Prehajamo na ekonomske stanarine Razprave o ekonomskih stanarinah in obeti o zvišanju stroškov za stanarine s tem v zvezi so pravzaprav že leto dni in več predmet razprav stanovalcev v druž-benih stanovanjih. Letos bomo postopek na prehod ekonomske stanarine končno tudi rešili - po oceni mnogih razmeroma pozno. Sedanje stanarine so relativno nizke in ne predstavljajo v družinskem proračunu pomembnejši izdatek. Takšen odnos pa je bil seveda nenormalen, saj to povzroča tudi ekonomsko škodo našemu gospodarstvu. Zgrajenih je bilo prav za-radi tega manj stanovanj, saj so bili pri-hodki od sedanjih stanarin skromni. Ekonomska stanarina pomeni po defini-ciji družbeno priznano ceno za uporabo družbenega stanovanja. Iz tega ni razvi-dno nič. Preprosto povedano gre pri eko-nomski stanarini za plačevanje takšnih zneskov, da bo mogoče v bodočnosti zgraditi nova stanovanja, ko bodo seda-nja izrabljena in da bo mogoče sedanja stanovanja vzdrževati in jih normalno oskrbovati. Tisti, ki je doslej plačeval na primer za 51 kvadratnih metrov veliko stanovanje dobrih 480 din, bo plačeval od letošnjega prvega aprila (pa zares, ne za šalo) 600 din. Tisti, ki je doslej plačeval za 86 kvadratnih metrov veliko stanovanje 1.115 din stanarine, bo plačeval poslej 1.429 din. Te stanarine se bodo v nasled-njih letih še povečevale, dokler ne bodo dosegle realnih višin. Sedanje stanarine so namreč nerealne in so pod vplivom različnih socialnih meril neutemeljeno nizke, kar je tudi povzročilo današnje in včerajšnje kronično pomanjkanje stano-vanj. Nerealno nizke stanarine so povzročile pretirane »apetite« po predimenzionira-nih stanovanjih in tudi neskromnost pri številnih, ki so imeli možnost dobiti druž-beno stanovanje. Če primerjamo danes udeležbo stanarine v odstotkih pri stro-ških naše družine z zahodno Evropo, vi-dimo, da pomeni pri nas stanarina zane-marljiv delček družinskega proračuna, drugod pa tudi tretjino. Zakaj bodo stanovanja dražja? Ceno danes novega stanovanja bodo razdelili na sto delčkov in enega od teh delčkov (torej en odstotek) bo potrebno plačati v vsakoletni stanarini. V sto letih bo torej mogoče kupiti novo stanovanje. Vsako leto bo ta delček seveda revalori-ziran glede na rast cen novih stanovanj. To je torej delež, ki bo šel za amortiza-cijo. Drugi del, ki bo večji, bo denar, ki ga bodo dobili hišni sveti za sprotno vzdrže-vanje, kamor sodi zamenjava žarnice, stikal in še vrste drugih malenkosti, ki so potrebne in ki so sedaj vedno velik pro-blem. To bo v bodoče moralo biti bre-zhibno. Bistveno še večji delež bo za' investicijsko vzdrževanje. Sem sodi ob-nova ali zamenjava strehe, zamenjava dotrajanih napeljav, itd. Seveda bo tega v novejših stavbah manj, v starejših več. Ta drugi del, namenjen investicijskemu vzdrževanju, se bo lahko prelival v okvi-ru občine med starimi in novimi stavba-mi. Prvi del, ki ga dobe hišni sveti pa je namenjen izključno hiši, kjer je denar zbran v okviru stanarine. Tretji del so stroški upravljanja. Ti so v celotnem deležu udeleženi s 17 odstot-ki in sotorej veliki, če ne že preveliki. Obeta, da se bo ta delež v prihodnjih letih zmanjšal. Tu so stroški strokovnih služb (beri Staninvesta), hišne samou-prave, stanovanjske skupnosti, itd. V zadnji postavki so funkcionalni stroški, kamor spadajo premije za zavarovanje, prispevek za zaklonišča, itd. Vse to bo omogočilo graditev več sta-novanj, boljše vzdrževanje in racional-nejše upravljanje. Zato so ekonomske stanarine kot del akcijskega programa dobile soglasno v javni razpravi podporo. Vprašanje o socialni varnosti je tudi rešeno. Tisti, ki ekonomskih stanarin ne bi zmogli, glede na svoje dohodke in število družinskih članov in če nimajo prevelikega stanovanja, bodo dobili del stanarine povrnjene, kot subvencijo iz posebnega sklada. Ta povrnitev lahko znese največ 80 odstotkov stanarine. Ti-sti, ki resnično nimajo, tako z ekonom-skimi niso ogroženi. Bojazni, da bi zmanjkalo denarja za subvencije ni, saj so bile dane že doslej, vendar so ostajale v veliki meri neizkoriščene. Do subvencij za stanarino bodo lahko prišli le res potrebni. Tisti, ki imajo še svoje zasebno stanovanje, vikend. ali druge nepremičnine, podnajemnike- ali avto-, subvencije ne bodo mogli dobiti. Sporno je poslednje določilo o avtu, saj postavlja avto v položaj luksuznega predmeta, kar pa ta že dolgo ni več. Ekonomske stanarine so torej korak naprej in se ga lahko boji le tisti, ki je doslej izkoriščal poceni družbeno stano-vanje in si zagotavljal tudi na račun druž-be dodatni višji standard. MILOVAN DIMITRIČ Kako bodo potekale razprave? Razprave o osnutku prehoda na ekonomske stanarine so pred nami. Potekale bodo po dvofaznem postopku tn sicer: - razprava o osnutku samoupravnega spo-razuma od 10. januarja do 10. februarja 1980 - razprava o predlogu samoupravnega spo-razuma od 20. februarja do 5. marca 1980. - podpisovanje samoupravnega sporazuma bo med 10. in 20. marcem 1980 V prvih razpravah, katere so organizirane za nosilce javnih razprav in v katerih se že postavljajo določena vprašanja oziroma stali-šča, se je pokazalo, da do prehoda na eko-nomske stanarine ni odporov, da naš delovni človek - stanovalec želi upravljati z družbe-nim bogastvom, kakršno je stanovanje, da je za to pripravljen prispevati več,seveda pa želi vedetijkam ta denar gre in kako ga trošimo, skratka želi biti subjekt v tem gospodarjenju in prevzeti odgovornost(katera je s tem pove-zana.