državnega prvaka. — Vročekrvna zagrebška puuu~~ — Senzacionalen poraz praške Sparte. — 55.000 gledalcev na teVmi med Nemčijo in Holandsko. V Ljubljani jc v specielao poletnih športih, kakor n. pr. v nogometni in lahki atletiki nastal nekak zastoj. It M dni nimamo v Ljubljani nobenih nogometnih tekem. V dragih mestih v Jugoslaviji in v inozemstvu pa t* niso zaključili jesenske sezone. Najvažnejša včerajšnja tekma v naši državi se je vrSila v Beojradn, namreč prvenstvena tekma med starima rivalama BSK in JueoslaviJo. V Zagrebu so se nadaljevale prvenstvene tekme, ki so povzročile precejšnjo iz-premembo v prvenstveni tabeli. V nastopnem podajamo posamezna poročila. BSK : Jugoslavija 3 : 2 (2 :0). Beograd, 20. nov. Današnja prvenstvena tekma med BSK in Jugoslavijo je končala z zasluženo zmago prvega moStva 3:2 (2 : 0). BSK je s tem zasedel prvo mesto prvenstvene tabele. Moštvo se je odlikovalo zlasti po svoji požrtvovalnosti. Najboljša Je bila krilska vrsta, ki je s svojo odlično igro odločila tekmo. Pri Jugoslaviji «ta bila najboljša branilca, predvsem Kumanudi. Zelo slaba pa je bila krilska vrsta. Tudi napad ni zadovoljil izvzemSi morda Lubu-riča in Hrnjiček. Slab Je bil tudi vratar Tmba-jič. Tekma je bila zelo ostra, vendar pa fair. Sodil Je g. Joksič. Prvenstvene tekme v Zagrebu. Zagreb, 20. nov. Tri važne prvenstvene tekme so preccj izpremenile prvenstveno tabelo. H a š k je porazil Croatio s 3:0 (1:0). Po poteku igre bi mora! biti poraz Croatie še večji. Croatia ni napravila dobrega vtisa. Sicer dobro moštvo je predvedlo preeej surovo igro. Hašk ie v drugi polovici skoraj vedno oblegal vrata Croatie. Gradlanski jc , 2. Hašk (8. 14 : 9). 3. Croatia (7. 10 : 4j. A. Viktorija (7, 14 : 16), 5. Concordija (4). 6. Železničar (2), 7. Derby (2). Nogomet v Subotici. Sabotica, 20. nov. Tekma med Bačko in San-dom Je z l : 1 ostala neodločena. Zaključek prvenstva v Osijeku. Osijek. 20. nov. Zadnja jesenska prvenstvena tekma med Slogo in Gradjanskim je končala z 1:0 v korist Sloge. Kljub temu poraza ie Gradjanski postal jesenski prvak Osijeka. Tekme v inozemstvu. Od iftozemskih tekenj omenimo sledeče: Praga: Državno prvenstvo: Bratislava : DFC (Budjevice) 4:2; prvenstvo lige: Ccchie Karlin : Sparta 3 : 21, Slavija : Vršovjce 4 :1, Viktorija Žižkov : CAFK 4:2, SK Kladno : Rapid (Praga) 4:1. BUDIMPEŠTA: Perenezvaros : III. okraj6:l, Sabaria : Nemzeti 3:0, Hungaria : 33 6 : I, Vasas : Atilia 1 :0, Uipest : Kispert S : 2, Ba-tya : Boczkay l : 0. LIPSKO: DFC (Praga) : V. Z. K. 2:2. KOLN: Nemčija : Holandska 2:2 (0 : IV 55.000 gledalcev. BERLIN: Boldklube« 93 (Kodanj) : Hertfca (Berlin) 2:1. L1NZ: Dimajski amaterski team : gornjeav-strijska reprezentanca 4 : 4. GRADEC: Štajerska : Nižje Avstrijska 6:2 (2 :1). DUNAJ: Prvenstvo: Vieana : Rapid 4:1 (0:1), Hakoah : WAČ 3:1 (2:1). Wacker : BAC 1:1 (1:1), FAC : Admira 3:2 (1:0), Slovan : Simmeringer 2:1 (1:0); prijateljska: Sportklub : Hertha 3 : 2. Nedeljski dogodek v Mariboru Pred več tedni sta bila ponoči pomazana nemška napisa dnevnika cMarburger Zei-lung> v Jurčičevi ulici ter podružnice zagrebškega «Morgenblattau v Slovenski ulici. Napisa so poten očistili. Napisu cMarburger Zeitung> na steni so pridali še slovenski napis «uprava>,. Včeraj dopoldne pa so naenkrat prišli okrog 10. trije mladi fantje in začeli z dolgimi palicami vpričo sprehajajo-Čega se občinstva snemati velike napisne gotske črke ter pustili v prvem delu na sredi črko in besedo «uprava». Po iavršenem činu so fantje mirno odšli, ne da bi jih kdo motil. Sele čez nekaj časa se je za nenavadno snemanje napisa pričela zanimati policija in mrzlično iskati po mestu storilce. Tekom popoldneva je policija aretirala nekega fanta, a ni hotela izdati njegovega imena. Fanta bodo baje najprej kaznovali na policiji zaradi nedostojnega obnašanja na ulici, potem pa ovadili državnemu pravdništvu, bržkone zaradi poškodbe tuje lastnine. Fanta so baje spoznali po palici, ki so jo našli na licu mesta. Dogodek je bil predmet živahnega komentiranja in dovtipov publike na promenadah in v kavarnah. Sodnik: »Četudi se je Vaša žena pregre« šila proti vam, je ne smete pretepati, t vico kaznovanja ima sanjo sodnik.* Obtoženec: dovine smučarstva kot mednarodnega športa. Početki športnega smučanja segajo nekako v dobo med 1840. in 18S0., in sicer na Norveško. Tamkaj so prirejali kmetje iz Telemarkena prve tekme v hitrostnem in vztrajnostnem smu-Sanlu. Te tekme so okoli 1. 1880 prenesli meščani tudi v Kristianijo In odtam najprej v Severno Ameriko. Polagoma se je smučar»tvo uvajalo tudi po drugih deželah, dokler ni i 1908 ali 1909 prišlo do prvih mednarodnih stikov. Takrat so smučarji severnih držav prvič nastopili v srednjeevropski konkurenci; istočasno so se srednjeevropski smnčarji-tekači udeležili hol-menkolskih Iger. L. 1910 je dobilo smučarstva prva mednarodna pravila: v Kristianiii so ustanovili takrat mednarodno smučarsko komisijo iz zastopnikov Norveške, švedske, Švice, Nemčije in Avstrije. Dočim ie med vojno vse počivalo, se je smučarstvo pozneje tembolj rapidno dvig-nlldTV nemati meri }e pospešilo razvoj tudi dejstvo, da so armade izobrazile smučarske čete, ki so pozneje gojile ta šport tndi doma. Prvi kongres po vojni se je vršil 1. 1922 v Stock-holmu, nato L 1923 v Pragi In L 1924 v Chamo nixu, kjer Jc bil namesto smučarske komisije ustanovljen mednarodni smučarski savez. (F.I.S.) Četrti mednarodni smučarski kongres po vojni se otvori 14. februarja 1928 v St. Moricu, Savez ie odobril objavljene termine in določil vrhovno razsodišče, sestavljeno iz dveh skupin, in sicer »Jury du terrain« in »jury d'appeN, sledeče: Holmquist (švedska), Oestgard (Norveška), Bolkowski (Poljska), dr. Frey (Nemčija) in Rava (Italija) tvorijo terensko, Biedermann (Švica), grof Hamilton (Švedske), Azo (Finska), dr. Minelle (Francija) in dr. Schreiner (Češkoslovaška) pa prlzivno razsodišče. Kompetence obeh teh razsodišč niso popolnoma jasne. Najnevarnejši tekmeci za St. Moric, Norvežani ta Švedi, so v glavnem že sestavili svoje reprezentance. V norveJki eliti je na prvem me> sin za 50 km, hitrostno in kombinirano smučanje, zmagovalec iz I. 1924 Tborleif Haugh. \ smuških skokih bodo tekmovati Tulim Thams (zmagovalec I. 1924), Alf Aniersen, Sigmund Ruud. Jon Snersrnd in Henntag Tflnsberg. Šved ska ekvtpa ima na Čehi Jona Lindgrena, Erne-sta Alma, Svena Unterstroma in P. E. Hedhmda. Med najzanimivejše konkurenco je šteti na zimski olimpijadi tekme vojaških patrulj. Nemčija bo delegirala na te tekme zastopstvo 15 oficirjev in 15 podoficirjev, Id bo po definitivni sestavi odšlo koncem Januarja na trening v En-gadin. Razen njih bodo tekmovali Cehoslovaki, Francozi, Švicarji. Nemci, Italijani itd. Škoda je, da naša vojska, ki je v dveh letih dobila močan in dobro izvežban kader smučarjev, letos ne bo nastopila, dasi bi Ji udeležba ne delala toliko težkoč kot tekmovalcem civilnega športnega saveza. Kakor kaže. bo trener inž. Hanssen pomagal našemu savezu tudi v tem ozirn; upajmo, da bo že njegovo predavanje imelo zaželieai uspeh. Nemci in Švicarji se ieze na g. Hansseaa. Mo-nakovskl »Der Winter« prinaša kratko vest iz Osla, da Je dobil c> Hanssen 6 mesecev dopusta, da bo potoval v St. Moric in pomagal gradit! olimpijsko skakalnico. List pravi, da ni verjetno, da bi Švicarji mirno prenesli to vmeSa-vanje, češ da je zato pristojen samo smučarski sjvez. Ker prispe g. Hanssen Jntrl v Ljubljano, je razburjenje itak nepotrebao. Morda mn bo g. Inženjer v sredo sam lahko povedal, zakaj so Nemci in Švicarji tako bodi nanj , , , —n— Ljubljanska priredi 16. decembra ob talrixičfoi predavanj pred božičnimi počitnicami spominsko proslavo stoletnice rojstva vejikega francoskega kemika M ar celi na Berthelota. Za 25 žakljev ovsa pet let ječe V petek se je pred beograjskim vojaškim sodiščem vršila razprava proti konjiškemu kapeiana 1. kL Miljutinu Darnjanovičti. Prišel je pred sodnike ponosen in dostojanstven, s sabljo oh boku. A po kratki razpravi so ga odgnali v vojaški zapor brez sablje in šarže. Pet let bo sedel v ječi. V štirih urah je bila rešena njegova usoda; vrgli so ga s r>oloža.ia, do katerega se je v. naporom pririml v dveh desetletjih, upropašeena ie njegova bodočnost, njegova obitelj je izgubila svojega reditelja. Vse to pa zaradi 25 žakljev ovsa v vrednosti 5500 Din. Nesrečni kapetaii Damjanovič je v letu 1923. parkrat dal v svoj prid iz vojaškega skladišča odnašati oves. Kmalu so mu prišli na sled, vse je priznal in vtaknili so ga v preiskovalni zapor. Čez šest mesecev se je zopet vrnil k eskadronu in domnevalo se je. da je stvar rešena. Toda preiskava je tekla dalje hi v petek je moral kapetan Damjanovič vnovič pred sodnike. Mirno je poslušal obsodbo. —Odpašite sabljo! je velel polkov-nik-avdrtor. Kapetan Damjanovič je stal par trenutkov kot pribit, kakor da je preslišal povelje. Nato je z drhtečimi rokami začel odpenjati pas. Prepaden. smrtno bled je nato odkorakal v zapor. Stroga je vojaška postava. Če bi v naši državi enako sodili vse tiste, ki so odnašali vreče, a z drugačnim «žitom-, kako čestiite družbe bi bile zbrane za zidovi naših kaznilnic! . . . Krvna preizkušnja kot zanesljiv dokaz za očetovstvo Pred dunajskim civilnim deželnim sodiščem kot prizivnim sodiščem je bila izdana razsodba, ki je za ugotovitev očetovstva nezakonskih otrok da-lekosežnega pomena. Za 16 letno P. je mladinsko sodfišče tožilo 17-letnega mizarskega pomočnika R. radi očetovstva. Prvoinstančno sodišče je odredilo krvno preiskavo ter na njeni podlagi izreklo oprostilno razsodbo. Proti tej razsodbi se je pritožil zagovornik okrajnega mladinskega sodišča, češ, da po stanju znanosti krvna preizkušnja absolutno ni zanesljiv dokaz za očetovstvo. Prizivno sodišče pa je razsodbo prvostopnega sodišča potrdilo. Razsodba pravi, da je lavna preizkušnja znanstveno primemo in absolutno zanesljivo dokazilno sredstvo za očetovstvo. Razsodba se sklicuje tudi na to, da podpira krvno preizkušnjo i moderno diušeslovje (antropozo-fija), ki ugotavlja točno štiri vrste krvi v zvezi z naukom o starosti štirih tem-pera mentor. Prost vstop na umetnostno razstavo v Tivoliju- Včeraj je bila oficijehto zaključena razstava naših mladih umetnikov Stanka Cu-dermana in Mihe Maleša v Jakopičevem paviljonu v LJubljani. Kakor nam poročajo, ostanejo izstavljene slfke v paviljonu še danes in jutri in bo oba dva dneva razstava brez vstopnine dostopna vsakomur, M si jo hoče ogledati. Opozarjamo ljubljansko občinstvo na to ugodno priliko, ki omogoča ogled zanimive razstave t«di onim, tel v današnjih fežkrh razmerah niso rmog?i vstopnine. M.Zott«*0t Stric Dva dni je Timofej Vasiljevič iskal svojega nečaka Serjožo Vlasova, našel pa ga ^e šele tretji dan, stoprav pred odhodbm, slučajno: na tramvaju. Timofej Vasiljevič je stopil na tramvaj in izvlekel desetak, da plača listek, ko mu pade pogled na sprevodnikov obraz, ki se mu je zdel znan. Timofej Vasiljevič ga pogleda še enkrat: v resnici, nobenega dvoma, — to je Serjoža .Vlasov v lastni osebi, zdaj kondukter. — Hej! — je za vpil Timofej Vasiljevič. — Serjoža! Ali si ti to, prijatelj-čeki? Sprevodnik je bil v zadregi in zavijajoč po nepotrebnem kolobarček voznih listkov, je rekel: — Takoj stric... Moram samo še dati vsem vozne listke. — Dobro, dobro, le opravi, — reče stric veselo. — Jaz lahko počakam. — In smeje je razkladal sopotnikom: — To je moj nečak, veste, Serjoža Vlasov, sin mojega brata Pjotra. Nisem ga videl že sedem let . . . To mrcino! Timofej Vasiljevič je z zadovoljstvom gledal svojega nečaka in mu zaklical: — Ali pa veš, Serjoža, da te, prijateljček moj, že dva dni okoli iščem? Rijem po mestu, ti si pa tukaj! Kondukter . . . Iskal sem te na starem stanovanju, v Razmoeimaji ulici. Ni ga tukaj, so mi povedali, preselil se je. Kam, vprasam, se je pa preselil? Povejte mi no, pravim! Jaz sem njegov rodni stric. Ne vemo, so mi rekli ... A ti si, glej ga, tukaj, in kondukter, ali ne? — Da! — je potrdil nečak tiho. Stric se je ves srečen smejal in zaljubljeno gledal svojega nečaka. Ta pa je bil vidno v zadregi in v izvrševanju svojih službenih dolžnosti ni prav vedel, kaj bi rekel in kako bi se zadržal nasproti stricu. — Tako, — je začel stric znova, — Kondukter si torej? Pri tramvaju? — Da, kondukter . . . — Glej no, kakšno naključje to! Slišiš, Serjoža, prijateljček moj? Vstopim v tramvaj, pogledam okoli sebe, in glej: obraz tega kondukterja se mi zdi tako znan. Pa si to ti! Lahko si misliš, kako sem vesel in zadovoljen . . . Sprevodnik je prestopical z ene noge na drugo in slednjič rekel: — Ampak plačati morate stric . . . Morate vzeti listek . . . Kam se peljete? Stric se je blaženo smejal in tlesnil z roko po sprevodnikovi torbi ... — Seveda bi bil Dlačal, pri moji veri, plačal bi bil, če bi bil stopil v kakšen drug tramvaj ali pa tegale zamudil. Pa bi bil šel moj denar . . . Peljem pa se, Serjoža, prijateljček moj, do kolodvora. — Dve postaji, — je dejal sprevodnik službeno, gledajoč proč. — No, kaj tu govoriš? — je vprašal stric začudeno. — Ali to resno misliš? — Mora se plačati, stric, — je dejal sprevodnik tiho. — Dve postaji. Tako je predpis, da se ne sme nihče voziti brez listka. Timofej Vasiljevič je razžaljeno stisnil ustnice in strogo pogledal svojega nečaka. — Kaj pa hočeš prav za prav? Svojega lastnega strica oropati? Sprevodnik je pusto gledal skozi okno. — Ti si maroder, — je dejal stric besno. — Jaz te, presneti poba, celih sedem let nisem videl, ti pa? Zahtevaš od mene denar za vožnjo! Od svojega rodnega strica! Nikar tako ne mahaj z rokami. Čeprav si moj rodni nečak, se tvojih rok nič ne bojim. Nikar tako ne mahaj, pravim, in ne daj ljudem tu vetra. — Timofej Vasiljevič je obrnil svoj desetak še parkrat med prsti in ga spravil v žep. — Kaj se pa to pravi, — se je potem obrnil do sopotnikov, — od lastnega strica zahteva! Dve postaji, pravi . . . Ha? — Plačati! — je rekel sprevodnik, skoro jokaje. — Nikar se ne hudujte, tovariš stric. Saj to ni moj tramvaj. To je državni tramvaj. To je narodna imovina. — Pa dobro, narodna imovina, — reče stric. — A kaj to mene briga? Ampak ti, prokleti poba, bi lahko ustregel prošnji svojega rodnega strica. Bi rekel: Le spravite stric, svoj težko pri-služeni desetak, pa se peljite na zdravje! In tramvaj bi zaradi tega ne propadel. Vidiš, pripeljal sem se po železnici .. . . Kondukter ni bil nikakršen moj sorodnik, pa je vendar dejal: Prosim vas, Timofej Vasiljevič, je dejal, pustite denar ... Le kar sedite ... In me je pripeljal na pravo mesto. Pa ni bi! moj sorodnik, ampak samo rojak. A ti, kako postopaš ti s stricem? Ne, ne plačam ti nič. Sprevodnik si je z rokavom obrisal znoj s čela in je naenkrat potegnil za zvonec. — Izstopite, tovariš stric! — je rekel nečak strogo uradno. Ko je Timofej Vasiljevič videl, da siva; postaja resna, je zopet izvlekel svoj desetak, a ga nato zopet spravil. —Ne, je rekel, — ne da mi srce, da bi tebi, smrkavec, plačal. Rajši izstopim. Tanofej Vasiljevič se je dvignil svečano in ogorčeno, pri izhodu pa se je še enkrat okremil: — Strica , . . . rodnega strica podiš ven, — je rekel besno. — Jaz bi te za to, prokleti poba . . . ustrelil bi te naj-i-ajši . . . Imam protekcijo . . . Timotej Vasiljevič je vrgel na nečaka uničujoč pogled in izstopil iz tramvaja. ionixomDDuiJLiuLJoam TnrTTTTiuLu H «t a i u ■ m » n ■ *-ioacoC Popolnoma novo! Popolnoma novol i JP- 1 i Elitni Kino Matica. 'retreslnva drama otroka, ki j- s svojo laterjo pognan .. cesto. Po slovitem imanu "aul KHleria (Der Sohn der Hagar). Sešel je ~ h si, ko pride sin. — Materina n očett 1 uhezen. — Zadovoljstvo m loga v družini. — Vesel- razposajena n!aden:ška radost. — Nezakonski sin lajde ivoicga očeta ir to^'o okrilje. _ {rasne slike v gozdu, ko vihar ruši in odnese mlin. Pretresljive scene, polne lepe .e m živ« Ijeni>ke resnice. V glavni vlogi Werner Fuetterer Madv Christians Predstave ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. uri.p Telefon 2124. [ iLjDnoDDDDnnDnmoiDODaDnnnoaaoDnnot F. LUKIC su!!c^ zimske suKne in m\m v cenah ?m * • M • • • | J nainizji !! MOLITEV PRIDNEGA CfmOkA LJUB! SV.MIKLAVŽ KUPI HI DAROVE KATESN^TRGOVINI IN BONBONIERI LJUBLJANA GLEDALIŠKA ULICA §T8 PALAČA POKOJNINSKEGA ZAVODA Neljube d f a k e po obrazu in životu sploh odstranjuje v 5 minutaft zanesljivo brez bolečin in posledic „Depi8atorium Venus" Cena: 1 zavite*- Din 20 — Znižane cene Dri „Tribuna" za Miklavža Mamice, ne zamudite ugodne prilke, da si ogledate veliko iioiro vsakovrstnih otroških vozičkov, igračaih vozičkov, stolec, noiendarjev malih dvo-koles in trdkljev šivalnih strojev in in dvokoles. Posebni oddelek za popravo dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov itd. Emajlranje z ognjem. Koksa se shrajna^emo tudi preko zime. - TRIBUNA F B L. tovarna dvokoles in otročkih vozičkov, Ljubljana, Kariovska cesta 4 - Cenik franko mm ) D E i E z vate in puht samo dobri kvaliteti delava samo iz čistega ŠUenskega in nenad *ril|ivesda materiala. I I Weka jeciialna trgovska hiša ca praktično opremo stanovanj. Haribor 9 Cenik in vzorci brezplačno in poštnine prosto. Namesto ribjega olja dajte Vaši deci JEMALT ki ima zelo prijeten okus in vonj, a deca ga zaužije kakor kako slaščico. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Sol sv. Roka za noge ozdravila e noge, rane. vnetja na nogah l Str en je kože Znoenje iok Zmrzavanic T ,n n0R ^atekline Uganutosi ""aztopimo man o ko črno sol1 sv Roka za noge, dobili bomo vodo msčeno z ox genom, ki izvaniedno ubažujoče delu c na bolno nogo tei of ustavlja b > < oovztočene od p tiska čev lev Ozdta^i tudi zas jueie uzebi ne ici trga n e povzročeno od uzeblin n vs«ko rano na nog Po doigotra petn un ek?avanju poštam jt Ku je oči m trda koža tafco mehk , da ih lahko odstranimo brez noža »n britve Po o oma j' sigmno, da sol sv Roka i a zapuščeneiše nogi onolnoma spiavi v re J T« srn nov čevlji Vam bodo udobni, kakoi da ste jih nosil- že vet let. More e hod t koufsak< lekarn' in drogerii' Naša doba zahteva vsak dan večje intelektualne n ore, ki neprestano stavljajo na poskušnjo našo duševno m telesno energijo. Moramo budno aziti, da ohranimo to energijo, kei drugače ostaramo v polni mladosti. Človeška hrana se v vrednosti ni mnogo spremenila. Nasproti vse okusnejše pripremanje jedil gre go« tovo vedno na račun njegove hranil* ie vrednosti. Posledica tega je večji nap^ želodca in težja prehrana Hi» jeralhnentacija postane radi tega pre» o potrebam našega časa, baš zato je brez gotove koncentrarine hrane ^»VOMALTINE potrebna. OVOMALTINE vsebuje hranilne sestavine sladnega ekstrakta, svežega neobraneg-a mleka, jajc in kakaoa, v >uhi formi, a koncentrirana pri nizki :mperaturi, vsled česar so v OVO--TINI ohranjeni 'itamini. Vred* nost našega proizvoda najbolje Vam okar na preizkušnja OVOMALT jačijo telo m živce. Dobite jih v vseh lekarnah droge, ah in boljših delikatesah za ceno. 100 Dn 18.50, 250 gr. Din 36 25 in 500 gr. Dim 63.25. — Zahtevajte za> stonj vzorce, pozivajoči se na ta list, od Dr. A. WANDER, d. d. Zagreb. Violine od 45* Om gramofoni od 843 Din. rotne narmumkt- od 85 Din. man-loline od 136 Din citre od 192 Dm gitare od 207 Din. lesena in pločevinasta pil>a!a tamburice itd v prvovrstni kvaliteti po izredno nizkih cenah, direktno < tovarniškega skladišča ti a i• a