GEOGRAFSKI OBZORNIK SODOBNI INFORMACIJSKI VIRI - TUDI ZA GEOGRAFE Mojca Dolgan - Petrič UDK 659.2:681.3:910 SODOBNI INFORMACIJSKI VIRI - TUDI ZA GEOGRAFE Mojca Dolgan - Petrič, Filozofska fakulteta, Knjižnica Oddelka za geografijo, Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana, Slovenija Članek predstavlja nekatere novosti na področju znanstvenega informiranja, ki jih nudijo slovenske knjižnice in dokumentacijski centri. Posebej so izpostavljeni javno dostopni knjižnični katalogi in podatkovne zbirke, zanimive za potrebe geografov z vidika raziskovanja in izobraževanja. Anketa, ki smo j o izvedli spomladi leta 1993 med uporabniki Knjižnice Oddelka za geografijo Filozofske fakultete, je med drugim pokazala, da geografi zelo slabo poznamo sodobne informacijske vire. Kar 97 % anketiranih bralcev j e namreč odgo- vorilo, da ne pozna nobene slovenske javno dostop- ne bibliografske baze podatkov. Žal j e nivo informa- cijske kulture podoben v večini knjižnic ljubljanske univerze, z izjemo tistih fakultet, ki so informatiko vpeljale v redne študijske programe, kot sta na pri- mer Medicinska in Biotehniška fakulteta (1). Vzrok za tako stanje ni le v pomanjkanju ustrezne računal- niške in komunikacijske opreme, ampak tudi v več- letnem zaostajanju pri zasnovi in izgradnji enotnega knjižnično-informacijskega sistema Univerze v Lju- bljani. V anketi so bralci izrazili tudi željo po boljši obveščenosti o novostih na področju informatike, zato smo se v knjižnici odločili, da pripravimo serijo člankov o tovrstni tematiki. Znano j e namreč, da prav geografi zaradi interdisciplinarnosti naše stroke veliko časa porabimo za zbiranje različnih vrst virov in poda tkov , med ka ter imi j e k n j i ž n o g rad ivo b i s tvenega pomena . Z bo l j š im p o z n a v a n j e m v Sloveniji javno dostopnih bibliografskih baz si lahko prihranimo marsikatero odvečno pot. Terminologi ja v knjižnični informatiki . Z računalniško tehnologijo in avtomatsko obdelavo gradiva so se v bibliotekarskih in dokumentalističnih krogih pojavili nekateri novi izrazi, ki za zunanje uporabnike potrebujejo dodatno razlago. Tako kot UDC 659.2:681.3:910 GEOGRAPHERS AND INFORMATION RESOURCES ON MODERN MEDIA Mojca Dolgan - Petrič, Filozofska fakulteta, Knjižnica Oddelka za geografijo, Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana, Slovenia The article presents some new scientific information serv- ices offered by Slovene libraries and documentation centers. It emphasizes the value of the on-line public accessed catalogues and databases for geographical re- search and education. na drugih področjih računalništva, j e žal tudi tu močno prisotno angleško izrazoslovje. R a č u n a l n i š k i kata log . K las i čn i , l i s tkovni katalog knjižnice j e prenešen v računalniško obliko, kar o m o g o č a h i t re jše in uč inkov i t e j še i skanje . Poizvedovati j e mogoče po različnih prvinah vnosa (t. i. poljih), na primer po kraju kongresa, urednikih, sodelavcih, letu izida, ključnih besedah, knjižnih zbirkah itd. Zaradi lažje izmenjave podatkov j e z a ž e l j e n o , da j e ob l ika r a č u n a l n i š k e g a zap i sa standardizirana. Vzajemni katalog j e centralni, računalniški ka- talog vseh sodelujočih knjižnic, ki na enak način obdeluje jo knjižno gradivo (skupni formati vnosa, šifranti za kodirana polja, enotna gesla za vsebinsko obdelavo gradiva). Princip vzajemnega kataloga je , da j e vsaka knjižna enota vnešena samo enkrat. Knjižnica, ki neko knjigo vnese, j e lastnik zapisa in edina, ki ga lahko popravlja. Ostale knjižnice tak zapis prenesejo v svojo lokalno bazo in ga opremijo s svojimi inventarnimi podatki. Pri poizvedbah se na ekranu izpiše seznam knjižnic, ki imajo določeno knjigo, kaseto, revijo itd. Bibliografska zbirka podatkov. Pri katalogih imamo največkrat v mislih knjige, medtem ko so bibliografske baze zasnovane širše in vsebujejo tudi druge vrste gradiva (članki, referati, poročila o delu, elaborati, bibliografi je, različna dokumentaci ja) . Izdelujejo j ih dokumentacijski centri za določena strokovna področja (pri nas na primer za ekonomijo, družboslovje, biomedicino), ali pa nastajajo v okviru 31 GEOGRAFSKI OBZORNIK institucije za potrebe bibliografije njenih sodelavcev. Sicer pa nastaja v svetu poleg knjižničnih še cela vrsta drugih podatkovnih zbirk, namenjenih znan- stvenemu informiranju, med drugim abstrakti (pri- našajo izvlečke člankov iz strokovnih revij), Cur- rent contents (sprotno, navadno tedensko obveščanje o vsebini novih revij s pomočjo kazal), indeksi citiranja (poleg člankov so navedeni tudi viri, k i j i h avtor citira, kar da je pregled nad odmevnos t j o znanstvenih del). Večina teh baz podatkov je pred leti izhajala v knjižni obliki, zaradi vedno večjega obsega pa so začele izhajati tudi na elektronskih medijih. Zadnja leta so najbolj popularni t. i. CD-ROM-i (okrajšava za C o m p a c t Disk R e a d - O n l y M e m o r y ) . Le- t i omogočajo veliko gostoto zapisa in j ih z ustreznimi čitalci pregledujemo na osebnih računalnikih. Zaradi visokih cen so naročniki takih zbirk večinoma os- rednje knjižnice in INDOK centri. Računajo, d a j e nabava C D - R O M - a smiselna pri p r ičakovanem številu na jmanj sto poizvedb letno, sicer j e bolj smotrno poizvedovanje prek računalniških mrež (2). V takem primeru govor imo o online zbirkah in online poizvedbah. Danes j e večina knjižnic med seboj povezanih prek računalniškega omrežja, tako da lahko bralec od kjerkoli pregleduje j avno dostopne kataloge. Potrebuje le osebni računalnik in modemsko pove- zavo z ustreznim računalniškim centrom. Seveda j e priporočljivo osnovno znanje iz iskanja po podat- kovnih zbirkah, čeprav ima večina le-teh vgrajene enostavne iskalne formate tudi za začetnike. Za zahtevnejše poizvedbe se uporabniki obračajo na informatorje, ki imajo dostop tudi do tujih, večinoma komercialnih baz podatkov. V svetovnem merilu sta najbol j znana ameriški sistem DIALOG z blizu 400 bazami podatkov in največji katalog knjig OCLC, ki s 26 milijoni zapisov zajema velik del svetovnega knj ižnega fonda. Da bi bili rezultati po izvedbe čimbolj relevantni, informator zahteva od bralca spisek kl jučnih besed , na jvečkra t v angleščini . Navadno j e potrebno take informacije plačati, cena pa j e odvisna od števila "zadetkov" in priključit- venega časa (koliko časa j e informator uporabljal neko podatkovno zbirko dosegljivo preko računal- niškega omrežja) . Ponudba informacijskih virov v Sloveniji . Omejili se bomo seveda le na tiste informacijske vire, ki so zanimivi za geografe. V mislih imamo v prvi vrsti j avno dostopne baze podatkov. Pri tem gre največkrat za knjižnične in podobne kataloge, medtem ko so numerične in faktografske podatkovne zbi rke državnih in v ladnih us tanov za j a v n o s t nedos topne in j e po t rebno za n j ihovo u p o r a b o posebno dovol jenje in plačilo (Geodetski zavod, Hidrometeorološki zavod, Zavod za statistiko itd.). • Vzajemni katalog C O B I B (Kooperativna online biliografska baza) j e največja kataložna baza podat- kov, ki se trenutno izdeluje v Sloveniji. Nastal j e leta 1988 kot vzajemni katalog jugoslovanskih na- cionalnih knjižnic, leta 1992 pa j e postal j avno do- stopen za širši krog uporabnikov. Njegov upravljalec j e Inštitut i n fo rmac i j sk ih znanost i v M ar ib o ru (IZUM). V sistem COBISS j e bilo j anuar ja 1994 vključenih 57 knjižnic različnega tipa (NUK, SAZU, U K M , v i s o k o š o l s k e , s p l o š n o i z o b r a ž e v a l n e in specialne). Zasnovan j e kot katalog vsega knjižnega gradiva, tako da na jdemo v njem poleg knj ig tudi č l a n k e iz p e r i o d i k e , s e r i j s k e p u b l i k a c i j e , kartografsko in video gradivo, raziskovalne naloge, magis t r ska dela in d iser tac i je ter b i b l i o g r a f i j o Univerze v Mariboru. Knjižnica Oddelka za geo- grafijo sodeluje aktivno od septembra 1993 in vnaša zaenkrat nove monografske publikacije. Dobra stran vzajemnega kataloga je , da lahko hitro in na preprost način izvemo, katera knjižnica v Sloveniji ima določeno knjigo ali revijo. Zagotovo bomo v katalogu našli slovenske knjige, ki so izšle po letu 1988, medtem ko se starejše in tuje gradivo vnaša postopoma. Na jveč ja slabost COBISS-a pa j e vsebinska obdelava gradiva, saj ne obstaja niti skupni geslov- nik, kaj šele tezaver (hierarhično urejena normativna zbirka strokovnih terminov t. i. deskriptorjev). Pri izbiri gesel, ključnih besed ozi roma predmetnih oznak j e vsak vnašalec prepuščen sam sebi. Neko- liko na boljšem so tiste stroke, ki že imajo izdelane tuje in v slovenščino prevedene tezavre. Tako j e npr. potrebno literaturo za geograf i jo iskati po geslih zemljepis, domoznanstvo in geografija, literaturo za promet po geslu prometna geografi ja ali geografi ja prometa ali samo promet in podobno. Nekatere kn j i žn i ce tudi ne i z p o l n j u j e j o d o s l e d n o p o l j a vsebinskih oznak in raje uporabl jajo UDK vrstilce, GEOGRAFSKI OBZORNIK ki pa so za geografijo velikokrat neustrezni, skupina 91 UDK pa premalo razdelana. Spremembe pred- metnih oznak so sicer možne, vendar zaenkrat samo na lokalnem nivoju, medtem ko ostane v skupni bazi C O B I B zapis nespremenjen. Kl jub omenjenim pomanjklj ivost im je skupni katalog slovenskih knjižnic velika pridobitev, ne le za slovenske uporabnike in nacionalno bibliografijo, ampak tudi za mednarodno izmenjavo in predsta- vitev Slovenije v tujini, na primer preko INTERNET omrežja . Razen C O B I S S - a razvi ja IZUM tudi sistem ATLASS, ki vključuje okrog 20 specializiranih baz podatkov. Med njimi bi bila za geografe morda zanimiva basa WASTE, ki j o izdeluje Oddelek za kemi j sko izobraževan je in informat iko FNT in pokriva področje ravnanja z odpadki. • J a v n e t e k s t o v n e z b i r k e p o d a t k o v na računalniškem centru Univerze v Ljubljani. Stro- kovnjaki Računalniškega centra Univerze v Ljub- ljani so s pomočjo programske opreme TRIP v za- četku devetdesetih let zasnovali sistem znanstveno tehničnega informiranja, kamor s e j e vključilo večje število ljubljanskih visokošolskih knjižnic, bodisi z lastnimi ali tujimi bazami podatkov. Sistem TRIP obsega danes okrog 40 specializiranih baz podatkov za posamezna strokovna področja (graditeljstvo, elektrotehnika, biotehnika, gozdarstvo, agronomija, arheologija, pedagogika, šport itd.). Večinoma gre za bibl iografske baze posameznih visokošolskih knjižnic, ki daje jo velik poudarek zbiranju biografij in bibliografi j svojih sodelavcev - univerzitetnih učiteljev. Velikost, kakovost in hitrost ažuriranja baz j e različna. Vsebinska obdelava j e ponavadi uskla- jena s slovenskimi ali tujimi terminološkimi slovarji posameznih strok, tako d a j e iskanje po predmetnih oznakah mnogo lažje in zanesl j ivejše kot v bazi COBIB. Poleg tega najdemo v TRIPU tudi katalog r e v i j l j u b l j a n s k i h v i s o k o š o l s k i h k n j i ž n i c t e r aplikacijo Poročila o delu, kjer naj bi se v bodoče zbirali vsi podatki o delu univerzitetnih delavcev za po t rebe letnih poroči l in hab i l i t ac i j . Po leg Preglednica: TRIP-ove zbirke, zanimive za geografe. Področje Ime zbirke Lastnik Št. zapisov (10.12.1993) Od leta Geograf i ja GEOFFC FF- 4 788 1990 GEOFFM geografi ja 1 998 Ekonomija E K O N M CEK 24 741 1979 E K O N C CEK 5 911 Sociologija in SOCC ODK 45 707 politične vede SOCM ODK 12 878 Pedagogika, PACLANKI PedF 10 022 1989 vzgoja in E D U C A M ODK 3 246 izobraževanje EDUCAC ODK 5 019 Živinoreja ZOOTM BF Agronomija A G R B I B L BF 1987 K I S B I B L I O KIS Gozdarstvo G O Z D K K BF 1986 G O Z D BIBL IGLG 1986 Narodne manjšine N A R O D C INV 9 6 1 2 1986 Arheologija ARH KATASTER IASAZU Razlaga kratic: ODK - Osrednja družboslovna knjižnica: CEK - Centralna ekonomska knjižnica: PedF - Knjižnica Pedagoške fakultete Ljubljana: BF - Knjižnice Biotehniške fakultete; KIS - Kmetijski inštitut Slovenije; IGLG - Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije; INV - Inštitut za narodnostna vprašanja; IASAZU - Inštitut za arheologijo SAZU 33 GEOGRAFSKI OBZORNIK slovenskih baz j e preko TRIP-a dostopnih tudi nekaj tujih, na primer C O M P E N D E X (tehnika in tehno- logija), ICONDA (graditeljstvo), INSPEC (fizika, elektrotehnika, računalništvo, informatika). Nekatere od zgoraj navedenih zbirk so javno dostopne prek šifre INFO (ekonomija, sociologija, pedagogika, geografija), za ostale pa j e potrebna predhodna registracija pri lastniku zbirke. • Bibl iografsko-kataložna zbirka GEOFF: . V knjižnici Oddelka za geografi jo smo začeli z raču- nalniško obdelavo na novo prejetega gradiva leta 1990 s programom STEVE. Ločeno obdelujemo knjige (baza G E O F F M ) in članke (baza GEOFFC). Izbor člankov iz serijskih publikacij in zbornikov j e subjektiven, odvisen od presoje katalogizatorja, pri čemer u p o š t e v a m o izčrpnos t in ak tua lnos t članka, nove teoret ično metodološke pristope in trenutno zanimanje naših bralcev. V celoti popisu- j e m o samo slovenske geografske revije za potrebe Geografske bibliografi je Slovenije. Poleg tekoče akcesije vnašamo tudi starejše gradivo. Do sedaj nam j e uspelo v celoti obdelati Geografski vestnik, Geografski zbornik in Dela Oddelka za geografijo, t e r z b i r k o d i p l o m s k i h na log in b i b l i o g r a f i j o sodelavcev Oddelka za geografi jo od leta 1977 da- lje. V pripravi j e še katalog za geografi jo Slovenije od leta 1980 dalje. Konec leta 1990 smo zbirko GEOFF prenesli na Računalniški center Univerze v Ljubljani, kjer j e j avno dostopna širšemu krogu uporabnikov v sistemu TRIP. Med njimi so predvsem študentje, ki j i h v kn j i žn ic i r e d n o u v a j a m o v r ačuna ln i ško poizvedovanje, ter nekatere sorodne institucije in k n j i ž n i c e ( I n š t i t u t za g e o g r a f i j o U n i v e r z e , Urbanis t i čn i inšti tut RS). Pogrešamo pa več jo zainteresiranost bralcev iz raziskovalne sfere, da bi s pomočjo zahtevnejših poizvedb in sugestij naredili vsebinsko evalvacijo baze GEOFF. I s t o č a s n o še n a p r e j v z d r ž u j e m o k l a s i č n i , listkovni katalog z izjemo člankov iz tujih revij. Le- ti so uporabnikom dosegljivi samo online v bazi GEOFFC, s prihodom dolgo napovedovanega CD- ROM-a za G E O B A S E pa bomo katalogizacijo tuje periodike opustili. Pri pregledu informacijskih virov za geograf i jo vsekakor ne smemo prezreti tudi drugih podatkovnih zbirk, ki še niso javno dostopne, vsebujejo pa veliko število zelo dragocenih informacij. Taka j e na primer baza bibl iografskih poda tkov za k rasos lov je in speleologi jo , ki nas ta ja v knj ižnic i Inšti tuta za raziskovanje krasa ZRC SAZU in vsebuje skoraj 16 000 zapisov. Zanimiva j e tudi zbirka Jamski kataster, ki j o skupno izdelujeta zgoraj omenjeni inš t i tu t in J a m a r s k a z v e z a S l o v e n i j e . T u d i Geografska bibliografija Slovenije že več let nastaja s pomočjo računalniške obdelave. Zaenkrat žal ne obs ta ja skupna poda tkovna zbirka vseh geografskih institucij v Sloveniji in se vnosi velikokrat podvaja jo . Prav tako bi bilo smi- selno v Sloveni j i razmiš l ja t i o širše za snovan i bibliografski zbirki podatkov za okol je ozi roma prostor v celoti. Po vzoru angleške zbirke GEO- BASE bi taka baza vključevala vse vede, ki preu- čujejo slovensko ozemlje z geološkega, biološkega, ekološkega, planerskega in sorodnih vidikov. Glede na to, da pripadajo knjižnice zgoraj navedenih strok različnim institucijam in organizacijskim krogom, je pot do slovenskega GEOBASE-a še dolga. Velika ovira pri tem j e tudi premalo razvito in prepočasno komunikac i j sko omrež je , sa j vsi uporabn ik i še n imajo zagotovljenih dostopov do računalniških centrov. 1. Ambrožič, M. 1993: Visokošolske knjižnice: knjižnični informacijski sistem ljubljanske Univerze. Knjižnica 37/1-2, 4, Ljubljana. 2. Sapač, I. 1993: Ponudba, uporaba in vrednotenje informacijskih virov na sodobnih medijih. Knjižnica 37/3, Ljubljana. 34