Poštarina plačena n gotovom

God. XII. Broj 7.

G Zagrebu, 15. tebruara 1940.

r~  “ ' \

Uredništvo l uprava
ZAGREB  MAS ARYKOVA 28a
Telefon 87-80
Uredništvo m uprava
za Slovenijo  in slovenski dei
Julijske Krajine
LJUBLJANA.  Erjavčeva la

ictDA

Poiedffl' broi Din * —

Naroči koji se ourece tna i leant
stope Krviju • znojem otaea svo¬
jih natopljene žemlje tiije dosco-
jan da se nazmje na jdom


USPON NACIJE

Pod tim naslovom objavio je prošlih
dana »Giornale dTtalia« članak svoga
direktora Virginia Gajde. članak su
pr eni jeli i ostali talij anski listovi, pa je
tako problem, koji se u njemu tretira
dobio opči publicitet u cijeloj Italiji, a
kako su ga registrirale i mnoge novine
izvan Italije to je članak glavnog orga¬
na talij anske vanjske politike odjeknuo
istodobno i u vanjskom svijetu.

članak je posvečen talijanskom de-
mografskom problemu, pa su u njemu
važna i zanimljiva i piščeva izlaganja o
stanovništvu Italije i konstantnom po¬
rastu talijanskoga pučanstva, a još više
pak njegovi zaključci, što ih na temelju
toga izvodi.

Prema službenim podacima Italija je
31 decembra prošle godine imala 44 mi-
lijuna 530.000 Stanovnika bez kolonija 1
Albanije, dok je u prvom popisu pučan¬
stva, koji je izvršen godine 1871 imala
26,801.000. Tako je u posljednjih 69 go-
dina registriran porast pučanstva od 18
milijuna Stanovnika.

U tom porastu, veli »Giornale d’Ita-
lia«, pripojenje stanovništva Južnoga
Tirola, Julijske Krajine i nekih jadran¬
skih otoka ne znači mnogo, j er na spo-
menutom teritoriju, koji je Italija do¬
bila nakon svjetskoga ra ta, živi tek ne-
što više od jednog i po milijuna ljudi.
Za jednu generaciju, t. j. oko g. 1980,
pučanstvo Italije broj it če — ne bude li
promijenjen ritam, kojim ono raste po¬
sljednjih 18 godina fašizma — 66 mili¬
juna Stanovnika.

Ovim naglim porastom pučanstva
Italija je zauzela treče mjesto u Evropi,
jer su brojem pučanstva od nje veče
Njemaeka i Engleska, ako se ne računa
Rusija, koja zauzima ne samo jedan dio
Evrope nego i veliki dio Azije.

Ta demografska snaga, nastavlja
Gajda, posljedica je prirodnog porasta
pučanstva, radjanja, a ne priliva stra-
naca. Stranaca je u Italiji koncem godi¬
ne 1939 bilo samo nešto više od 100.000.

Medjutim ušli jed porasta pučanstva
talij anski se teritorij naglo zasitio. Po-
četkom godine 1940 žive u Italiji 143
čovjeka na jednom četvornom kilome¬
tru. Kad se uzme u obzir koliko Italija
ima obradjenoga zemljišta, svakome je
jasno, da nijedna država u Evropi nije
ovako gusto naseljena. Politika fašistič-
koga režima ublažavala je koliko je više
bilo moguče teškoče u tom pogledu i ta¬
ko je odnos izmed ju zemlje i čovjeka do
sada s uspjehom izravnavan, ali moguč-
nosti za postizavanje te ravnoteže po¬
staj u sve manj e, jer če Italija doči
uskoro do skrajnje mogučnosti s obzi¬
rom na gustoču naseljenosti njezine ze¬
mlje.

Pisac drži da je u to j činjenici — t. J.
u tom naglom porastu pučanstva s jedne
Strane i smanjenim mogučnostima ži¬
vota, što ih pruža zemlja s druge Stra¬
ne — sadržan u suvremenoj povij esti
Evrope glavni nacionalni problem Ita¬
lije. S time u vezi je osobito značajan
konac Gajdina članka, u kome doslovce
kaže:

»Naglo množenje talijanskog pučan¬
stva nameče Italiji potrebu ekspanzije. ]
Ni za jednu evropsku državu osim Nje-
mačke problem ekspanzije nema značaj
jedne životne potrebe kao za Italiju. Po-
litičari i astrolozi bogatih i zadovoljnih I
nacija ^tjeli bi da se Italija odrekne
onoga, što pretstavlja njozinu glavnu |
snagu t. j. povečanja porodjaja. Medju¬
tim fašistička Italija odbija žalosnu |
Maltusovu doktrinu. Politika Mussolini- j
jeve Italije ne skučuje nego jača demo- i
grafsku snagu talijanskog naroda, a j
mjesto pitanja s m a n j e n j a po¬
rodjaja postavlja pitanje p o-
večanja svog nacionalnog te-,
r i t o r i j a, na kojemu če oni koji se
budu radjali nači potrebna sredstva za |
rad i život«.

PRIRODNI

živorojenih

PRIRASTEK

umrlih

prirastek

JULIJSKA KRAJINA IN ZADAR

PO URADNI STATISTIKI ZA LETO 1939

Po pravkar objavljenih statističnihpodatkih za leto 1939. povzamemo sledeče podatke o gibanju prebivalstva
Julijske Krajine in Zadra. Za primerjanje smo dodali še podatke za leto 1938.

Italije ali iz inozemstva, kot izseljenci
pa one, ki so se izselile v kako drugo
občino Italije ali v inozemstvo. Seveda
so upoštevani sami oni primeri, ki so
beleženj pri občinskih upravah. Leto
1939 izkazuje glede prebitka priseljen¬
cev nad izseljenci za Julijsko Krajino ir
Zadar močen padec nasproti prejšnjemu
letu, namreč skoro za eno tretjino. Ver¬
jetno je to posledica novega zakona
proti urbanizaciji, v njem pa se izraža
sigurno tudi odmev mednarodnega po¬
ložaja. V dveh pokrajinah: v Goriški in
Reški, je bilo 1. 1939 celo več izseljen¬
cev kakor priseljencev. V Tržaški po¬
krajini je število priseljencev močno
padlo, število izseljencev pa znatne
rastlo. Večji prebitek priseljencev nad
izseljenci v Puljski pokrajini gre gotovo
na račun ojačene eksploatacije premo-
gokopov v raški dolini.

Celotni prirastek prebivalstva je bii

I. 1939 manjši kakor 1. 1938 namreč

II. 002 L 1939, proti 11.754 1. 1938. V
posameznih pokrajinah je znašal prira
stek 1. 1939 (v oklepaja so podatki za 1.
1938): v Goriški pokrajini 1.435 (1.828).
v Puljski 3.711 (2.847), v Reški 672
(1.578), v Tržaški 4.547 (5.650) in v Za
drski pokrajini 637 (548). Posebno ve¬
liko razliko med 1. 1939 in 1. 1938 opa¬
žamo ori dveh pokrajinah. V Puljski po¬
krajini je celotni prirastek poskočil za
več kot četrtino, v Reški pokrajini pa je
padel za skoro tri petine.

PRIRASTEK PO PRISELJEVANJU

priseljenih

izseljenih

prirastek, odnosno
zmanjšek (—)

klem letu nekoliko narastlo, namreč za
58. S tem pa nikakor ni dokazano, da
se je plodovitost povečala, kajti število
prebivalcev ob začetku 1. 1939 je bilo
za najmanj 12.000 večje kakor ob za¬
četku 1938, tako da je odtisoček rojstev
ostal neizpremenjen ali se je celo ne¬
koliko zmanjšal. Ugodna pa je razlika v
številu umrlih 1. 1939, kar 715 manj ka¬
kor v prejšnjem letu. Prirodni prirastek
je bil zato lani za 773 večji kakor le¬
ta 1938. Prirastek pa ni bil v vseh po¬
krajinah sorazmerno enak. Tri pokra¬
jine: Goriška, Reška in Zadrska izka¬
zujejo v letu 1939 nazadovanje nasproti
prejšnjemu letu, Puljska in Tržaška pa
napredovanje.

največje v Zadrski pokrajini, namreč 35,8
odtisoč. po daljšem presledku ji sledi
Puljska pokrajina z 23,6 odtisoč. nato
Goriška z 20,4 odtisoč in Reška z 19,5
odtisoč. Zadnja v vrsti je Tržaška po¬
krajina s 16,3 odtisoč. Zadrska pokra¬
jina je sploh najplodovitejša v vsej Ita¬
liji, kajti edino pokrajina Dema jo ma¬
lenkostno prekaša, toda ta pokrajina
leži onstran Sredozemskega morja, na
tako zvani četrti obali, v Libiji. Puljska
pokrajina zavzema 47., Goriška 65.,
Reška 73. in Tržaška 87. mesto med
vsemi 98. pokrajinami Italije, med kotere
so vštete tudi štiri libijske pokrajine.

Kot priseljenci so označene one osebe,

Nas zanima seveda predvsem dežela,
ker je pretežno slovenska in hrvatska,
Zato podajamo še specifikacijo po glav ,
nih mestih pokrajin in ostalih občinah,
in sicer za vso Julijsko Krajino in Za -

k; so se priselile iz kake druge občine drsko pokrajino.

Prebitek Celotni
Prirodni pris. nad pri-

Živo rojenih Umrlih prirastek Priseljenci Izseljenci izseljenci rastek

Glavna mesta 7.662 6.242 1.420 18.502 14.386 4.116 5.536

Ostale občine 12.534 6.786 5.748 20.305 20.587 — 282 5.466

Vkupno

20.196 13.028 7.168 38.807 34.973 3.834 11.002

Daši odpadeta več kot dve petini pre¬
bivalstva na glavna mesta (Gorica,
Pulj, Reka, Trst in Zadar) in manj kot
tri petine na deželo, izkazuje dežela
skoro dvakrat toliko porodov kakor
glavna mesta. Število umrlih pa je
skoro enako, veliko ljudi pač umrje po

bolnicah v glavnih mestih. Docela dru¬
gačna pa je slika glede priseljencev in
izseljencev. Število priseljencev je v
glavnih mestih skoro tako visoko kakor
v ostalih občinah. Število izseljencev pa
je v glavnih mestih in v ostalih občinah
sorazmerno številu prebivalstva. Zato

GIBANJE PREBIVALSTVA V GLAVNIH MESTIH POKRAJIN

Živo rojenih
absolutno v odtisočkih

Umrlih

absolutno v odtisočkih

Prirodni prirastek
absolutni v odtisočkih

Plodovitost je v vseh mestih razen v
Zadru razmeroma nizka, celo v primeri
z ostalimi mesti v Italiji. Res je sicer,
da stoji Zadar na drugem mestu (lani
ja zavzemal prvo mesto) in da ga le
letos prekosilo najmlajše glavno mesto
Littoria. Toda Zadar šteje le dobrih
dvajset tisoč prebivalcev. Gorica stoji

na 63. mestu, Pula na 73., Reka na 78.
in Trst celo na 93. mestu Še manj plo¬
dovita so bila 1. 1939 le še mesta: Asti,
Turin, Genova in Imperia, Pri zadnjem
mestu je znašal odtisoček 13,6. V vseh
glavnih mestih Julijske Krajine je od¬
tisoček padel, le Gorica izkazuje viden
dvig.

izkazujejo glavna mesta velik prebitek
priseljencev nad izseljenci, dežela pa
nasprotno celo prebitek izseljencev nad
priseljenci. Očito prevladuje še vedno
beg z dežele kljub strogim odredbam
novega zakona proti urbanizaciji. Pri¬
rodni prirastek je na deželi štirikrat to¬
lik kakor v glavnih mestih, celotni pri¬
rastek pa skoro enak.

Žal nimamo na razpolago podatkov
za posamezne občine, temveč samo za
glavna mesta. Ker pa so tudi ta na sebi
dokaj poučna, naj sledijo tu važnejš :
podatki.

Le v Puli in Zadru je prebitek prise-
i ljencev nad izseljenci za leto 1939 večji
‘kakor za leto 1938. V ostalih treh me¬
stih pa je prebitek močno padel, da, za
Reko je postal celo negativen, kajti z
Reke se je več oseb izselilo kakor tja
priselilo.

V Trstu je 1. 1939 znatno padel tudi
prirastek prebivalstva po priseljevanju.
Pri tem pa je ostalo število priseljencev
nasproti prejšnjemu letu nespremenje¬
no, pač pa je močno narastlo število iz¬
seljencev. Iz statistike žal ne moremo
povzeti, v koliki meri je to učinek no¬
vega zakona proti urbanizaciji in v ko¬
liki meri gre to na račun novega polo¬
žaja Trsta, nastalega po anšlusu in po
ustvaritvi Češkomoravskega' protekto¬
rata. Težko je tudi danes že presojati
ali bodo razni ukrepi, predvsem ustano¬
vitev posebne »industrijske luke« v
Žaveljskem zalivu mogle zadržati novo
smer v demografskem gibanju tržaške¬
ga prebivalstva. Sedanji celotni letni
prirastek komaj 3.230 duš je za mesto,
ki šteje preko četrt milijona prebival¬
cev vsekakor premajhen

L. Č.

STRANA 2.

ISTRA

BROJ 7.

IZ RODNOGA KRAJA

NOVO RUDARSKO NASELJE U ISTRI

Pronadjen krivac smrtne nesreče
na cesti kraj Kringe

Pazin — Pri j e nekoliko dana nadjen
je na cesti, koja vodi iz Kringe u žminj
u nesvjestici 50-godišnji seljak Andrija
Križanac iz sela Križanci. Njega je ne-
poznati auto pregazio i odjurio. U to je
naišao šofer Ivan Kokman, koji vozi te-
retnjak raškog ugljenokopnog društva,
i on je pokupio unesrečenog i otpremio
ga u bolnicu u Pulu, no nesretni mu je
Križanac več putem preminuo. žminjski
karabinieri poveli su izvide da prona-
dju krivca ove smrtne nesreče, no nika-
ko da ga nadju. Na koncu su podvrgli
ispitivanju samog Kocmana, koji je pri-
tiješnjen dokazima na koncu priznao
da je on Križanca pregazio svojim au-
tom. Kokman je odveden u sudbene uze
u Pazinu.

Labin — Do sada. kako je poznato,
postoji u Istri jedan rudarski gradič,
>/Arsia« u kom živi skoro 10.000 rudara
i njihovih obitelji. Sada spieniaju da
podignu još jedno takovo naselje i to u
dolini Kaše podno Labina. Več_ je izra-
djen plan, čije če izvršenje košiati oko
25 milijuna lira. Taj če gradič biti naj-
| modernije uredjen i izgradjen po svim
principima savremenog urbanizma. Na-
sred naselja bit če trg s crkvom, a oko

trga razne zgrade za dopolavoro, fašio
i sl. Zvonik crkve bit če nalik na sta¬
rinski zvonik u Ogleju (Akvileja).

Raško ugljenokopno društvo poduzi-
nilje mediutim živu aktivnost u iskori-
štavanju pronadjenih žila ugijena. Sada
se kopaju rovovi prema Pičnu. Uskoro
če sav ovaj kraj, koji je dosad bio is-
ključivo poljodjelski poprimiti sasvim iz-
gled rudarskog predjela.

AUTARKIJA IN PREMOG

Cijena predano! masti

Pula — U smislu zakonske odredbe
dužni su svi koji kolju predati višak
masti i loja u odredjena sabirališta. Sa-
biralište u Vodnjanu odredilo je cijenu
od 273 lire za kvintal u siječnju preu-
zetih masti.

Cijene blagu

Pazin — Cijene blagu i pojedinim
našim proizvodima kreču se ovako: Vo¬
love prodajemo od 3.90 do 4 lire po kili
žive vage. Vino od 1 do 1.15 lira po li¬
tri. Pšenicu smo morali izničiti u javna
skladišta, a platili su nam 135 do 150 li¬
ra po kvintalu.

Bez mise

Kanfanar — Buduči da je naš žu¬
pnik več nekoliko nedjelja redom za¬
poslen izvan župe, išli smo na misu u
razna druga mjesta u okolici, no kako
je vrijeme veoma nepogodno u velikoj
su večini ljudi ostajali kod kuče i bez
mise.

Trst. februarja 1940. (***) Posledica
sedanje vojne je, kot po drugih državah
tudi v Italiji, pomanjkanje onih proiz¬
vodov, ki so navezani na uvoz. Že med
abesinsko vojno je Italija napela vse
sile, da bi se gospodarsko osamosvojila,
zato je vlada izdala nalog, da se preišče
teren povsod tam, kje bi bilo količkaj
upanja, da bi se dala pridobivati kakšna
rudnina ali karsibodi drugega. Posebno
pozornost je vlada posvetila iskanju na¬
hajališč premoga in preiskovanju že ot-
vorjenih premogokopov.

Dosedanji rezultati dokazujejo, da

VOLKOVI NA

Gorica,  februarja 1940. — Zaradi
velikega mraza in snega so se letos po¬
javili v Vipavski dolini tropi volkov, kar
je za naš kraj precej velika redkost,
Gnani od gladu se volkovi niso bali niti
najbolj obljudenih bivališč in so se pri¬
bližali celo vasem. Tako poročajo da so
so se pojavili v noči od 21 . ja¬
nuarja na 22. januarja, ko je bilo 15
stopanj pod ničlo, trije volkovi v trgu

Italija eksploatira vsega komaj eno pe¬
tino premogovnih nahajališč. Zato je
vlada vrgla med narod parolo, da se ne
sme niti ena peč kuriti z inozemskim
premogom. Istočasno pa skušajo mero¬
dajni faktorji čim bolj nospešiti otvarja-
nje novih premogokopov pa tudi takih,
z najvredrtim premogom. Izdelali so na¬
črt, po katerem se mora v tekočem letu
pridobiti v domačih premogovnikih za
2.50 milj. ton več premoga kot na v prej¬
šnjem letu Računajo, da bodo na ta
način skrčili uvoz premoga za eno četr¬
tino.

VIPAVSKEM

Vipavi. Domnevajo, da so prišli z Nano¬
sa Mnogi niti niso mislili na kako volčjo
nevarnost in so bili v dobri veri, da so
to le tavajoči psi volčje pasme. Do se¬
daj še ni bilo prijavljene nikake škode,
ki bi jo povzročili volkovi. Domači lovci
pa so se takoj dah na lov, da bi ugono¬
bili nadležne zveri, kar pa jim dosedaj
še ni uspelo.

Vjenčani i umrli u Puli

Pula — Vjenčani: Rudolf Petek iz
Kanfanara i Ivana Tončič iz Pazina —
Milan Božac i Marijana Miletič iz Pule
— VJekoslav Grbin i Milka Vojnič iz Pu¬
le — Blaž Grbin i Marija Grbin iz Pu¬
le — Mate Kalčič iz Barbana i Stana
Pariš iz Kanfanara — Milan Vilan iz
Preseke i Angjelina Trošt iz Pazina —
Josip Miletič i Marija Pačič iz Pule —
Petar Radetič i Katarina Jadreško iz
Pule.

Umrli — Tenčič Josip iz Pule — Bo¬
žič Ivan iz Lanišča — Peruško Tonka iz
Pazina — Vareško Luca iz Pule — Nik-
pali Mandaleni iz Vrbnika — šajin Pe¬
tar iz Novigrada (Cikanove) — Radolo- (
vič Milan iz Višnjana —

OKROŽNICA PULJSKEGA PREFEKTA
PODREJENIM ORGANOM

Novi prefekt Puljske pokrajine Chierici ;
je te dni razposlal vsein javnim uradom in
ustanovam svoje pokrajine sledečo okrož¬
nico:

»Doznal sem, da se ne kaže v vseh
uradih tisto razumevanje za potrebe in že¬
lje ljudstva, posebno še najnižjega, ki mora
biti ena glavnih osnov za delovauje fašis¬
tičnih uradnikov.

Za takrat spominjam na ukaz, ki gaje
svoječasno dal duče: da se mora namreč z
največjo potrpežljivostjo in ljubeznivostjo
poslušati čim več ljudi in da je treba ne
samo moralno, temveč tudi fizično iti med
ljudstvo, zlasti pa še v času večjih težkoč«.

Glasilo tržaškega iašja, ki je objavilo to
okrožnico, je pripomnilo da je v zadnjem
času prejemalo veliko takih pritožb, da
pa jih ni hotelo objaviti, »ker so imele vse
nekak splošni značaj, protiven delikatnosti
ovadbe, ki mora biti v takih primerih točna

Vransko jezero na Cresu

Jezero bez priticanja i oticanja — Čudo prirode?

Vransko jezero na otoku Cresu odu-
vijek pobudjuje medju prlrodopiscima
veliko zanimanje. To jezero, koje se na-
lazi usred otoka i čiji se dugoljasti ob¬
lik sasvim podudara s oblikom samoga
otoka je pet i pol kilometara dugačko i
najviše jedan i pol kilometara široko.
Njegova površina iznosi 5.75 kvadrat¬
nih kilometara. Razina mu je otprilike
16 metara nad morem, jedino za vrije¬
me dugotrajnih kisa znade doseči do 19
metara nadmorske višine. Potanja mje-
renja dokazala su da je ovo jezero na
pojedinim mjestima prilično duboko,
čak do 10 m. Dno je uglavnom ravno, tek
na jugozapadnom dijelu spusta se za
nekih 20 m. Dno jezera ie prema to¬
rne poprečno oko 40 metara ispod po¬
vršine morske. Ukupna množina vode u
jezeru cijeni se na 220  milijuna kubič¬
nih metara.

Jezero nema niti pravog priticaja ni
cticaja, te je okolo naokolo okruženo
brežulicima visokim od 200 do 400 me¬
tara. Zato je još danas neriješeno pita¬
nje, odakle izvire voda Vranskoga jeze¬
ra. S morem ne izgieda da ima ikakve
veze, jer je voda u njemu čista i slatka,
Istina je, da imade u njoj i nešto malo
morske soli, no potanka proučavanja do¬
kazala su, da je gornji sloj vode slaniji
od donjega. Iz toga se zaključuje, da sol
dolazi u jezero ne po kakvoj podzemnoj
infiltraciji iz mora, nego po zraku. Tra-
govi morske soli otkriveni su takodjer i
na dosta skromnoj flori uz jezero. Da je
voda meteorskoga a ne morskoga porije-
tla, dokazuju uostalom i flora i fauna.

jezera. U jezeru naime žive štuke i dru¬
ge slatkovodne ribe.

Proučavanjem Vranskoga jezera ba-
bio se ie poznati naš geograf Dr. Artur
Gavazzi, a uz njega prije rata i razni
njemački učenjaci: R. Lorenz, E Mayer,
L. Waagen, a nakon rata razni Talijani:
E. Parenzan, M. Giandotti, L. Pozzo-Bal-
bi, i drugi. Lorenz, a s njim i mnogi
drugi smatrali su, da su oborine u sa-
moj okolici jezera nedovoljne da bi mo¬
gle podržavati vodu na istoj razini, pa
su bili mišljenja da dobiva jezero vodu
s kopna ispod Učke ili možda i 'ispod
Velebita. Te bi vode bile navodno po pri-
rodnom sifonu ispod morskog dna u ve¬
zi s Vranskim jezerom. Medjutim su
promatranja i proučavanja posljednjeg
desetlječa potvrdila suprotno mišljenje

Zanimanje za Vransko jezero pono¬
vno je u posljednje vrijeme na dnevnom
redu. Zadruga za opskrbu Istre vodom
je prije deset godina povjerila inžiniru
Arturu Cecconi zadaču, da prouči mogu-
čnost dobave vode otoku Cresu i susje-
dnom Lošinju i to iz Vranskoga jezera.
Cecconi je prije kratkog vremena obja-
vio rezultate u nekom stručnom talij an-
kom listu. Detaljni načrt za vodovod
predložio je ministarstvu za javne ra-
dove u Rimu, koje je taj načrt i odobri¬
lo. Po Cecconijevom računu snizila bi
se razina uslijed te opskrbe vodom, naj-
večma za kakvih 70 cm. što je u uspore-
dbi s dubinom jezera sasvim neznatno
sniženje. Čim zadruga dobije novčana
sredstva, zadruga če se baciti na posao.

in dokumentirana«.

Izgovor tržaškega lista ie prav imeniten.
Šele sedaj, je višji hijerarh prišel z okrož¬
nico, se upaju na dan in se skušajo celo
opravičevati, zakaj niso prej nastopili pro¬
ti tem prestopkom.

CENA PETROLEJSKIH PROIZVODOV

Od januarja do decembra 1939. so v
Italiji cene petrolejskih proizvodov znatno
poskočile, kakor to sledi iz tabele:

stot lan. 1939. dec. 1939.

bencina 468,50 lir 715,05 lir

petrol. za razsve¬
tljavo 388,35 » 576,35 »

olja diesel 145,05 » 297,55 »

petroleja za kmete 84,60 » 114,95 »

Cena je večinoma poskočila zaradi po-
išania carine. Tako znaša povečanje ca-
ine na bencin 195 lir in ie 51,55 lir odpade
a pravo povišanje cene. Pri petroleju za
azsvetljavo znaša povečanje carine 152 1.

POKAŽIMO BRATSKU LJUBAV
NA DJELU!

Na poziv Ante Korenike iz mjesta
Sutlarice, pošta Pitomača, kome je po¬
žar uništio kudu — objavljen pod gor¬
njim naslovom u našem predprošlom
broju, priložili su:

Savez emigratskih društava Din 200.—

Dr. Ivan M. Čok Din 100.—

Dr. Miho Bradamante Din 50.—

N. N. Din 50.—

Ukupno Din 400.—

IZ ČIČARIJE :

Srusio se krov

Vodice — Ribarič Anica stanovala je
sa svoje troje d ječe u kuči, koja je bila
prilično trošna. Kako je nedavno po ci-
jeloj Čičariji zapao dubok snijeg, to je
i njezina kučica bila skoro cijela snije-
gom zametena. Trošan krov nije mo-
gao podnijeti težinu snijega i jedne se
večeri stropoštao. Na svu sreču siroma¬
šna je Ribarička opazila na vrijeme kh-
ko se lome grede, pa je pograbila djecu
i pravovremeno istrčala iz kuče, spasiv-
ši tako u zadnji čas život sebi i djeci.
Ovo je več drugi puta da joj se  ista ne¬
sreča dogodila. Prije par godina srušio
joj se takodjer uslijed snijega krov nad
glavom. Sada ju je starješina sela spre-
mio s djecom u jednu seosku kuču, dok
joj se krov konačno ne popravi. (-čič)

Umrla osamljena starica

Vodice — Prvih dana siječnja umrla
je u Vodicama Kata Miljevič, kojoj su
bile 92 godine. živila je potpuno sama,
jer nije imala nikoga od rodbine. Našli
su je ukočenu kraj ugaslog ognjišta. Pri¬
je nekoliko godina umro joj je muž pa
je živila sasvim sama, bez igdje ikoga
svoga. (—Č16)

SMRZNUO SE SELJAK

Podgrad — Odavna se ne pamti ova¬
ko va zima, kakovu doživjesmo ove go¬
dine. Svaki se dan čuje po koja novost,
o kakvoj nesreči ili žrtvi, prouzrokova-
noj od zime Nema torne dugo našli su
na cesti izmedju Gradišča i Obrova Se¬
ljaka Antuna Staniča smrznutog. On je
išao pješke po nekom poslu u Trst, a
na povratku zatekla ga sniježna meča-
va i bura i zasula ga. Izgieda da se je
Stanič, umoran, htjeo sklonuti pod ne¬
ki zid, jer su ga našli stisnuta uz sam
zid kraj ceste. Ostavlja ženu i četvero
neopskrbljene djece.

Zima je ove godine u Čičariji naro¬
čite ostra. Sva se je voda zaledila, pa je
blagu teško do nje. (—čič)

SMRZNULE MU SE NOGE
Dane — Još je jedan seljak u našem
kraju uslijed zime teško nastradao. To
je Jure Poropat nazvan Petek. On je
vozio ovih dana u Trst ugljen, ali ga je
na putu stigla mečava i bura. Vratio se
kuči sav promrznut više mrtav nego
živ. Smrznula su mu se oba uha i sto-
nala na nogama. Hitno su ga otpremili
u bolnicu. gdje če mu vjerojatno biti
amputirane obe noge, te če ostati hrom,
ne podlegne 11 več za operacije. Kako
vidite iz Čičarije nema ovaj puta ni Je¬
dne dobre vijesti (—čič.)

I DROBIŽ

Trst.  — Umri; so: Kodrič por. ceh
Viljemma 58 let. Godma vd. Pečar Ma¬
rija 79. Počkaj vd Karlin Ana 71,
Prašnikar Rudolf 50 Boie Prane 83, Za-
bukovič por Skarbončin Josipina 68 ,
Adamič vd. Bogataj Marija 83 Grgič
Anton 74, Perhavec Jakob 81, Prešern
Karl 64. Sirk vd Berger Tereza 91 .
Škerl Matej 72, Kolarič vd. Glavina
Frančiška 79, Vodopivec _vd Sulic An¬
tonija 85 Rač Emilija 58, Ugrin pod.
Kolarič Ana 29, Vrč Rudolf 34, Gobec
Karl 66 , Stanič por. Maričevič Marii a
74, Abram Anton 73, Sketelj Ivan 53.
Jamšek Josip 82, Škerjanc Anton 16.
Dragičevič vd. Hlebling Helena 80, Mi¬
lost Marija 33, Verič vd. Raubar Kata¬
rina 84, Just - Ivan 60 Sedmak Silvester
71, Pivk por. Tomič Natalija 70, Matu-
linovič vd. Urlič Marija 89. Stipanovic
Evgen 65, Juglič Jera 65, Golja vd
Marinič Amalija 66 , Bolčič Ivan 62,
Zogan por. Spetič Justina 30, Majer
vd. Uršič Antonija 60, Pahor Ivan An¬
ton 58, Doles Marija 30, Boškin Evgen
29, Cergol Josip 50. Potrata vd. Forna-
žar Ana 84, Horvatin Jakob 76, Glavina
Josipina 63 Škrk Martin 81.

— Ajdovščina. - V Šturjah ie prve dni
januaria umrl  po daljšem bolehnju Ivan
Dietz k; ie bil 45 let uradnik v predilnici
v Podgci m Ajdovščini. Star ie bil 78 let

— Črni vrh. - Na dan novega leta so
pokopali kovača Franca Rupnika (po do¬
mače Bižaria) iz Zadloga, starega 48 let.
Pokoin'k ie slovel tudi preko meje kot iz¬
vrsten lovec.

*

— Gradišče nad Vipavo. — Umrla je
Ivana Tomašič, stara 75 let, mati profe¬
sorja naravoslovja v Ljubliani.

*

— Trnovo na Goriškem, — Pri Voglar¬
jih je požar upepelil stanovanjsko hišo Pa¬
vlinu N. Ogenj je nastal zaradi saj v dim¬
niku. Škoda iznaša 20.000 lir. Ker je vsa
stavba uničena, se je moral Pavlin z vso
družino preseliti Njegovo družino so spra¬
vili pod streho dobri sosedje.

*

— Gorica. — Letos v marcu bo gori-
ško gledališče »Verdi« praznovalo 20 - 1 et-
nico svojega obstoja. Pred dvemi leti so
gledališče prenovili. Sedaj ga ima v na¬
jemu kinomatografska družba.

— Opatje selo. — Pri Sv. Mihaelu se
je zgodila te dni velika nesreča, ki'je  za¬
htevala človeško življenje. Skupina voja¬
kov topničarjev, ki je imela nalogo pobi¬
rati strelivo, ki je ostalo še izza časa sve¬
tovne vojne, je nalagala na voz veliko
granato kalibra 75 mm v dvorišču Andreja
Vižintina. Pri tem je granata padla in eks¬
plodirala. En vojak je bil takoj mrtev, 5
oseb med temi 15-letna Emilija Devetak iii
2-letnj Milko Černič pa težje ranjeni, 5
oseb pa je dobilo lažje poškodbe.

*

Gorica.  — V Selu na Vipavskem so
4. t. m. pokopali uglednega gospodarja Jo¬
sipa Mrmoljo, ki ie dosegel visoko starost,
Njegovi sorodniki in potomci žive tudi v
Jugoslaviji. — Pokojnim blag spomin, žalu¬
jočim naše sožalje!

NOVICE IZ AMERIKE

— Cleveland.  — Dne 22 decembra
1939 je v bolnišnici umrl John Vogrič, star
57 let in rojen nekje v Benečiji. Tu za¬
pušča brata in dve sestri.

— Dne 5 januara t l. je umrl Fr. Va¬
lenčič, vdovec, star 54 let in doma iz Huj
na Primorskem. V Ameriki je bil 27 let in
tu zapušča sina.

— Nadalje je v bolnišnici umrla 42-
ietna Helena Bezek, roj. Hrvatin, iz Kote-
ževega pri Ilirski Bistrici na Primorskem,
ki zapušča moža, tri otroke, tri brate in
sestro. V Ameriki je bila 18 let.

— Za poškodbami, ki jih je dobil pri
padcu po sopmcah je v bolnišnici umrl
Anton Pavlič, star 46 let in doma iz Gri-
maldijev v Istri. V Ameriki je bil 30 let in
tu zapušča ženo.

— Dne 16 januara je avto ubil Johna
Ogrizka. Sta je bil 58 let in doma iz Ma¬
tenje vasi pri Postojni. Bil je vdovec in
zapušča pet otrokov.

— Dne 17 januara ie umrla Mary Mlač.
roj. Stopar, stara 62 let in doma iz Loke
pri Divači na Primorskem. V Ameriki ie
bila 34 let in tu zapušča sina in dve hčeri,
v West Virginiji pa brata.

♦

— St. Louis  (Montana. USA). — Tu
je umrl John Sarsov, star 66  let in rojen v
Kastavu v Istri. Tukaj zapušča ženo, sina
in dve hčeri.

*

— Co verda le. Pa. — Zadnje dni ie
tu umri Filip Nuncij, star 41 let in rojen v
Baču na Notranjskem. V Ameriki ie bil 19
let in tu zapušča ženo. sina in dve sestri,
v Argentini dva brata in v starem kraju
dva brata in dve sestri.

♦

— Buenos Aires — Jožef Poropat,
rojen 1908 v Paredu pri Divači, ki je do¬
spel v Argentino v septembru leta 1930
in se je nahajal pri svojem bratrancu
Josipu Nedoh na Avellanedi. Išče ga
njegov oče. Če kdo ve o njem ali če bo
sam čital tele vrstice naj javi na ured¬
ništvo »Slovenskega lista«, Buenos Ai¬
res, Argentina.

BROJ i,

»ISTRA

STRANA 3,

!W4PR0BI|f4JTAUJE: Ugl jen i petrolej

Razmatranja švicarske, pariške i londonske štampe

Londonski »Ekonomist« donasi inte-
resantan članak svoga rimskog dopisni¬
ka u kome se izlaže današnji položaj
Italije u pogledu snabdjevanja uglje¬
nom. Več i za vrijeme svjetskoga rata
— piše citirani list — problem snabdje¬
vanja ugljenom bio je vrlo težak u ovoj
zemlji, j er je vlastita proizvodnja mala
i neaovoljna za ppkriče_ potreba zemlje.
Otada je* Italija ioš više razvila svoju
industriju. Nastale su nove grane pro¬
izvodnje, koje u velikoj mjeri zavise o
dovoljnom snabdjevanjm ugljenom. Pi¬
tanje, ugljena je najvažnije ekonomsko
pitanje u Italiji.

Posljednjin godina povečana je pro¬
izvodnja ugljena u Italiji, ali i pored to¬
ga ta proizvodnja ne igra ulogu, Jer
proizvodnja iznijela je 2.3 milijuna io¬
na, dakle samo 12% domače potrošnje,
predstavlja mali dio potrošnje. 1938. ova
Osim toga domači ugljen je slabe kvali¬
tete. Upotrebljavanje tog ugljena isklju-
čeno je u mnogim industrijama i ogra-
ničeno je največma na privatnu potro-
šnju.

Računa se da rezerve ugljena u tali¬
banskim rudnicima iznose oko 700 mili¬
juna tona, i to najviše lignita ili vrlo
sla bog ugljena. Samo 40 milijuna tona
ugljena je standardnog kvaliteta. Iako
je domača proizvodnja pokrila 12% cje-
lokupne potrošnje, u industriji domači
ugljen pokrio je samo 2-3%.

Snabdjevanje ove zemlje ugljenom
dakle zavisi od uvoza iz inozemstva. Ita¬
lija je obično godišnje uvozila oko 12-
13 milijuna tona. dakle istu količinu kao
i Franceska. U Italiji sva proizvodnja i
uvož ugljena stoje pod kontrolom jed-
nog državnog poduzeea, kome pripadaju
i s vi rudnici ugljena, ko ji se nalaze u
Sardiniji i u Istri.

Za Italiju dakle predstavlja kapital¬
no pitanje odakie če ona nabaviti uglje¬
na, Posijednjih godina više od polovice
uvoza potjecaio je iz Njemačke i Austri-
je. 1938. godine ove dvije zemlje dale su
7 milijuna od 12 milijuna. Ako se torne
doda i uvoz iz češko-Slovačke i Poljske,
koji iznosi 1,6 milijuna tona; onda se
vidi da je tri četvrtine tog uvoza potje¬
caio iz zemalja koje danas sačinjavaju
Veiiku Njemačku.

Engleska je na drugom mjestu kao
izvoznik ugljena za Italiju, sa 2,2 mili¬
juna tona, Prije sankcija 1935., uvoz iz
Eiigieske pio je mnogo veči, ali od tog
vremena stalno je rastao uvoz iz Nje¬
mačke.

Zavisnost Italije o uvozu ugljena iz
Njemačke nije za nju nimalo ugodna. U
posijeunje vrijeme Njemackoj je bilo
vrlo teško pokriti svoju domaču potrebu,
ali ona je i uz to uspjevala da održi na
višini izvoz u Italiju. Još u kolovozu pro-
šie godine u clearingu izmedju te dvije
zemlje imaia je Italija aktivu od 500 mi-
lijuna iira, koja je kasnije izbrisana ve¬
likim izvozom ugljena iz Reicha.

Medjutim za Italiju je još mnogo te¬
ži probiem transporta. Pomorski putevi
su sada pod kontrolom saveznika. 1938
godine 80 uvoza dolazilo je morskim
putem, a samo 20% kopnom preko Sv.
Gotharda i Simplona. Sada je glavni
pioblem za Italiju kako da se preveze
ugljen iz Njemačke. U najboljem sluča¬
ju spomenutim željezničkim linijama
moglo bi se prevesti samo pet milijuna
tona, dakle polovina uvoza koji je dola-
zio morem. Ni Njemačka ni Italija ne-
marju aovoijan broj vagona za transport
ugljena. Cetin željezničke linije koje
spadaj u ove dvije zemlje mogu se upotri-
jebiti samo ograničeno za transport ug¬
ljena, S druge Strane, transport preko
Švicarske je vrlo skup. jer se plača u
zlatu.

Iz ovoga se može zaključiti od kolike
je važnosti za Italiju, za vrijeme rata,
uvoz iz Engieške. Glavni zadatak bri¬
tanskih izvoznika ugljena treba da je
povečanje izvoza u Italiju. Engleska ima
interesa da izbaci Njemačku iz trgovine
ugljenom s Itaiijom — zaključuje engle-
ski list.

*

»Gazette de Lausanne«, »Corriere del
ricino«, kao i bruxeleska »Metropole«,
objavili su istovremeno članak svog rim¬
skog dopisnika Piere Gentizona, o Ita¬
liji x problemu petroleja. Pošto je opšir-
no analizlrao razloge zbog kojih se Nje-
mačka povodi, kad potice Rusiju, da se
n agodi s Finskom i da svoju vojničku
aktivnost prenese na Kavkaz kako bi
pokušala uspješniju akcij u prema Iraku
i Iranu, Gentizon primječuje, da Italija
prati s največim interesom, razvoj polo¬
žaja. Od svjetskoga rata nije nikada je-
njao interes Italije za petrolej, a osobito
za kavkaski petrolej. Albanska politika
Italije, pa i politika u Istočnoj Africi ob-
jašnjuje se velikim dijelom voljom da¬
našnje Italije, da dodje do petrolejskih
nalazišta, koja_ bi joj omogučila, da se
barem djelomično oslobodi svoje ovisno-
sti od inozemstva u tom pogledu

U vrijeme ekonomske blokade Italije
tokom godine 1935.-1936., samo je jedna
£a ju C1,a  — petrolejska — mogla biti.
sudoonosna za Italiju. II slučaju dugog
trajanja rata poluotok se mogao nači
u kritičnom položaju. Zanimanje, koje
talij anski narod posvečuje planu ope-'

racija u Maloj Aziji, objašnjava se
aakie tom pozadinom. U talij anskoj se
stampi mnogo govori o Batumu i Baku.
te se ističe, da mogučnost promjene po-
sjeda petrolejskih« nalazišta Bliskog Is-
toka_ mora privlačiti pažnju talij anske
politike. Ako se pitanje petroleja na Bli¬
skom Istoku postavi u svoj svoj oj opse-
žnosti, ono je takove naravi, da može
biti čvrsta baza za pregovore i odluke,
koje mogu imati največu važnost. Za
Italiju petrolej vrijedi toliko, koliko di-
onice Sueza ili obala u Djibutiu.

*

»National Zeitung« (Basel) donosi iz
Londona: »Kako se čuje s više strana,
Italija insistira da se njene liferacije iz
Rumunjske ne smanjuju u korist lifera-
cija Njemačkoj. šta više, ona traži da
joj se mjeisto 650.000 tona petroleja,
koliko joj je liferovano u prošloj godim,
sada liferuje 1,000.000 tona. Talij ansko
nastojanje tumači se ovdje time da je
Rim odlučio da znatno poveča svoju voj¬
ničku pripravnost«.

★

Italija je u pitanju nafte kasno do-
šla na red, te joj je uspjelo domoči se
jednoga dijela u Iraku, dok u Rumunj-
skoj Talij ani ima ju neznatni dio. U no-
vije vrijeme, okupacijom Albanije do¬
bila je Italija tamo nešto nafte, ali to
je vrlo malo. jer godišnja proizvodnja
u Albaniji iznosi tek 2.500 tona. Stoga
se Talij ani trude svim silama, da nago-
milaju što veče zalihe obvezujuči ino-
zemne tvrtke, da drže na skladištima
naftu, koja če dostajati najmanje za
pola godine unaprijed. U istu svrhu na-
stoje Talij ani dobiti nafte u Meksiku,

nudeči mu za uzvrat svoju sviiu. D Ita¬
liji ima nešto nafte oko Parme, Bologne
i Firence, no sve to ni iz daleka ne mo¬
že podmiriti njezine potrebe.

*

»Le Temps« (Pariš) donosi iz Rima:
»Talijanska štampa nastavlja s objavlji-
vanjem članaka, čijom su centralnom
temom petrolejska vrela Bliskog Istoka.
Kao što se zna, u torne kraju svijeta
postoje tri velika petrolejska područja:
Mossulska zona, koju iskoriščuje Engle¬
ska uz relativno znatno sudjelovanje
Francoske i ograničeno sudjelovanje Ita¬
lije; petrolejska zona južnog Irana, ko¬
ju takodjer iskoriščuje Engleska, te zo¬
na Bakua, koju iskoriščuje Sovjetska
Rusija.

»što se tiče ove posljednje, potrebno
je potsjetiti, da je, odmah. posli j e svjet-
skog rata, Italija nastojala da uspostavi
tijesne odnose s Kavkazom; tamo su
poslane misije na izgled trgovačke. Je-
dnoj od njih predsjedavao je genera:
Graziani. Od toga doba Italija se nije
prestala interesirati za petrolej. Politika
Rima u Albaniji, pa čak i u Istočnoj Af¬
rici, objašnjava se velikim dijelom te-
žnjom Italije da raspolaže petrolejskim
vrelima. Proizvodnja petroleja na Polu-
otoku ne stoji u skladu s potrebama ze¬
mlje. Albanski petrolej ostao je i dalje
nedovoljan. Nastoji se, s velikim troško-
vima, naročito u Bariu, proizvesti sinte¬
tični petrolej, ali ta procedura je veoma
skupa i predstavlja samo nalijativno sre¬
dstvo. Od početka novog rata u Italiji
je veoma smanjena potrošnja benzina
za privatne potrebe. Sada privatnici mo¬
gu dobiti samo 30 litara mjesečno, po
cijeni od 5 lira po litri.

TALim INSTITUT II ZAGREBU

U Jugoslaviji postoje tri instituta

Sredinom ovoga mjeseca otvara se u
Zagrebu — kako smo to iznijeli u kratko u
jednom od prošiih brojeva — Talijanski in¬
stitut. U medjuvretnenu su zagrebački li-
stovi donijeli nove opširnije podatke o sa-
mom institutu, koji je dokazom kako Italija
poklanja veiiku važnost svojoj kulturno!
propagandi u Jugoslaviji — u isto vrijeme
otvara i u Beogradu sličan Institut — te
kako ne želi da u torne zaostane za dru¬
gim velikim narodima Englezima, Nijemci-
ma i Francuzima, koji se takodjer brinu,
da se ne samo njihova kultura nego i nji¬
hov duh što bolje afirmira u našim kraje-
vima.

Zbog toga smo posijednjih godina svje-
doci značajne utakmice, koja se kod nas
vrši na području umjetnosti i kulture —
predavanja, koncerti, kazališna gostovanja
posjeti stranih kulturnih radnika, jezični te¬
čaj evi, izložbe itd. idu u taj okvir nasto-
janja, koja postaju sve intenzivnija. Mogu
dakako biti različita mišljenja o ovakvom
nastojanju, koje več po samoj naravi stva¬
ri prelazi strogi okvir isključivo kulturne
djelatnosti i dobiva oznaku propagande —
ali to na samoj stvari ništa ne mijenja. Tu
su prije svega činjenice, s kojima valja ra¬
čunati.

Takva jedna činjenica jest i otvaranie
talijanskoga instituta, koje če uslijediti u
prisutnosti talijanskog ministra prosvjete
Giuseppe Bottaia, što dovoljno jasno svje-
doči, kakva se važnost pridaje tom otvo-
renju.

S time u vezi boravio je u Zagrebu
pretsjednik Talijanskih instituta u Beogra¬
du i Ljubljani, profesor rimskoga sveučili-
šta Giovanni Maver, kome če biti povjere-
no i predsjedništvo zagrebačkog instituta.
Maver ie ujedno izvršio i sve glavne pri¬
prave za otvaranje instituta u Zagrebu,
kome je kao i onome u Beogradu i Ljublja¬
ni namijenjena zadača kulturnog zbližava-
nja izmedju Italije i Jugoslavije. Zagre¬
bački institut imat če veoma lijepe prosto-
rije u središtu grada, na Jelačičevom trgu.
Pored sedam večih i manjih prostorija bit
če u institutu i jedna vrlo lij epa i prostrana
dvorana za sve veče priredbe instituta.

Giovanni Maver, kome je povjereno vod¬
stvo svih triju instituta u jugoslavenskim
centrima, podriietlom je s Korčule. Rodien
je godine 1891. Studirao je najprije u Du¬
brovniku i Splitu, a romansku filozofija i
lingvistiku u Beču, Firenzi i Parizu. Ka¬
snije je proširio svoje znanje na brojne
slavenske jezike, pa je stao temeljito prou-
čavati slavenske književnosti. Hrvatska i
srpska književnost mu je u tančine po¬
znata. Godine 1924 objavio je študiju o Ivi
Vojnoviču, a godine 1929 študiju o Leopar-
diju kod Srba i Hrvata. Godine 1938 na-
pisao je djelce o težnjama jugoslavenske
kulture. U velikoj talijanskoj enciklopediji
gotovo sve glavnije članke iz područja sla-
venskih književnosti napisao je sam Ma¬
ver.

U vezi s otvaranjem talijanskoga insti¬
tuta proširit če se dosadanji broj talijan¬
skih kulturnih radnika. Pored profesora
Mixa, ltktora talijanskoga jezika i knji¬
ževnosti na hrvatskom sveučilištu, kome

če biti povjereno mjesto ravnatelja, radit
če u institutu još profesor Luigi Scaravelli.
On dolazi u Zagreb sa sveučilišta u Gentu
(Belgija). Iz Varšave dolazi u Zagreb i dr
Alfredo Alessio, a kao pomočne sile dje-
iovat če učiteljica Tullia Lombardi, kola
dolazi u Zagreb iz Atene, te gdjica Maria
Maratea, koja dolazi s talijanskog instituta
u Berlinu.

„Slovenec“ o italijanskem
kulturnem zavodu v Ljubljani

»Slovenec« piše:

Pri našem uredništvu ie napravil svoj
nastopni obisk novi profesor italijanskega
jezika v Ljubljani prof. Alfrede Grillo ter
imel ob tej priložnosti z našim urednikom
kratek pogovor o kulturnem sodelovaniu
med našimi in italijanskimi kulturnimi de¬
lavci.

»Osnova vsakega kulturnega izmenjava¬
nja in oplajanja od katere koli strani je
prav poznanje jezika. Zato se je v Ljublia-
ni ustanovil Italijanski kulturni zavod (Isti-
tuto italiano di cultura) ki si ie najel svoje
prostore ria Napoleonovem trgu (nasproti
Križank), kjer bi naj se sčasoma razvilo
tesno sodelovanje med našimi in vašimi
kulturnimi delavci in kjer bi se vaš človek
lahko poučil o italijanski kulturi, in naš zo¬
pet o vaši. Ker ie poznanje jezika osnova,
na kateri ie mogoče zidati dalje, zato bo¬
mo s 7. febr. pričeli s tečajem italijanskega
jezika za začetnike pa tudi za tiste, ki se
žele v italijanščini izpopolniti. Predaval bo
poleg mene še prot. dr. Gasparini, ki ie v
Ljubljani že dobro poznan. Priglasilo se je
že precej kurzistov, kar nas samo veseli.«

Potem pa je prof. Grillo nadaljeval z
načrtom Italijanskega kulturnega zavoda v
'iubl-ani

»Za začetek bodo sedaj ?a rio jezikovni
tečaji. Upamo pa, da se bo zavod razvil v
centralo medsebojnega kulturnega sodelo¬
vanja s pomočjo najrazličnejših načinov.
Prvič bo tu šest lepo urejenih lokalov, kjer
bo na raspolago italijanska knjižnica, nai-
noveiše revije in časopisi. Tu bo predaval¬
nica, kjer ne bodo predavali samo naši go¬
sti, kulturni delavci, temveč tudi slovenski
kulturni delavci v slovenščini ter tako po¬
sredovali našemu občkstvu svojo duhovno
vsebino. Zavod bi skrbel za knjižne raz¬
stave, posredoval za umetniške nastope bo¬
disi pevcev, virtuozov, igralcev in opernih
ansamblov itd., skratka, posredoval za po¬
znavanje tudi tako imenovane višje kul¬
ture. Praktičnim vajam bi služili kulturni
sestanki in prijateljski večeri. Poudarjam
pa, da zavodu gre izključno samo za kul¬
turne vrednote in nobeno politično propa¬
gando, kakor bi kdo mogel imeti kakšne
predsodke ali strah. Naš zavod je popol¬
noma samostojno telo. ki ie sicer v ozkem
stiku s konzulatom, toda se zanima samo
za pospeševanja medsebojnega kulturnega
zbliževanja kot posrednik med kulturnimi
vrednotami dveh narodov.«

POSALJITE PRETPLATU

TCE) MEDNARODNE POLITIKE:

0 BALKANSKI KONFERENCI

smo na tem mestu že pisali in če se še
naprej oavimo z odmevom beograjskega
sestanka, je to opravičeno z željo, da se
posebej registriramo — po onem, kar
smo že na splošno omenili — pisanje
italijanskega tiska v zvezi z beograjskim
sestankom.

Moramo takoj naglasiti, da je itali¬
janska politična javnost pozitivno oce¬
nila balkansko Konferenco. Italijanski
listi, vsi orez izjeme, so povoljno pisali
o rezultatih zasedanja sveta balkanske¬
ga pakta in če so pri tem sprejeli za¬
ključke v Beogradu s nekaterimi pri¬
pombami, je to dokaz o njihovem, kri¬
tičnem stališču napram konferenci bal¬
kanskih ministrov.

— V Beogradu se ni zgodilo nič sen¬
zacionalnega, — je pisala torinska
»Stampa« — niti v pozitivnem, ako ga
pojmujemo kot solucijo obstoječih kon¬
trastov, niti v negativnem smislu, poj¬
movanem v smislu, da se balkanski pol¬
otok vrže v vojno vihro. Ni dvoma, da
bi bilo želeti mirnejše in realnejše kon¬
cepcije v odnošajih z Madžarsko in
Bolgarijo... Toda mesto tega je bila
odstranjena nevarnost, da se ne zale¬
tijo, ker bi tako držanje moglo kompro¬
mitirati stališče neutralnosti različnih
balkanskih držav.

Razen angleških in francoskih ga¬
rancij Grčiji in Romuniji je tu še zveza,
ki veže Turčijo z dvema zapadmrna ve¬
lesilama Ena sama kriva poteza bi mo¬
gla dovesti do opasnih situacij. Toda ta¬
kih krivih potez ni bilo. O tem nam, pl-,
še italijanski list, jasno govore berlinski
komentarji — med katerimi je tudi ne¬
kaj poluradnih — ki priznajo orez re¬
zerve modrost beograjskih odlokov. So¬
delovanje Turčije ni pretstavljalo »tro¬
janskega konja«, nasprotno, in z nemške
strani se ni pozabilo povdariti, da je an¬
karska vlada dala ob tej priliki dokaz
uravnoteženosti m mere. Moremo se torej
nadejati, da se bo mir na Balkanu in
.v Podonavju onranii. Možnosti po Bal¬
kanski konferenciji niso prav nič
zmanjšane. Kljub temu je potrebno, za¬
ključuje »Stampa« paziti stalno pred¬
vsem na to, da se ne bi pustili odnošaji
z Madžarsko m Buiganjo na mrovem ti¬
ru; zavest o potrebi mirnih rešenj ne
sme nikdar izostati.

Milanski, »Corriere delia Sera« po¬
udarja med drugim kako je pojm Bal¬
kana kot evropske smodnišnice narejen
zato, da se zatajijo druge odgovornosti.
Ko gledamo zgodovino zadnjih sedem¬
deset iet. vidimo da so največkrat oal-
kanski narodi služili ie kot izgovor a ne
kot vzrok spopadov med evropskimi ve¬
lesilami.

Sedanji spopad nam je mogei na¬
praviti nekaj sličnega še danas je na
Balkanu m v Podonavju nestabilna si¬
tuacija, toda kljuo temu se ni prav nič
zgodilo, in konferenca v Beogradu, na
kateri so bili zbrani predstavniki štirih
od šestih balkanskih držav, je potrdila
v svojih sedmih točkah zaključnega ko¬
munikeja trdno odločnost teh vlad, da
se drže daleč od meteža

Ko naglaša potrebo da balkanske
države urede svoja medsebojna vpraša¬
nja. pravi list, da se sedem beograjskih
točk mora spojiti v eno. v iskreno željo,
da se odbije vsaka vojna sugestija s
katerekoli strani čuvajoč pri tem ambi-
jent mira, ki ga je Italija kot sredozem¬
ska in balkanska velesila sugerirala in
omogočila. Ni boljše diplomacije od te za
te države, dokler traja kriza. Nič ne
kompromitirati — to je že rezultat. Ostalo
bo prišlo s časom, in tedaj bo Italija
rekla svojo besedo. Kajti mir se vzdrža-
va s modrostjo, toda utrjuje se s pravič¬
nostjo zaključuje milanski list.

Kakor vidimo italijanski komentarji
gledajo enako na rezultate balkanske
konference, katero čeprav ne precenju¬
jejo jo vendar ne potcenjujejo in pre¬
pisujejo naravno veliko zaslugo Italiji,
da je do tega prišlo.

V tem smislu je pisal tudi Mario
Nor dio. v tržaškem »Piecolu«, ki poudar¬
ja, da so se tisti, ki so pričakovali sen¬
zacij, morali razočarati. Stvarnost je bi¬
la med tem mnogo bolj resna, čeprav
nismo pričakovali senzacionalnih pre-
okretov, je naša dolžnost priznati beo¬
grajskemu sestanku pomen in važnost,
ki ga tudi sam mednarodni moment
upravičuje. V mejah te važnosti in tega
pomena je treba gledati tudi njegove
rezultate, ki pokazujejo, da se je vse od¬
vijalo v bivstvu tako, kot se moglo
predvidevati. Na koncu Nordio poudarja,
da so pred vojno nevarnostjo tudi sta-
novite ostre nasprotnosti otopele v in¬
teresu mirnejšega skupnega življenja, v
skladu z večjim zaupanjem in predvsem
z boljšim razumevanjem med štirimi dr¬
žavami, ki so reprezentirane v Balkan¬
skem paktu z ene in Budimpešte ter
Sofije z druge strani. V najvišjem skup¬
nem interesu, da se odstrani tudi naj¬
manjši premik ravnotežja na tem tako
občutljivem sektorju, stopi v ozadje vsa¬
ka druga stvar, če pa so beograjski raz¬
govori, pravi Nordio, napravili samo to
— potem daje to dovolj razlogov, da se
tega veselimo.

»Giornale dTtalia«, kot najbolj auto-
ritativni organ na področju zunanje po¬
litike, je pravtako objavil komentar, v
katerem poudarja, da kljub temu, če-

Nadaljevanje na 4. str.)

STRANA 4.

ISTRA«

—

BROJ 7.

SLIČICE S IZBORA U BAŠKI GODINE 1873

Je«Itsa interesantna ostuda

U Krekom Ttalendaru za godinu 1940. o
kojem smo u našem listu opširno pisali,
objavio je poznati naš kulturni radnik i za
siužni pisan Fran Barbalič »Sličieu s iz
bora u Baški godine 1873« Mi bismo naj
radije prenijeli za naše eitatclje cijeli 51a-
nak Barbaliča, ali kako nam to radi eednog
prostora, kojim u listu raspolažemo ni je

moguče, moramo se ogranieitr samo na gla
vni dio. Ipak eemo — zbog boljeg razumi
jevanja — reči nekoliko riječi uvoda na
temelju onoga. što iznosi Fran Barbalič u
vezi sa svojom slieicom iz Baške.

Krk je od propasti Napoleonove Ilirije
bio sastavni dio pokrajine Istre, pa su ta
ko i Krčani dijelili sudbinu Hrvata i Slo-
venaea u Istri. I za Krk se cesto govori da
je hrvatstvo ir njem importirano izvana. da
je od najnovijega doba, ali se — ističe Bar¬
balič — zaboravlja da je na otoku nadjen
najs'tariji hrvatski spomenik, na kojem se
spominje hrvatski kralj Zvonimir, a ta j je
spomenik Baščanska ploča.

Narodne i političke prilike, koje su vla¬
dale u Istri, odražavale su se jednako i na
otoku Krku. Dok su u Istri bile otvorene
četiri čitaonice (u Puli, Kastvu, Boljunu i
Materiji) utemeljena je pela na Vrbniku
godine 1871. Bila je to prva lučka čitaoni
ca, za kojom je slijedila ona u Baški godi
ne 1874.

Godine 1873 održani su ponovni izbori
za istarski sabor. Prigodom ovih izbora i
to 10. studenoga 1873. u opčinskom uredu
u Baški zamolio je seoski glavar iz Drage
Ivan Rafael Dujmovič načelnika neka bi se
imena izbornika čitala polaganije i to hr
vatski. Opčinski glavar plemeniti de Des-
santich počastio ga je ovim odgovorom.
»Svaki neka se služi našim jezikom talijan
skim, kojj mi imamo u oficiju« — te od
mah dodao: »Vrag zel i Hrvati — Merda
ai Croati«. Na to je Dujmovič tužio opčin-
skoga načelnika radi uvrede sudu.

Evo zanimljive osude kotarskoga suda
u Krku, koju je Barbalič objavio najprije u
talijanskom originalu, a zatira u doslov-
nom hrvatskom prijevodu:

(Nadaljevanje s 3. str.)

prav ne obstoja nobena formalna zveza
med Italijo in balkanskimi državami, se
njihova politika strinja v mnogih toč¬
kah s politiko palače Chigi. Po mišlje¬
nju »Giornale d’Italia« je to posledica
velikega upliva Italije na Balkanskem
polotoku.

Iz omenjenih citatov vidimo, da je
Italija v nekih bitnih točkah — v prvi
vrsti v vprašanju neutralnosti, v vzdr¬
ževanju današnjega položaja in medse¬
bojnih stikov na Balkanu in v Podo¬
navju — soglasna z balkanskimi drža¬
vami in zadovoljna z beograjskimi rezul¬
tati. A kar se tiče držanja napram Ma¬
džarski in Bolgariji je Italija želela, da
se ti odnošaji jasneje odredijo in da bi
interesirane balkanske države napram
Budimpešti in Sofiji bile popustljivejše.

b!vš©g c. i k?. stsda u K?ku

OSUDA

U ime Njegovog Veličanstva Čara
C. kr. kotarski sud u Krku u parnim
protiv Dinka de Dessantich kod usmenoga
ročišta, koje je bilo 24. studenoga 1874. pre-
sudio je: Dinko de Dessantich pok. Mateja
iz Nove Baške, načelnik, 34 godine star, ha¬
lo lik. oženjen, otac petero d ječe, neporočan,
posjednik, proglasuje nekrivim prekršaja
uvrede časti na osnovu § 496 k. z. kojim
ga se teretilo, i biva radi toga riješen pla¬
čan ja parničnih troškova, koje mora pla-
titi tužitelj Dujmovič u smislu § 342 kazne-
ri o g postupnika.

U z r o c i :

Ivan Rafael Dujmovič, seoski starješina
iz Drage Baščanske, tužbom od 23. listopa-
da o. g. traži da hude kažnjen Dinko de
Dessantich, načelnik iz Nove Baške, jer je.
10. listopada o. g. prilikom izbora izborni
ka u opčinskom uredu, dok su se čitala
imena na talijanskom jeziku  — Dujmovič
je tražio da se imena čitaju hrvatski  —
načelnik gromkim glasom povikao: Svatko
mora upotrebljavati onaj jezile koji imamo
u uredu, vrag zel i Hrvati, govno Hrvatima.

Nusumnjivo jest, da je navedeni izraz
pogrda, ako zadovoljštinu traži kompetent¬
no lice i sam čin mogao bi imati obilježje.
prekršaja u smislu § 496 k. z. Ali je po¬
trebno da zadovoljština hude od kompe¬
tentne strane, jer prema zakonskom propi-
su ne može se čutiti uvrijedjenim onaj, pro¬
tiv kojega uvreda nije uperena. Pod zašti-
tom vladajučega žezla, slobodno se kreče i
zaštičeno je jedno pleme, koje se nazivlje
slovenskim i broji nekoliko milijuna ljudi

Ima Čeha, Kranjaca, Hrvata, Slavena,
Dalmatinaca, Goričana i drugih.

Svatko ima svoj jezik, koji ima posehnu
karakteristiku, što ga baš razlikuje od dru¬
gih narodnosti

I moramo reči, da Goričan ne razumije
Ilirca  — sela ilirska ne razumiju hrvat-
skoga jezika.

Otok Krk pripada po razdiobi okružja
Istri ili bolje Iliriji.

Ivan Rafajel Dujmovič je rodjen i na¬
stanjen u Draži Baščanskoj i ne pripada
ni kod kakvim naslovom . pod Hrvatsko
Kraljevstvo. V Bašlcama se govori kao i u
ostalom velikom otoku slavensko-ilirski,
koji se jezik više približava slavensko-dal-
matinskom jeziku nego U hrvatskom.

I doisda štampaju se slovnice ilirske i
slovnice hrvalske  — riječnici jednoga jezi¬
ka. rječnici drugoga  — kojima je svrha da'
postignu dobru i željenu svrhu, da ujedine
jezik i stvore srpsko-hrvatski.

Ma što rekao u s noju obranu načelnik
de Dessantich. dokazano je zaprisegnutim
sv jedočima: Mata Pajaliča, popa Marka
Mrakovčiča, popa Petra čubraniča, popa
Petra Dorčiča, kojim je načinom načelnik
Dessantich izgovorio gore navedene uvred-
Ijive izraze  — koje su u prigodi kada su
bile izrečene bile cloista upravljene dg po-
nize Dujmoviča  — pa ipak kao točno do
kazane izgovorene riječi  — buduči da Duj¬
movič nije Hrvat, i jer nema punomoči od
jednoga Hrvata  — smatralo se da on, Duj¬
movič nije kompetetna stranka, hoja ima
pravo tražiti zadovoljštinu.

Dujmovič bi se mogao čutiti uvrijedje¬
nim da je Dessantich rekao govno Ilirima,
govno Slavenima. ali buduči da je Dessan¬
tich specificirao Hrvate  — buduči da Duj¬
movič nije Hrvat  — ne pripada mu nikakva
zadovoljština, pa se je moralo riješiti kri-
vnje Dessanticha  ž osuditi mjesto toga Duj¬
moviča da plati nastale troškove u smislu
§ 342. k. p.

Krlc, u studenom 1873

Vurmbrand s. r.

Za točnost prijepisa prema originalu

C. kr. kotarski sud « Krk, 7 prosinca
1873.

Tomčič s. r.

Protiv ove osude carskog i kraljevskog
kotarskoga suda u Krku iiložen je priziv
na viši sud u Trstu, ali ju je prizivni sud

potvrdio U »Prosvjedu«. što ga je »Naša
Sloga« donijela s otoka Krka u broju od
16. veljače 1874, potpisani vele:

»U loj se osudi priznaje. da su besjede.
što ib je optuženi izustio, zbilja uvredljive
za svakoga Hrvata, ali se na koncu ipak
nekrivim proglasuje, jer da tužitelj nije
Hrvat, buduč se rodio na otoku Krku. pa
stoga nema prava ni zadovoljštinu iskati
Iz toga slijedi, ako nije Dujmovič Hrvat,
da nismo Hrvati ni mi, koji smo se tako
djer rodili na ovom otoku. Mi smo od sta
rine Hrvati po krvi i jeziku, akoprem ne
spadamo slučajno k sadašnjoj kraljevini
Hrvatskoj. Kod nas na otocih i u ostaloj
Istri ne zna ni dijete drugačije odgovoriti
nego da je Hrvat i da govori hrvatski.«

S pravom veli na kraju Barbalič da je
bilo vrijedno iznijeti ovu sličicu iz stare
»Naše Sloge«.

DELOVANJE DRUŠTVA SV. CIRILA IN METODA

Pol stoletja narodnega dela

Društvo sv. Cirila in Metoda v Lju¬
bljani je izdalo za tekoče leto koledar,
v katerem je nanizano obilo materjala
o narodnoobrambnem delu, ki ga je to
društvo izvršilo v teku petdesetih let
svojega obstoja. Ob priliki proslave pet¬
desetletnice je društvo lansko leto skli¬
calo v Ljutomer velik zbor v spomin na
prvi slovenski tabor v Ljutomeru 1.
1863. Društvo si je že v samem začetku
delovanja postavilo nalogo, da zašči¬
ti slovenski narod od potujčevanja s
strani Germanov in Latinov. Društvo
je zaradi tega razvilo svoje delovanje
predvsem na narodnostnih mejah, gra¬
dilo in vzdrževalo šole v današnji Julij¬
ski Krajini, na Koroškem in štajerskem.
V Trstu stoji še danes velika stavba
nekdanje slovenske šole, ki jo je zgra¬
dilo Društvo sv. Cirila in Metoda pri
sv. Jakobu. Po ukinitvi slovenskega
pouka so stavbo prevzele v najem
italijanske šolske oblasti, društveno
šolsko poslopje v Gorici pa je bilo pro¬
dano. Tudi na Koroškem, v Velikovcu
ima društvo svojo šolsko stavbo. Niti na
Koroškem ne more biti ta stavba izko¬
riščena v nacionalne namene, ker ji je
vsako delovanje tam zabranjeno. Za¬
radi tega je moralo društvo omejiti
svoje delovanje samo na področje dr¬
žavnega ozemlja. Na štajerskem je
zgradilo več šol in poleg drugih nacio¬
nalnih publikacij je lani izdalo »Kočev¬
ski zbornik«. Pozornost vzbuja vsekakor
način, kako društvo prihaja do denarnih
sredstev, brez katerih vsekakor ne bi
bilo mogoče napraviti nobenega stvar¬
nega dela. Društvo ni podpirano s ka¬
kimi subvencijami od države, ampak
zbira denarna sredstva med narodom,
kar je treba posebno povdariti, ko pri
tem mislimo, kako so podpirana razna
tuja raznarodovalna društva z velikimi
vsotami od države. Društvo dobiva de¬
narna sredstva samo od požrtvovalnih
poedincev, katerim nacionalna zavest ni
samo fraza. Od 108 podružnic je cen¬
trala prejela lansko leto 234.430 dinar¬
jev. Društvo sv. Cirila in Metoda ima
Sedaj 132 podružnice, 5 od teh je bilo
ustanovljenih lansko leto. Vseh članov
pa je 12.000. Sedaj je društvo pričelo

z zbiranjem knjig, ki jih bodo poslali
na mejo. Pred sedmimi leto so jih na¬
brali 20.000. Veliki dogodki v  zadnjih
letih so pojačali skrb za narodno delo
v Sloveniji, ki ima z ozirom na geo-
graski položaj delikatno pozicijo. Od
prvotnega povojnega navdušenja, ki je
kmalu dovedlo v zaspanost in mrtvilo,
so sedanji dogodki zdramili narodne
sile. Tudi druga društva so začela de¬
lovati na narodnem področju, kar je
vsekakor razveseljiv pojav. 2c pred tre¬
mi leti je bilo ustavljeno prehajanje
slovenske zemlje v obmejnih krajih v
tuje roke, vendar je položaj v tem po¬
gledu še vedno žalosten. Naloge Dru¬
štva sv. Cirila in Metoda ter drugih
narodnih ustanov niso nič manjše kot
so bile za časa Avstrije, le področje
njihovega delovanja se je spremaknilo.
To področje je treba razširiti.

PRIZNANJA NAŠIM ROJAKOM

Ljubljana, februarja 1940. - (***) Po¬
sebna komisija mestne občine ljubljan¬
ske je na obletnico Prešernove smrti po¬
delila literarno nagrado našemu rojaku,
pesniku dr. Igu Grudnu za njegovo pe¬
sniško zbirko »Dvanajsta ura«. Nagrado
v znesku din 15.000 si delita pesnik Gru¬
den in pripovednik Prežihov Voranc, ka¬
terega roman »Doberdob« bo izšel letos
pri »Naši založbi«. Našem rojaku dr.
Grudnu iskreno čestitamo!

Akademsko Mozartovskc združenje na
Dunaju je v dogovoru z državno glas¬
beno zbornico v Berlinu imenovalo na¬
šega rojaka, dirigenta Draga M. Sijan-
ca v Ljubljani za voditelja in organiza¬
torja svetovnih Mozart.ovskih proslav, ki
bodo v Jugoslaviji leta 1941. ob priliki'
150 letnice Mozartove smrti. Dirigent
Drago M. šijanec je častno funkcijo
sprejel.

Izišla je knjižica:

DR. ANTUN RADIČ

njegove misli i njegovo značenje. —
Predavanja dra Nike Mataniča, održana
u Karlovcu, Splitu i Subotici. — Zagreb
1940. Stranica 100. Džepni format. Cije-
na 4 dinara. Izdan j e »Seljačke Sloge« u
Zagrebu.

KULTURNA KRONIKA

SAVEZ PREPORODA MATETICEVO PJEVANKO

Savez jugosl. emigrantskih udruženja
posebnom je okružnicom toplo preporu-
čio svim emigrantima i emigrantskim
društvima Matičevu pjevanku. U okru-
žnici se medju ostalim kaže:

»Ovih dana izašla je iz štampe zbir¬
ka čakavsko-istarske narodne muzike na
šeg istarskog skladatelja Ivana Matetiča-
Ronjgova i to 128 dvoglasnih popjevaka.
Ova je pjevanka mogla izači jedino uz
goleme materij alne žrtve, ali obzirom na
n jenu važnost smatramo da su te žrtve
bile potrebne jer smo več od prije rata
ovamo čekali na ovu zbirku naše istar-
ske narodne muzike. Ona je obzirom na
to što pretstavlja autohtono, narodno,
muzičko bogatstvo Istre, nama Istrani-
ma u emigraciji najviše potrebna i mi
moramo biti uz nju najviše vezani, ču-
vajuči naše običaje, naše pjesme i našu
narodnu kul turu mi u jedno čuvamo i
naše ostale narodne tekovine i smisao
naših stremljenja, naših ideala i naše
borbe postaje nam mnogo jasni ji i bii-
ži.

Istarska narodna čakavska pjesma je
jedinstvena pjesma koja karakteriše je-
dan narod i jednu kulturu. Zaista, po¬
trebno je bilo da se to blago sakupi. Du-
go smo čekali na to. Nije do danas mo¬
glo doči do ostvarenja ove potrebne na¬
kane iz  jednostavnog razloga, što do sa¬
da nije bila »dešifrirana« istarska ska¬
la. To je ta posebna ljestvica, koja nas,
Istrane, naročito odlikuje. Zahvaljujuči
požrtvovnom i dugogodišnjem radu na¬
šega istarskog skladatelja Ivana Mate-
tiča-Ronjgova pronadjena je i ta ljestvi¬
ca, a na temelju iste sastavljena ova ča-
kavsko-istarska pjesmarica. Ona je na¬
ša duša i naše tijelo. Matetič je tu za¬
ista sakupio Istru, tipičnu našu selja-
čku Istru. Kao što veli Dukič: »Kamo-
god bi prišal, va kugodar vas, saki
naš glas je naslišal« ta zbirka pretstav¬
lja sve ono što je naše i što moramo da
sačuvamo, jer je to »glas« koji treba »da

se očuva i spasi, da ga nikad ne pogasi
glas grada i tuje zemlji«.

Istrani, ova zbirka je namjenjena va¬
ma, za vas i vašu djecu! Primite je za
svoju, čuvajte je i širite!

Istrani emigranti ova je čakavska
pjevanka vaša prošlost, vaša sadašnjost
i vaša budučnost. Ni jedan Istranin-emi-
grant ne smije da zaboravi na starodre-
vnu istarsku narodnu __ pjesmu! Ta je
pjesma povezana sa našom borbom, ona
je živi spomenik hrvatske Istre!

Uvažite da je zbirka izašla uz goleme
materijalne žrtve. Pretplačujte se na
zbirku istarskih narodnih pjesama!

Najljepše, najoriginalnije, najviše na¬
še i uopče slavenske, a najmanje tali-
janske i tud je, su hrvatske istarske na¬
rodne pjesme!

Nijedno emigrantsko društvo, nijedan
emigrantski zbor, nijedan emigrant-pje-
vač ne smije biti bez Matetičeve pjesma-
rice!

Istrani-emigranti! širite i medju os¬
talim zborovima ovu našu pjesmaricu!
Preporučujte ju! Širite naše narodno mu¬
zičko bogatstvo svagdje, na svakom mje-
stu i u svakoj prilici!«

Pjevanka se naručuje kod »Saveza
jugoslovenskih emigrantskih udruženja«
Kosovska ul. 39-IV, Beograd, ili kod au-
tora: Ivan Matetič, Čara Uroša ul. 11.,
Beograd, a stoj i svega 35  dinara.

JOŠ JEDAN SUD O MOT1K1NOJ IZLOŽBI
Prikaz zagrebačkih »Novosti«

Izložba Antuna Motike naišla je na op-
če priznanje, kako smo to več u nekoliko
navrata istakli. O torne svjedoče i kritike,
keje su izašle o njegovoj izložbi. U po-
sljednjem broju prenijeli smo kritiku, koja
je izašla u »Obzoru«. a sada donosimo ne¬
ke odlomke iz prikaza, koji je izašao u za-
grebačkim »Novostima« (8. II.). Redoviti
iikovni kritičar »Novosti® ZEM (u stvari
kao i kod »Obzora« kritičarka!) piše medju
ostalim:

»Priznajem da se lično ne mogu pot-
puno uživjeti u lirizme Motikina slikar¬
stva. Moguče da je u njima izvanredne
nježnosti, možda se tu nečujno gubi mor¬
bidnost u žalosti i tuzi bijelih pianissima,
moguče se oko čudesno vrača u spektralnu
nirvanu, a cviječe, priroda, kuče i likovi
pretvaraju u dah, u paru, u bijeli, vlažni,
mekani fluid, topao i lagan, u zrak. Mo¬
žda uz te bijele vizije zamira zasičeni do¬
življaji, iii tek počinju fantastične igre u
daiekim nepoznatim bijelim prostorima.
Ali slikarstvo kao izraz boje ne mogu da
zamislim, veli Zem, bez boje, bez šarenog
života pigmenata. Slikarstvo bez boje ili
s tako malo boje, slikana ploha kao neko
bezbojno prividjenje? ... Za Motiku bijela
boja nije prolazni efekt, to ie sigurno. On
,-jeruje u btjelo kao osnovni elemenat ko-
ioristike izgradnje slike, a to shvačanje
izražava čak i time. da postavlja bijelo u
debelo] naslaz' sadre kao blok boje. Bijelo
gradi (! rastače) ejelinu, blokovi bijele
sadre upravo su fizikalni, konstruktivni
elementi slike. Taj posve tehnički pokušaj
govori sam o Motikinom podavanju bije-
lome. jer ostale boje koje primjenjuje u
nastoianju da se katkada izrazi samom
bojom, cesto su suhe. oporo i teško istr-
gane iž ove spektralne ejeline«.

Ističuči Motikinu sklonost svijetlini, pi-
sac veli:

»Ono što dosada karakterizira čitavo
Motikino slikarstvo, bila su uvijek preno-
šenja osjetnih senzacija, u nekom poet-
skom nastrojeniu tek s premalo čisto sli-
karskog traženja. U par momenata s po-
sljednje izložbe Motika je upravo stupio
na granicu gdje počinje onaj metierski im¬
perativ — slikarska realizacija doživljaja.
Da to medjutim ne znači odlučni put pre¬
ma novoi koncepciji, dokazuje i posve ja-
panski shvačen zimski pejsaž s potokom
u bijelo-svjetlosivom tonalitetu i čitav niz
akvarela i gvaševa.

Kod svih gotovo Motikinih erteža nje¬
gova razrivena, razbacana, laka linija
ugodno pieva. ona bilježi muzikalno i ta¬
lentirano, ali ne konstruira. Njegovi erteži
ostavljaiu mjesta imaginaciji atmosfere »oko
objekta« — one topline na ležajima, one
vlage i pare u kupaonicama s aktovima

žena koje ulaze u vodu, nekih otvorenih
prozora punih strujanja zraka, gdje lepr-
šaju lake prozirne zavjese. Taj ertež nije
odredjena, energična linija koja računa s
kompozicijom, tai je ertež više treptava
skica zabilježeni štimung.

Za lirsku prirodu Antuna Motike jav-
ljaju se dva pitanja: ne zahvača H njegova
lirika nešto preusko. što bi moglo skoro
da se iživi i iserpe. A drugo, praža li bi¬
jelo kao dominanta koja apsorbira sve vi-
zuelno i razbija svaku vrijednost ostale
boje, dovoijno bogatstva, da se tom domi-
nantom izgradi pravo slikarsko djelo?«

NAŠI PESNIKI
V SLOVAŠKI ANTOLOGIJI

Dijaški odbor Slovaško-jugoslovanske
lige pri Sv Martinu Turčanskem je izdal
antologijo slovenskih modemih pesmi
pod naslovom »Pesmi izpod Triglava«
(Pisne zpod Triglava). Pesmi je preve¬
del Koloman G. Geraldini. Zastopani so
sledeči pesniki: Oton Župančič, Silvin
Sardenko, Alojz Gradnik, Rudolf Mai¬
ster, Cvetko Golar. Pavel Golja, Janko
Glaser, Igo Gruden Anton Debeljak,
Fran Albrecht, Jože Lovrenčič, France
Bevk, Anton Podbevšek, Anton Vodnik,
Vida Tauferjeva, Jože Pogačnik, Srečko
Kosovel, France Vodnik, Mile Klopčič,
Božo Vodušek in Edvard Kocbek. Kakor
vidimo, so naši pesniki zastopani v
častnem številu.

♦

STJEPAN KRANJČEVIČ: ANTE RADIČ

U izdan ju »Hrvatske naklade«, Za¬
greb, izišla je knjižica o An tunu Radiču
iz Pera Stjepana Kranjčeviča. Pisac je
na vrlo živi način i poznatim svojim po¬
pularnim stilom prikazao lik Antuna
Radi:a, njegov život, rad i osnovne mi¬
sli. Kako je Kranjčevič vrlo dobar po-
znavatelj nauka Brače Radiča i jedan
od najstarijih pristaša Hrvatsoga Selja-
čkoga pokreta, to je u ovoj knjižici re¬
čeno sve ono najbitnije, što treba znati
o ovom velikom čovjeku.

Knjiga ima 32 strane oktav formata
na dobrom papiru i stoji Din A .—. Do¬
bi j e se u svim knjižarama ili kod izda-
vača: »Hrvatska naklada«, Zagreb, Fran¬
kopan ska 7.

BROJ 7.

ISTRA«

STKANA 5

Vijesti iz domovine

Pripreme za koasemsraciju desetgodišnjice smrti
BANA Dr. MATKA LAGINJE

Zagreb — Hrv.prosvj. i potporno dru¬
štvo »Istra« u Zagrebu priredit če po¬
vodom 10 godišnjice smrti oca Istre, ba¬
na dra. Matka Laginje, svečanu kome¬
moracija U tu je svrhu sastavljen po-
seban odbor u ko ji su osim predstavni¬
ka društva »Istra« zamoljeni da ud ju i
slijedeči javni radnici:

Prof. Vladimir Cepulič, predsjednik
Društva Primoraca: prof. Vjekoslav šte-
fanič, predsjednik Društva Krčana;
prof. Franjo Lučič, predsjednik Zagre-
bačkog sinfonijskog orkestra; Ivo May-
erhold , predsjednik Hrv. pjev. društva

»Nada«; Stjepan Pucko, predsjednik me-
djudruštvenog odbora hrv. društava sa
Trešnjevke; Slavko Zrnc, tajnik Hrv.
pjev. društva »Kolo«; arh. Aleksandar
Freudenreich, art. vodja Matice hrv. ka¬
zal. dobrovoljaca; dr. Sigismund čajko-
vac hrv. narodni zastupnik; dr. Ivan
Esih, tajnik Jug. akademije; prof. Ni¬
kola Žic; prof. Josip Ribarič; prof. Ana¬
stazije Pucič; prof. Srečko Zuglia; prof.
Fran Novljan; Fran Barbalič; dr. Sime
žužič, odvjetnik; dr. Hrvoje Mezulič, od-
vjetnik; Ivan Grubiša, novinar.


UPOZORENJE SVIM DRUŠTVIMA!

Beograd — Upozoravamo sva naša
društva da ne nasjedaju »putujučem«
emigrantu Vodopivec Stanku, rodom iz
Domberga koji putuje od društva do
društva tražeči pozajmice, pomoči itd.
Imenovani je na taj način več oštetio
jedno naše društvo, a takodjer i poje-
dince, pa zato savjetujemo društvu na
koje bi se ponovo obratio da ga preda
mjerodavnim vlastima. Obično se izdaje
za bivšeg študenta medicinskog fakulte¬
ta, a boravio je neko vrijeme u Zenici
gdje je bio uposlen kao predradnik u
tvomici »Jugočelik«. Od tuda je netra-
gom nestao prema Slavonskom Brodu
ostavivši za sobom prilično duga za ko¬
ji je oštetio naše društvo kao i pojedin-
ce. Iz kancelarije Saveza

NOVA RAPSODIJA MATIJE BRAVNI-
CARJA

Ljubljana, februarja 1940 (***) Lju¬
bljanska filharmonija bo na svojem
koncertu dne 16 t. mj. izvajala poleg
drugih skladb tudi »Belokraj insko rap¬
sodije«, delo nadarjenega slovenskega
skladatelja in tolminskega rojaka Mati¬
je Bravničarja._

Osebne vesti

IZ KRANJA

Kranj — V nedeljo, dne 4. t. m. sta
se v Kranju poročila gdč. Danila Rutar¬
jeva, hčerka podpredsednika društva
»Sloga« in g. Roman Bat, poročnik pla¬
nin. polka.

Mladoporočencema, ki sta oba naša
rojaka in člana našega društva, izreka¬
mo tem potom naše iskrene čestitke.

Društvo »Sloga«, Kranj

DIPLOMA

Na pravni fakulteti ljubljanske univer¬
ze je bil promoviran naš rojak Lamut
Bogdan, sin pesnice Mare Lamutove. Is¬
kreno čestitamo! (***)

Zagreb — Petar Fakin, učitelj u Ja-
kuševcu, Istranin poznati borac za uči¬
teljska prava, dodijeljen je sreskom na¬
čelstvu u Velikoj Gorici.

Ing. Dr. Rjo Pavlinič, gospodarski sa-
vjetnik IV.položajne grupe 1. stepena,
postavljen je za šefa pododsjeka za svi-
njarstvo, ovčarstvo i sitno živinogojstvo
pri Banskoj Vlasti u Zagrebu. Ing. Pa¬
vlinič je pazinski djak, a priznati je go¬
spodarski stručnjak.

JUBILEJ NADBtSKUPA DRA UJČIČA

Dne 10. o. mj. navršio je beogradski
nadbiskup. preuzvišeni Dr. Josip Ujčič
60-godišnjicu života.

O uglednom, našem zemljaku, jubi-
larcu donijet de naš list u idučem broju
opširniji prikaz.

SLOVO DR. IVA ŠORLIJA OD MARI¬
BORA

Maribor, februarja 1940 (***) Naš
rojak in pisatelj dr. Ivo Šorli, notar v
Mariboru odhaja na novo službeno mesto
v Kranj, kamor je bil pred časom ime¬
novan. Na poslovilnem večeru so se Ma¬
riborčani dostojno poslovili od njega, zla
sti pa predstavniki mesta in raznih us¬
tanov, v katerih se je dr. Šorli marljivo
udejstvoval.

VJENČANJE U OSIJEKU

U nedjelju 4. veljače o. g. obavljeno
je u Osijeku vjenČanje Tilde Ma-retič,
kčerke vrlog istarskog Hrvata Josipa
Maretida drž. umirovlj., sa Josipom Ja¬
kovcem, trgovcem iz Sušaka. Svatovi su
bili brojni i otmjeni, a svadba svečana
s obiljem radosti i pjesme pretkane po-
znatom istarskom gostoljubjvošču i pri-
jaznošču roditelja mladenke. Kumovi su
bili: Ivan Jakovac veletrgovac i Vjeko¬
slav Maštrovid sudac.

Bila je živa želja mladenke, koja je
osobita prijateljica našega lista, da vi-
jeist o n jenom najljepšem danu bude
objavljena znancima putem našega li¬
sta.

Mi to od srca rado činimo upravlja-
juč naše srdačne čestitke mladencima i
njihovim roditelj ima. Bilo sretno!

POROKE NAŠIH ROJAKOV

Ljubljana, februarja 1940. (***) V
Ljubljani sta se dne I. februarja t. L po¬
ročila dva ugledna para, in sicer ing. Bo¬
ris Sancin z Nado Fajdigovo ter Alfred
Biber z liano Sancinovo. Našim roja¬
kom iskreno čestitamo!

V šentjakobski župni cerkvi v Ljub¬
ljani pa se je dne 3. februarja poročila
naša rojakinja Nada širceljeva rodom iz
Trsta z g. čirilom Velepičem. Drugovala
sta dr. Boris Puci in ing. Maks Mavrov-
čič. Naši rojakinji iskreno čestitamo in
ji želimo veliko sreče na njeni življenski
poti!

NAŠI POKOJNICI

LEOPOLD STIHOVIČ.

Smrt vrijednog i zaslužnog učitelja

Nakon dugog bolovanja, umro je
prošle sedmice u Lindaru kod Pazina
umirovljeni učitelj Leopold Stihovič.

Pokojni Stihovič službovao je dugi
niz godina u premanturi, gdje se i
oženio za Mariju Rosanda i gdje su se
rodila sva njegova djeca. Kad su mu
djeca dorasla za srednju školu, premje-
šten je bio u svoje rodno mjesto u Lin-
dar, gdje je bio učiteljem i više godina
poslije rata. Pod konac službovanja bio
je premješten u unutrašnjost Italije i
t-amo dočekao penzioniranje. Vratio se
u Istru i nastanio u Puli. Tu je teško
obolio pa se preselio u svoje rodno
mjesto,

I u Premanturi i u Lindaru mnogo
su cijenili pokojnog Stihoviča kao od-
ličnog učitelja. Vršio je svoje učiteljsko
zvanje s največom revnošču, a mnoge
je roditelje potaknuo da dadu svoju
djecu na daljnje školovanje. U životu
je imao mnogo gorkih časova, ali je i u
na|težim časovima odlučno Ispunjavao
dužnosti narodnog učitelja. Njegov dom
nije ostao poštedjen, a i na licu nje¬
gove supruge potekla je krv ...

Pokojnika oplakuje udovica i šestero
djece, od kojih petero u Jugoslaviji. Svi-
ma njima iskreno saučešče.

Leopold Stihovič počivao i miru
Božjem!

VIKTOR NEMEC

V Ljubljani je po kratki a mučni bo¬
lezni umrl naš rojak Nemec Viktor, vi¬
šji sodni oficijal v pokoju, doma iz Na¬
brežine. Za njim žalujejo družine Ne¬
mec, Lisec, Žnidarčič, Logar in Kostič.
Naj mu bo lahek počitek na ljubljan¬
skem polju, prizadetim družinam naše
iskreno sožalje. (***)

OBECANJE hrvatskom kompozi-
TORU

U Zagrebu boravi od nekog vremena
stalni gost zagrebačke opere, talijanski te¬
nor Christi Solari. Kao i prošlih sezona on
če i sada pjevati u nekoliko opera. Kako
piše jedan zagrebački list Solari je ovih
dana prisustvovao pokusima opere Borisa
Papandopula »Amfitrion«, te je ovim dje-
lom bio toliko oduševljen, da je obečao
da če se založiti, da se ono izvede na
»Teatro deli’ Opera reale« u Rimu.

ZAHVALA RIJEČKIH HRVATA
SUŠAČKIM HRVATIMA

»Primorske novine« donose ovu za-
hvalu: Riječki Hrvati najtoplije zahva¬
ljuj u svojoj brači Hrvatima Sušaka na
pruženoj zimskoj pomoči koju su pri-
mili od Socijalnog odbora HSS Sušak.—
Stoljetna veza koja je postojala izme-
dju Riječkih i Sušačkih Hrvata time je
još više pojačana, jer su uvjereni da
če Hrvati Sušaka i u budude misliti na
svoju braču onkraj granica, o ko jima do
sada nije nitko vodio računa. — Riječki
Hrvati.

ŠIRITE „ISTRU”!I

POLITIČKE BILJEŠKE

ZAŠTO „FIUME“?

Pod Um naslovom donio je tjednik  *Pri
morje« (Sušak) ovu opravdanu bilješku.
koju  — slažuči se s njome potpuno  — goto¬
vo u cijelosti prenosimo:

»U posljednje vrijeme.  — piše  » Primor¬
je«  — sve više se uvrijeiio naziv za susjed-
nu Rijeku  — F i uma. Rijeka je još pred
sto godina, kako opisuje Antun Nijemiič u
svojim  » Putositnicama«, imala jedva osam
tisuea Stanovnika i vodila se borba izmedju
Kraljeviče i Rij ek e (koja još tada nije ima¬
la izgradjenu luku) hoče U se ta luka izgra¬
diti na Rijeci ili u Kraljeviči? Rijeka se u
prijašnje doba zvala Sanjska Rijeka, po gra¬
du Senju, koji je bio prije nje poznata i ve¬
lika hrvatska luka. Da je danas ustati iz
groba dru Anti Starfeviiu, koji je bio biljež-
nik Riječlce županije, pjesniku hrvatske him
ne Antunu Mihailoviču, koji je bio na Rijeci
deset godina gubernatorski tajnik i posljed-
njih godina svoga boravka ispjevao hrvatsku
himnu, riječkom lavu Erazmu Barčiču, Pile-
piču, Kurelcu, Strohalu, Milietiču, Ivanu
Dežmanu, Supilu i mnogim drugim starim
često zaboravljenim. borcima za hrvatsšvo
Rijeke , — kad bi iuli naziv Fiuma,  — po¬
novno bi legli u grob od stida.

Nedavno je ovo uteklo i  »Hrvatskom
Dnevniku«. Fiume ne pišu redovno samo
Srbi i Beogradjani. nego i »Jugoslavenske
državne ieljeznice Direkcija Zagreb«. Isgle
da da baš željeznice ovaj naziv najviše pro
pagiraju, a takodjer i jedan dio naših turi-
stičkih ureda i ustanova. Naziv Fiume upo-
trebljavaju takodjer nažalost i neki ljudi u
Sušaku, jer ne pozna ju prošlost Rijeke i ne¬
marni su, da isprave ono što su im tudjinci
šilom utuvili u glavu«.

Italija protiv ruske akcije
na Balkanu

Govoreči o akciji na Balkanu i opo¬
ziciji, koju Italija pruža prodoru bolj¬
ševizma, htijuči se staviti na čelo anti-
boljševičkog bloka, »Vaderland« (Haag)
piše da se »Italija nikada nije divila
rusko-njemačkom savezu i da se svim
silama nastoji oprijeti posljedicama, ko¬
je bi taj savez mogao imati. Njezino pri¬
jateljstvo s Madžarskom i njezini poku-
šaji za učvrščenje mira na Balkanu do-
kazuju, da če se ona svom snagom us-
protiviti proširen.ju ruskog utjecaja«.

AKCIJA ITALIJE NA DALEKOM
ISTOKU

Amsterdamski »Allgenmeen Handels-
blac 1 . „ komentira u dopisu s Dalekog Is-
toka izmjenu brzojava izmedju grofa
Ciana i pretsjednika nove kineske vlade
prijateljske Japanu Wang čing Wey-a
te vidi u torne znak politike zaokruži-
vanja, koju Mussolini vodi protiv Sovje¬
tske Rusije. Tako bi Italija sve više pre-
uzela u svoje ruke vodstvo atikomin-
temskog bloka. Kod toga treba istaknu-
ti da njemačka štampa kako izgleda sve
više staje na stranu maršala čang Kaj
šeka, koji je sada sasvim u moskovskom
taboru dok za Wang čing Wey-a sma-
traju njemački krugovi da mu nije do-
rastao protivnik.

»Allgemeen Handelsblad« misli da bi
Italija na Dalekom Istoku mogla nadi
kao i na Balkanu Englesku kao savezni-
cu protiv boljševičke Rusije.

MATE DVORNIČIČ:

ČAKAVŠTINA U KOZMOLOGIJI I HISTORIJI

(Nastavak)

Jednu je krasnu tužaljku ove vrsti
upravo prema babilonskom načinu do-
nesla nedavno »Istra«, al ;  je ne mogu
radi prostora donijeti. Ista je iz Pre-
manture. Samo. donašač ne pozna ča-
kavštine

Posebno poglavij e čine najljepše naše
narodne pjesme »Zdihovske«  (nari-
caljke za mrtvima — Zdihovo = mjesto
spaljivanja mrtvaca kad idu u Nav, te
ubijanje udovica, konja, pijetla, mačke
i psa, dok se na ladju ili lomaču stav-
Ija i žita i prosa i vina). Poreč u Mače-
doniji zadržao je sve najstarije običaje,
koje bi trebalo na licu mjesta sve poku¬
piti. Tako podušja ili pomnene obrede.
Kad umre mladič iza 6 mjeseci ili na
njegov god smrti ispeku ukučani i ro-
djakinje pogače, te druga jela, iznesu
sve na dvorište i njegovo odijelo oki-
čeno cviječem i onda bacaju u potok i
niz vodu, te mole, zaklinju i razgovara-
ju s duhom mrtvaca. — Djevojku pod
prstenom, a ne vjenčanu bacaju u rije¬
ku ili potok.

Uz ove Zdihovske (Zdihovo — selo u
Gorškom Kotaru kraj Bosiljeva, Podzdi-
hovo u Sv. Jeleni — Crikveničkoj) sa-
činjavaju posebno pogiavlj e narodhe
pjesme čakavske Lapotske ili Lapot-pje-
sme ili Lopoč. To su pjesme, koje su is-
pjevane o ritualnom umorstvu roditelja
kod starih Slaven? iz nomadskog doba.
Stolp u Njemačkoj. Stupin grad u Zeti
(Črna Gora) noše takodjer naziv jedne
vrste lapota tj. Stupinjenja. Taj običaj
ostao je još kod Eskima. Stare ljude i
kržljave. buduč ih ne možeš nositi na
nepregledne daljine i hraniti, ubijalo se
tako, da ih se bacalo sa vrha kakvog

brijega u provaliju. Kod stupinjenja —
što je još bio običaj pred 200 godina u
Črno j Gori — uzeo je najstariji sin ili
kči komad grubog platna ili sukna i sta-
vio na zatiljak ocu ili materi, a onda
tukao ušicom od sjekire dok nije izdah-
nuo. Ovo je dakle ritualni paricidium.
Narodna pjesma čakavska ostavila nam
je trag na ovo ritualno umorstvo rodi¬
telja, a isto tako i narodno vezivo. Kva¬
drat tj. komad zemlje zeleno obrubljen,
u sredini erveno, a na uglovima po jed-
na ptičica tj. krv u šumi.

»Kad budu pastiri črjen cvit nosili,

brat j o moja!

On če nas spominjat na nu čarnu goru,
Kadi je zdahnul naš premili Čače.

Kad budu kavrani znad kuče letili,

brat j o moja!

Nan če donašati pozdrav našeg čače«.

Tih zdihovskih pjesama sakupio sam
oko 12. Lopač vrh imademo u Driveniku
u Vinodolu.

Ne možemo radi prostora donijeti
pjesme o obožavanju kamena, a niti pri¬
kazati prema nar. pjesmi nauku o du¬
ši, koja riječ dolazi or' duh j a, duhjina
= rupa. Kad otvoriš usta, sve što se na-
lazi od vitalne snage u to j duh ji jest
duša.

Slaveni su obožavali i rijeke. Najobo-
žavanija naša rijeka je Dunaj (Dunav),
a najobožavanija ptica je sokol. »Sokol
tiča perje vije krajem Dunaja«. Taj Du¬
naj u svojim dijelovima nosi naziv Breg
i na Bregah, što je očito naš naziv.
»Primorčica konja : aše,

Konja jaše sablju paše,

Na Dunaj se nadziraše«. i

I ta žila kucavica Podunavlja oduvijek
je naša ljubimica i puna mistike. Tu
mistiku »Dunaja« čutimo i danas!

Iza Dunava dolaze: Bojana, »Oj Bo¬
jano moja vodo hladna«, te Korana i
Sava. šibenska pjesma čakavska (Dolac
i Draga) pjeva nam: »Zaspala divojka
drenu na kolenah. Siv ju sokol budi,
ter divojku ljubi. Aj ustan divojko, aj
uran divojko! Dren če se odkinut, a ti
češ mi dušo sa Savom otiči«.

Slavenska božica ljubavi (Afrodita)
je Libav ili Ljubav. Njoj su posvečene
najčuvstvenije pjesme, što ih je ispje-
vala razularena mašta u seksualnoj
omami:

»Jubavi, jubavi koliko si vruča,

Ja bin h tebi prišal skroz ognja goruča,
A ti k meni nečeš skroz hladne vodice,
Skroz hladne vodice rumena rožice!«

Te:

»Da nebi jubavi svita ne bi bilo,

Ni mene ni tebe moja draga vilo!«

»Kuntrado, kuntrado vele si mi duga,
Kad po tebi pasan obajde me tuga!«
čujmo recku (riječku čakav. pjesmu):
»Vicencice moja
Kade mi ti lezis,
tam gore na gore,

Ne moren do tebe!«

»Evo san ti doša iz daleka mišta
Nisan ti donesa dušo moja nista,

Neg šam ti doneša organ grlo moje,

S kin čes proslaviti slavno ime tvoje!«

(trogirska)

Naša bodulska sa Krka:

Dojdi mi dragic moj na večer
Moja če majčica spavati,

Ja ču te dragic moj čekati,

Pred moj in dveri otprtim.

Konjiča veži za rožu,

Neka mu rožica ta diše«.

Madedonska iz Morihova:

Ele libe dojdi na večera
Jas te čekam na večera,
nema tata nema mama,
nema ko j ga mi se kara.

Krakata son si izmila,
šokčeta son izvalila,

Em so bele em debele,

Em so slnca ne videle.

Dojdi libe na večera,

Jas te čekam na večera,

Dvi kokoški son zaklala,

Ruj na vina son naljala«.

Uz božiču ljubavi i mladosti ne može
se zamisliti pomanjkanje ljubavi prema
cviječu i stabalju: roža, mažurana, bo-
siljak (bašalak), javor, ladonja, lipa,
jabuka, jela.

»Mažurano moja ča si uvenula?

Morala san vanut kad rosa ne pada.
Prva ka mi pade zazelenit ču se«.

Ili; Lipa moja drobna mažurano!

Vavik cvateš a poroda nimaš,

Kako ona divo j čica mlada,
ka se ljubi od zore do mraka«.
Letimično jednu »kresovnu« i to ba-
karsku (poznati slavenski krijesovi);
»Ušred šela oganj gori,

Okol ognja nec lepega,

Nec lepega nevijena.

Tri leta ni upletena,

A cetiri raškubena.

Vila mi ju upletase,

Grablja mi ju raskubase.
špud lusije še potrosilo,

Kvintal šapuna na n ju klalo«.
Ispala je jedna pjesma rijeci ili rije-
kama itoiz Rekaša  u Rumuniji gdje
se nalazi jaka čakavske emigracija:

»Tekle su mi rite od Sibinja grada
I po njoj mi pluju tanke šajke ladje.

U nji osidjaju črni ogrančidi (graničari)

I nji sagledale Sibinjske divojki«.
(Nastavit če se)

STRANA 6

»ISTRA«

BROJ 7.

r:::::::::

v.;.v

58077—604

Udobni gumeni lakirani opanei, sa pojačanim
donom i okrašenim licem. Izdržljivi i nepromo-
čivi.

3802

Udobne i elegantne klicne cipele izrezanog kro¬
ja, sa niskom potpeticom. Izradujemo ih od ša-
renog somota.

5851—64805

Najviše tražena d ječ ja cipelica od finog laka,
sa špangom i fleksibl šivenim kožnim donom.
Vel. 27—30 Din 69.—

Vel. 31—34 Din 79.—

8322—48802

Dječje polucipele od jakog boksa, sa nepoderi-
vim gumenim donom. Za živahnu djecu nema
bolje ni trajnije obuče.

2945—64637

Lagane kožne cipele od boksa, sa kožnim dono-
vima. Pogodne za svaku priliku. Izradujemo ih
i u smedoj boji.

2927—44622

Elegantne i udobne cipele od boksa, tubastog
oblika, sa kožnim donovima i kožnom potpeti¬
com.

Od broja 31—34 Din 59.-
Od broja 35—88 Din 69.

6922—44809

Ukusne i jake dječje cipelice, izradene od jakog
boksa, sa kožnim donom i kožnom potpeticom.
Od broja 31—34 Din 79.—

Od broja 35—38 Din 99.—

4944—64605

Djevojačke cipele od jake kože, sa špangom i
kožnim donom. Preko rista imaju lijep perfo-
rirani ukras. Najpogodnije za štrapac.

2925—64651

Čvrste a praktične cipele za dame. Izradene su
od finog boksa, sa kožnim donom i kožnom
potpeticom. Odlično pristaju uz kostim.

6805—66106

Lijepe izrezane cipelice od laka, sa visokdm
potpeticom. Za večer, društvo, ples i zabave.

»POLAH«

Dječje tople zimske čarape u kojima ne zebn
noge. Stoje samo Din 5.—

4767—67711

Udobne muške visoke cipele od masne bravine,
širokog oblika, sa kožnim donovima i kožnom
potpeticom. Za radnika i zemljoradnika naiDo-
desnije.

»EKONOM«

Praktične, tople a jeftine muške čarape. Stoje

samo Din 9.—.

Odgovorni urednik: ERNEST RADETlč, Krajiška ul. 12. — Vlasnik i izdavač: Savez jugosl. emigrantskih udruženja. Masarykova ul ?8a, II. — Broj telefona 67-80
»Istra« izlazi svakog t.iedna u četvrtak. —Broj čekovnog računa 36.789.. — Pretplata za cijelu godinu 48 D, za pola godine 24 D, za inozemstvo dvostruko, za Ameriku
2 dolara na godinu. — Oglasi se računaju po cjeniku. — Tisak: Jugoslovenska Štampa d. d., Zagreb. Masarykova ul. 28a. — Za tiskaru odgovara: Rudolf Polanovič,

Iliča br. 131. — Rukopisi se ne vračaju.