Leto Xm, št $6 LftiMjaoa, Cena t Dfn UfkravniStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123. Jnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-lourgova tli. 3. — Tel. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka vttes št. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova idlca it 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11342. Praga čisto 78-180, 3124, 3125, 31266. Wien št. 105.241. Izdaja vsak dan, razen ponedeljka. Mwočnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Atentat na predsednika dr. Stojadinoviča Na včerajšnji seji narodne skupščine je p osi. Arnautovič z revolverjem streljal na ministrskega predsednika ne da bi ga zadel — Vse parlamentarne skupine so ogorčeno obsodile zločin — Atentator je bil takoj aretiraš Plamen iz atentatorjevega revolverja je včeraj v narodni skupščini bliskovito osvetlil težko situacijo, v kateri se na-ha;jamo. Že tri mesece sem živi narodna skupščina v zadušljivi atmosferi. Skriti in odkriti spori so nasprotstva pojačali in ko se je vtaborila v zbornici poslancev tehnična obstrukcija, so trezni elementi upravičeno svarili pred ponavljanjem vsakodnevnih žolčnih kotLf.iktov, ki ustvarjajo neznosne odnosa je in polnijo politično ozračje z opasnimi eksplozivu Mi smo na tem mestu že pred mesecem dvignili svoj svarilni glas in smo neomejeno odobravali trezno taktiko Neodvisnega kluba, ki je svaril na levo in desno ter s svojim postopanjem v skupščini dajal primer premišljene in patriotske parlamentarne taktike, ki tudi sredi nsaj-ostrejših nasprotstev ne izgubi glave in ne pozabi, da se s čuvanjem dostojanstva naa-odne skupščine čuva tudi eden bistvenih nacionalnih interesov. Ta taktika jo-gottlovenskih nacionalnih poslancev ni našla dovolj razumevanja na levici, kjer so ji očitali defetizem, ponekod pa se je celo zlorabljala za intrigo, češ da se Neodvisni klub ponuja viadL Včerajšnji atentat je tMo neMsa^ssas-seženega človeka. Ke farno, koliko js oaitrcilnc m njegovo osebno Sa ne poznamo ozadja. To bo ^ignssM preiskava in o tem bo govorih sodnija. Hude škode, ki so jo prizadejali revoi-verski streli na ministrskega predsednika naši državi in posebej še ideji demokracije in parlamentarizma, nikdo ne more zanikati. V našem notranjem življenju preživljamo težke čase. Bolj kakor kdaj bi bilo potrebno, da se navzlic različnim mi?1 je-njem o sredstvih in potih naše državne rjolitike stalno manifestira složna volja vseh onih, ki hočejo očrt vat i temelje, na katerih počivata obstoj naše države in neodvisnost našega naroda. Dogodki, kakor je bil včerajšnji, pa kar najtežje kompromitirajo moč in voljo nacionalne misli in dajejo novega poguma razvratnim silam. Da pomeni zločinski atentat tudi težko oškodovanje našega državnega in nacionalnega prestiža v inozemstvu in to baš danes, ko se okrog nas komplicirajo usodepolni mednarodni problemi. je nač vsakomur jasno. Neposredne posledice včerajšnjega atentata nn srečo niso obdane s tragiko 20- junija in iskreno se mora radovati vsak jugoslovenski človek, da predsednik vlade ni postal žrtev zločina. V dramatičnem razvoju naših notranjih prilik smo prišli do peripetije, pri kateri je treba, da se vsi zamislimo in si ponovno pokličemo v spomin svojo skupno odgovornost napram narodu in državi. Razčiščen je težke atmosfere ni samo vprašanje reda in zakonitosti, temveč je tudi vprašanje naše kulture in naše civilizacije in v še večji meri zaupanja v lastne spodobnosti, da rešujemo in rešimo svoje probleme z argumenti znanja. izkustva in vdanosti naši državni in nacionalni misli ter z voljo, ustvariti narodu in državi bodočnost, vredno pro-svetljenega naroda, ne pa z nasiljem in revolverskimi kroglami. V tem spoznanju je tudi vs-a narodna skupščina na usta predstavnikov svojih skupin dala izraza svojemu gnusu nad izvršenim zločinom. Naj bi solidarnost narodne skunščšne v indignaciji in obsodbi nad grdim derja-njem, ki jo delijo vsi resnični rodoljubi, utrla pot vsesplošnemu pravemu delu za ozdravljenje bolnega sfcamja. resničnemu pomirjenju našega naroda in stvarni konsolidaciji naše države. Imunitetni odbor Beograd, 6. marca. p. Zaradi današnjih dogodkov v Narodni skupščini bi se imel danes dopoldne sestati imunitetni odbor, da skl<2T>a o izročitvi posl Damjana Amau+o-vida sodišču. Ker pa do večera minister pravde ni stavil take zahteve, se odbor danes ni sestal. Pač pa ie ta večerni seji prečita! predsednik skupščine dopis, ki ga je dostavila polici iska uprava Beograda preko ministrstva pravde in v kfterem sporoča, da ie bil nar. posti. Arnautovič aretiran pri zločinskem dejanju. Imunitetni odbor se bo zaradi tega sestal v teku ju-trišmiese dneva, da razpravlja o izročitvi. Seje skupščinskih klubov Beograd, 6. marca. o. V vseh poslanskih klubih so danes popoldne razpravljali o današnjih dogodkih v narodni skupščini. f?koro vsi opozicijski klubi so za jutri sklicali svoje seje. Poslanski klub JRZ in klub vladne večine sta imela danes popoldne skupno sejo. na kateri je minister Dragiša Cvetkovič v daljšem govoru obsodil zločin-v Narodni skupščini, ki ga amatra ne samo za atentat na predsednika vlade. nego za atentat na parlamentarizem. Klub je sprejel resolucijo, v kateri če«fcita predsednika vlade m obsoja afeastat. Beograd, 6 marca. p. Na današnji dopoldanski seji Narodne skupščine se je odigral dogodek, ki je globoko odjeknil v vsej javnosti. Med ekspozejem predsednika vlade se je pojavil v novinarski loži poda« nec Damjan Arnautovič, član Jevti« čevega poslanskega kluba. Obleka mu je bila vsa blatna in umazana. Kmalu je začd upadati t besedo z medklici. Predsednik vlade dir. Stojadinovič je Ministrski predsednik dr. Stojadinovič nekaj časa mirno prenašal to motenje, nato pa je poslancu Arnautovič« za« klical: »Gospod poslanec, pridite v dvora« no, tu jc vaše mesto, iu tu povejte, kaj hočete!« »Prišel bom in vam bom že poka-zaU, je odvrnil poslanec Arnautovič in res se je kmalu zatem pojavil v skup« ščinski dvorani. Sedel je v prvo po« slansko klop na skrajni levici in od tu zopet neprestano delal medklice. Po« slanci vladne večine in seljaškega khi« ba so ga nekaj časa mirili. Zlasti Vo« j a Janjič je večkrat prišel k njemu in ga pozival, naj da mir. Tudi predsed« nik Narodne skupščine je poslanca Arnautoviča ponovno pozival k redu in ga najprvo kaznoval z ustmenim opominom, . pozneje še s pismenim opominom in mu končno zagrozil, da ga bo izključil iz seje. Poslanci večine so pričeli zahtevati od predsednika skupščine, naj napravi red. Arnauto« vič pa je nastopal čimdalje bolj iz« zivalno in žaljivo. Trije streli Ko je predsednik vlade v svojem ekspozeju ravno govoril o uspehih po« tovanja Nj. Vis. kneza namestnika v Pariz in London, je Arnautovič nena« doma planil pokonci, segel z desnico v levi notranji žep svoje suknje, po« tegnil iz njega revolver tipa »Parabel« lum« in ga naperil proti predsedniku vlade. V naslednjem hipu je odjeknil v dvorani strel. Poslanec Stojadin Di« mitrijevič, ki je sedel tik za Arnauto« vi£em, je takoj spoznal pretečo ne« varnost ter je z obema rokama objel Arnautoviča od zadaj, da bi mu one« mogoči! nadaljnje streljanje. Arnauto« vič je navzlic temu še oddaj dva stre« la. Streli niso nikogar zadeli. V Narodni skupščini je nastala pa* nika. Prisebnejši poslanci so planili proti atentatorju, da ga razorožijo. Nastalo je hudo prerivanje, v katerem je Arnautovič z ročajem svojega tež« kega revolverja dvakrat udaril poslan« ca Stojadina Dimitrijeviča po glavi, ta« ko da je bil Stojadinovic v hipu obli«t s krvjo. V tem trenutku je tudi že pri« hitela skupščinska policija, Id je Ar« nautoviča razorožila ter odvedia iz dvorane. Predsednik Čirič je sejo se« veda takoj prekinil Poslanca Arnautoviča so odvedli najprvo na skupščinski komisariat, od tam pa s policijskim spremstvom na upravo grada, kjer je bil takoj zasJi« šan. V Narodni skupščina so ta žalostni dogodek živahno komentirali. V vseh krogih brez razlike strankarske pri« padnosti so najodločnejše obsojali zlo« om in izražali zadovoljstvo, da je ostal brez hujših posledic. Vse skupine obsojafo atentat Po polurnem odmoru se je seja ob 11.55 nadaljevala. Ko se je zopet pojavil v dvorani predsednik vlade, so ga poslanci živahno pozdravili. Med klici: živel Stojadinovič je bilo čuti tudi klice: Dol Jevtič! Pred prehodom na dnevni red je najprvo povzel besedo predsednik narodne skupščine Stevan čirič. ki je med drugim izjavil: »Pravkar smo bili priča neugodnega incidenta, ki se je odigral v tej dvorani. Naj- globlje obžalujem, da se je zgodilo to, kar smo danes doživeli. Globoko sem prepričan, da z enako indignacijo, kakor mi, obsoja ta dogodek celokupni jugoslovenski narod. S krivcem se bo postopak> po zakonu.« Nato je govoril zastopnik 3eljaškega kluba posl. Voja Djordjevič, ki je globoko obžaloval današnji incident in to toliko bolj, ker se je zgodil v trenutku, ko je državi nujno potreben mir in ko čaka parlament resno in dolgo delo. Obenem je v imenu svojega kluba čestital predsedniku vlade k srečni rešitvi. Predsednik vlade se je zahvalil govorniku s stiskom roke. V imenu radikalskega poslanskega kluba je bivši minister Mirko Komnenovič nagla-sfl, da tudi njegov klub najstrožje obsoja neparlamentarno, nečloveško In nedostojno postopanje atentatorja. Iskreno se rada je, da zločinski streli niso zahtevali nobenih žrtev. Izjava Neodvisnega kluba V Imenu Jugosloven. neodvisnega nacionalnega kluba je nato spregovoril bivši minister dr. Vasa Jovanovič. Dejal je: »Mi smo r svoji izjavi, ki je bila preči -tana v tej zbornici, kritizirali proračunsko politiko vlade In vse ono, kar se nam je zdelo potrebno izjavita. V parlamentu je kritika dovoljena. Nikdar pa se ne bomo strinjali s takim postopanjem, kakor smo ga bili danes priča. Mi iz vsega srca obža-' ltijemo današnje dogodlce in v imenu kluba, bi ga zastopam, čestitam predsedniku vlade g. dr. Stojadinoviču k srečni rešitvi in k hladnokrvnosti, ker vidimo, da se ni dal motiti v vršenju svoje dolžnosti, marveč je brez ozira na incident prišel k nadaljevanju današnje seje. Nadejam se, da bo zopet povzel besedo.« Posl. dr. Jovanovič je nato pristopil k predsedniku vlade, ki mu je segel v roko ter se mu zahvalil za njegove tople besede. Klub .?*Z V imenu demokratskega kluba je podal slično izjavo posl. žika Rafajlovlč, v imenu narodnega delovnega kluba pa posl. Rudolf Pleskovlč. V imenu poslanskega kluba JRZ in kluba vladne večine je govoril poslanec Stevan Jankovič, ki je med drugim dejal, da bi se bila mogla pripetiti danes največja nesreča v našem parlamentu, povzročena od človeka, ki je morda nahujskan od skupine v želji, da napravi zmedo v skupščini in da onemogoči njeno delo. Hvaležen je usodi, da je rešila življenje predsedniku vlade. Poslanec Jankovič se je nato poljubil s predsednikom vlade. V imenu nemške narodne manjšine je obsojal zločin in čestital predsedniku vlade k srečni rešitvi poslanec dr. Štefan Kraft, v imenu madžarske narodne manjšine pa poslanec dr. Gavro S zarito. V imenu Jevtičevega kluba se je prijavil k besedi narodni poslanec Ječa Protič. Vladna večina pa ga ni pustila k besedi in je neprestano vpila: Dol ubijalci! Dol Jevtič! Tu ne boste več govorili In slično. — Predsednik čirič je poslancu Protiču sporočil, da ga skupščina noče poslušati to da mu zato ne more dati besede. Predsednik drič je nato »e enkrat v imenu narodne skupščine čestital predsedniku vlade k rešitvi naglašujoč, da je b« atentat naperjen proti parlamentu in parlamentarizmu sploh ter proti vladi. Končno je prosil predsednika vlade, naj nadaljnje svoj ekspoze. Zahvala predsednika vlade Predsednik vlade g. dr. Stojadinovič je nato stopil na govorniški oder ter je pred nadaljevanjem svojega ekspozeja izjavil: »V tem trenutku globokega vznemirjenja, ki je zajelo vso narodno skupščino, se želim iskreno zahvaliti vsem govornikom, ki so mi v imenu svojih skupin izrazili svoje čestitke. Dovolite mL, da sedaj nadaljujem ekspoze o naši romanu politiki.< Predsednik- »i»de ie »eto e«? •»■o^ ekepose čestitke predsedniku vlade Beograd, 6. marca. p. Kraljeva namestnika gg. dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič sta poslala predsedniku vlade svoje čestitke k srečni rešitvi pri današnjem atentatu. G. dr. Stojadinovič je sprejel v teku današnjega dne veliko število pismenih in brzojavnih čestitk iz notranjo 3ti dišave in inftvem^tva. Takoj po atentatu so predsedniku čestitali r narodni skupščini navzoči triji poslaniki. Osebna čestitka kneza namestnika Beograd, 6. marca. r. Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta daoe& po kosilu obiskala predsednika ministrskega sveta in zunan jega ministra dr. Milana Stojadinoviča v njegovi vili na Topčiderskem brdu in mu čestitala k "rečni rešitvi iz nevarnosti, v kateri 9t je nahaja] zaradi atentata na svoje življenje. pačoa ne giede ciljev, ne glede metod. Tb kažejo rezultati. Bodočnost bo to, kakor upam, še bolj potrdita. Načelnost, doslednost in zvestoba v prevzetih obveTsnostih so bila osnovna načela naše zunanje politike. V dobi, prepolni viharja in nepričakovanih preobratov, je skušala vlada najti sredino, najkoristnejšo pot med pretiranim dinamizmom in Škodljivo pasivnostjo. Predsednik vlade izreka svojo globoko zahvalo Nj. Vis. kneiu namestniku Pavlu (ministri in poslanci vstanejo in kličejo: Živel knez namestnik!), ki bolje kakor vsak drug pozna dek> in prizadevanje svojega blagopokojnega bratranca, in ki je zaradi tega mogel zastopati našo državo pri nedavnih važnih pogajanjih v Parizu in London« z najvišjo avtoriteto m uspehom, ki je popolnoma v skladu * njegovim visokim imenom in njegovim srjaj-ntmi vrlinami. (Dolgotrajno odobravanje in vzklikanje.) Naša zunanja politika Ekspoze predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča — Dobri odnošaji z vsemi državami Beograd, 6. marca. p. Za današnjo sejo narodne skupščine je vladalo v vseh krogih veliko zanimanje, ker je bil napovedan obširen ekspoze predsednika vlade o splošnih smernicah naše zunanje politike. Seji so prisostvovali tudi številni diplomati. Dopoldansko sejo je otvoril predsednik g. čirič ob 10.50. Po odobritvi zapisnika je predsednik sporočil, da je finančni minister predložil večje število amandmanov finančnega značaja, ki se nanašajo v glavnem na razne virmane. Sledilo je čitanje nekaterih interpelacij, nakar je narodna skupščina prešla na dnevni red. Prvi je dobil besedo predsednik vlade dr. Stojadinovič, ki je podal ekspoze o zunanji politiki. Uvodoma je predsednik vlade znova zatrdil. da je novi proračun napram prejšnjemu za 50o milijonov manjši m. da prinaša znižanje bremen neposrednih davkov. Čeprav so torej dohodki znižani, Je vlada z emisijo blagajniških bonov našla sredstva za velika javna dela. Na stotine kilometrov novih železniških prog je v delu, stotine in stotine novih modernih cest se gradijo, tisoči in tisoči siromašnih delavcev bodo našli zaslužka Ukrepom o javnih delih bodo sledili tudi drugi, na prvem mestu de* finitivna ureditev kmečkih dolgov, otvoritev zaprtih bank in kreditnih zadrug. Upani} da bomo rešili ta vprašanja, ne da bi pri tem omajali vrednost dinarja ali posegli v hranilne vloge. (Dolgotrajno odobravanje.) Na naslov opozicije Predsednik viade polemizira nato z izjavo Neodvisnega kluba, ki jo Je pred po-četkom proračunske debate podal posl. dr. Vasa Jovanovič. Neodvisni klub trdi, da je So račun za eno milijardo v primanjkljaju. > je temu res tako, tedaj je bila dolžnost finančnega odbora, kjer ima opozicija večino. da poviša dohodke, ali zniža izdatke. Izgovor, da ni bilo dano dovolj časa. ne drži. V' treh dneh je črtal samo 12 milijonov. Prihraniti ti imel 10 odst. pa ni prihranil niti pol odstotka. Iz tega vidimo, kaj bi bil dosegel, da je delal do konca. Predsednik vlade zavrača ugovor opozicije?, da po ustavi in poslovniku narodne skupščine ni dovoljen skrajšani postopek ■ za proračunsko razpravo. V poslovniku odrejeni dvomesečni rok za proračunsko razpravo v plenumu narodne skupščine je maksimalni rok. Odredba poslovnika, da se za zakonski predlog lahko zahteva nujni postopek velja brez dvoma tudi za proračun. ki je formalno zakonski predlog, kakor vsak druci Kar se tiče očitka, da je vlada pripeljala v narodno skupščino oborožene agente, ga je zavrnil že predsednik skupščine z ugotovitvijo, da je bil dotnbi uradnik organ narodne skuF&ine. ki ja opravljal od predsednika nra naloženo dolžnost. Predsednik vlade obžaluje, da nekateri poslanci ne sodelujejo v proračunski razpravi. toda odklanja vsako odgovornost za njihov odhod. Odklanja tudi očitke, da bi vlada ovirala delo skupščine. Ona je v januarju vložila več zakonskih predlogov iu konvencij, toda majhen del skupščine je mesto dela pričel z žaljivimi napadi, % zmedo in peklenskim ropotom. Zato je zakonodajni stroj prenehal delovati. Dokier ni prišel državni proračun na dnevni 9€ JC moglo potrpeti. Ko pa se je videlo, da prinaša vsak nadaljnji dan neprecenljivo škodo državi in ljudstvu, )e morala via-da s predsednikom narodne Bku|)8Bue napraviti red in zagotoviti zmago zakonitosti. Gospodi iz opozicije spričo naše odločnosti ni preostalo drugega, nego da se s svojimi poleni, palicami in ragljami odstrani iz skupščine. Mi smo pokazali, da naša toleranca ni znamenje slabosti. Kr vlada zna nastopiti, kadar gre za državne interese, naglo, odločno in z avtoriteto. Lahko povemo gospodom iz opozicije, da bomo enako odločnost pri izvajanju zakonov pokazali tudi pri drugih prilikah v vseh krajih naSe države. Kr. vlada bo storila vse, da uveljavi spoštovanje zakonov m da postane zakon najvišja volja v državi. Zunanja politika po smernicah kralja Aleksandra Nato je predsednik vlade prišel na zunanjo politiko in med drugim izvajal: V vprašanjih zunanje politike je skušala vlada predvsem ohraniti kontinuiteto m ravnati se po glavnih smernicah, ki sta jih začrtala veliki kralj mučenik Aleksander I. (Vsi ministri in poslanci vstanejo in vzklikajo: Slava mu!) in zdravi razum našega naroda. Viteški kralj Zedinitelj je zaoral za svojega življenja neizbrisne brazde in ostvaril vodilne misli trajne vrednosti. zdravi razum našega ljudstva pa je znal vedno razumeti tuje interese, kakor je znal obenem braniti lastne. Naš narod je znal stati v pravih trenutkih na pravi strani, na kateri sta pravica in mednarodno pravo in s tem tudi končna zma- V vprašanjih, v problemih in nalogah, ki jih je sedanja težka in nenavadna doba dvignila na površino mednarodnega fiv-Jfap, naša tonanje jfiitkk dMfl* m> Kr. vlada je nadaijevata politiko čtm pristnejšega prijateljstva in sodelovanja t velikimi državami zapad ne in srednje Evrope m rt tem. d& doseše * b«wh t teroefjnft & * Mulen ptijsi tHjš%**» I KlmuAfo lg*»m osebne veano pri sfos. Ssatseti bo®«, ose. ga po možnosti še poglobimo fc okrepimo. Z Veliko Britanijo smo dosegli kar najtesnejše sodelovanje. S sosednjo kraljevino Italijo smo se obojestransko trudili, da izbrišemo nesporazume k preteklosti in da »temeljimo razmerje trajnega prijateljstva 7a, bodočnost. Tesne zveze gospodarskega značaja, ki že obp+oje med nemškim rajhom in ns$o državo, zahtevajo, da v mejah možnosti te vzajemne odno^aje še izpopolnimo m raa-I >tirrn»o. Mala antanta Prisrčni odnošaji z Rum unijo m Češkoslovaško bodo brez dvoma ostali v okvira čvrste ki neomajne skupnosti interesov ki čustev, ki jih predstavlja Mala antanta. Maia antanta predstavlja zgodovinski korak k napredku tega dela Evrope. ?*a tej poti ao naše tri države nera^družljive, ker so vezane s skupnostjo vitalnih interesov in enakostjo osnovnih nabiranj. davni oWsk predsednika češkoslovaške viade in zunanjega ministra dr. Kitasta HocBe nam je bil prijetna prilika, da to skupnost manifestiramo na viden m srefcen način. Svobodao lahko sporočimo twii prijateljem Male antante io tistim, M to niso: Mala antanta bo nadaljevala svojo smer m ne bo prenehala biti najzanesfp-vejše poroštvo miru m branik, ob katerem se bodo razbile vse iluzije tistih, ki se ie niso sprijaznili s povojnim stanjem ▼ tem delu Evrope. V popolni solidarnosti te kot nerazdrufljiva «4ota si bo prizedavala tudi nadalje za ureditev razmer v Bodu-navju. Vsako stvarno možnost dobro mišljenega in plodovitega sodelovanja tudi z drugimi sosedami bomo vedno kaar najtop-leje pozdravili in iskreno sprejeli. Sistem Male antante ima svojo srečno dopolnitev v Balkanski zvezi. Po njeni zašlagi je danes v tem deta sveta popoln mir. Balkan ni več »d smodnika. Balkanski pakt je osnova naše balkanske polItSfee. Iskreno sodelovanje držav Balkanske zveee se ae maafiestfra samo pri pofififc-irfh temveč tudi gospodarskih vprašaojfe Proučuje se skupni železniški pravSnik. M ao ga države Male antante že a prejele. Od 1. januarja t. L je stopila v veljavo nowa medsebojna znižana poštna tarifa. Pakt Balkanske zveze bo uspešno odigral svojo zgodovinsko vlogo v življenju balkanskih narodov. (Viharno odobravanje.) Zunaj Balkanske zvese stojita ie dve sosednji nam drSavi, Bolgarija te Albanija. Naše rMHDOTJC je tudi z njima dobro ia trajno si prizadevamo, da ga še »boljšamo. Samo po tej poti se more uresničiti tisti ideal, ki mora biti skupen vsemi balkanskim državam: Balkan balkanskim narodom! (Viharno in dolgotrajno odobravanje in ploskanje.) Politika zbtižanja in sodelovanja 8 kraljevino Bolgarijo, ki sta jo sapočela kralj Aleksandar in kralj Boris se nadaljuje. Jugoslovansko-bolgarska meja se postopno odpira prometu. Sklenjeni je trgovinska pogodba. Zbližanje z Bolgarijo najbolje služi idejam m koristim Balkanske zveze m konsolidaciji razmer na BM(-kanu. (Viharno odobravanje.) Kar se tfče Albanije upamo, da bo dobra volja Jugoslavije naletela na drugi stani na prav tako iskreno privrženost do politike. ki jo narekuje realizem balkanske solidarnosti. Proti restavraciji Z iiaffint severnim sosedom je naio razmerje ostalo neizpremenjeoo. Nikoli msmo kglSaibtič- »JUTRO« » Sobota, 7. ITI. 1936 m propagande v Avstriji Stališče Jugoslavije v vprašanju restavracije Habsbur-gov je dovolj znana Ta restavracija bi neizogibno pripeljala do zapletljajev in bi brez dvoma imela usodae posledice za mir v Evropi. Zato je naša dolžnost, da baš kot resnični prijatelji miru v splošnem interesu glede tega vprašanja ponovimo v drugo in v tretje svoj odločn i»Ne!« (Viharno odobravanje,) Vlada si želi dejanskega in lojalnega sodelovanja z avstrijsko republiko. Ne smemo zanemariti tn ne bomo zanemarili priložnosti za okrepitev zlasti gospodarskih in kulturnih zvez z Avstrijo. Toda mi zato tudi upravičeno pričakujemo. da se bodo tudi v tej sosednji državi ogibali vsega, kar bi naša stremljenja oviralo in škodilo približevanju. Za gospodarsko konsolidacijo Podonavja. smo takisto naklonjeni sodelovanju z drugo našo severno sosedo, s kraljevino Madžarsko, in želimo, da bi na tej strani izginili razlogi medsebojnega nezaupanja in nesporazumov. Naše razmerje z vsemi drugimi državami je dobro in normalno. V Društvu narodov smo zmerom zastopali stališče spoštovanja te velike ustanove miru. Sankcije Kar 3e tiče sankcij, je vlada storila vse za zaščito interesov našega narodnega gospodarstva. Od nas stavljeno načelo, da je treba nadomestiti prizadejano škodo so priznale skoraj vse države. Na osnovi tega priznanja je sklenjen z Anglijo zelo koristen trgovinski aranžman, z drugimi državami pa se pogajanja še vodijo. Na žalost kompenzacije, tel smo jih dosegli, niti približno ne nadomeščajo one velike škode, ki jo trpi zaradi izvajanja sankcij vse naše gospodarstvo. Toda ta vprašanja se ne morejo urediti zgolj s trgovinskimi ukrepi Za našo državo je bila vselej svetinja beseda, ki smo jo dali, in naš podpis je bil vselej za nas na prvem mestu. To je naša država pokazala tudi tokrat v Ženevi. Vprašanje vzajemne pomoči V duhu udanosti DN in zvestega izpolnjevanja mednarodnih pogodb Je vlada postopala tudi glede na vprašanje o vzajemni pomoči. Anglija ki je posebej prizadeta, se je obrnila na nekatere drŽave z vprašanjem, ali bi izpolnjevale to ooveznost, če bi nastala potreba tudi glede na sedanji primer Anglija je to vprašala nas,« Francijo. Turčijo. Grčijo in Rumunijo. Vsi smo odgovorili pritrdilno. Na naSe slično vprašanje ki je bilo poslano britanski vladi, smo dobili odgovor, ki je bil popolnoma istoveten našemu. Jugoslavija želi iskreno, da bi se atesin-sko-italijanski spor mirno uredil. Zunanja politika kraljevine Jugoslavije ostane' ista kakor doslej v vseh osnovnih potezah in glavnih načelih, ki - so njena osnova- Zvestoba ideji evropskega miru, zvestoba paktu Društva narodov, naša politika napram Franciji in odločna udanost Mali antanti ter Balkanskemu sporazumu ostanejo še nadalje imperativ naše zunanje politike. Vlada bo storila vse, da se očuvajo pridobitve naših prednikov in da se naši kraljevini v mednarodni zajednici zagotovi ono mesto, ki ji po pravu in po občem priznanju pripada. (Burno in dolgotrajno odobravanje.) Proračun zunanjega ministrstva odobren V debati so govorili o zunanji politiki v imenu selja|kega kluba Luka Kostrenčič. v imenu JRZ pa dr. žarko Tomaševič in Mi-loje Pokič. Po njihovih govorih je bil ob 13.30 proračun zunanjega ministrstva z aklamacijo odobren, nakar je predsednik sejo prekinil in napovedal nadaljevanje za popoldne ob 5. 0 naši notranji politiki Ekspoze notranjega ministra dr. Antona Korošca Beograd, 6. marca p. Ob 18.40 je Narodna skupščina nadaljevala proračunsko razpravo. Na dnevnem redu je bil proračun notranjega ministrstva. Minister dr. Korošec je podal uvodoma obširen ekspoze, v katerem je med drugim izvajal: Notranja minister dr. Korošec ie v svojem uvodnem komunikeju med drugim izvajal: Proračun izdatkov notranjega ministrstva je predložen v znesku 317 milijonov in je za 29 milijonov nižji od sedanjega piroračuna ter za polnih 150 milijonov nižji od proračuna za 1. 1930-31. Z ozirom na sedanji gospodarski položaj v državi :e bila v predlogu izvedena največja štednia ter so krediti, ki tih postavlja na razpolago notramji upravi, poflicaji in orožništvu le tolikšni, da predstavila i o samo ono. kar je najnujnejše za pravilno funkcioniranje teh ustanov. Brez orožništva ima resor notranjega ministrstva 8.178 ushižbenskih mest; novi proračunski načrt jih določa 8.438, to le za 250 več. To povečanje števila osobja je neobhodno potrebno in se bo z n.*im pred vsem povečalo policijsko osobie. To se je moralo zgodr^ tx< <=k' nn "»-tistrske ga sveta že v tekoči proračunski dobi. da so se pokcijski uslužbenci lahko vsa-j mak) razbremenili. Za orožništvo so predvideni proračunski krediti za osobje po stanju z dne 1 iulli-ja 1935 To so krediti za 4.50 orožni ških oficirjev 32 vojaških uradnikov in 17.400 orožnikov v znesku 571 milijonov. Materialni izdatka orožništva so znižani m znašajo 46 milijonov. Upravna razdelitev države Množica in raznoterost poslov ®n nalog, ki spadajo v delokrog resora notranje uprave, zahtevate tudi odgovarjajoče število ustanov in organov za njihove izvrševanje in izvajanje. Tako deluje poleg ministrstva kot vrhovnega urada za notramuo upravo v okviru te uprave devet banskih uprav, 343 sreskih načelstev, 25 sreskih izpostav, uprava mesta Beograda, 10 uprav policije, 32 predstojništev mestne policije in 22 policijskih komisariatov. Dalje je bilo na koncu leta 1935 3783 obran, med katerimi je bilo 72 mestnih občin, ki vrše pole« samoupravnih nalog v prenesenem delokrogu znaten del poslov splošne uprave. Število mestnih občan ie padlo za 2. ker sta na podlagi čl. 50 zakona o mestnih občinah Hvar in Stari grad na Hvaru izvzeta iz zaIkona o mestnih občinah in sta prišla pod režim zakona o občinah. Naposled velja tu omeniti izvršilne organe uprave ofeketf. oooSništvd ž fvfesovlffii mnogoštevilnimi enotami, in hrvriffne t*ofi-cj&ke nameščence, prideliene v službovanje državnim krajevnim političnim oblastvom. Naseljenih krajev je bilo na koncu leta 1935 v naši kraljevini 43.975. CJradništvo notranje uprave Ker so posli notranjega resora tako mnogoštevilni in kočljivi, je ministrstvo posvetilo veliko pozornost izbiri uredništva in namesčenstva ter nadzorstvu nad njihovim dolom. Zato se je obnova uradniškega kadra vršila z diplomiranimi pravniki v težnji, da se ugled stroke zviša in uradniški kader usposobi za čim boljše izvrševanje upravnih nailog, ki jih je sodobna država poklicana vršiti. Delo v te i smeri se zrcali že v dejstvu, da jih je med 343 sre-skimi načelniki, kolikor jih je na področju vse države, že 275 diplomiranih pravnikov, torej takšnih, ki razpolagajo s popolno kvalifikacijo, ki jo zakon za ta mesta zahteva. Imenovanje novega uradništva v lanskem lotu se je vršilo v toliko, kolikor je bilo proračunskih možnosti Napovedana sprememba občinskih zakonov Ko je govoril o nadzorstvu nad samou pravaimi, je g. minister med drugim omenil da 90 že _ izdelani načrti za&onov o izpremembah in izpopolnitvah zakona o občinah, kakor tudi zakona o mestnih ob-člnah. Prvi načrt vsebuje v glavnem spremembo dosedanjega volilnega sistema. Mesto javnega glasovanja je predvideno tajno hi določena je tudi volilna tehnika, ki je s tem v zvezi. Novela zakona o mestnih občinah pa določa razen tega, da se ves občinski svet voli in ne le dve tretjini, kakor določa Sedanji zakon. Kazenska dejanja Po statističnih podatkih za leto 1935 se kaže v primerjavi z letom 1934 močan porast kriminalnosti pri dejanjih, ki rezul-tirajo iz težkih gospodarskih razmer, kakor so kazenska dejanja proti imovinski varnosti V ostalih panogah kriminalnosti pa se opaža, da so kazenska dejanja padla za 4% napram letu 1934 in je bik) v letu 1934 prijavljenih 584.000 kazenskih dejanj, 1935. leta pa 520.075. Od tega skupnega števila prijavljenih kazenskih dejanj so odpadle štiri petine na prekrške in samo ena petina na zločine in prestopke. Navedeno nazadovanje kriminalnosti je zelo razveseljiv pojav, ki dokazuje, da je pri nas policijska služba na vrhuncu. Po-žrtvovanje policijskih uslužbencev in orožnikov je bilo tolikšno, da so bili doseženi odlični rezultat4, kar se najbolje vidi v podatkih o neuspelih preiskavah. Leta 1931 je bilo 2.5% neuspelih preiskav zaradi kazenskih dejanj. Ta odstotek je do leta 1935 nazadoval in znašal to leto 0.4%, kar dokazuje, da je organizacija policije in orožništva na vrhuncu izvajanja svojih nalog. Politični zakoni V drugem delu svojega ekspozeja je notranji minister orisal delovni program za bodoče proračunsko leto. Med drugim je dejal: Vsi zakonski načrti, ki se sestavljajo, se vam zde politično važni, eni v tem. drugi v drugem pravcu. Ta želi nov volilni zakon, drugi zopet zakon o samoupravah, tretji hoče več tiskovne svobode, četrti hoče nov zakon o strankah itd. Na vse te želje lahko rečem: Vse bo prišlo pravočasno, ne more pa se fiksirati določeni datum. Če tudi še nismo predložili načrtov novih političnih zakonov, pa smemo vendar biti toliko skromni, da zahtevamo za sebe priznanje, da je v mnogih pogledih vendarle mnogo boljše nego je tilo ob koncu meseca aprila lanskega leta. Zborovanja, konference, sestanki, dogovori, vse se lahko vrši svobodno, le da s6 izpolnjeni vsi zakonski pogoji, katerih ni niti- odiozno, niti težko izpolniti. Žvljenje in delo kulturnih gospodarskih in socialnih društev in organizacij se svobodno razvija in Je v najbuj-nejšem razmahu. Vsi pokreti. ki se hočejo po zakoniti poti pretvoriti v politične stranke, imajo svobodno pot in se jim ne dela In ne ba delalo nobeaih ovir, ie isponijo predpisane utonite pogoje. Za isdajo ši-rokogrudnik političnih zakonov nI potrebna Ugodna atmosfera samo v parlamentu, marveč tudi v narodu in vsakdo mora priznati, da so zakoni tembolj 9vobodoumni čimbolj demokratičen in discipliniran ]e narod v vzdrževanju reda in miru ter v trezni presoji vseh javnih vprašanj. Bas zaradi tega, da pridemo do kakih prilik, si vlada prizadeva, da v vseh krajih pomiri politične, verske in socialne strasti ter vrne v narod strpnost, pomirljivost in medsebojno ljubezen. Za tako delo je treba mnogo potrpljenja in močnih živcev, a trditi smem,, da te lastnosti sedanji vladi ne, manjkajo. Na napačni poti so vsi oni, ki mislijo, da lahko kdaj zavlada nad našim narodom? in se mu vsili kak pofizem brez narodnih pravic ali protidemokratski komunizem ali kak anarhizem brez oblasti, brez zakona in brez reda. Niti prvo, niti drugo, niti tretje ni mogoče. Za nami lahko pride še bolj svobodouma, še bolj demokratična vlada nego smo mi, če bi disciplinirani narod to hotel. Ne more pa priti niti pofizem, niti komunizem. O Hrvatih Samo dve do tri besede še o Hrvatih. Mi hočemo z vsemi Hrvati najtesnejšo zajed-niško simbiozo, skupno življenje zdrave rodbinske zadruge. Mnogi Hrvati stoje še na strani, a naša naloga je. da si pridobimo njihovo zaupanje in njihovo ljubezen. Najboljša pot do tega je popolna ravnoprav-nost V tem pravcu ne bomo oklevali. Cim manj se o takih težkih vprašanjih govori, a tem vsč dela, tem bolje je za stvar. Borba proti komunizmu Na koncu še nekaj o komunizmu. Vsakdo bo priznal, da se je treba boriti proti tej nevarnosti Pogrešno bi bilo, ako bi kdo mislil, da se ta nasprotnik lahko zatre samo s policijo, z zapori in obsodbami. Policijska sablja in sodni zapori so samo trenutni kratkoročni ukrepi Potrebno je postaviti idejo proti ideji. V službi te velike borbe za idejo se morajo postaviti cerkev in šola, politične stranke, kulturna in socialna društva in gospodarske organizacije z vsem našim novinarstvom. Dvigniti se mora val za valom, da zajamemo ves narod. Vsako oklevanje, vsaka popustljivost ali pasivnost bi povzročile narodu veliko škodo. Vsi ki ljubijo svobodo in demokracijo, so pozvani, da se bore proti veliki nevarnosti komunizma. Notranje ministrstvo bo tudi nadalje kakor .doslej brez strahu in oklevanja vodilo odločno borbo za vse ideale naše jugoslo venske domovine. Proračun notranjega ministrstva sprejet Po ekspoze ju notranjega ministra dr. Korošca je predsednik skupščine g. čirič prečital dopis uprave grada Beograda v katerem obvešča Narodno skupščino, da je bil narodni poslanec Damjan Arnautovič aretiran neposredno pri izvršitvi zločina. Zaradi nadaljnjega sodnega postopka je potrebno, da Narodna skupščina sklepa o njegovi izločitvi sodišču Na poziv predsednika skupščine se bo jutri sestal imuni, tetni odbor, da sprejme primerne sklepe. V debati sta nato govorila narodna po. slanca Milovan Grba in života Milanovič, nakar je bil proračun notranjega ministr. stva odobren. Ob 21.15 je predsednik Cirič predlagal, da se današnja seja zaključi in proračun, ska razprava jutri nadaljuje. Njegov predlog je bil sprejet Važna seja italijanske vlade Rim. 6. marca. o. V soboto ob 10. dopoldne to imela italijanska vlada sejo, na kateri bo padla odločitev o odgovoru na poziv ženevskega odbora trinajstih. Pričakujejo, da bo Mussolini podal na seji daljši ekspoze in obenem besedilo odgovora Društvu narodov. O vsebini odgovora so v vladnih krogih povsem rezervirani in trdijo, da je odločitev izključno v Mussolinijevih rokah in da bo postala znana jutri opoldne. Kaj zahteva Nemčija za povratek v DN London 6. marca. b. Listi poročajo Berlina da namerava kancelar Hitler v kratkem podati izjavo v kateri bo kot pogoj za povratek Nemčije v Društvo narodov zahteval ukinitev denrlitarizirane cone v Porenju priznanje kolonialnih zahtev Nemčije in gotove iapremembe v statutih Društva narodov. Volitve v Franciji Pariz, 6. marca. Zakonodajno delo sedanjega parlamenta se bo končalo prihodnji teden. Seja viade bo jutri odredila datum novih parlamentarnih volitev. Volitve se bodo vršile 25. aprila in 3. maja. Velikopotezna elektrifikacija v Ameriki Washington, 6. marca. A A. Reuter poroča: Senat je siprejel zakonski predlog, ki predvideva elektrifikacijo vseh poljedelski!? pokrajin v USA. Ta zakonski predlog pooblašča vlade posameznih 50 držav, da lah ko za to elektrifikacijo razpišejo notranja posojila, v višini do50 milijonov dolarjev letno, in s^cer v prvSh dveh letih po 50 milijonov, v nadaljnih osmih letih pa po 40 milijonov dolarjev. 40 delavcev zasutih Atene, 6. marca. g. Pri utrjevalnih de. ilh, ki jih Italijani v vsej naglici izvršuje. Jo na otokih Dodekaneza, se je dogodila na otoku Leros strahovita nesreča, ki je zahtevala 40 smrtnih žrtev. Pri gradnji kaze-mat in ostalih utrdb so najteže delali prehitro, zaradi česar mo m premalo aavaie. vane ta poftprte semelj*e plasti »rušile telr pokopale pod seboj 40 delavcev Doslej niso niti enega mogli rešiti živega. Vsa trupla imajo strahovite poškodbe. Nagrade za novoporočence v Italiji Rim, 6. marca. AA. Agencija Štefani poroča: V proračun za leto 1936 so postavili kredit 42 miljonov lir za nagrade za tiste, ki sklenejo zakon in za družine z velikim številom otrok. Sklicanje rajhstaga Berlin, 6. marca o. Popoldne so se razširile vesti, da bo Hitler za prihodnji teden sklical nemški državni zbor. Na seji bo Hitler podali izjavo o vaižnih zunan jih političnih vprašanjih. Libanom zahteva sprejem v DN Pariz, 6. marca AA. Iz Beyruta poročajo da je šest poslancev izročilo vrhovnemu komisarju Martelu spomenico, v kateri zahtevajo obnovitev ustave z vsemi njenimi prilastki, sklenitev franeoeko-libanonske pogodbe in sprejem Litanona v DN. Stavka tekstilnih delavcev v Klic po diktaturi v Graji Kralj odklonil zahtevo vojaške lige po uvedbi vojaške diktature — Aretacija vodilnih članov lige Lodi. 6- marca A A./Stavk*, tekstilnih delavcev se je razširila na 28.000 delavcev. Sodijo, -di, da je pred nekaj dnevi preko posrednika prišlo do zaupnega razgovora med Adis Abebo in R;mom in da je oesar Haile Selasi ob tej priliki sporočil, da je pripravljen za pogajanja, v katerih bi odstopil znaten del abesinskega ozemljia. Vendar z nobene strani ne potrjujejo te izredne vesti K napadu na bolnico angleškega Rdečega križa London, 6. marca. b. Angleška vlada jc danes prejela poročilo vodje angleške ambulante Rdečega križa, ki so jo predvčerajšnjem bombardirala italijanska letala. Poročilo pravi, da sicer nihče m bil ubit, da pa je bilo okoli 50 oseb hudo ranjenih. Dalje je dobila angleška vlada poročilo, da je angleškega majorja Bourgoina, vodjo nekega abesinsikega sanitetnega oddelka, ulbil drobec bomibe iz italijanskega letala, ko se je umikal z gore Amba Alagi. Ang'eška vlada bo najfbrže poslala zaradi teh dogodkov oster -protest italijanski vladi * Italijansko letalo nad Adis Abebo Adis Abeba, 6. marca. b. Danes je nad Adis Abebo dvakrat letalo veliko italijansko letalo, ne da bi vrglo kako bombo. Prebivalstvo se je skrilo v zaklane. Abesinski obrambni oddelki so takoj pričeži obstreljevati letalo, nakar je izumilo. Kam se umikajo abesinske vojske Ac/žs Abeba, 6. marca. b. Abesimsko vojno poročilo zanika vse vest-' o italijanskih uspehih v zadnjih dneh. Poročilo pravi, da korakajo vojske rasa Sejnima, rasa Kase in Mfuhngete proti gori Amba Alagi. Bitka v Temibienu še ni odločena, vendar so i»-gube na obeh straneh zelo velike. Japonska zagotavlja Rusiji svojo miroljubnost Sporočilo japonskega poslanika v Moskvi komisarju za zunanje zadeve Litvinovu Moskva, 6. marca. d. V sredo se je zgla-s"'l japonski poslanik Ota pri komisarju za zmnanje zadeve Litvrnovu ter mu po naročilu svoje vlade zagotovil, da se tičejo zadnji dogodki v Tokiju zgolj japonskih notranjih zadev in da na noben način ne bodo imeli vpliva na zunanjo politko japonske vlade in zlasti ne na odnosa je do Sovjetske unije. Japonska vlada stremi slej ko prej po nagli prijateljski ureditvi sip ornih vprašanj med obema državama ter želi predvsem zaključi te v novega ribiškega dogovora za nadomestilo pogodbe, ki poteče letos. Komisar za zunanje zadeve Litvinov je izrazil svoje zadovoljstvo nad temi izjavami ter je zagotovil, da stremi tudi sovjetska vlada po vzpostavitvi najboljših odnosa je v z Japonsko in da je pripravljena nadaljevati pogajanja o zakfljjuaitvi - ribiškega dogovora ki drugih zadevah. Za uspeh teh pogajanj je posebno važna čim hitrejša vzpostavitev reda na meji med Mandžurijo, Rusijo in Mongolijo. Litvinov je izrazil tudi u-panje da bo med Japonsko in Sovjetsko unijo dogovorjena mešana komisija za preiskavo obmejnih incidentov bistveno olajšala položaj. Tudi Hirota nI uspel Tokio, 6. marca. o. Sfisija mfltadovega mandatarja Hirote se je izjalovila- Hirota se v nekaterih načelnih vprašanjih m mogel pogoditi z vojaškimi krogi in je zato vrnil mikadu mandat. Vojaški krogi so zlasti zahtevali več ministrstev zase, da bi imeli zadosten vpliv v vladi. Govori se. da postaja zdaj zopet aktualno vprašanje diktature generala Arakija. Trije generali, člani vrhovnega vojnega sveta, so bili danes upokojem. telezničarski dom v Beogradu Beograd, 6. marca o Sedaj je dovršena zgradba novega doma Udruženja jugoslo-venskih nacionalnih železničarjev in brodar jev. 15. t m. bo dom posvečen. Dom jo jo zgradilo udraženje s prispevki svojih članov. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za da-ne8: Izpremenljiva oblačnost, slabo prehodno deževje v razvedrivanjem, toplo vreme. Dunajska vremenska tiapovad ta soboti*? lapremenijivo, po večini oblačno, ponekod padavino, v gorah sneg, temperatura se bo Bopot ndkulllco dv^uHa, v nddloijo atj> brže boljšo vreme. Naši krapi ln ljudje Poročevalci in mestna občina Župan dr. Juro Adlešič pojasnjuje svoje ukrepe oo z dne 27. februarja 1936. sem podrejene mestne urade, podjetja in zavode le opozoril, da se po tem pravilniku ravnajo. To pa ee je zgodilo gJede na konkreten primer, ker je podrejeni mi uslužbenec objavil v listih članek brez moje vednosti in odobritve. Smisel tega pravilnika je bil in je še ta, da se ohrani enotnost, smotrnost in objektivnost rw presojanje občinskih zadev in oboi ruskih problemov, kar pe se mora vršiti le pod enotnim vodstvom. Pripominjam pa. da velja to le za stvari načelnega značaja in važnejše zadeve in pa za vsa poročilo, ki jih objavljajo mestni uradi, podjetja in zavodi iz ^f*5* pobude. Samo po sebi pa je razumljivo, da tekoče manjše zadeve občnega značaje, ki spadajo v redno poslovanje kakega urada, podjetja aJn zavode ne spadajo pod določbe tega pravilnika, ker bi bito potovanje po pravilniku nepraktično in zamudno. Zato imojo tudi načelniki uradov, podjetij in zavodov pooblastilo, da smejo »-stopniki tiska v takih zadevah po lastni presoji in uvidevnosti dajati zaželjene informacije in podatke bodfei sami, bodisi po njih delegirani ulužbenoi njihovega službenega področja. Borba šahistov s tremi mojstri Zanimiva simultanka Slovenske šahovske zveze Ljubljana, 6. marca. V kletni dvorani hotela Metropol je v četrtek zvečer priredila Slovenska šahovska zveza veliko simultanko vseh treh slovenskih mojstrov dr. Vidmarja, Pirca in Vidmarja ml. Prireditev je v vsakem pogledu uspela. Udeležilo se je je 53 šahistov iz Ljubljane in bližnje okolice, seveda tudi ni manjkalo prijateljev kraljevske igre, ki so vzdržali do zadnjega, čeprav je bila simultanka končana, ko se je že začelo svitati. Simultanko, ki se je pričela ob 20.30, y otvoril velemojster dr. Vidmar, z drugo potezo mu je sledil Pire, s tretjo pa Vidmar ml. Tempo igre je bil neobičajno počasen in se je prireditev zavlekla do 3. zjutraj. Mojstri so povsod otvorili z dam-skim kmetom. Ob 0.45 je bilo končanih šele 6 partij, vse zmagovito za mojstre. Prvi se je predal pol ure pred polnočjo dr. Hribar. Med žrtvami je bil tudi 141etni tretje-šolec Sešek iz Medvod, najmlajši udeleženec simultanke, ki je pa igral tako dobro, da mu je čestital sam velemojster dr. Vidmar. Mojstri so najprej zabeležili 8 zmag, katerim je ob 1.10 sledil prvi remis (Ber-čič), kmalu za njim pa še drugi (Majcen). Ob 1.30 so morali mojstri prvič kapitulirati. Visokošolec, študent medicine Arnšek Janko je z nevzdržno matovsko kombinacijo zmagal. Ob 2.15 je bilo stanje naslednje: mojstri so dosegli 20 zmag, 1 poraz in 3 remije (Hren L.). 20 minut zatem se je položaj že znatno izpremenil. Na nekaterih deskah so zašli mojstri v obupne pozicije, iz katerih ni bilo rešitve, a so zabeležili tudi nove zmage. Remis so dosegli še Muslovič, Baje Lado, Jeršin Ivan in Glinšek, zmagali so pa še Pretnar, Prein-falk Boris, Klakočer in Dolenc Milan. Preostalo je le še nekaj partij, ki so jih mojstri odigrali a tempo. Marsikdo, ki je imel dobljeno ali vsaj remis pozicijo, je zaradi tega izgubil. Ura je kazala že 3, ko so ostali še trije nasprotniki. Vsak izmed mojstrov je vzel enega »na piko«. Dobnikar je kot zadnji komaj izsilil remis, Pire je neverjetno sigurno in v brzoturnirskem tempu matiral s konjem in lovcem Puca Vladimira, velemojster dr. Vidmar pa je imel nehvaležno nalogo, da rešuje izgubljeno partijo z Joštom. Dr. Vidmar je zaradi vmešavanja nadležnih komarjev — okoli zadnje partije se je naravno zbralo vse, kar je še ostalo v dvorani — igro eno- stavno prekinil, ki je pa bila zanj izgubljena. Končni rezultat po več ko 6 ur trajajo« borbi je bil torej naslednji: mojstri so dosegli 39 zmag, 8 remijev in 6 porazov. ■»KINO SLOGA, tel. 37-30« Danes ob 16., 19.15 in 21.15 tiri poje sloviti tenorist, radijski in koncertni pevec Joseph Schmidt v prekrasnem filmu Moj najlepši dan Za smeh in razvedrilo Otto VVallburg in Feliks Bressart Matineja: ob 14-15 po enotni ceni 4.50 Din Tom Mix: Človek brez strahu. Film senzacij in izredno napete vsebine. Vlom v župnišče Ig. 6. marca. Naglo se je včeraj dopoldne po Ižanskem razširila vest, da je bilo v noči na četrtek vlomljeno v župnišče na Igu in da je vlomilec odnesel župniku Janezu KJe-menčiču lepe denarce. Ž-upnikova služkinja je šla zjutraj odpirat vrata, ki vodijo na dvorišče. Prejšnji večer jih je bila zaklenila, zdaj je našk odprta, ključ pa v ključavnici. Kimalu so ugotovili, da je vlomilec s kflrju-čem, ki je visel v kuirnji, odprl župnijsko pisarno m odnesel 1176 Din gotovine, nekaj moškega perila in drobnjad. O vlomu so bili takoj obveščeni ižanski orožnik5, ki so v župnišču vse natančno ogledali. Vlomilec je moral biti domač človek, ki je dobro poznal prilike v žup-nišču. Zvečer se je najbrž skril v žmpmi-šču, snel pa je vratno okno, kakor da se je skozi okno priplazil. Aret:ran je bil neki 33-letni hlapec, ki je pri župniku služil že 10 let Župnik pa ga je 1. t in. odpustil, ker je ugotovil, da hlapec razne stvari izmika. Orožnflri »o zaplenili pri njem 686 I>n gotovine, t Iz črnega revirja, v svetlih oblačilih • • • Zamenjava vojašnic, nova carinarnica, Vajenski dom in druge zadeve Maribora Mestni svet bo o teh zadevah razpravljal v torek Maribor, 6. marca. L Na proračunski seji mestnega sveta mariborskega 10. t m. se bo obravnavalo tudi važno vprašanje zamenjave vojašnic ter nakupa vojaških skladišč za carinarnico. Vprašanji se vlečeta že od prevrata sem te se zatrjuje, da se bosta zdaj ugodno redili. Danes so carinska skladišča ob Ein-gpielerjevi ulici v razpadanju. Carinski uslužbenci morajo opravljati ob deževnem vremenu svojo službo z odprtimi dežniki. Veliko pritožb je že bilo. ker se je blago pokvarilo, saj je streha že popolnoma propustna. Aktualno vprašanje nove mariborske carinarne in carinskih skladišč pa je tesno združeno z vprašanjem o zamenjavi vojašnic. Pogajanja doslej niso uspela. Oboje pa bodo zdaj obravnavali na proračunski seji. Šele z zamenjavo vojašnic bo mogoče izvršiti načrt nove carinarnice in carinskih skladišč. Po zamenjavi bi namreč mestna občina lahko razparcelirala svet, kjer stojijo danes carinska in vojaška ckladišča ob Einspielerjevi ulici, ga prodala in ustvarila tukaj popolnoma novo mestno četrt pod Meljskim hribom. Načrti glede gradnje nove carinarnice in eariraskih skladišč ob Einspielerjevi ulici so že povsem izdelani. Nova carinarnica s skladišči bi stala na mestu starega »Hudičevega mlina«. Poslopje carinarnice bo dvenadstropno. V pritličju in prvem nadstropju bi bili carinski odseki z izvoznim odsekom. V drugem nadstropju bodo stanovanja. Predvideva se v načrtu posebno skladišče za, avtomobile In za občutljivo carinsko blago. Za prevoz blaga od železnice k skladiščem ste v načrtu predvidena dva železniška tira. razen tega pa praktično urejene rampe pod streho, namenjene izdaji carinskega blaga. V smislu izjave carinskega načelnika pri finančnem mini-Btrstvu bodo ti načrti izvedeni do konca tekočega leta. II. Drugo vprašanje, ki zanima predvsem mariborsko obrtništvo, pa se tiče Vajenskega doma. Tudi ta zadeva se vleče že nekaj let in je bil svojčas izvoljen v to svrho poseben odbor in kuratorij. Na nedavnem občnem zboru mariborskega Slovenskega obrtnega društva se je s tem pečal obrtno zadružni nadzornik Ignacij Založnik, ki je deja.l, da se vprašanje ureditve Vajeniškega doma bliža uresničenju. Sedanji mestni svet, je bil sklenil, da se bo grad odstopil pretežno za muzejske 6vrhe. S tem pa bi postali prosti sedanji muzejski prostori v Cankarjevi ulici, kjer so svojčas bili zapori mariborskega okrožnega sodišča. Omenjeno poslopje bi se po nastanitvi muzeja v grad preuredilo v Vajenski dom. S tem pa bi se tudi likvidirala kombinacija, da bi se za Vajenski dom uporabilo novo poslopje Delavskega azila v Gregorčičevi ulici, ki je v prvem in deloma tudi v drugem nadstropju prazno. m. Delavski azil očividno ni dal »Slovencu« miru, ker se je bil nekdo razpisal v omenjenem listu v tem smislu, da bi se Delavski azil uporabil za nastanitev mestne oskrbnišnice. Ogorčenje pa je bilo tolikšno, da je »Slovenec« nekaj dni zatem umaknil svoj predlog. Jasno je, da naj se Delavski azil nameni svrhi. zaradi katere so ga zgradili. Mestna oskrbnišnica se je pred leti povečala z vselitvijo novih oskrbovancev v Strossmajerjevi ulici 26. kjer je bil nasta- T. G. Masaryk V dvorcu Lany praznuje danes svojo osemdesetšestletaico Tomaž G. Masaryk, prvi predsednik češkoslovaške republike, ki se je lansko leto dne 14. decembra po svoji lastni odločitvi odpovedal temu najvišjemu položaju v svoji domovini, da se umakne pod večer svojega življenja v zatišje in napravi prostor mlajšemu možu svojega zaupanja, novemu predsedniku dr. Edvardu Benešu. Tudi s tem dejanjem je dok.izal svojo veličino. Hvaležni narod je po svojem narodnem predstavništvu, po narodni skupščini in senatu, določil svojemu ljubljenemu očetu Mas«xyku ob tej priliki dvorec Lany za njegovo stalno dosmrtno bivališče in mu prisodil častni naziv: predsednik Osvobo. ditelj. Letošnji rojstni dan predsednika Osvoboditelja Masaryka je torej prvi jubilej v njegovem življenju, kii ga praznuje v miru in pokoju, a ki se ga — kakor vedno doslej — vsa republika vzlic njegovi odmak. njenosti od aktivnega vodstva državnih poslov spominja z isto ljubeznijo in vdanostjo, ki ga je z njo sprejela in pozdravila, ko je prvič njegova zastava zapjapolala na praškem Gradu. Ta zastava jg naznanjala vsemu narodu, da je delo za njegovo svobodo končano in da se s tem dnem v tej svobodi začne delo za narod. Od »zlate dobe« Karta IV. do triumfalnega povratka prvega predsednika Masaryka ni bito v njen Dečji Dom, tako da je danes v njej nastanjenih 150 oskrbovancev. Prva bližnja programna točka mariborske rotovške politike je rešitev vprašanja .kje in kako najti sredstva, da se v magdalenskem mestnem okraju zgradi velika moderna stavba, ki bo služila namenom mestne oskrbnišnice in hiralnice, in ki bo temu svojemu namenu ustrezala za stoletja naprej. Vsaka druga rešitev bi bila polovičarska in brez koristi Ljudevit Stiasny t Življenje upokojenega sreskega šolskega nadzornika g. Ljudevita Stiasnega, ki je 5. t. m., kakor je »Jutro« že poročalo, po kratki bolezni izdihnil v Slovenjgradcu, je obrodilo lepe sadove na šolskem polju in sploh na kulturnem poprišcu, posebej pa še v literaturi, turistiki in športu. Ljudevit Stiasny se je rodil v Kamniku, kjer je njegov oče. pristen Ceh. služboval pri financi in se poročil s Slovenko. Po maturi leta 1882. je služboval kratek čas v Bohinju, potem v Kamniku in Radovljici, od koder je prišel za šolskega upravitelja v Zagorje, kjer je postal šolski nadzornik za litijski in krški srez. V tej službi je ostal do svoje upokojitve leta 1924, ko se je naselil v Ljubljani. Kot šolski nadzornik je bil vedno strogo stvaren in objektiven, dobrohoten nasproti mlajšemu učiteljstvu. ves čas pa tudi najodločneje borec za učiteljske stanovske pravice Za ljudsko šolstvo je pisal skoro o vseh predmetih knjige in važne razprave in se vsa njegova pedagoška dela odlikujejo po veliki praktičnosti. Njegovi mnogoštevilni spisi so raztreseni po pedagoških revijah Ljubljena, 6. marca Na članek, v katerem smo predvčeraj-šnjiitn pograjali zadržanje mestne uprave nasproti zastopnikom tiska, nam je danes dostavil g. župan dr. Adlešič uradno pojasnilo in priložil še tekst svoje okrožnice na vse mestne urade in podjetja, ki je dala povod našemu članku. Ko danes objavljamo ta uradni dopis, naj samo še pripomnimo, da se je g. župan dT. Adlešič tudi tokrat poslužil nečina. ki so ga uveljavili že številni njegovi uradni popravki v dinevnem časopisju: da namreč zadeve, ki bi jih moralo predsedstvo mestne občine razjasniti magistraifcnim uradom, obravnava v dnevnem tisku in tako preko najširše javnosti daje navodila Šefom in referentom svojih uradov. Med tem ko so danes vsi ljubljanski dievniki prejeli žunanovo pojasnilo, ki v nekem zmislu zanikuje navedbe našega nedavnega članka, mestni uradi še niso dobili novih drugačnih navodil in še zmerom odklanjajo vsakršno informacijo našim poročevalcem A kar se tiče tiskovnega referenta, na katerega se županovo pojasnilo sklicuje od začetka do kraja, naj poudarimo pri tej priliki, da se je to mesto svoj čas ustanovilo na način, ki zahtevam dobro organizirane poročevalske službe nikakor ne ustreza in je zato tud- vzbudilo odločne proteste od strani novinarske stanovske organizacije. Vsa prizadevanja, da bi tiskovni referat prevzel poklicni časnikar, so ostala brez uspeha. Danes, po štirih letih njegovega obstoja, pa lahko opozorimo tud; na negativne posledic tega dejstva. Ves ta čas je mestni tiskovni referent morda komaj enkrat ali dvakrat povabil zastopnike ljubljanskih dnevnikov na razgovor o kakšni aktualni zadevi, sicer pa bratski zemlji zgodovinsko pomembnejše, ga in za bodočnost znamenitejšega dogodka V svojih filozofskih delih, posebno v »češkem vprašanju«, v »Poti demokracije« in v »Narodni filozofiji novega veka«, je Masaryk postavil moralne temelju temu, kar je že med svetovno vojno ustvarilo njegovo brezprimerno požrtvovalno prizadevanje in junaško orožje dobrovoljskih legij, ki so jim bili Sokoli jedro in hrbtenica. Glavno pozornost, govori Masaryk, obračam pri človeku in narodu na dušo in duha. Proti vplivu tujega duha nam ne preostaja nič drugega, nego da naglašamo svoj-stva lastnega duha To se lahko izvršuje nezavestno, čim &e ta svojstva jemljejo v ozir, ne kaže nič drugega, nego da naj toč. neje in najvestneje proučavaš samega sebe in tujca, da bi se izvrševalo zavestno to, kar se je izvrševalo nezavestno. Vsak narod si prizadeva, da postane politično samostojen. Ako je narod dovolj napreden, ima pravico, da je svoj lastni gospodar. Po Masarykovem učenju sodi k pojmu narodnosti tudi državno državljansko pravo, ki ga mora narod poznati, da mu niso tuje njegove dolžnosti in pravice. Problem malega naroda je isto, kar je problem malega človeka. — Kakor ni pametnega razloga, da bi bil mali človek podrejen drugemu, višjemu, jačjemu, tako tudi ni razloga, da bi bil mali narod nesamostojen, da bi bil podrejen večjemu narodu, ki mu naj bi robova! Narodu pa jamči svobodni razvoj samo politična svoboda, ki je vsota in sinteza humane svo- ter po stanovskih in dnevnih listih. Naporno delo v poklicu pa ni nikdar kvarilo njegovih velikih vrlin vedrega družabnika, vnetega za umetnost, zlasti za petje in glasbo. Od mladih let do visoke starosti je bil pokojni Stiasny vzor turista in športnika. Na Slovenskem ne bo planine, ki je ne bi bil že večkrat obiskal. S kolesom je prepotoval skoraj vso Evropo in še precej ozemlja preko njenih meja. Bil je v Rusiji do Urala in na Kavkazu, kjer je obiskal slovenske naseljence. Poznal je Kaspiško in Črno morje. Carigrad in še precejšen del Orienta. Tudi Afriko je prepotoval do Sahare. Dalje časa se je mudil v evropskih severnih državah in bil je celo na Spitzber-gih. Vsa svoja mnogoštevilna potovanja je lepo opisal v posebnih knjigah, revijah in listih. Vneto je gojil tudi zimski šport. Vse svoje življenje je posvetil svojemu poklicu in ljubezni do prirode. Politično se ni udejstvoval, bil pa je vedno dober rodoljub. Ostal je samec, posvetil pa je vso skrb in dobrohotnost svojemu sorodstvu. S svojim delom in blagim značajem si je zaslužil časten spomin. niso poročevalci nikjer in v ničemer opazili njegove funkcije. V najnovejšem času pa gre praksa mestnega tiskovnega urada tako daleč, da se smatrajo ljubljanski dnevniki kot nekakšna konkurenca »Kroniki«, ki izhaja štirikrat na leto ki se poleg zgodovine slovenskih mest ukvarja tudi s sodobnimi problemi mestne komunalne politike. Tako je bila zastopniku našega lista nedavno odklonjena neka Jnfor-macija, češ da bo o stvari pisala »Kronika«, pa bi izgubila svojo izvirno vrednost, če bi jo prej prinesel kak dnevnik. Ni nam treba še posebej poudarjati, da ni takšno staPšče niti razumno niti upravičeno. Zupanova okrožnica se glasi: Še vedno se dogaja, da se v novinah s strani mestnih uradov i>n uradnikov objavljajo č/lanki brez moje odobritve. Zato ponovno opozarjane na določila pravilnika o ustanovitvi mesta tiskovnega referenta z dne 7. marca 1932., sprejetega na občinski seji dne 14. marca 1932., in neročam vsem, da se po tem vedno in povsod ravnajo. — Pojasnilo, ki ga pristavlja g. župan, pa navaja: Po čl. 2. tega pravilnika spada jo v področje tiskovnega referenta naslednje naloge: 1. zasledovati članke in notice, ki so objavljene v časopisih o zadevah občine, 2. pisati poročila in članke o teh zadevah in 3. pismeno in ustmeno informirati zastopnike tiska. Po čl. 3. tega pravilnike se izvršuje stik med tiskom in mestno upravo samo s posredovanjem tiskovnega referenta. Posamezni uradi se morajo v vseh zadevah, ki pridejo v časopisje, posluževati edinole tiskovnega referenta, kateremu se morajo predlagati vsa poročila za liste. Izjemo tvorijo le uradni razglasi, ki se oddajajo direktno. Posamezni oddelki morajo pošiljati tiskovnemu referentu vse zadeve, o katerih mislijo, da je potrebno, da pridejo v časopisje. Po čl. 4. tega pravilnika pa je za vsa pismena in ust m ena pojasnila, ki jih daje tiskovni referent, potrebna odobritev od predsednika mestne občine, preden gredo v časopisje. Izvzete so samo one zadeve, foi so bile javno obravnavane. V spornih primerih se mana dobiti odobritev mestne oibčine. Določbe tega pravilnika so ostale v veljavi ves čas do danes in s svojo akrožni- bode in socialne pravičnosti. Po Masaryku > je višji pojem narodnosti tisti, ki nas veže na delo in ki se ne izraža samo v besedi: da smo narod delavcev, kar dokazuje deloma naš narodni značaj, deloma naša težnja, da postane vsak naš človek energičen in zavesten delavec, kjerkoli se udej. stvuje v narodni celoti in skupnosti. Zmote moramo zatirati, toda ne s silo, nego s kulturnim, umstvenim bojem. Narodna filozofija ne smatra humanosti za slabost, nego je humanost dejavni izraz prepričanja, da se bomo vzdržali samo s humanostjo in pravičnostjo. Zmagujejo samo resnica poštenje in razsodnost Trenutna strast ne vodi do zmage. Te lastnosti — resnica, poštenje in razsodnost, ki so tako močno izražene v njegovem značaju — so dajale Masaryku jasne idejne smernice. In te smernice kažejo pot do energičnega socialnega dela, te smernice so temelj gospodarske demokracije, ki je prvobitna potreba vsakemu narodnemu življenju, ker brez gospodarske demokracije ni sploh nobene demokracije. Vsak poedinec ima odrejene svoje posebne naloge v narodni celoti, in vsak poedinec more samo z izvrševanjem teh sv o. jih nalog pokazati svoje narodno čuvstvo in svoje narodno prepričanje Resnica nad vse! že Hus je dokazal s svojo mučeniško smrtjo na grmadi, da mora resnica prežeti vse javno in zasebno življenje A tudi Ma-saryk je dokazal s svojim delom in življenjem — n. pr. v borbi proti pristnosti Kraljevodvorskega rokopisa in v Friedjun-govem procesu — da niti laž, niti potvar. Tak mile so »Trboveljski sksvčki« v svoji najnovejši formi. Za obleke, v katerih nastopajo, je blago prispevala T]PLX, za kar ji vodstvo zbora izreka iskreno zahvalo, a deklice so si obleke — po preprosto okusno zamišljenih načrtih osrednjega zavoda v Ljubljani — izdelale same. Zbor šteje okrog 80 pevcev in pevk, med katerimi je 13 deklic m fantov še iz sko- janje nista vredna ni človeka nd naroda. Z oziram na to ne more biti drugače, kakor da morajo biti tudi politična prizadevanja osnovana na moralnih načelih. Samo v etiki imamo svoj odločni razlog za demokracijo, ki ne dopušča, da bi delali proti zakonu, ker je demokracija proti nasilju. Ti nauki pričajo, da je Masaryk vse od sedemdesetih let (I876) do današnjih dni živ vrelec razumne in poštene politike, ki je za njega znanost, a znanost je v tem, kako se mora upravljati država: lastne načrte in lastne odredbe moramo ustvarjati na temelju znanstvenih pravil, ki so že ustaljena Ker ne upravljamo mrtve zemlje, temveč življenje, moramo vse, kar se dogaja na tej zemlji, pazljivo spoznavata in proučavati, da pridemo do zrelih načrtov in zakonov. Temu in takemu svojemu voditelju in učitelju je hotelo narodno predstavništvo češkoslovaške republike izKazati trajno počeščenje tudi s tem, da Je nameravalo z zakonom proglasiti Masarykov rojstni dan za narodni praznik. A predsednik Osvoboditelj je to hvaležno odklonil. O tej Masarykovi odločitvi je obvestil senat nje. gov predsednik dr. Soukup, ki je na seji dne 26. februarja t. 1. rekel: Predsednik Osvoboditelj je ostal tudi sedaj to, kar je bil vse svoje aivljenje. Nič mu ni bolj tuje nego zunanji sijaj. Tudi v trenutku, ko je stopil na čelo naše države, se ni smatral k& nič drugega kakor za služabnika svojega naroda in človeštva. Z vsem svojim življenjem nam je bil agled skromnosti, pre_ pine, t katero Je dirigent Šutigoj pred leti začel svoje glasbeno vzgojno delo. Turnejo, ki jo te dni prirejajo po Sloveniji, ke* si morajo mati pevci iz črne doline sami prislužiti potne stroške za Prago, bo brez dvoma deležna povsod čim številnejšega obiska. Drevi nastopijo v Mariboru, jutri v Rušah, 15. v Celju, 16. v Ljubljani m 19. v Litiji. prostosti ta stroge saimovzgoje. Naša stvar pa je, da z naporom vseh moči nadaljujemo svoje delo v smereh njegovega duha, da svoje intencije v tem pravcu spravimo v harmonično skladnost z njegovimi intencijami. Njegov rojstni dan nam bodi luč, ki nam kaže pot v srečnejšo bodočnost! Masarykov odnos do Sokolstva je enako odkrit in iskren od tedaj, ko je še s Tyr-šem razpravljal o prvih pojavih sokolske ideje, pa do danes, ko mu pošiljamo tudi jugoslovenski Sokoli svoje bratske čestitke za njegov rojstni dan v njegov dvorec. In še danes čujemo njegov glas iz leta 1932, ko nas je ta naš veliki brat sprejel in pozdravil v Vladislavovi dvorani na Hrad-čanih: »Bratje in sestre. Sokolstvo si bo prizadevalo po svojih tradicijah, da odstra. ni vse poizkuse nesvobode, posebno se bo brigalo za pokolenje, ki dozoreva. Krepite njegovo telesno in duševno zdravje, navajajte ga k plemenitosti in resnicoljubnosti, priučujte ga discipline, bodite mu vzor de-lotvorne ljubezni do naroda in države! Novo pokolenje mora biti boljše in koristnejše, nego je našg starejše«. Iz njegovega ogromnega dela, ki ga je s tolikim naporom izvršil v najtežjih okoL nostih z brezprimerno žilavo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo ta izredni učenjak, državnik in borec za pravice svojega naroda ta za ideale vsega človeštva, posnemamo za vse nas veljavno geslo Masaryfcovega vzornega življenja: Zaupaj samemu sebi — veruj v svoje deiot E. L Gsngi. DANES PREMIERA! Film o prvi in poslednji veliki ljubezni nesmrtnega Božanska žena Film nepopisne lepote in najglobljih, plemenitih čustev! Kot dopolnilo najnovejši Foxov zvočni tednik Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri. skladatelja BELLINIJA. V glavni vlogi priljubljena Marta Eggerth Kino Union, tel. 22*21 Domače vesti • Počastitev prof. Ferdinanda' Seidla. Zaslužni starosta naših prirodoslovcev in geografov, vladni svetnik prof. Ferdinand Seidl, ki praznuje 10. t m. 80 letnico, je bil minule dni izvoljen za častnega člana geografskega društva v Beogradu. Kakor znano je to znanstveno društvo ustanovil sloveči geograf Jovan Cvijid V njem delujejo najodličnejši srbski geografi. Našemu uglednemu znanstveniku iskreno čestitamo k častnemu in zaslužnemu priznanju njegovega dela na pod ročju geografske vede. • Druga slovenska odvetnica. Pri apela-cijekem sodišču v Ljubljani je naredila odvetniški izpit ga. dr. Mija Jernejčič-Frla-nova. Je to druga absolventka naše juri-dične fakultete, ki ima ta izpit. Čestitamo! • Diplomo inženjerja gradbene strok« je dosegel na tehniki ljubljanske univerze g. Vladimir Čadež sin profesorja v Ljubljani. Čestitamo! • Zahvala. Za številne čestitke o priliki 50 letnice najine poroke se presrčno zahvaljujeva vsem gratu'antom, ki so naju počastili. Andrej in Ana Podboj. Ribnica. • Važna zahteva strojevodij. V Zagrebu se je vršil redni občni zbor oblastne uprave strokovnega združenja strojevodij. Zboro-valci so zahtevali, naj bi se tudi pri nas po vzgledu drugih držav ustanovila posebna strokovna kategorija vlakovodij, namesto sedanje opredelitve pod imenom strojevodij, podstrojevodij, kurjačev, podkurjačev itd. Uvedba strokovne kategorije vlakovodij ne bi predstavljala nobenega bremena za državno blagajno, zadovoljila pa bi strojevodje. ki jih je okrog ^00. » Trgovski pomočniki iz vsega brežiškega sreza so vabljeni na ustanovno zborovanje njihovega pomočniškega zbora, ki se bo vršilo jutri v nedeljo ob 16- v prostorih gostilne Grobušek v Brežicah. Zborovanja se udeleži tudi delegat Zveze pomočniških zborov iz Ljubljane. Trgovski pomočniki naj se tega važnega zborovanja udeležijo v kar največjem številu. vrst vonjev KOLUN^KE VODE V4 iiftra samo Dm 12' — »rngerija KAVČ IVA*. Nebotičnik tel. št 35-20 * Smrt bivšega novinarja. V Stajnici pri Brinju je dovršil svoje muk polno življenje bivši zagrebški novinar Peter Marinič, star 56 let. Na zagrebškem vseučilišču je dovršil filozofske študije ni pa nastopil profesorskega poklica, ker ga je srce vleklo med novinarje. Za razne časopise in revije je deloval že kot dijak. Iz uredništva »Otzora« ga je pregnala svetovna vojna, a še s fronte je pošiljal dobre podlistke- Na italijanskem bojišču je bil ujet. po osvobojenju pa je deloval na Sušaku, Zagrebu in Osjeku. Ko so razni listi prenehali je bil tudi Marinič med brezposelnimi novinarji. Z ženo in hčerko se je zatekel v svoj rojstni kraj in tam borno živel. Njegove razmere so se zboljšale. ko je dobil službo pri železničarski zadrugi. Po nekaj letih pa je hudo zbolel. Večkrat se je zdravil v sanatoriju Merkurja. ko pa je izčrpal vsa sredstva, se je zatekel k svojemu bratu v Stajnico. kjer je umrl reven kakor Job. * Starokatoliška cerkev. Ker se je v Celju organizirala samostojna starokatoliška cerkvena občina s svojim dušebrižnikom, je meja med mariborsko in celjsko cerkveno občino sledeča: Pod Maribor spadajo srezi Maribor levi in desni breg. Dravograd-Preval je, Ljutomer, Dolnja Lendava, Murska Sobota in Ptuj. Pod Celje spadajo: Ceflj-e, Brežice, Gornji grad. Laško, Konjice, Šmarje pri Jelšah in Slovenjgra-dec. Verniki celjske cerkvene občine naj se obračajo na pristojnega dmšebrižnika v Celju, Razlagova utfica 8.. vernikii mariborske cerkvene občine pa na mariborskega dušebrižnika v Mariboru, Korošceva ulica 8. * Bilanca poplav. Kakor je »Jutro« že obširno poročalo, se Sava s svojimi pritoki že od srede polagoma znižuje, Dunav in Tisa pa še vedno naraščata. Tisa narašča v '24 urah za 20 do 30 cm. Dunav je do 5 in pol m nad normalo. Pri Zemunu je njegovo valov je že dospelo do 92 km dolgega nasipa, ki se razteže od Zemuna do Pančeva in do Slankamna. Ta nasip brani velikanske komplekse plodne zemlje. Ob njem so razpostavljene ogromne črpalke. Poplavljene so vse tri Rače: Sremska. Bosanska in Nova in računa se, da je Sava zalila do 3.000 hiš. V Zemunu pa je voda prodrla v mestno kanalizacijo in napolnila vse kanale. Montirati so morali tri centrifugalne črpalke, da črpajo vodo iz kanalov * Preprečena železniška nesreča. Močna kosava, ki je te dni divjala, bi bila povzročila hudo železniško nesrečo, da se stvar ni še pravočasno preprečila. Veter je na železniški postaji v Stari Kaniži spravil v tek dva prazna železniška vagona in ju gnal proti postaji Martonošu. K sreči je železničar Buk-vič opazil, kaj se je zgodilo, in stekel za vozovoma Voza sta bila že 6 km od postaje, ko se mu je posrečilo skočiti na voz. ki je imel zavoro. Voza je ustavil malo pred prihodom subotiškega osebnega vlaka in tako preprečil hudo nesrečo. • Pregledna časovna razdelitev radijskih oddaj. Velike inozemske radijske revije so uvedle v programskem delu pregledno vsakodnevno časovno razdelitev oddaj, ki olajša iskanje zaželjenih oddai zlasti naročnikom, ki se zanimajo za operne, koncertne, plesne in zabavne oddaje pa tudi za predavanja, dramske predstave in druge prenose. Isti način ureditve programskega dela si je omislila ilustrirana tedenska revija za radio, gledališče, film in modo »Naš val«, ki prinaša na 32 straneh točne in pregledno urejene sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, srednjih in dolgih valovih- Iz programske razpredelnice »Našega vala« posnemamo zanimivosti današnjega sporeda. Opere in '»parate bomo slišali danes: ob 20.10 Frankfurt: »Dijak-prosjakc; ob 20.35 Rim ln Palermo: Prenos opere »Samson in Dalila« iz Scale; ob 21.10 Hilversum II.: »Beg iz Seraja«; ob 21.15 Pariš in Strassbourg: Prenos iz Opere Comique. K°morno glasbo oddajajo ob 11.30 Milan, ob 12-25 Varšava, ob 15.10 Berlin, ob 17.15 Rim in Palermo. ob 19.00 Monakovo, ob 19.46 Strassbourg, ob 21.10 Beromiinster. ob 22.10 Dunaj in ob 23-10 BruxeUes. Velike instrumentalne koncerte oddajajo ob 17.00 Pariš, ob 18.00 Bru-xelles, ob 19.50 Post Parisien, ob 20.00 Re-gional, ob 2100 Kadio Pariš ln ob 22.15 Rim- Velike vokalne koncerte bomo slišali ob 15.30 iz Varšave, ob 18.30 iz Monako-vega, ob 18.50 iz Hamburga, ob 19.45 iz Droitwicha. ob 20.35 iz Milana, ob 21.35 iz Strassbourga- — Na isti način so urejeni tudi izvlečki iz sporedov kratkovalnih oddajnih postaj. Poleg te razdelitve ima --Naš val« še razdelitev sporedov vsakega dne po urah. Tako bomo danes med 20. in 21. uro slišali sledeče zanimivejše prenose: 20.00 Kalundborg: Radijski orkester. 20.00 Oslo: Radijski orkester 2o-00 Monte Ceneri: Dunajske operete. 2000 Kgln: Koncert po željah, 2000 Frankfurt: opereta »Dijak-pro-sjak«, 20.10 Leipzig: Operetna glasfca, 20.35 Palermo: Opera »Samson in Dalila« i.t.d-— Vsak radijski naročnik, ki hoče spoznati in uživati oddaje vseh domačih ln inozemskih radijskih postaj, mora imeti radijski list. Naš najboljši radijski list je tedenska revija »Naš val«. Mesečna naročnina znaša komaj 12 Din. Zahtevajte še danes, sklicujoč se na to notico, brezplačno ln brezob-vezino na ogled en izvod. Pišite na naslov »Radijska revija Naš val«. Ljubljana, Knaf-ljeva ulica 5- * Poseben žig in poseben telefon na Planico. Minister za pošto je odredil, da se za ča3 smučarskih in skakalnih tekem v Pla_ niči 14. in 15. t. m. otvori poštna podružnica pošte Rateče na Gorenjskem v Planici pri sami skakalnici. Prav tako se dopušča uporaba zasebnega žiga in dne žigosanja poštnih pošiljk z napisom »Planica 1936« kakor tudi otvoritev javne telefonske go. vorilnice. Prav tako se proučuje, da bi se v nedeljo 15. t. m uredil drugi telefonski vod med Planico in Jesenicami, da bi bila ena telefonska proga za inozemstvo, ena pa za domači tisk. * Moderna medicina se izogiblje zdravili, tembolj pa upošteva pravilno prehrano. Zdravniki zato priporočajo rženo kavo Ziko. ki ugodno učinkuje na živčevje :n prebavila. * Tovarna JOS REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Z. K. D. Samo še danes ob l/z 3. vesela opereta LJUBEZEN DIKTATOR Smeh, šala, petje, godba. Renate Miiller, Georg Aleksander, Kurt Vesperman, Otto Wallburg Iz Ljubljane u— Pogreb Štrajzlove mame. Ko so včeraj popoldne odpeljali pozemsRe ostanke blagopokojne gospe Josipine Kozakove, ugledne gostilničarke, posestnice in glavari-ce rodbine, ki je dala slovenskemu narodu dva talentirana pisatelja, je Ljubljana s prisrčno, a hkratu široko gesto, ki je lastna Poljanam, izpričala, kako globoko je cenila pokojno gospo. Pred hišo žalosti se je zbrala tolikšna množica pogrebcev, da so si tramvajski vozovi le s težavo utirali pot, pozneje pa so morali vožnjo za nekaj časa prekiniti. Krsto je blagoslovil šentpeterski župnik ob asistenci drugih duhovnikov, nato so pevci zapeli žalostinko Za križem so uslužbenci MPZ nosili več vencev, pa tudi krsta sama je bila vsa v cvetju in zelenju. Za krsto so stopali žalujoči bratje Vlado, Ferdo in Juš. a med ostalimi pogrebci smo videli elito kulturne, družabne ln delavne Ljubljane, Tako so šli za pogrebom upravnik Narodnega gledališča pesnik Oton Župančič z direktorjem Drame Pavlom Golio, zaslužni organizator naše narodne obrambe Rohrman. dekan medicinske fakultete prof. dr. Šerko in drugi znameniti člani Štrajzlovih stalnih omizij, v avtomobilu pa se je priključil pogrebcem tudi bolehni pod-starešina naše gasilske zveze Josip Turk. Zvočni kino IDEAL PRVIČ V LJUBLJANI Princ rajskih otokov v katerem poje Don Jose Mojica krasne melodije Predstave danes ob 4., 7. in 9.15. Vstopnina 4.50, 6.50 in 10.— Din. Rezervirajte pravočasno vstopnice. 1 Drevi predava g. prof. S. Brodar o stari kameni dobi v Jugoslaviji pod okri. ljem Prirodoslovnega društva. Opozarjamo na to izredno zanimivo predavanje, v katerem bo splošno priznani raziskovalec našega paleolitika podal sintezo dosedanjega dela, tako da bomo imeli čim popolnejšo sliko o prvih sledovih fosilnega človeka na našem ozemlju Izvajanja bodo pojasnjevale skioptične slike. Predavanje bo v predavalnici mineralošKega instituta ob 18. Društvo vabi vse, ki se zanimajo, na čim številnejšo udeležbo. u— Železniškim upokojencem v vednost. Umrl je Franc Hribernik, železniški upokojenec. Pogreb bo danes iz hiše žalosti, Šmartinska cesta št. 1. Društvo železniških upokojencev vabi člane k udeležbi pogroba- u— Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj naznanja svojim članom, da se bo vršil njegov občni zbor drevi ob pol 20. uri v gostilni Derenda-Mrak. Cesta 29 oktobra št. 4 NAROČITE SVOJO SREČKO PRI KOLEKTURI DRŽ. RAZREDNE LOTERIJE DR. H. SVOBODA LJUBLJANA — TAVČARJEVA UL. 1. ŽREBANJE I. RAZREDA 7. IN 8. APRILA 1986. 45.000 DOBITKOV V ZNESKF DIN 64,320.000.—. CENA SREČK: cela Din 200.— polovična Din 100.— četrtinka Din 50.— Mladinski koncert Jutri ob 11. bo v Filharmaaični dvorani H. rr^ndt^frtri kan. cert letošnje sezone pod naslovom >Arija<. Pri koncertu sodelujejo: skladatelj Emil Adamič, ki ima uvodno besedo, člana ljubljanske opere koloraturaa sopranistka Zvonimira župevčeva in tenorist Jože Go. stič ter pianist Marijan LipovSek. Na spou redu so arije in dueti iz ramih oper. Vstop, nina 3 Din, kar stane spored, ki se dobi v Matični knjigarni. u— Otroku dobro glasbeno vzgojo. Ustanovljen je otroški orkester in otroiki pevski zbor pod vodstvom dveh priznanih glasbenih pedagogov. Za ta zbor, ki bo odločilnega pomena za porast našega glasbeno nadarjenega naraščaja, se še vedno sprejemajo dečki in deklice od 3. do 6. leta. Pogoj za sprejem je dober posluh. Vpis se vrši za časa pouka vsak ponedeljek in sredo dopoldne od pol desete daije na Blei-weisovi cesti 21., pritličje. Starši se tako že takoj pri vpisu otroka lahko osebno prepričajo tako glede pouka in napredka otrok. u— 3. koroški družabni večer drevi pri »Šestici«. Urednik dr. Lojze Kuhar bo vodil nevezan pogovor o srednjeevropskih vprašanjih. Začetek ob pol 21. uri. Korošci, prijatelji Koroške, iskreno vabljeni! Klub koroških Slovencev. Ali hočete štediti! Potem imate sedaj priliko, da kupite pri nas: moške nogavice ... od Din 2.75 dalje ženske nogavice ... od Din 5.50 dalje otroške nogavice . . od Din 3.— dalje moške čevlje .... od Din 69.— dalje ženske čevlje ... od Din 59.— dalje otroške čevlje ... od Din 12.— dalje in moške obleke od Din 250.— dalje. ANT. KRISPER LJUBLJANA Mestni trg 26 Stritarjeva ul. 1-3 u— Društvo »So«a« v Ljubljani naznanja naknadno, da bo današnje predavanje g. inž. Bruna Gombača o strupenih plinih in obrambi civilnega prebi%alstva pred plinskimi napadi pojasnjevale tudi primerne skioptične slike (diapozitivi). Predavanje to z začetkom ob pol 21. v salonu pri >Levu«. Ne zamudite te redke prilike in pridite vsi, da boste tudi v tem pogledu dobro poučeni. saj to predavanje ni le aktualno, temveč tudi za vse važno in potrebno. Vstop prost. u— Ako imate slabe živce, trpite od nespečnosti, potem se poslužite edinega, res neškodljivega sredstva — to je smeh. Tega Vam bo nudil več kot v filmu Horbirgor, Slezak. Sandrockova ali Kemp — Jovauče Micič v svojih zgodbah, ki jih je doživel na potovanju okoli sveta. V torek 10. t. m. bo v operi nastopil v zvezi z baletom, odlično glasfco Biničkega, opernim zborom in celotnim dramskim ansamblom. Vse informacije daje operna blagajna 2231, ki rezervira tudi sedeže za prvi nastop. u— Zborovanje Društva posestnikov novih hiš v Ljubljani bo v nedeljo 8. t. m. ob 10. dopodne v veliki dvorani Tabora. Na dnevnem redu je gospodarski položaj posestnika ove hiše. Vsak posestnik nove hiše naj se udeleži tega zborovanja. Odbor. u— Sokol, II. vabi svoje članstvo in prijatelje na prijateljski večer drevi ob 20. v gostilni pri Sokliču. Pred konjušnico. Pridite v prijetno bratsko družbo na bratski pomenek! Uprava. u_ Vandalizem na Cojzovi cesti. Objestni ponočnjaki so se včeraj ponoči znašali nad nasadi ob Cojzovi cesti Med huronskim tuljenjem so poruvali ob straneh smeko-ve mladike. Divjaškim gošpodičem nikakor ne bo škodovala ostra kazen. Škoda, da je brezovka prepovedana! Iz Maribora a— Masarykova proslava se je vršila včeraj pri »Orlu« v okviru agilno delujoče JCL. Krasno spominsko besedo je imel prof. dr. Lj. Pivko, ki je v pregnantnih izvajanjih orisal lik velikega državnika, misleca in človekoljuba. Dr. Pivkova izvajanja so številni navzočni sprejeli s toplim aplavzom. Nato je sledil redni občni zbor JČL, »a katerem jo predaval ligin predhodnik upok. min. dr. Kukovec o poslanstvu slovanske misli. Sledili sta zčrpni poročili tajnika prof. Ovna in blagajnika Oientza. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor. Pri hemoroidih (zlati žili), zapeki, vrtoglavosti, povzročeni po za-gatenju, prinaša uporaba FRANZ-JOSEFOVE grenčice prijetno olajšanje. Ogl reg. S- 8017 4/36. a— Iz Abesinije na Dunaj. Včeraj popoldne je prispela v Maribor na treh motocik. lih, opremljenih z velik:mi bencinskimi rezervoarji, ekspediciia petih mladih Dunaj, čanov in ene Dunajčanke Vsi zagorelih obrazov so pripovedali v hotelu >Me,ran« zanimive zgodbe, ki so jih baje doživeli na svojem šestmesečnem potovanju po Afriki. Prišli so praviio. tudi v Abesinijo in so morali iskati pot 5 km za fronto. Pripovedovali so zanimivosti, ki so jih vi. deli na tem trenutnem torišču abesinsko. italijanskih vojnih obračunavanj. Baje je nekolikokrat pretila nevarnost njihovemu življenju Preko Turčije, Bolgarije, Beograda, Zagreba in Maribora se vračajo na Dunaj. Na potovanje, ki je bilo naporno in v abesinskem predelu nevarno, so se podali po naročilu neke dunajske poročevalske DANES VSI NA \v VALČKOV v, XV u_ Starše opozarjamo, da ima Sokol Ljut- ljana-šiška vsako nedeljo ob pol 10. v domu pravljične ure za mladino. Jutri pripoveduje ga. Lajovic Jerka. Vstop prost! n— XV. redni občni »bor TK Skale v Ljubljani se to vršil 29 t. m. ob 9. dopoldne v beli dvorani hotela »Untona« z naslednjim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika. 2. poročila klubovega vodstva. 3. poročila odsekov, 4. poročila podružnic. 5. poročilo preglednikov in absolutorij, 6. volitve novega odbora, načelnikov odsekov, preglednikov in razsodišča, 7. samostojni predlogi 8 slučajnosti Vsi člani vabljeni. Odbor TK Skale. u— Dr. Debelak Je Imel štiri sopotnike v avtu. V zadevi avtomobilske nesreče na Celovški cesti, ki jo obravnava zdaj že dr. žavno pravdniStvo; smo pred dnevi nagla-sili zanimivo nesoglasje med navedbami dr. Debelaka in pa ugotovitvami policije na šišenski stražnici, kar se tiče števila njegovih sopotnikov. Medtem ko sta b?la tedaj, ko je dr. Debelak prijavil nesrečo na stražnici, v avtomobilu samo neka da. ma in neki gospod, je on sam zatrjeval, da so bile v hipu karambola z njim v vozu štiri osebe. Zasliševanja na policiji so končno ugotovila, da je imel dr. Debelak, ko je zavozil v družino Ivana Usarja, v resnici štiri sopotnike in sicer dva gospoda in dve dami A medtem ko je ena dvojica ostala s svojim gostiteljem tudi po nesreči. Je drugi par, ki se mu je samo slučajno pridružil v Kranju, takoj po karam bo lu izginil v noč, v nadi, da se bo na ta način izognil sitnostim policijskega zapisnika Pozneje pa je policija tudi to dvojioo poiskala in jo pritegnila k preiskavi u_ I« bede je hotel v smrt Včeraj dopoldne se je hotel 32 letni brezposelni natakar M. K. na svojem stanovanju na Rimski cesti iz obupa nad «vojim bednim položajem obesiti Njegovi sostanovalci so še ob pravem času opazili njegovo namero, da so ga rešili vrvi in poklicali reševalce, ki so ga v naglici prepeljali na kirurški oddelek in ga tako vrnili k življenju. ECER SOKOLA I. T A B O R agencije. Po polurnem postanku v Mariboru, kjer so zbudili pozornost Mariborčanov, so malu pred 3. uro nadaljevali pot proti Dunaju. a— JNS za IV. mestni okraj je imela v Četrtek zvečer v Benkovi gostilni na Koroški cesti lepo uspeli redni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil g. F. Mačus. Obširno je poročal o zunanjem in notranjem političnem položaju podpredsednik senata dr. M. Ploj. O lepih uspehih prejšnje mestne uprave je izčrpno poročal bivši župan dr. Fr. Lipold. Poročila so navzočni. ki so zborovalne prostore docela napolnili, sprejeli z živahnim odobravanjem. Pri volitvah se je izvolil novi odbor, ki se bo v kratkem konstituiral. Govoril; so še gg. Mačus. Košič in Kosi nakar je predsednik s toplim zaključnim govorom zaključil lepo uspeli zbor. a— Tudi Rezika Koritnikova, nadarjena 14 letna solistka, nastopi pri nocojšnjem koncertu »Trboveljskih slavčkov«. a— Zbor mariborskih rezervnih častnikov jc bil v četrtek zvečer v nabito polni dvorani bivšega kina Apolo. Predaval je major Pavlič ter žel za svoja izredno poučna izvajanje prisrčno zahvalo na-vzočnih. a— »Cigan baron« je uspel! Pri četrtkovi premieri J. Straussove operete »Cigan baron«, je bilo gledališče popolnoma zasedeno in je stvar po i dirigentskim vodstvom L. Herooga in režiji P. Rasberger-jov odlično uspela. Občinstvo je bilo zelo navdušeno. Elitni Matica | Telefon 21-24 Danes premiera in komične opere MARTA poje slavni Helge Roswaenge, tenor berlinske opere in Carla Spletta, poznana radio-pevka. PETJE! SMEH! SALA! in veselo razpoloženje godba: FRIEDERICK v. FLETOW. Vesele dogodivščine, polne komičnih zapletljajev. Predstave ob 4., 7% in 9% uri Rezervirajte vstopnice! Predprodaja od 11. do pol 13. ure. Iz Celja Hotelska restavracifa y Splitu se odda v nafem. Interesenti naj se obrnejo na: Hotel »Jadran«, Split. c— Na ljudskem vseučilišču je predvajal 2. t. m- g. Cveto Švigelj v nabito polni dvorani Narodnega doma svoje sijajne fotografske posnetke in filme z naših Alp. V dolgi vrsti prelepih slik. ki predstavljajo višek sodobne fotografske tehnike, a so obenem vsaka zase doživljaj resničnega umetnika, nas je povedel iz prijazne sobice v Ljubljani na Gorenjsko v območje naših Alp ter nam razkazal njih poletno in zimsko knasoto. Sledila sta še dva smučarska filma ter film >Lov na planinskega orla«. Občinstvo je simpatičnega predavatelja nagradilo z živahnim ploskanjem. Želimo ga ob priliki zopet videti. e— Velikodušen dar. Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek je poklonil Celjskemu pevskemu društvu 1.000 Din in postal s tem društveni ustanovni član, SK Celju pa je poklonil 500 Din. Obe društvi se g. poslancu iskreno zahvaljujeta za velikodušni dar. e— Strogo izvajanje omejitev prometa z vozili. V Zagati, ozkem delu ulice Za Kre. sijo, Ozki ulici, Na okopih. Ključavničarski ulici in Vrtni ulici je strogo prepovedan ves vozni promet V Gubčevi ulici je dovoljen vozni promet samo v smeri od Trga Kralja Aleksandra proti Cankarjevi cesti, v Gledališki ulici pa samo v smeri od Dečkovega trga proti Vodnikovi ulici. V omenjefcih ulicah je pa dovoljen dovoz k hišam v teh ulicah. Te določbe se bodo odslej najstrožje izvajale. e— Tat v stanovanju. V četrtek se je 31 letni delavec Slavko J. in Tuzle vtihotapil v stanovanje g. ravnatelja Hernausa v Jenkovi ulici in ukradel iz nočne omarice dve usnjati denarnici z manjšo vsoto de. narja v skupni vrednosti 150 Din. Ko je čul gospo v sosednji sobi, je pobegnil Ljudje so ga v Kersnikovi ulici prijeli ter ga izročili stražniku. e— Opeklinam je podlegla. Enoletna rudarjeva hčerka Anica Hudovernikova iz Bukovice pri Laškem, ki se je sredo pri igranju z bencinom opekla po vsem telesu, je včeraj zjutraj v bolnišnici podlegla. e— Nesreča z motornim kolesom. V četrtek okrog 23 je 29 letni posestnik Ivan Kunst z Zgronje Ložniee pri Žalcu zavozil na Bregu pri Polzeli z motornim kolesom v drevo ter se hudo poškodoval po glavi, prsih in levici. e— Vlom v stanovanje. V četrtek opoldne se je 27 letni pekovski pomočnik Jo. van D. iz Vojniča v savski banovini spla, zil v hišo hranilnega in posojilnega društva na Glavnem trgu, odprl železna vrata, ki vodijo v stanovanje blagajnika omenjene ga denarnega zavoda, g. Rudolfa Korošca in stopil v stanovanje. K sreči so ga ljudje slišali. Obvestili so stražnika, ki je Jova-na aretiral. Jovan je pred tem beračil pri raznih strankah na Glavnem trgu in v Gosposki ulici in grozil ljudem, če mu niso hoteli dati miloščine. Pri aretaciji so našli pri njem 71 Din. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Vstajenje« in dve predigri. Iz Kranfa r— Slovensko narodno pesem na Masa-rvkovi proslavi drevi nam zapoje pevski zbor LjuMjanskega Zvona. Užitek, ld nam ga bo nuditi ta koncert, zasluži, da pose-tijo prireditev Kranjčani in okoličani v čim večjem številu. Z Jesenic s— Kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob 8. zvečer (v nedeljo tudi ci> 3. uri pop.) velefilm »Pat in Patschom kot čuvanja morale«. Dodatki poleg tednika twj in domač kulturni film. Sledi »Bankarola«. s— Sokolsko društvo Jesenice ponovi jutri v nedeljo ob 3. popoldne ljubko komedijo »Postržek«. — Pridite, ne bo vam žal. Železniške zveze ugodne. Iz Tržiča č— Kino predvaja danes in jutri ▼ nedeljo sijajno opereto »Pripovedke iz Wie-nerwalda<- Iz Ptnfa j— M asa ry kov večer priredi Jugoslov.-češkoslov. iga skupno s Sokolekim društvom v soboto, 7. marca, z začetkom ob 20. (8.) uri v Prosvetni dvorani »Mladike«. Vstopnine nd. DANES VSI v Elitni Kino Matico Predvaja se komična opera MARTA Iz življenja na deželi RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 8. zvečer in jutri v nedeljo ob četrt na 4. popoldne in 8. zvečer film »Kje je dete gospodične F??«. Kot dodatek nov Paramoimtov zvočni tednik m domač kulturni film. SEVNICA Zvočni k^no predvaja danes zvečer m jutri popoldne velefiton »Carica vseh Rusov«. V nedeljo zvečer zarodi koncerta odpade kinoprodrtiva. Gospodarstvo Ljubljanski proračun in priključitev okoliških občin Kakor smo včeraj obširneje poročali, predvidena predlog proračuna mestne občine ljubljanske za leto 1936/37 za 11 milijonov novih davčnih bremen, kar bi predstavljajo 30 odstotno povišanje občinske davčne obremenitve v primeri s seda njo, ki je že Itak izredno visoka, tako da brez škode za bodoče gospodarsko življenje mesta ne dopušča prav nobenega povišanja več Na proteste gospodarskih krogov so se odločilni faktorji na magistratu posta, vili na stališče, da ni mogoče drugače najti ravnovesja v proračunu, zlasti. ko mora mestna občina sedaj prevzeti velike obveznosti priključenih okoliških občin češ, samo priključitev stane občino v norem proračunu nad 5 milijonov Din Četudi nam številke razgrnjenega golega proračuna brez pojasnil k posamez. nirc postavkam ne dajejo možnosti, da bi povečanje izdatkov podrobno razčlenili ln proučili, zlasti v koliko so ti izdatki neobhodno potrebni, vendar nam že gole številke proračuna kažejo, da položaj občinskega gospodarstva ni tako obupen, da bi zahteval povečanje davčne obreme. nitve kar za 30®/o Res je sicer, da se prora čun zaradi priključitve okol ških občin poveča za okrog 5 in pol milijona Din vendar imamo v zvezi s tem povečanjem izdatkov tudi protipostavko v novib dohodkih iz okoliških občin ki gotovo ne bodo manjši nego 2 in pol milijona Din Če se vrhu tega še razširi mestni trošarinski teritorij vsaj deloma na območje novo priključenih občin tedaj je zelo verjetno da dohodki od novo priključenih občin ne bodo bistveno zaostajali za rednimi izdatki zaradi novo priključenih občin Le ena postavka ie tu, ki hudo zvišuje izdatke mestne občine zaradi priključitve, to sto neporavnane obveznosti priključenih Občin, ki znašajo 2,880 000 Din (Moste 1,578 000 Din. Vič 758OOO Din, Zg Šiška 545 000 Din) če k temu še prištejemo enkratne izdatke v zvezi s prenosom po slov zaradi priključitve. dobimo vsoto okroglih 3 milijonov, ki predstavlja en. kratni izredni izdatek zaradi priključitve Obiiajno se taki izredni zneski ne krijejo iz tekočega rednega proračuna, temveč se razdelijo na nekaj let. kajti nemogoče je tak znesek kar v enem letu kriti Zato gotovo ne bi bilo nikakega pomisleka če bi se ta znesek kril s srednjeročno kreditno transakcijo recimo tako. da bi se znesek odplačal v petih letih, pa bi se breme ki odpade na novi proračun takoj zmanj šalo za 2 4 milijona Din Prihranek gor. njih 2.4 milijona Din pa bi že odstranil potrebo zvišanja doklade na neposredne Obvestilo dolžnikom posojilnic Zveza slovenskih zadrug in Zadružna zveza v Ljubljani objavljata: Opetovano smo že poudarili, da so posojilnice po svojem ustroju istočasno predstavnice i dolžnikov i vlagateljev in da imajo radi tega tudi v vprašanju kmetske zaščite poseben položaj, ki ne more biti istoveten s položajem ostalih upnikov. Zlasti dejstvo, da vsi dolžnik' istočasno kot člani neomejeno jamčijo za posojilnioo, narekuje posojilnicam in s tem tud< njihovim matičnim organizac;jam — zvezam, da pri dovoljevanju posebnih ugodnosti po čl. 5 uredbe o zaščiti kmetov postopajo skrajno previdno in na način ki ne škoduje po-sojilničn:m interesom in s tem tudi ne interesom članov — dolžnikov, ki prosijo za tako dovoljenje. Člani-dolžniki naj se zato v prvi vrsti skušajo sporazumeti neposredno s prizadetimi posojikrcamd samimi, ki bodo nedvomno, kolikor jim bodo dopuščale možnosti, dajale olajšave in s tem nudile dolžnikom ono. kar pač lahko dajo. oe da bi pri tem trpeli interesi zadruge in posredno ^teresi člana-dolžnika Več kot to. kar lahko nudijo zadruge z neposrednim sporazumom tudi Zveze ne bodo mogle dovoljevati Zato naj se oni dolžniki člani našito zadrug, pri katerih je docela izključena možnost da bi izvršili svoje obveznost' po določilih zadružnega odplačilnega načrta, skušajo sporazumeti glede raznih o4ajšav direjktno s svojimi posojilnicami. Gospodarske vesti == Nadaljnja emirja državnih blagajniških zapisov Glede na uspeh emis^e prve fcranše 4% trimesečnih blagajniških zaipi sov ie po vesteh iz Beograda pričakovati da se bo naslednja tTanša teh zapisov emitirala že ob koncu marca iH lajkasneie v aprilu Ni na še znano k a klen bo znesek te druge emisije in kakšni bodo emisijski pogoji Verjetno ie, da bo finančno ministrstvo ob tej priliki rdai1© **»lletne blagajniške zap"se __ K pobiranja banovinske trošarine na vino. Uredništvo »Gostilničarskega vestni-ka« v Ljubljani nas naproša za objavo sle. dečega obvestila: V pogledu upravičenosti pobiranja banovinske trošarine na vino v dravski oanovini moramo pripomniti, da je bil naš članek > Bano vinska trošarina na vinski mošt in vino nezakonito pobrana v dravski banovini« objavljen na podlagi razsodbe državnega sveta Br 35112/35 z dne 11 januarja 1936 ki izreka v konkretnem primeru nezakonitost banovinske trošarine Ta razsodba se je izdala na podlagi izjave banske uprave od 21 decembra 1935 (VII br 1885/61. da banski svet ni sklepal o uvedbi banovinske trošarine v dravski banovini Uredništvu ni bik) tedaj mogoče oceniti, če pri danih okoliščinah bazira razsodba našega na-višjega aprav-jiega sodišča v državi na napačnih pred. postavkah Naša dolžnost te Je bila da obvestimo o tem članstvo, 'n da ga podučimo. ▼ koliko se lahko poedtnec okoristi davke od 45 na 60*/», kakor je bilo prvotno predvideno, kajti to povišanje predstavlja v svojem efektu znesek 2.2 milijona Din. Enako je tudi. z nekaterimi drugimi izrednimi izdatki, ki so vneSeni v redni pro. račun Tu imamo n pr znesek 300 000 Din za tlakovanje ob tramvajski progi Šiška St Vid ta 373 000 Din za nakup opatijskih tramvajskih voz Tudi glede teb dveh postavk, ki predstavljajo trajno investicijo. M lahko na enak način postopali kakor zgoraj, pa bi bil redni proračun olajšan za nadaljnjih 500000 Din Brez škode se da tudi črtati postavka za novo (menda že tretjo) telefonsko centralo v višini 300 000 Din Enako stališče je treba zavzeti glede postavke 804 000 Din za likvidacijo računov trgovske akademije kjer je društvo za gradnjo trgovske akademije. kakor znano. prekoračilo gradbeni proračiun preko višine sprejetega posojila Tudi ta izdatek je treba enako razdelatl na nekaj let pa bi se dalo zopet prtštediti 650 000 Din Samo pri gornjih štirih postavkah bi na ta način akupaj prihranili 3,850000 Din V proračunu Izdatkov Je vrhu tega mnogo postavk izdatkov, ki se dajo brez škode za razvoj mests odložiti vsaj toliko časa, dokler se razmere ne zboljšajo Proračun gradbenega oddelka je v primeri z lanskim letom brez gradbenih izdatkov za okoliške občine povečan za 1,330000 Din. V hudih časih kakršne preživljamo, se je treba pač omejevati pri izdatkih in je treba vnesti v proračun le ono. kar je neobhodne potrebno Sposobnost občinske uprave se ne more presojati po tem. kaj vse izvrši, temveč po tem. kaj ji uspe izvršiti bre? nalaganja novib davčnih bremen L>jubljan ski občani ne bodo prav nič godrnjali ir kritizirali, če se to ali ono ne izvrši, kadar se bodo zavedali, da se s tem prepreči nova huda obremenitev ki lahko postane usodna za ves bodoči gospodarski razvo.1 mesta Prav tako neupravičeno Je poveča-aje proračunske rezerve za 100®/«, od seda a jih 300 000 kar na 600 000 Din Tudi pn drugih proračunskih poglavjih se da Se mnogo prižtediti Le malo dobre volje Je treba in odločnosti pri črtanju onih izdat kov. ki se v sili dajo črtati, pa bo kmalu tu vsota, ki je potrebna da se proračun uravnoteži brez večjih novib obremenitev Usodno pa lahko postane za vsako samoupravno te'o. če prično odgovorni činitelji najprej sestavljati proračun vseh možnih izdatkov, potem pa enostavno skušajo na. stali primanjkljaj kriti z novimi davščina, mi. 3 to razsodbo. Iz tega izhaja, da nas ne zadene nikak očitek morda o nepravilnem poročanju, ker smo bili v dobri veri ta mišljenju, da razsodbe najvišje upravno-sodne instance ne morejo in tudi ne smejo sloneti na napačnih predpostavkah = Obrtna banka kraljevine Juge slavi je d. d v Beogradu sklicuje za 5. april ob 9 dopoldne IX redni letni občni zbor delničarjev z običajnim dnevnim redom Med drugiin bo občni /bor izvolil oet članov upravnega odbora :n 2 Slana noslovnee« odbor« glevne podružnice v Zaarebu. — Prepoved za nove vinograde v Avstriji Avstrijska vlada ie izdala zakon bi prepoveduje vsako novo zasaditev vinogradov Dovoljena ie samo obnova starih vinogradov. — Konkurz je proglašen nad imovino Svetozarja Koserja ml., trgovca v Ljubi ja ni, Mestni trg št. 11 in 12 fkonkurzni upra vitel j dr Josip Voršič. odvetnik v Ljub Ijani: prvi zbor upnikov 11. marca ob 8.30 prijava terjatev do 25 marca. LŠcvidacijsk narok 1. aprila) Borze 6. marca Na ljubljanski borzi so ofioehu tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni V privatnem kihringu notirajo avstrijski Šilingi kakor včeraj 9.40, angleški funti pa 250. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9M v angleških funtih po 250. v grških bonih po 32-50 in v španskih pezetah po 6.34. Nemški kHrinški čeki so se trgovali v Ljubljani po 14.10, v Beogradu po 13.97 in v Zagrebu po 14 ter za 15. marc prav tako po 14. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca ▼ vojni škodi mlačna io je prišlo do prometa po 357 50 (v Beogradu po 356.50) V ostalih vrednotah ni bilo zaključkov. Ljubljana. Amsterdam 2966.37 — 2980.96. Berlin 1750.63 - 1764-31. Bruseli 736.61 — 740.67, Curih 1434.22 - 143129. Londoo 214.83 - 216.89. Newyork 4279.69 — 4316.00, Pariz 287.75 - 289.18. Praga 180.47 - 18138. Curih. Beograd 7. Pariz 20.2050. London 15.12 Newyork 303 Bruseli 51.70 Milan 24.25. Madrid 41.8750. Amsterdam 208.30. Berlin 123.05. Dunai 56.85, Stockholm 77.95. Oslo 75.95. Kobenhavn 67.50. Praga 12.68. Varšava 57.7250. Atene 2.90. Bukarešta 230 Efekti Zagreb Državne vrednote: vojna škoda 356 — 357, 4% agrarne 46 bi- 6% begluške 64.50 — 65, 6°/o dalm agrarne 60 50 — 61. 7% Blair 72 bi 8% Blarir 82 bi: delnice: PAB 239 - 24i. Trboveljska 120 den. Beograd. Vojn« škoda 356 — 356.50 (356 50). 4% agrarne 46 bi. 6% begluške 64.75 _ 65 (64 75). 7«/« invest 7930 - 8030 (79 - 80) 7% stflbiliz 79.50 bi.. 7*/. BlaiT 71 - 72. 7*/o Drž hrp bank« 81.25 — 82. 8% Blflrr 81.75 bi. Narodna 6600 — 6650 (6600). PAB 238 50 - 239.50 (239). Blagov«*» tržišča 2TTO -I- Chicago. 6 marca Začetni tečaji: pšenica: za mai 100. za julij 90. za sent 88.875 koruza: za mai 60.875 z« julij 61 4- Winnipeg, 6. marca. Začetni tečaji: pšenica: za mai 83.875. za juHi 84.875. za sept 84.75 4- Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Tendenca nespremenjena Plenica: baška 158 - 160 oko' Somoor 157 - 159; baška ladja Tisa 162 - 164: ladie Bege i 161 - 163 slavonska 161 - 163: sremska 158 — 160: banatska 157 - 162 Oves: b« ški sremsk in slavonski 138 — 140 Tečmen: baški in sremski. 64 kg 137.50 -145 Koruza: baška in sremska 104 — 105 Sanatska 103 - 104 Moka- baška in bama* ska »Og« in »Ogg« 245 — 265: »2« 225 — >45: »5« 205 - 225; »6. 190 - 205: »7« sremski in banatsk 93 - 97 Fižol: bsšk" sremski in banatsk! 94 — 98 baSki uzančni 190 - 200 4- Budimpeštanska terminska borza (6 ' m.) Tendenca za pšenico stalna, za ko -uzo slaba Pšenlcar za more 16.70 — 16.72 za m« i 16 89 — 1690 koruza za mai 14.76 - 14.77. za iulii 14.01 - 14.06. BOMBA2 4- Liverpool, 5. marca Tendenca »talna Zaključni tečaji: za marc 5.80 (prejšnji dan >74) za oktobeT 5.40 (335) Newyork, 5 merca Tendenca stalna. Naključni tečaji: za marc 11.19 (11.15), za .V-Mbor 10 01 '10 00) urtOMC.NO ZAGATENJE IN NJEGOVE SLABE POSLEDICE, POSEBNO MOTNJE V PREBAVI, se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno FRANZ - JOSEFOVO grenčico, Ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo FRANZ - JOSEFOVO vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Ogl rag. a br. 30474/35 Skupščina sokoiske šupe Ljubljana. Uprava sokolske župe Ljubljana sklicuje za nedeljo 22. t m ob 9. župno glavno skupščino v mali dvorani na Taboru. Poleg poročil župnih funkcionarjev je na dnevnem redu razgovor o župnem izletu 14 junija ti. ki na njem razvije župa svoj novi prapor, dar Nj- Vel. kralja Petra II. Ker bodo na dnevnem redu tudi važna načelna vprašanja, naj smatra vsaka edinica za svojo so-kolsko dolžnost da bo na skupščini zastopana po svojih delegatih Delegati naj se poslužijo nedeljskih povratnih kart. Vse eventualne predloge je predložiti žepni upravi najkasneje do 15. t m. Masarykova proslava na Vič«. Kakor smo že javili, bo Sokol Ljubljana-Viž v nedeljo 8- t m. na izredno slovesen način proslavil rojstni jubilej prezidenta ČSR br. T. G. Masaryka Osvoboditelja, pri katerem bodo sodelovali razen domačih odsekov tudi solisti dražvnega konservatorija v Ljubljani, po temle sporedu: 1. češkoslovaška in jugoslovenska himna, igra sokolski orkester. 2. Masarykovo življenje in delo, govor prosvetarja br. R. Marinčiča. 3- Teče voda teče, češka narodna Triglav slov narodna poje sokolski pevski zbor, 4. Smetana: Slavnost čeških kmetov in Salonska polka, igra na klavirju ga Osterc-Valjalova. 5. Dvofak Sonatina, violina sok) br. Zižmond, 6- Dvofak arija Rusalke, Novovijevskij Kod Janko. Adamič: Burja, poje gdč. Kristanova. 7. Dvofak. Dvospevi, pojeta gdč. Kristanova in Rudolfova, 8. Češke narodne in Cerin. Lepa Mara, igra sokolski orkester, 9. Po-klonitev Sokolstva Masaryku. alegorija, 10 Sokolska himna »Hej Slovanic K proslavi je vabljeno vse sokolsko članstvo in s po štovalci velikega jubilanta, zlasti bratsko vabljena češka kolonija iz Ljubljana Proslave naj se udeleži članstvo domačega Sokola v slavnostnem kroju. 06tali v civilni obleki s sokolskim znakom. Začetek točno ob 20- Vstop prost. Zdravo! Stara samotarka je skočila v Savo Obupaztka je menda 81 letna Helena Subičeva Ljubljana, 6. marca. Ko je kretnik tukajšnje že'ezniške postaje g Ivan Jakelj davi ob 4.15 šel v službo je na mostu opazil žensko, ka »e je na zunanji »tram držala ograje kakor da ne ve. ali bi se vrnila na most ali pa bi se vrgla v Savo G Jakelj je skušal neznanki pomagati. v tistem hipu pa se je vrgla v reko Potem se je še dvakrat pokazala iz nara »lili valov, nato pa je-izginila pod vodo Kakor je poizvedel naš poročevalec gre po vsej priliki za 81-letno p^eužiikarioo Heleno Subičevo h Zgornjih Pim;č ki je imela do smrti izgovorjeno stanovanje v majhni hišici Zadnja leta ie kazala znake nenavadno duševne potrtosti in je več krat govorila o rem da jo preganja bu dič da bo morala izvršt' samomor da se bo obesila aH pa skočila v vodo Nje ni sosed ie domnevajo da * je ona vrgla s »avskega mostu zakaj njeno ka?žo m> danes našli prazno. odklenjeno, v vratih m ie tičal klin** česar sicer uUuM si sto- rita. Bala je velika samotarka *n je bila tudi podnevi po večini zaklenjena doma. Danes so poizvedovali po nji tud< pri njenih sorodnikih, a nikjer n* sledu za njo. V njeni hišici so naSH še 20 Din 25 par, prav tako pa je pustila za sabo z« njene razmere precejšnjo zalogo ž»vil. Iz tega lahko sklepamo, da j* ni vzela živiienja zaradi pomanjkanja temveč v duševni zmedenosti Orožniki, pa' tudi zasebniki so se truditi ves dan. da bi našli truplo, a zaradi narasle in kalne vode je bilo vse prizade vanje zaman Zanimivo je. da je ns -stem mestu skočil v vodo pred nekaj meseci tudi posestnik lanez Peternel Ker je Peter nelovo vdovo tragična smrt njenega moŽ8 tako hudo prizadela da ve?krat prihaja vsa objokana na most in vrže kakšen šo nek cvetja na niegov mokr grob so orož niki »prva domnevali, da je v preveliki . Kolesri morda ona »vršila aamotnoc. ' Mestne vožnje v prav! luči Odgovor g. Rafka Torka na napad ▼ „Slovencnu S* t. m. Ljubljana, 6. marca. Pod gornjim naslovom je prinesel »Slovenec« obširen Članek o oddaji voženj v mestni plinarni v letih 1933, 1934 in 1936 in pa o posojilu, ki sem ga jaz dal mestni plinarni. Članek je navidezno zgrajen na uradnih podatkih, v resnici pa je zlonamerna špekulacija na pozabljivost in nein-formiranost občinstva da bi na eni strani očrnil mene. na drugi strani pa podtaknil prejšnji občinski upravi zlasti upravnemu odboru mestne plinarne nekako pristra-nost ali pa nekorektnost. Ko navaja vsebino nekih uradnih spisov, zamolči druge, tako da nepoučen bravec ne more dobiti prave slika Zaradi tega sem primoran dati naslednje pojasnilo: Tudi »Slovenec« sam ne more utajiti, da je pri razpisu voženj za mestno plinarno v letu 1933 bila izmed štirlb ponudnikov najcenejša »Špedicija Turk« in sicer v vsefa točkah voženj, ki pridejo v glavnem v po štev. Edino le iz tega razloga so se te vožnje oddale Špediciji Turk, ki je pozneje sprejela tudi one vožnje, katere so bile nakazane Mestni pristavi ker jih je ta zavrnila. Cinjenica. da sem nekaj mesecev prej priskočil Mestni plinarni, ki se je nahajala v veliki stiski s posojilom na pomoč, je t« bila povsem postranskega pomena. »Slovenec« je mišljenja, da bi se bile morale vožnje oddati Mestni pristavi kljub temu. da sem bil jaz cenejši ponudnik. Jaz nisem tega mnenja tn mislim, da tudi ne celokupno obrtništvo našega mesta. Saj se je t prejšnjem občinskem svetu opetovano poudarjalo osobito i* vrst gospodarskih krogov, da mestna podjetja ne smejo odjedati kruha meščanom. Da pa upravni odbor teh voženj ni mogel oddati kakemu drugemu manjšemu prevozniku, je pa tudi razumljivo. Predvsem so bili dražji: računati je pa tudi z dejstvom, da premog za plinarno ne prihaja sproti marveč da pride letno samo v štirih partijah z ladjo na Sušak. Ko se taka partija preko 100 vagonov v par dneh odpremi v Ljubljano, ni redek slučaj, da mora prevoznik na dan izpeljati 25 do 85 vagonov, ker bi sicer nastala plinarni visoka ležarina. Tudi se mora vsled nizko ležečih cevovodov v plinarni in pa vsled nizkih šap premog prevažati s vozmi in ne z avtomobili vsled česar si lahko vsak sam izračuna kako velik vozovni park je potreben za prevoz premoga štirikrat ns leto tn koliko stane vzdržavanje takega parka. Kar se pa ti?« posojila, je stvar naslednja: Leta 1932 se je morala mestna plinarna kljub silni denarni stiski fn krizi odločiti za zgradbo nove komorne peči. ako ni hotela ustaviti obrata, kar bi bilo pomenilo za Ljubljano pravo katastrofo. Sredi leta so začeli prihajati h Nemčije posamezni deli za to komorno peč. ter je vsak dan prispelo na carinarnico po par vagonov tega ma-terijala Plinarna pa nI mogla dobiti obljubljenega posojila «a to peč, vsled 6e-sar sem jaz par mesecev zalagal denar za železniško tovornino. Ko sem b!! založil za plinarno že nad 100.000 Din. sem samoob-sebt nmljfvo začel pritiskati na plinarno, da mi povrne to svoto. Skoro istočasno pa je tudi tvrdka, ki je dobavljala komorno peč. »grozila, da ustavi montažo, če se jI ne Izplača prvi obrok kupnine ki je zapadel z dnem pričetka montaže. Naravno, da se je ravnateljstvo plinarne zavedalo velike odgovornosti če se nova peč ne postavi pravočasno, zaradi česar je naprosilo mene. če b' mogel dati posojilo od ca 500.000 Din. za leto dni ali pa vsaj tako dolgo, da bo dobila posojilo drugje. Jaz sem nato res 20/9. 1932 stavil Mestni plinarni ponudbo s pogoji pod katerimi bi bil pripravljen ta znesek posoditi. Dočim pa so ti pogoji v »Slovencu« točno In debelo natiskani nI objavljena moja druga ponudba z dne 8./10. 1932. ki je bistveno omilila pogoje prve ponudbe; pa tudi končno dogovorjene pogoje o tem posojilu prinaša »Slovenec« v taki nejasni obliki, samo da bi javnost živela v zmoti, da je Mla pogodba zaključena pod pogoji moje prvotno stavljene ponudbe. Nihče in tudi sedanji gospodarji na magistratu mi ne morejo šteti v zlo. če sem se pri tem posojilu postavil v začetku bolj na gospodarsko podlago, ter skušal bolje zavarovati svoj denar povem pa tudi da sera svoje prvotne pogoje omilil le na prigovarjanje takratnega gospoda župana, in pa iz ljubezni do našega mesta, kajti brez dru-zega lahko trdim, da bi vsled takratnih razmer brez moje pomoči nova komorna peč še dolgo ne bila dograjena, kar bi pomenilo na eni strani izpadek višjih dohodkov. na drugi strani pa ogroženje celokupne produkcije plina Toda gotovo je, da W jaz ne bil nikdar dal tega posojila, če bi bil vedel, da bode kdaj služilo za ogabno borbo proti političnim nasprotnikom. Posojilo sem dal brez vseli formalnosti hi posebnih zavarovanj, kakor sem Se tudi pozneje januarja 1934 znova posodil plinarni Din. 100.000.— na njeno prošnjo, ker je ta denar nujno potrebovala za plačilo zapadlega računa, ter bila na ta na&n obvarovana velikih stroškov Moje posojilo je bilo tudi mnogo ugodnejše za plinarno, kakor ono posojilo, katero je pozneje plinarna najela pri nekem drugem zavodu. Jar sem dal denar brez zadolžnice. brez notarske pogodbe, brez vknjižbe, takorekoč na dobro besedo, ter seno s tem prihranil plinarni velike stroSke in takBe Vse to je morah plinarna plačati pri drugem zavodu Jaz nisem vztrajal na zlati klavzuli medtem ko se Je drugemu zavodu taka klavrni* dovolila Pri dragem zavoda se Je morala obveratl plinarna plačati 9*/* obresti vnaorej. Jht pa sem posodi! deoar wo 2 totfrtrt * fc Iz navedenega sledi da nisem ne jas, ne upravni odbor mestne plinarne, ne kdo drugi oškodoval mestne občine s tem posojilom. marveč da sem ji samo pomagal ia koristil. In čeprav ni moja naloga, da branim upravni odbor mestne plinarne, sem vendar resnici na ljubo dolžan povedati da se je dovolj trudii da bi mi moje posojilo vrniL Niso oni krivi če se jim to ni posrečilo vsled abnormalnih denarnih razmer. ter so morali meni podaljševati pogodbo za vožnje. Nadejam se pa. da bodo tudi gospodje iz prejšnjega upravnega sveta mestne plinarne tako lojalni in izpričali da sem prihajal mesec za mesecem s prošnjo, naj se mi posojilo vrne, ker ga potrebujem za sigurnejšo naložbo in da sem grozil celo s tožbo. Zato je smešna trditev v »Slovenčevem« članku, da sem jaz šele po 12/2. 1936. ko je baje sedanji župan dal neko naročilo ravnatelju ing. Bartlu. vprvič zahteval vrnitev izposojenega zneska. Z zadovoljstvom sem vzel iz »Slovenca« na znanje, da bom končno le dobil vrnjeno svoje posojilo, še bolj me pa veseli, da bo ta denar dala mestni občini na razpolago Metsna hranilnica po dosti ugodnejši obrestni meri Naj gospod župan poplača tudi druge dolgove mestne občine z visokimi obrestmi * denarjem Mestne hranilnice, ki ga dobi po takih nizkih obrestih, pa mu mogoče ne bo potrebno zviša vati ob-ščinskih doklad. Z veseljem bodo pa to vest čitali tudi oni mali uložniki. ki že leta čakajo na to. da bi se jhn izplačalo nekaj v primerih silne potrebe.— Sicer je pa bila zadeva o vožnjah svoje-časno že obravnavana v javnosti in zato mi na pripombe v začetku »Slovenčevega« članka ni treba znova odgovarjati. Želim samo to. da bi gospod župan posnemal v gledanju na obrtniSke zadeve prejšnjega župana dr. Dinka Paca. ki je 25. aprila 1932 izjavil v »Slovencu« sledeče: »Ugotavljam. da mestna občina vzdržuje pristavo zaradi tega. da opravlja gotove vožnje, ki bi j?h privatna podjetja ne mogla opravljati in pa da prepreči porast cen pri vožnjah. Ni pa bila mestna pristava ustanovljena zato. da bi konkurirala in odjedala krnh domačim obrtnikom in davkoplačevalcem«. Kar se tiče »Slovenčeve« pripombe, da imam sedaj čast uživati funkcijo narodnega poslanca za mesto Ljubljano, pa izjavljam samo. da se te časti polno zavedam m da ničesar nisem do sedaj storil, kar M me napravilo te časti nevrednega. Ljubljana, 6. marca 1936. Rajko Turk. L c Nase gledališče DRAMA Sobota Pesem a ceste. Red C. Nedelja 8.: Ob 15. Ooljemanov Izven. Cene od 10 Din navzdol Ob 20. Tuje dete. Izven Cene od 20 Din navzdoL Ponedeljek 9.: Zaprto. Premiera NušiSev® komedije »Pot okoU sveta« in njene ponovitve se bodo odigrale v opernem gledališču, na kar prav posebno opozarjamo. Glavne vloge v tem delu imajo Cesar, Nabloeka m Kralj. y ostalih vlogah je zaposlen skoro ves naš dramski ansambl. operni orkester, zbor in balet Premiera bo v torek. OPERA Sobota T.: Katarina Izmajlova Red B. Nedelja 8.: Ob 15 Manon. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. Mamzelle Nitouche. Gostuje gdčna Erika Druzovič iz Zagreba Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek 9.: Večer plesne umetnosti Me Oorakove Izven Znižane cene. Torek 10.: Pot okoli sveta. Premiera. Iz-ven. G d Sna Erika Drusovtt gostuje v operi v nedeljo zvečer. V naslovni vlogi operete »Mamzelle Nitouche«. Gdčna Druzoviceva je odlična članica zagrebškega Narodnega gledališča izredno priljubljena tudi pri nas, saj so vsa njena dosedanja gostovanja na našem odru prav lepo uspela. Večer plesne umetnosti znamenite plesalke Mie Corakove iz Zagreba bo v ponedeljek 9. t m Umetnica priredi ta večer v počastitev spomina ene največjih plesalk vseh časov Ane Pavlovne, v spomin njene pete obletnice smrti. Corakova je sijajna plesalka z izrednimi uspehi Na večeru v ponedeljek pleše 8 najrazličnejših plesov na glasbo svetovnih skladateljev. Veljajo znižane operne cene. Prireditev Je izven abonmaja- Večer se vrši v opernem gledališču. Šentjakobsko gledališke Sobota, 7.: Kikiriki Premiera. 300. nastop g Lavriča. Nedelja. 8-: Kikiriki. 300- nastop g. Lavriča. G. Lavne, priljubljeni igralec Šentjakobskega gledališkega odra, proslavi danes v veseloigri »Kikiriki« svoj 300. nastop. Kot eden najvztrajnejših članov šentjakobskega ansambla — saj sodeluje pri odru že od 1. 1923. — je publiki pač predobro znan, da bi bilo treba naštevati vse njegove igralske zmožnosti. V množici svojih vlog, od Otorepca v »Avtomobilistu«, preko Sokliča (»Kirke«), Siratke (»Za narodov blagor«), Ahačioa (»Pred poroko«) Blissa (»Čarodej«) itd. pa do očeta Ježa v »Legionarjih« je nasul gledalcu zvrhano mero užitka in vedre volje-Več časa je bil tudi fian uprave odra in je pomagal povsod, kjer je bilo treba prijeti za delo. Za proslavo 300. nastopa si je izbral vlogo profesorja v veseloigri »Kikiriki«, kjer bo spet enkrat iz poJnega stresal svoj zdravi humor. Ob mejniku njegovega požrtvovalnega in nesebičnega dela želimo, da bi še dolgo zabaval publiko, članom odra pa ostal vedno isti dobri, veseli tovariš. Mariborsko gledališke Sobota 7-: Ob 20 Veseli kmetič. Zadnjič. Gostovanje Cirila Bratuža. člana beograjske opere. Znižane cene. Nedelja 8.: Ob 15 Princeska in pastirček. Otroška predstava Premiera. Ob » Btj&dcni. »JUTRO« St 56 G Spanje v hladni letni dobi V temni spalnici se boljše in trdnejše spi nego v svetli sobi — Prilastki dobrega spanja — Pomen toplega ležišča za nervozne Na vrhu masira Amftm Atao£ PozrnM spimo radi dlje nego poleti Spat gremo zgodaj im vstajamo pozneje. Nočni počitek je v tem času vsekako izdatnejši in bolj nemoten. Doči/m imajo poleti sončni žarki večja vpliv n« organizem in ga poganjajo k povečanemu delovanj«, nedostaje zimskemu jutru v ©črno ljudi vsake pobude za začetek duševnega in telesnega delovanja. Zavoljo tega traja letairgično stanje, ki ga povzroča nočni počitek, še v jutranje ure in le z nevoljo se pokorimo dolžnosti, ki nas sili k vstajenju in vsakdanjemu delu. Znana je izkušnja, da je spanje v mračni sobi globlje nego v svetli in da »e mnogi lj>udje zbude, čim pride svetloba v spated-co. So pa tudi ljudje, ki lahko lažje ldlju-bujejo takšnim zunanjiim dražljajem. Med te spadajo posebno malokrvni ljudje, ki jim je telesna in duševna energija zmanjšana. Čeprav je spanje zelo potrebna fiziološka funkcija, se mu lahko vse preveč posvečamo in to more imeti neprijetne posledice. Podaljšani nočni počitek pozimi ima svojo upravičenost. Daljše spanje očitno na-domestuje energijo, ki nami jo drugače dajejo sončrr" žarka. K dobremu spanju pa spadajo tuJU va, mirna spalnica in dobra postelja. Alfi Stavka V newyorških nebotičnikih Boji pri dvigalih v newyorških nebotičnikih so zastavkalL Njih stavka ima za prebivalce nebotičnikov to neprijetno posledico, da morajo ljudje hoditi po stopnicah v visoka nadstropja Oblačila iz cvetlic Neka londonska cvetličarna je pripravila. svoje prodajalke do tega, da nosijo obleke iz cvetlic. Lepe mlade dame, ki so nastavljene v tem podjetju, promenirajo po njegovem tropskem vrtu v dolgih paj-čolanih, ki 90 vsi posuti z vrtnicami, orhidejami, španskim bezgom in drugimi krasnimi rastLincmd. Cvetličarna je s to domislico privabila mnogo posetnikov in po-setnic, ki občudujejo novo modo in jo bodio začeli bržkone posnemati. Seveda na ima tudi cvetličarna od tega zanimanja večjo prodajo. Ženska leta in ljubezen Mado je žensk, ki se ne bi bale starosti. Pri tem pa še nri mita prav ugotovljeno, kdaj je smatrati žensko za sta.ro. Leta tu gotovo ne pomenijo vse. Lepe Helena jih je štela, kakor smo poročali te dni po računih nekega švedskega časnikarja, najmanj 39 let, ko io je Pariš ugrabil, po drugih računih pa jth je imela celo že 48. Aspazaja je postala 6 35 leti Peri ki e jeva žen« in je bila takrat najlepša grška žena, ki so jo z navdušenjem proslavljali pestfiki in kiparji v svojih delih. Kleopatmi je bilo 40 let ko si je Antoni i zavoljo nje vzel življenje. Dia-na Poitierska je štel« 36 let, ko si ie pridobila ljubezen 18-fetnega kralj« Henrika II Markiza Maintenonska ie bila prekoračile že 43. leto, ko ie postala ljuborni-ca Ludovika XIV. in slike iz tega časa jo kažejo kot izredno lepotico, ki te s svojim šarmorn obvladovala vso Francijo. Šariota von Stein je bila s 34 leti dosti mlajšemu Goetheju ideal ženske in najlepša izmed žen« na weimarskem dvoru. O Chopinu pa je znano, tako strastno se je zaljubil v že 35-letno pisateljico Geor-ge Sandovo, ki je še dosti pozneje mešala in drobila moška srca. Obrnjena dvojčka V Greizu na Nemškem so pri zdravniški preiskavi dveh dečkov v starosti 13 let, dvojčkov, ugotovili, da imata notranje organe na nasprotni strani nego normalni ljudje. Tako imata srce na desni, jetra in slepiča na levi strani. Dečka p« sta popolnoma zdrava in jo ie ta igra narave doslej tako mak) motila, da so jo odkrili Me sedaj popofaanma fltačajoo. naj pozimi ležemo v segrete postelje? Ge smo pozami na potovanju in moramo prenočevati v mrzlem dnevu v kakšni gostilni, bomo prav nazorno na sebi občutit nedo-s ta tke popolnoma ohlajene postelje. Nikomur ni priporočata, da bi legel vanjo samo v tenki noond srajci kajti večinoma se mu ne bo posrečilo, da bi se ogrel in bo zavoljo tega slabo spal ter bo zjutraj naj- slabše volje. Če se to lahko zgodi popolnoma zdravemu človeku, koHco boij bo občutil to boleh en, slaboten, malokrven alti nervozen človek! Zato je treba postaviti pravilo, da se more odpočiti v mrzli sobi in mrzli postelja pač le olovedc, ki je tega vajen, ki je popolnoma zdrav, krepak in utrjen. Cela vrsta ljudi p- zaspf v zmerno segreti postelji neprimerno prej. Sol — abesinski denar Sol je v Abesiniji tako redka in draga, da nadomestuje v nekaterih krajih n. pr. na trgu v Makali plačilna sredstva, s katerimi trgujejo domačini. Abesinec na pričujoči sliki čuva svoj zaklad v obliki solnih plošč Električna rokavica Najnovejši pripomoček proti zločincem v Ameriki Italijanski vojaki so razpeli na vrhu gorskega masiva Ambi Alagi svoje Eksplozija na pokopališča Bojevnik iz svetovne vojne in tri granate, o katerih je zahteval, naj jih položijo z njim v skupni grob V nedeljo popoldne so pokopavali pri Sv. Ivanu blizu Gorice posestnika Frana čur-gaja. Pokojnik je bil med vojno na soškem bojišču in ko se je vojna končala, je prinesel domov tri granate, ki jih je zvesto čuval kot spomin na prestano trpljenje v svetovni vojni. Curgaj je naročil, da morajo te tri granate položiti ob njegovem zglavju v grob. To željo so mu hoteli izpolniti, toda ko so spuščali krsto v jamo, je po nesreči eden izmed pogrebcev zadel z nogo v eno izmed granat ter povzročil strašno eksplozijo. Granata se je vžgala in se razpočila z nepopisno silovitostjo. Prvi eksploziji je sledila še druga. Pogrebci so seveda bežali na vse strani Sele ko se je razburjenje poleglo, so prihiteli vaščani na pokopališče, da vidijo razdejanje. To je bilo res strašno. Na kraju, kjer je bite, izkopana jama za Curgaja. Je granata izvrtala pet metrov globok lijak. Ob njegovem robu sta ležali dve močno razmesarjeni trupli. Kakor so naknadno ugotovili, sta bili to trupli Curgajeve vdove, ki je stala tik groba svojega moža in fanta, ki je pomagal grobarju pri delu. Nesrečni Curgajevi je granata odtrgala obe nogi, grobarjev pomočnik pa je bdi razmesarjen na drobce. Tudi šest drugih pogrebcev je bilo hudo ranjenih in dva izmed njih se zaradi hudih poškodb borita s smrtjo. Učinek eksplozije je bil nepopisen. Zračni oritisk je izruvai iz zemlje in prevrgel šestnajst nagrobnikov in križev. Najbolj čudno pa je to, da je ostala krsta z mrličem nedotaknjena tik roba lijaka, ki ga je bila izkopala granata. Ranjence, ki kažejo poleg ran tudi znake zastrupljenja, so prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so v zdravniški oskrbi. Poleg letala, oklopnega avtomobila, strojne puške, ročne granate in plinske bombe stopa sedaj elektrika kot najnovejše orožj«; v borbo newyorške policije proti zločincem Ta policija je namreč uvedla električno rokavico, proti kateri zločinci trenutno nimajo nobene zaščitne naprave. Rokavica je zvezana z majhno baterijo v žepu suknje. Tok baterije se s pomočjo majhnih kondenzatorjev poveča lahko na 2000 do 3000 voitov. Električni udarec iz ro-kavice spravi vsakesa zločinca na tla. To : orožje bodo newyorški policisti uporabljali i v primerih, če se bo kdo aretaciji upiral. Na razpolago bo posebno stražnikom in detektivom. ki opravljajo svojo službo v zločinskih četrtih. Edini učinkoviti pripomoček zoper novo rokavico bi bilo oblačilo iz gumija. ki bi moralo zakrivati vse telo in tudi obraz in roke. Vsekako bi takšnega oblačila nihče ne nosil, ne da bi se s tem izdal, da spada med zločince Nedo?tatek novega orožja pa je v tem. da omogoča ©n sam električni udarec, kajti potem -e baterija izčrpa. Nova napolnitev s tokom traja seveda nekaj časa „ Pasja guvernanta66 Nov ženski poklic v deželi lof&)v Sedanja gospodarska kriza, ki se kaže tudi na Angleškem sili žene iz obubožanega srednjega sloja pogostoma do čudnih poklicev, ki jim dajejo vsaj skromen kruh. Eden teh poklicev, ki ima vsaj to prednost, da ni naporen in da je razmeroma dobro plačan, je poklic »pasje guvernante«. To se pravi, dame >iz družbe« imajo često polno »dolžnosti« na vse strani, tako da se J,am? ne utegnejo brigati za rejo in oskrbo svojih četveronogatih ljubljencev . Da ostanejo ti modni psički >v formi«, jim je potreben poleg primerne hrane in čistoče tudi vsakdanji sprehod, kajti le gibanje jim lahko ohrani eleganco in prožnost. Zavo';o te potrebe pa si najamejo dame guvernanto, ki ima nalogo, da opravi vsak dan s psom toliko in toliko kilometrov poti peš. V Hydeparku in dtugih londonskih javnih vrtovih opazil mnogo takšnih poklicnih šelalk. ki jim če tveronogati spremljevalci na vrvici pogostoma očitno ne bedijo nič preveč radi. Učinkovito svarilo V neki angleški vasi čitaš naslednje svarilo avtomob;listom: Vozite počasi! Nimamo bolnišnice! Grške vlade V zadnjih sto letih je imela grška 121 vlad s skupno 1345 različnimi ministri m 52 državnimi tajniki. Najbolj so se vlade men iavale v letih 1915. do 1935. Ta čas je bilo na krmilu 38 vlad s 621 ministri. V petdesetih letih vladanja Jurija I-, starega očeta sedanjega kralja, to ie od L 1863. do 1914., je bilo 60 kabinetov. Najbolj so se menjavali zunanji ministri, ki jih je bilo skupaj 171. Med temi jih ie bilo 68 za časa Jurija I. in istotako 68 samo v zadnjih dvajsetih letih. Notranje zadeve je vodilo 164 ministrov, justico 161 ljudsko prosveto 159, finančno ministrstvo 152. vojno ministrstvo 148 (71 za časa Jurija I.). Tudi najmlajše, letalsko ministrstvo. ki so ga osnovali 1. 1920.. je imelo že 12 šefov. Povprečno ee menjajo vlade na Grškem vsakih deset mesecev in vsakoletna »potrošnja« ministrov znaša 14 mož Kultura in bolezen Odkar so Eskimi prišli v dotiko z Ev-ropci, se je začela med njimi širiti tulier-kuloza v usodni meri. Nekatere bolezni, ki razsajajo med civiliziranimi ljudstvi, se doslej niso mogle razširiti med Eskimi, ki sladkorne bolezni in raka malone ne poznajo. Pač pa se je med njimi v zadnjih letih razširila arterioskleroza. Moskovski socialni higienik prof. Rabinovič ugotavlja, da je umrljivost med Eskimi največja tam, kjer so svojo staro nošo zamenjali z evropsko, ki jih pač ne ščiti tako dobro pred mrazom. Zdi se pa. da morajo biti za tuberkulozo. arteriosklerozo in druge im-portirane bolezni med njimi še drugi vzroki ki jih znanost danes še ne pozna dobro. Vojaški tatior v abesinski vojni Ločitev z zdravniškim spričevalom Najnovejši ločitveni paradiž v Ameriki, za katerim se proslulo mesto Reno v Zedi-njenih državah lahko skrije, je poMain vsa republika Ekvador. Reno je postal za ločitvene pravde predrag, zato je začelo število ločitev tam padati. Novi predsednik Ekvadorja, ki je slutil tu lep dobiček za svojo državno blagajno, pa je ukrenil vse potrebno, da se bodo zakonci Zedin jenih držav in od drugod lahko razšli z manjšimi stroški v njegovi državi. Zakonec, ki 9e hoče ločiti, mora le izjaviti. da se hoče za stalno naseliti v Ekvadorju. ločitev pa se izreče že po osmih dneh, če pokaže zdravniško spričevalo, da mora iz zdravstvenih razlogov prebivati v tej državi. Seveda se lahko po ločitvi spet izseli. Dobiti potrebno zdravniško spričevalo v ta namen je v Ekvadorju gola formalnost. Kakor poročajo, se je število ločitev v (rva-jakvflu, glavnem mestu Ekvadorja, odkar so izdali olajševalne odredbe za ločitev zakonov, že podvojilo. Drugi zakon daje bolj zdrave otroke Newjerseyski zdravnik dr. Fk>were je hotel dognati, ali je kakšna zveza med zdravjem otrok in prvim oziroma drugim zakonom Preiskal je vee tisoč šolskih otrok m je ugotovil da so bolj zdravi tisti, ki izvi-rajo iz zakonov v katerih je bil vsaj eden izmed zakoncev že prej poročen. Pri tem ni nobene razlike, da - li je mož ali žena v drugem zakonu. Američani si todo vzel te ugotovitve nedvomno k srcu in že batj pridno praktiuirali ločitve nego doslej. Usmrtitve po znižani ceni Država Massaohosetts je razpisala mesto krvnika. Naj resnejši kandidat za to mesto je bivši s4uga MaiooJlm Maca-Wici. Napoleon je po tem pozdravu ostal za trenutek zamišljen, nato je dejal Fouchčju, ki je tal tik njega: >Sbčal sem, da so ljudje ob prihodu Ladovika XVTH. mahali z robci. Čemu ne delajo tega danes?« »Sire«, je odgovoril Fovche z dvoumnim nasmehom, »tjndje, M vas poadmvljaja, nimajo fepolh robcev VSAK DAN ENA IteHjaai šatorijo na afriškem bojišča za obrambnimi zidovi iz kamna, Id jih dobe« ščiti »Ker nfei t mojim delom nikdar___ voljna, lem sabil žeHje po oefl sten. Dpw^ da boš zdaj lahko našla enega, ki bo -s* 7 ■ Sobote, L KL 1936 t »JUTRO« št. 56 Kulturni pregled Štele, Umetnost zapadne Evrope La. svojo petdesetletnico nam je dr. France Štele, nezdvomno najboljši poznavalec slovenske umetnosti, podaril novo delo, ki nam kaže osnove in podlago njegovega na-ziranja ter izvor njegovemu taKo enotnemu pogledu na umetnost (France Štele, Umetnost Zapadne Evrope- Oris njenih virov in glavni hdob njenega razvoja. »Kosmo«. Ju-goslov. knjigarna). Umetnost posamezne dobe ni samostojen, od vseh drugih kulturnih komponent neza-▼isen pojav, marveč je v zvezi z vsemi takratnimi dogajanji, je izraz umetnostnega stremljenja dobe in tvori z vsemi pojavi nje enotno sliko. To stremljenje ni omejeno, marveč se razvija vedno dalje tako, da dobi vsaka dota svoj ustrezajoči ideal, ki ni nastal samostojno in nezavisno od prejšnjega, temveč po organičnem razvoju. Zato posega avtor v prvem delu svoje knjige, pri opisovamju razvoja zapadne umetnosti, k njenim koreninam, ki jih vidi v umetnosti starega sveta in riše v glavnem tiste komponente, ki so pogoj poznejše evropske umetnosti, saj se dajo zasledovati do umetnosti novega veka ter niso za njo neodločilne važnosti. Pisec pri tem ne pozablja na preglednost celote in opisuje najprej kratko zgodovinska data in tako tudi osnovno razpoloženje sleherne dote, nato pa po vrsti posamezne panoge Likovne umetnosti, najprej arhitekturo, ki je bila dolgo časa najvažnejša panoga, nato skulpturo in slednjič slikarstvo. •Začenja pri najstarejši in najbolj znani izmed vseh kultur starega veka. pri kulturi Egipta. Njegova umetnost je v tesni zvezi z razvojem religije od prvotnega odnosa Egipčanov nasproti smrti do poznejšega češčenja boga vladarja v templju Umetnost posameznih egipčanskih dob je ustvarila elemente, ki so večni, še dandanes rabljeni (piramida, obelisk) in je ponekod deloma direktno vplivala na ustvarjanje Grkov (primitivna grška plastika) ter tako tvorila prehod k nadaljnjemu. Nič manj važna ni po svojem vplivu asir-sko-babiIonska umetnost (2. poglavje) zlasti v arhitekturi s kraljevimi palačami (poznejše rimske palače) in v tehnično popolno izvedeni skulpturi, kjer je važna plastičnost reliefa ter jasnost poglobitve v prostor. Tako vpliva na sosede, ki jo razvijajo še dalje in vodijo direktno v antiko, vpliva pa tudi preko ste pni h kultur vzhodne Evrope na Evropo, tvoreč enoten evrazijski kulturni krog. Most teh starih kultur^ do grške umetnosti, ki je bila za zapadne kulture tako odločilna, pa tvori ustvarjanje Eetitov (Maloazijcev) in Kreeanov (3. in Tako dospemo do direktnega izvora za- 4. pogl.) padne umetnosti, do grškega umetnostnega stremljenja (5- pogL) čigar osnovno misel imenuje humanistično, ker je človek merilo vsega. Ta naravna zakonitost se jasno razodeva v vseh panogah, ki napravijo isti razvoj od dorške, z estetskim čutom za pravi bne proporci je spojene vezanosti, do svobode v helenizmu. Nadaljevanje grške je rimska umetnost (6. pogl.). ki pa ima svoje korenine tudi v domači etruščanski umetnosti. Ideal rimske umetnosti pa poseduje le Rim, kajti province ga križajo z ostanki svoje preteklosti. Rimska umetnost tvori prehod v starokrščansko. Tako prehaja avtor k drugemu, glavnemu delu svoje knjige. Ta del razdeli avtor v sledeča poglavja: 1. Starokrščanska umetnost. 2. Bizantinska umetnost. 3. Zora srednjeveške umetnosti 4. Romanska. 5. Gotska, 6. Renesančna umetnost. 7. Umetnost baročne in rokokoj-ske dobe. 8. Umetnost dobe historičnih slogov. 9. Novemu slogu nasproti zaključuje pa z današnjo dobo in s pogledi v bodočnost. V tem delu ne smemo prezreti: prvič vsižnosti, ki jo polaga pisec na bizantinsko umetnost, kateri daje večjo vlogo, kakor so ji pripisovali dosedaj, m drugič poglavja o začetku srednjeveške umetnosti, v katerem opozarja na barbarske elemente, ki so sicer s pokristjanjenjem na videz izginili, ostali pa so podzavestno trajno plodni. Zato moramo pri opazovanju nadaljnje umetnosti ujx>števati tudi ta barbarski element, ki je viden posebno v dveh značilnih pojavili: v irskem, ploskovitem, dekorativnem orna-mentiranju ter v lamgobardsko - hrvatski ornamentiki, ki ima manj zveze z antiko, pa je vkljub temu višje kulturna in nam je torej tu iskati ono večno, pozneje vedno vidnejšo razliko med spiritualističnim, snov poudarjajočim severom in humanističnim, jugom ki ima kulturno visoko tradicijo in ki polaga več pažnje na formalno plat. Slovenci smo v tej dobi v umetnosti pasivni. Obadva elementa starokrščansKega spiri-tualizma in pojav novih barbarov z njih lastno kulturo se v karolinški umetnosti prepletajo še z vzhodnim, le veckio močnim in na antični podlagi zraslim vplivom in tvorijo tako pddlagč novi, srednjeveški umetnosti. — V posameznih dobah nam avtor tudi pove, kakšen odmev je našel v Sloveniji tisti slog in nam predoči, kako je bila naša dežela udeležena pri novem slogu. Tako vidimo, da je za nas posebno važna gotika s svojimi gradovi, cerkvami in freskami ter barok s svojo ureditvijo mest in s svojo miselnostjo. Biser vse knjige pa sta zadnji dve poglavji. Tu nam avtor z vso jasnostjo sredoči razvoj tkzv. moderne umetnosti z vsemi njenimi izmi. Iz napisanega vidimo, da sodobna umetnostna stremljenja niso šla mrtvo mimo avtorja, marveč so v njem pustila sledove in povzročila njih sodožive-tje. Z doslednostjo razlaga avtor posamezne struje, kaže njih zvezo s prejšnjo dobo in i jo logično nadaljuje v naslednji. Tako vso j moderno, laiku včasih nerazumljivo umet- J nost nazorno predoči, mu jo razloži in je s tema poglavjema odličen vodnik k razumevanju sodobne umetnosti in nje estetskemu uživanju. S popolnoma jasnim razlaganjem posameznih umetnostnih struj odgrinja mističen zastor, v katerega so moderno zavili razini revijalni kritiki in jo naredi dostopno slehernemu. Ustavlja se v najnovejši, današnji umetnosti s približnimi pogledi v bodočnost. S to knjigo smo Slovenci bogatejši za novo delo o razvoju umetnosti. ^Naj omenim. da se Srbi in Hrvati zadovoljujejo s tujimi prevodi.). Steletova knjiga je razumljiva slehernemu, saj je pisana brez odvečnih tujk. Razvoj je podan jasno, saj je pisec ne spusta v posamezne probleme. Dr. Steleta spis je poleg Cankarjeve »Sistematike« in »Razvoja stila« temeljni kamen za razumevanje umetnosti in za vzgojo občinstva, ki bo razumevalo pravo umetnost. Nedvomno se bo lahko s pridom uporabljala kot učni pripomoček v srednji šoli pri predmetu umetnosti. F. K. K. Zvoninttra Župevčeva V preteklem letu se je kader pevcev in pevk ljubljanske opere pomnožil z odličnim koloraturnim sopranom gdč. Zvonimire Zu-pevčeve, ki jo je uprava Narodnega gledališča za stalno angažirala ter tako uspešno izpolnila vrzel v zasedbi naše opere. V vseh dosedanjih nastopih: z odlično pevsko in igralsko kreacijo v »Pepelki Angelini,« kot GiLda v »Rigolettu« ali Filina v »Migno-ni«, je izredno nadarjena gdč. Župevčeva dokazala, da je imela uprava našega teatra srečno roko- Na zunaj vedno skromna in simpatična pevka je bila rojena v Berlinu, kjer ji je bil oče tenor komične opere in profesor glasbe. Tudi mati je bila muzikalno nadarjena. tako da je že to nekako začrtalo njeno življenjsko pot, četudi se kljub prvim mladostnim uspehom ni nameravala posvetiti umetniškemu poklicu. Pod vodstvom j svojega očeta se je pevsko šolala, obenem pa je bila vpisana na berlinski visoki operni šoli, kjer se je posebno bavila z dramatiko. Že v Berlinu je nastopila z velikim uspehom v »Čarobni piščalk v vlogi kraljice. ki je bila tudi njena prva partija po preselitvi iz Berlina v Zagreb k tamkajšnji operi. V največje veselje ji Je bilo, ko se ji je po odlično uspelih nastopih v »Ri-golettu« in »Čarobni piščali« v zagrebški operi pokazala možnost stalnega umetniškega udejstvovanja po tolikih letih tujine v svoji ožji domovini, kjer je sedaj oče pro-fesr petja na drž, konservatoriju, ona pa članica naše opere. Gospodična Zvonimira Župevčeva hoče vse svoje delovanje posvetiti glasbi, izpopolniti svoje znanje, umetniško ustvarjanje pa ji je sedaj edini in najvišji cilj. Ko sem jo minule dni obiskal, je izrazila obžalovanje, da v Ljubljani za sedaj še ne more pokazati večjega udejstvovanja-Čuti je bilo rahlo upanje, da se bo v bodoče lahko izraziteje posvetila umetniškemu delu. še v tej sezoni bo nastopila v operah »Seviljski brivec«, »Lucia de Lamer-moo^« »Lakmč,« »Mignon,t kakor bo tudi sodelovala na prihodnjem mladinskem koncertu, ki se bo vršil v nedeljo v Filharmo- Razstava bolgarske grafike bo odprta zadnji dan jutrišnjo | nedeljo. Kolekcijo 78 i del enajstih umetnico v priporočamo občinstvu na ogled. Vsi listi so naprodaj. Vodstvo v razstavi tolgarske grafike bo imel jutri ob poldva-najstih g. Zorman. Doslej je bilo prodanih 7 listov avtorjev: -Staikova., Karšovske-ga, Georgieva, Vene-va in Žendova. Dela so si Izbrali g. veletr-žec predsednik l je-lačin, mestna občina in zbornica za TOL želimo gostom, bolgarskim umetnikom, 1 6« nadaljnjih kupcev. nični dvorani pod devizo »Arija«, Pela bo arije iz Thomasove opere Mignon. Roesini-jevega Seviljskega brivca ki Angeline ter Zajčevi »Devojka i ruža« in »Ajd' u kolo«. Po težki bolezni, ki jo je prebolela v zadnjem Času, se bo sedaj s tem večjo vnemo posvetila svojim umetniškim stremljenjem. —r. Zapiski »Življenje in svet« prinese v prihodnji številki, ki izide kot priloga ponedeljskjga »Jutra«, aktualen uvodnik o kolonialnih problemih, nadaljevanje članka »Bela smrt« ( o ekspediciji kapitana Scotta), prozo Ivana Potrča »Pastir«. Ladislava Strune rx>to-pis »Pogled v tretje carstvo« ( s karikaturo E. Justina), nadaljevanje razprave Pavla Kalana »Iz življenja Davorina Jenka«, članek o prof. Ferd- Seidlu. teležke o JaQuesu Bainvillu in o contessi de Noailles, poročila o novih knjigah in revijah, v Tehničnem obzorniku poročilo o novem uspehu ronigenske tehnike in v vseh ostalih rubrikah dovolj drobiža Vmes so številne ilustracije, izmed katerih posebej omenjamo motiv »Pred pomladjo« na naslovni strani. Zahtevajte povsod ponedeljsko »Jutro« z »Življenjem in svetom«! Mednarodni glasbeno-pedagoškf kongres v Pragi. Prejeli smo: V začetku aprila t. 1. (4.—9.) bo prirejen v Pragi važen m zanimiv mednarodni glasbeno.pedagoški kongres, ki naj s predavanji, diskusijami in praktičnimi glasbenimi ter pevskimi prireditvami pokaže, kaj se je dosedaj S P Planica, 6. marca. Planica se danes pripravlja na jutrišnjo in nedeljsko tekmovanje za prvenstvo LZSP, ki bo po prijavah sodeč eno naših najlepših smučarskih tekmovanj v zadnjih letih. Doslej se je namreč prijavilo 120 tekmovalcev, med njimi tudi vsi olimpijci s Smolejem, Klančnikom, Knapom in drugimi vred. Samo za tek na 18 km, ki bo jutri ob 15. se je dosedaj prijavilo 45 tekmovalcev, a za skoke so se tudi zbrali naši najboljši tekmovalci, kakor Novšak, Pahne, Pribovšek, Dečman. Baebler in drugi. Nekateri so že trenirali na srednji skakalnici. Novšak je predvčerajšnjim z lepim skokom dosegel približno 60 m ter prekosil oba Norvežana Hagena in Oed-garda. Danes pridno teptajo srednjo skakalnico, da bo v nedeljo pripravljena. Tehnični odbor LZSP je danes trasiral progo za 18 km, ki gre od postaje proti Hermes: Primorje Nedeljska tekma bo nov derby za Ljubljano. Sestane se dvoje komibimacijsko in tehnično dobrih moštev. Razlika je le v tem. da ima moštvo Primorja za seboj že triletno sodelovanje v državni ligi. Toda to nad-moč bodo šifškarji nadoknadili z vztrajno voljo do čim bolj častnega rezultata. Ker se nam obeta zelo lep nogomet, apeliramo na občinstvo, da se tekme v čim večjem številu udeležb V predteknv se s ©staneta obe rezervni moštvi, in sicer na igrišču Hermes-a ob 14. Glavna tekma se prične ob 15.30. Vodstvo tekme je poverjeno po sporazumu g. ČSa-menniku- Cross country tek Primorja V nedeljo ob 9.30 otvori Primorje na svojem igrišču lahkoatletsko sezono. Vršila se bodo stafetna cross country tekmovanja za vse razrede. Proga bo vodiila od 'grašča Primorja proti Tomačevemu, stafet-ne predaje pa bodo vedno na igrišču. Na, startu bodo zbrani najboljši atleti ljubljanski klubov, svojo juniorsko ekipo pa je prijavila tudi celjska Jugoslavija. Konkurenca bo torej zelo ostra, zaradi tega naj pridejo vsi ljubitelji lahkoatletsice-ga športa v nedeljo dopoldne na igrišče Primorje. ________ Svetovno prvenstvo v table tenisu Na torkovi seji je Jugoslovenski table tenis savez definitdvno odločil, da bodo našo držarvo na letošnjem svetovnem prvenstvu v Pragi zastopala naslednji igrači: Wewsbacher Otto in Lazar Milan (oba tftrija, Ljubljana), Marinko Maks (Hermes. Ljubljana), Hesner Uderiav (Zagreb ačko klizačko društvo KM); rezerva 2aža Pero (Ilirija, Ljubljana). Z moštvom potujeta savezni kapetan g. Nikorta Maksimovnč in kot vodja g. R. Kalda iz Zagreba adi g. E. Nagy iz Ljubljane. Reprezentanca odpotuje v Prago 10. t. m. ob 12-52 preko Linza in dospe tja 11. t m. zjutraj. Tekmovanja za svetovno prvenstvo pričnejo 12. marca in bodo trajala teden dni. Na povratku bo naiša ekipa obiskala Dunaj in se udeležila mednarodnega table tereiSkega prvenstva Austrije. Naši reprezentanci, ki je letos skoraj popolnoma »slovenska«, želimo čim več uspehov pri tem napornem tekmovanju. Kakor znano, se vrši prihodnje svetovno prvenstvo v Ghncagu, kamor bo ameriški tt sanrez povabiti na svoje stroške prvo šesterico držav iz letošnjega prvenstva v Pragi. Ako ponovimo uspeh iz Badene, nam je mesto med šestorico najboljših držav na svota «asigura*io. Službene objave LNP 18. seja v. o. dne 4. marca 1936 Novi odbori in naslovi Sriubov: Korotan —Kranj predsedmk Hor-vait Josko, tajnik Rebolj Stane, nasilov Kovačič Joško. Mars predsednik Saksida Rudolf, tajnik Strah Janko, nasftov Mesarska 1 Brod predsednik Uianič Franjo, tajnik Kregar Miro. Slavi ja javlja spremembo tajništva: Novak Emil, Miklošičeva 30. Preloškemu SK se ne more dovoliti igranje s saveznimi kilubi, ker ni organiziran ▼ JNS. Rešitev o dugudM* na tekat Primorje : Ilirija 16. februarja t. L se na prošnjo rije od 4. marca odfložti na prihodnio sejo. Na mesto drugega t**i»ika se kooptim Vrhovnik Vladimir. storilo na gtasbeno_pedago£lkein voiju. | Kongres prireja Združenje za giaabeno j izobrazbo, kateremu stoji na čeki minister zunanja zadev g. dr. Krefta in ki skrbi za razvoj glasbene kulture in glasbenega čuvstva pri mladini in odraslih. Združenje nadalje skrbi, da se glasbena izobražba, kot pomemben predmet, uvede v narodne, meščanske in srednje šole ter da to glasbeno izobrazbo vodijo strokovni glasbeni pedagogi, ki bi v šolah zavzemali enaka mesta kot druge učne moči. Razen tega bo Združenje tudi izvrševalo naloge glede glasbe v javnem življenju (popularni koncerti, gramofon, radio). Na kongresu bodo predavali o vseh novih vprašanjih češki profesorji Nejedtf in Helfert prof. Edw. Dent iz Cambridga, generalni inšpektor Roger.Ducasse iz Pariza, prof. G. Brazul iz Bukurešte, gospa Sackaja iz Moskve, prof. J. Benton iz Kopenhagena in drugI OeSki skladatelj E. Krenek bo vodil diskusijo na temo: »Kaj pričakuje glasbena izobrazba od skladatelja«, prof. J. Chantavoine in C. Sachs iz Pariza bosta govorila o radiu, gramofonu in glasbeni izobrazbi. Znani strokovnjak in organizator v glasbeni izobrazbi L. Kastenberg bo podal pregled o stanju laičke glasbene izobrazbe v po. edinih državah. Iz navedenega lahko posnemamo. da je Združenje začelo sv oho akcijo ob ožjem sodelovanju z najboljšimi strokovnjaki in institucijami vsega sveta. R T veliki skakalnici po levi strani v dolino do Tamarja, se tam obrne nazaj, gre nato po desni strani navzdol, mimo doma Ilirije po Slatni in zavije proti Podkorenu, odtod pa gre spet ob železniški progi proti Ratečam. nato do italijanske meje in se zavije nazaj na postajo. Proga je tipično norveška, Prvi del je precej odprt, nato pa gre deloma po gozdu, ima več vzponov, deloma pa vodi v prijetnem smuku navzdol. Proga zahteva od tekmovalcev mnogo tehničnega znanja, zlasti ker je sneg precej južen. Včeraj se je vreme malo pokvarilo in je zvečer pričelo rositi. Ponoči pa je spet snežilo. Danes dopoldne je bilo nekoliko megleno, popoldne se je pa zvedrflo. Na veliki skakalnici dokončavajo zadnja dela. Skakalnica napravlja veličasten vtis. Jutri bosta najbrže startala Hagen in Oedgard. Naprosi se blagajnik, da do prihodnje seje u. o. predloži seznam klubov, ki niso do stavljenega roka 1. marca poravnali denarnih obveznosti napram LNP. Vesti iz JZSS. JZSS ugotavlja, da se je na podlagi poročila svojih funkcionarjev prepričali, da je tekmovalec Heim Hubert na olimpijskih igrah izvršil svojo dolžnost. Ni bila njegova krivda, da .ie od nedavnega tekmovanja odstopil. -Naše poročilo o odlikovanju naših olimp.iskih tekmovalcev popravljamo v toliko, da 6o pole« gg. ,oška Janše in Josa Gorca že prejeli zlata zimsko-sportni znak gg. dr. Ciril Žižek, dr. Ivo Lipovščak in dx. Ivo Pire. — Vsi klubi se ponovno opozarjajo da je rok za prijavo kilubovih članov za režijsks vstopnice k smuškm tekmam v Planici podaljšan do 11. t. m. Kluba, ka žele dobiti režijske vstopnice, naj se prijavijo pismeno do tega roka izvršnemu •>db,>ru Planica. Šolski izleti v Planico. Za skupine dijakov, ki se žele udeležiti tekem v PLanioi kot gledalci pod vodstvom 32- profesorjev, je potrebno, da se prijavijo ti izleta krt vsi ostali šolski izleti pravočasno postaje načelniku Ljubljana glavni kolodvor na običajni za šolske izlete predpisani tiskovini. LZSP (službeno). Na 20 redni seji 5. t. m je bil verificiran za SK. Tržič g. Golmajer Ivan, predverificiran pa je za SK. Ilirijo g. Arih Miha Z ozirom na prvenstvo LZSP v Planici javljamo, da se vrši žrebanje za tek danes ob 13. v gostilni Osvald, ob 15. pa je start za tek na 18 km. Razglasitev rezultatov je v nedeljo ob 16. v gostilni Osvald. To tekmovanje bo eno izmed največjih, ker je že prijavljenih za tek na 18 km 40 tekmovalcev, za kombinacijo 13 tefcoKrraUtv, aa skoke 20 tekmovalcev, za mladinski tek Oft 4 ln 16 tekmovalcev, za mladteskl tek na f km pa 20 tekmovalcev. Med9dubska tekma za bokov pokal na Rožci bo 8. t. m. in si ga more osvojiti moštvo treh tekmovalcev kluba. Start z oeirom na številne prijave teven Jesenic ob 11. Tekmovalci ne smejo biti mlajši od 28 let in že najmanj tri leta niso tekmovali. Prvi razred: Tekma v smuku in slalomu v enem teku za pokal točno po pravilih J. Z. S. S. — Drudi razred: Tekma v slalomu. Jahanje palic in zaviranje je dovoljeno. Kazenski pribitki se ne upoštevajo Tekmovalcem od 28 do 40 let Sg za vsako leto nad 26 šteje ▼ dobro po eno sekundo, onim nad 40 let pa po dve sekundi za vsako nadaljnje leto. Za prva tri mesta so določene krasne plakete, zad. nji pa prejme praktično darilo. Rasdelje-nfh bo ie mnogo drug& (ML — Tretji razred: Tekma v smuku največ sto metrov, za one, ki Šg niso uživali zimskih krasot na smučeh. Tuja pomoč je dovoljena Tudi za to tekmo so določena darila. Razdelitev daril bo v koči na Rožci. Prijave spre je. ma T. K. Skala, podr. Jesenice do nedelje tik pred tekmo. Prijavnina 10 Din. Vrhov, ni sodnik: Hubert Hrtm, ToOJm Ciril Pračefc, sodnika: Novak in Urbar. — Tekma se vrši ob vsakem vremenu. ASK Primorje (Lahkoatlet. sekcija*. Za cioas oounter stafetno tekmovanje v nedeljo, ob 9.30 dopoldne na našem gri&ču so določena narfednji tekmovalci: Krevs Ive. Krpan Milan, Srafcar fvan. Pere Stanislav, Goršek Emil, Grid Aren ki. Ambro Mč Makti, Bezlaj Joie, Mark d* Leopold, Kranjec Ivan, Ogrm Frauc in Masen. Pa-vičevtč MiHvoj. Miklavčič Marija, PogaS-nfc Joža, Hleboe Jože, Czurda Hugon. Dp-noveki Vojislav. GAršok Hanzi. Jorda« Marjan, Zorga Aleš, Skušek Marjan. Ko-zšoc Bojan, Kuret Dušan, Keržič Stene, Kočar 'Andrej, Naborni« Anton, Parah Miroslav, RenčeLj Milojki, Srakar Drago, Vahtsar Zdenko, Žafiar Maks. Pirec Lata-stanr, Temine Marjan, J-jhmr Karel. Potok«*. IgMč Tone. Za start v štafeti 3 x 1000 m za apriaberje. ckakače in metalce se pozivi ie na start vse ostalo članstvo sekcije. Atleti, loi stanujejo v Ljubljani, imajo biti v slačilotci najpozneje ob 9. zunanji atleti morajo priti n« igrišče tedooj po prihodu vlaka v Ljub';ano. Vsi se imajo na igrišču v garderobi javiti tehničnemu vodji sekcije g. D.Sancinu. Tek-raovedoi imajo prinesti seboi vso opremo, ki imajo doma: sprirrterice, dres in hlačke. Kdor nama sprLnteric, naj prinese seboi copate, vsi skupaj 3otstare hlače. Slalom na Smrekovcu. Za tekmo v slalomu, ki jo priredi v nedeljo SK Celje na Smrekovem, vlada med celjskimi smučarji veliko zanimanje- ASK Primerja (nogometna sekcija). Zaradi predtekme naj bo kombinirano moštvo ob 13.30 na igrišču Hermesa Postava v garderobi na našem igrišču. Opremo naj dvignejo igralci v soboto pri hišniku. Prvo moštvo naj bo ob 15. na igrišču Hermesa. Maribor : Atletiki. Jutri ob 1530 se bo pričeia pr. »Skalni kleti« v Celju zanimiva podsavezna prvenstvena tekma SK Celje bo imel redni letni občni zbor v četrtek 12. t. m. ob 20. v restavraciji »Na-Na«. Ob istem času bo v Domu v Celju občsr abor SK Jugoslavije Nekaj o nesrečni „Her!" Prejeli smo in objavljamo: Konkurzna zadeva »HERE«, stavbne r. z. z o. z^ bo v doglednem času končana. Nekako leta 1925 je začela »HERA«, neslavnega spomina poslovati na ta način, da je vabila v svoj krog male ljudi z obljubo, da pridejo zadružniki sčasoma na vrsto, da dobe stavbni kredit, ki si z njim lahko postavijo svoje skromne domove. Zato je pa seveda potrebno veliko število zadružnikov, ki se mora neprestano večati, da se lahko zgradi čim več domov. Vsak zadružnik je moral plačati delež in prevzeti še jamstvo v trikratnem iznosu. Ne da se dvomiti, da so bili mnogi od ustanoviteljev prežeti z idealno težnjo, omogočiti širokim krogom ustanovitev lastnega domačega ognijšea, in morda je pri ognju tega ideala bila nekoliko pozabljena realna plat, kajti gotovo bi se bil mogel pri ustanavljanju takega kola pojaviti pomislek, do kam lahko vodi zadruge in zadružnike delo na taki podlagi. Pri »Heri« se je zbralo veliko število malih ljudi: rokodelcev, železničarjev in drugih. Za tehnično nadzorstvo stavb, ki naj bi jih vršili najugodnejši stavbeniki, je skrbel mladi stavbenik Miroslav Zupan, ki si je znal naglo pridobiti zaupanje zadružnikov. Bil je sicer začetnik, toda okol-nost, da ni razpolagal z imetjem in b prakso, ni zadružnikov motila, da se ne bi ga z zaupanjem oklenili Tako je poleg svoje funkcije kot tehnični vodja dobil še čast podpredsednika in končno celo častnega predsednika zadruge, gotovo dokaz vsestranskega zaupanja zadružnikov. Gosp. Zupan je tako imel vodilni vpliv na poslovanje zadruge. Toda kaj se je zgodilo? Ko je »Hera« leta 1928 zašla v težave, ki bi jih bili lahko že dolgo proroko-vali daljnovidni ljudje in poznavalci človeškega značaja, je bilo izplačano svaku g. Zupana, stavbeniku g. Andreju Černetu v gotovini 366.000 Din, vse do zadnje pare v gotovini. To se je zgodilo ob času, ko je moralo biti že vsakomur jasno, da bodo •mnogi, mnogi upniki, dobavitelji »Here«, močno prikrajšani na svojih terjatvah in da bodo morali mali, gospodarsko slabi zadružniki plačevati trikratno jamstvo za svoj že davno izgubljeni delež. Gosp. Andrej Čeme, ki so ga vezale na g. Miroslava Zupana ozke rodbinske vezi, je izvrševal zelo veliko število »Herinih« stavb, g. Miroslav Zupan pa je imel v imenu zadruge stavbno nadzorstvo nad temi gradnjami Takšno je torej bilo zadružno poslovanje Miroslava Zupana. In tega še ni dovolj! Občni zbor »Here« dne 17. 8. 1928 je bil forum, kjer so šele padle zadružnikom zadnje luskine z oči; tedaj se je šele slišala jasna in ostra obsodba dela g. Zupana, ki nm je bilo očitano, da Je neupravičeno dvigfiil 92.011 Din za tehnično nadžorttve ob času, ko je zadruga za to nadzorstvo imela druge tehnike. Gosp. Zupan je na vse t« obtožbe hladno molčal. Občni zbor je sklenil, naj novi odbor podrobno pregleda njegovo poslovanje. Še bolj značilno pa je. da je g. Miroslav Zupan ob konkurzu zadruge prijavil ogromno svoto 235.000 Din, kot honorar za tehnična dela! Jasno je, da mu je bila ta zahteva kar najenergičneje odklonjena in g. Zupan je k temu sklepu, ki mu najbrž v svoji notranjosti ni mogel odrekati upravičenosti, kar molčal. Nič se ni boril za težke stotisoče, ki mu jih je nemila usoda tako na kratko odtegnila. Ko je ugašala »Herina« zvezda, je bil g. Zupan že dezinteresiran in ni več hodil na seje zadruge. Kljub ponovnim pozivom zadružnega odbora se jo trdovratno branil priti na sejo. Stvar ga ni zanimala, h tat} Jo rezultat poslovanja *Bsn4 Okrog 2.100.000 Din, kot pravilnih pri* nanih terjatev zadrnginih upnikov napram 300.000 Din. imovine in jamstvu 94 zad rudarjev po 3.000 Din, to je 28&O0O Din, ki jih bo morala »Hera« Izterjati od svojih težko preizkušenih zadragaijev! Kolik« SaaBho stisnjenih pesti, koliko pritajenih kletvic bo, ko bodo vsi ti pošteni in zaupljivi mali ljudje dobili poziv, naj zadoete 9*0$ zadrugarski doižnostfl Neskončno bede in gorja Je »Hera« piludejv la svojim nesrečnim sad r uiuikeuA Ljubljana, 5. marca. 1986. Janko Grašfč, Ljubljana VIL Aleševčeva ul. 44- Penčo Georgijev: Kmečko dvorišče O Pred prvenstvom LZSP Smučarsko prvenstvo ljubljanskega podsaveza bo nudilo lep športni užitek, ker bodo med dragimi startali tudi naši olimpijci. 8 = Sobote, 7. BL 1936 K CVETO*: 6 Zadnja stran Med tem ko je govoril, so mu oči še enkrat počasi zblodšle po sobi, m zdajca se je posvetilo v njih zanimanje. »Ne, to še ni vse, doktor! — Le kaj je človeku, da mora zmerom kaj prezreti! Takšna je pač človeška nepopolnost ki ne prizanaša niti kriminalnemu komisarju!-* Nezadovoljen nad samim seboj je zmajal z glavo. Potnik je bil vprašujoče dvignil oči: »Zdaj pa res več ne vem, gospod komisar--* »Koš za papir!« je zamrmral Remec in hitro stopil k pisalni mizi »Malo je manjkalo, da nisva pozabila koša za papir, prijatelj!« Počasi se je sklonil in takoj nato potegnil izpod mize težalk usnjen koš za papir, ki ga je stokaje postavil na stol. »Dajte, doktor, stopite semkaj! Morebiti najde va vendarle kako malenkost — kako pisemce ali — —« Se med govorjenjem je bil ob mil koš. Njegova vsebina, velik pisemski ovoj in sveženj časopisov, je padla na tla. Remec je zamišljeno potožil ostanek smotke v pepelnik in se jel ukvarjal s svojo najdbo. »Ovoj s profesorjevim naslovom, naj se odda po slu — in pošilja ga — počaikajte! — počfra g? Dr. Milan Šolar, odvetnik, Rokovnjaška ulica! — Hm, vsebina tega ovoja je morala biti pose on. vnste! Le poglejte na zadnji strani ima tri pečate — odprt je pa z nožem, na robu!« »ki kaj je v njem?« se je napeto oglasil Potnik. Komisar je skomignil z namerni in oddožil ovoj na mizo. »Nič ni v njem! — Vsebina je odstranjena, prijatelj! Sicer pa še ni rečeno, da bi moral biti ta ovoj v kaki zvezi z umorom!« Med tem se je spet pripognil in pobral s tal časopise, ki Jih je radovedno pregledal. »Čudno —« je tiho rekel sam pri sebi. »Kaj je s časopisi?« »Samo to, da so skoraj že leto dni stari: šes' zaporednih številk Filatelista, najbolj razširjenega glasila naših zbiralcev znamk! — Le zakai je vrgel profesor prav te številke v ko1' za papir — številke, ka so izšle pred letom dni? — Človek bi skoraj mislil, da so bile v ovoju! — A to bomo zvedeli, ko povprašamo pri odvetniku dr. Šolarju! — Dr. Šolar, odvetnik — odvetnik--veste. doktor, nemara se motim, a slutnja mi pravi, da igrajo ta ovoj in ti časopisi vendarle nekakšno vlogo v vsej zadevi...« »Gospod komisar!« Remec se je ob razburjenem vzkliku svojega sodelavca narahlo zdrznil. »Kaj pa je, doktor?« »Gospod komisar, dajte, dobro si oglejte ovoi — ali bolje, zadnjo stran pečatov!« Remec se je bil že sklonil nad rumenkastim ovojem. Ysa njegova pozornost je bila uprta v rdeče pečate. Ko se je čez nekaj časa vzravnal, se mu je dolbla v čelo lahna guba. »Prav imate, doktor! — Tudi meni se zdi. da so bili ti pečati že odprti — gotovo s pomočjo vroče britvice, s katero je nekdo ločil vosek od papirja. — Seveda— natančneje more to dognati samo vestna preiskava "s povečevalnim steklom — a da so pečati nekoliko premaknjeni, vidim že na prvi mah! — Nu, saj se bo pokazalo. Vsekako mi ta ovoj skrbno spravite — in tudi časopise izvolite vzeti s seboj--- Trkanje na vrata ga je zmotilo. Hitro se je obr- rr Prosim--?« Takoj nato je stopil v sobo redar. »A, vi ste, Mole? — Kaj pa je?« »Avtomobil je prišel, s predsedstva, po mrliča! —In — in potem je pravkar prišla neka ženska —« »Ženska?« Remec je visoko vzdfignil obrvi »Nu, ura se mi zdi zelo nenavadna za obis-ke — posebno za ženske!« »Profesorjeva gospodinja je,« se je oglasil redar. Komisar je nekaj trenutkov neodločno gledal predse, nato pa vzel kadeči se ostanek svoje smotke. »Gospodinja? — Hm, naj spodaj počaka! — Takoj pridem.« »Da. gospod kom/rsar!« Redar je izginil, kakor re bil prišel. »Gospodinja —« je zamišljeno rekel Remec. »Cherchez la fernme! — Nu. saj bomo videli.« 3. poglavje Počasi, korak za korakom, je stopal komisar Remec po stopnicah, ki so vodile v pritličje. Za čudne redkosti » Otfh dežel, hi ao vnete po aknah stopnji šča, se niti zmetril m. Vsa njegova pozornost je bila videti uprta v pepel na koncu smotke, a pogled njegovih oči je bil pri tem nenavadno prazen ki odsoten. V veži ga je čakal redar. »Gospodinja je t dnevni sobi — tam le, vrata na desno —« Remec ie hlastno pogliedai in kratko prikimal z glavo. »»Prav, Mote! In z dag — pomagajte zanesti mrliča v avtomobil.« Obsta je pred vrati, ki m« tf« ie bd po- kazal. jn jih po kratkem obotavljanju odprl Sta-nkiva žei^ka, ki je sede« v sutrom x?ne ir biazi-njaku, ;? vstala, ko ga je zagjeda'*. V orenelih črtah se Ji je zrcalila gtobotea prepadenost »Dober večer!« je vljudno poadraviJ komisar m zapri vrata za seboj. Nato se je vprašujoče oerl na ženo. »Vi ste umorjenčeva gospodinja?« » Da, gospod--« »Komisar Remec! — Jn kako je vam frne, fie smem vprašati?« »Ana Planimiškova, gospod komisar — —« Remec jo je izpod priprtih vek sfcriraj opazoval. Vtis, ki ga je dobil o njej, ni bil neugode«. »Dajte, sedite gospa Planinškova!« jo je n&to vljudno povabil in se tu 17 Dtn. Spretnega zastopnika za ljubljansko okrožje, išče nemška specialna tovarna vžigalnib sreč. Ponudbf pod »Lastna zaloga« na podružnico Jutra Maribor. 5416-5 ti* n tteseda t Din. davek * Dh ui šifro «11 dajanje dMlov 5 Dtn NaJmanJIl mes" 17 Dfs Statva za tkanje perzijskih pre prog. 2.10 m naprodaj. — Stari' trg 19HH. 9504-C Vsaka Beseda 50 par; davek Din, is dajanje naslova i Din, najmanjši raese* tj Oin. Dekle i-zurj-ena v restavracijski kuhinji, želi za časa sezije primerne zaposlitve kot kuhinjska pomočnica. Ponudbe pod »Vestna in marljiva« na ogl. odd. Jutra. 5487-2 'Restavracijsko kuharico iW>ro moč, sprejme restavracija v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra kuharica«. Špargeljeve sadike najboljše vrste »Argentil«. oddaja v vsadki množini učitelj Polji, Ceeta na Rožnik 47. 5916-6 Avto, JHoto Be>cda i Din. davek ) Din u ilfro ali dajanje a asi "i> 5 Oin. NajmanJSi 17 Oin. Ford 8 cilindrov skoro nov, prodam ali zamenjam z* manjši tovorni voz. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »6000«. 5OT&-10 WitllTFMi !tncd. i Oin. lavek U" ta ilfro ali dajanje laslova r^atmaoiši iftoško kola datoo ohranjeno. kupim. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »Moško kolo«. 5538-M l^edJ. I Dtn. davek ) Dtn. t: ilfro ali dajanje naslova Din. NaimanJŠI znesel1 17 Din Rabljene mlinske stroje išfem. Sime Horvat, Kri /pvei. Savska banovina. Pohištvo Seseda 1 Cln. davek 3 Li> - lifro ali dajanje naslov; Din. Najmanjši 6 io pot litra«. 6#mw O. Th. Botman: Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko Kupim Jeseda 1 Din. davek 3 Din ta Hfro ali dajanje aaslovs Din Najmanjši cneset 17 Din Bukovo oglje prima, knpuje za promptno iobavo Talionica žel jeza.. Iopusko. 5445-7 86 Kapitan Kozostrelec je pobledel kakor zid. Drugače ]e bil mirc^juben človek, posebno kadar je imel opravka s takimi, ki jim ni bil kos; a to ie bilo vendarle od sile! Sam ne vedoč, kaj dela, ie zavihtfl metlo, od katere Je kapljala umazana milnica, in sunil z njo mornarja v obraz. Kapital Seeeda I Din, davek S Din. u fUre ali dajani« aaslors 5 Dta Najmanj« tneaek IT ~ Denarne zadeve banfcne, hraoilniške in po sojilnižke terjatve, vseh de-oanub zavodov, vrednostne papirje. Vojno škodo VAM KUPi IN PRODA iapoelaje razo« kredite v gotovini na hranilne Knjiži«« ia bmoilne knjižic« na vknjižbo. Izvede razne kompenzacije, ptačila dolgov pri denarnih zavodih • hranilnimi knjižicami In i gotovino. Zanesljive nasvete m informacije glede nalod-be kapital« v gotovim in hranilnih knjižicah, dobite edioole pri pooblaščeni Trg. agent, za bančne in kreditne poeie ALOJZU PLANINŽBK Ljubljana, Beethovnova aL HVn. — Telefon 36-K). _ Za odgovor znamke. 53»-1« Kdo bi posodil DinlO.—15.000 na lepo posestvo, proti vknjižbi na prvo mesto. — Ponudbe na ogl. odd. Ju-taa pod »Posojila«. 5441-16 Prodam knjižice Meetne hranilnice in Kmetske posojilnice v Ljubljani, po oa 6000 Din. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »7777«. 5500-1« BM 650.- prostih, nevezanih v Nemčiji, kupim. Pismene ponudbe pod »Kamnik« na ogl. odd. Jutra. 5535-16 KoBCtsioairin Bančne kom. 23v o d. Maribor, kapaje in prodaja vrednostne papirje vseh vrst anovčuje menice, čeke. terjatve pri denarnih zavodih itd. posreduje naložbe kapitala, financiranja, družabništva. posojila itd. izvršuje kompenzacije doljrov pri denarnih zavodih Drž. razredna loterija in informacije Kapitalisti, vlagatelji, ka-i;or tudi dolžniki, obrnite -e v vseh denarnih in '>ančoih zadevah le na gor i ji naslov. — Kulantno. -t.rokovno in vestno poslovanje. Za odgovor priložite Din 3 znamk. 5272-!<; Sobo odda 3eseda 1 Din lavek S Di«. it ilfro ali dajaaje nasleva ' D!« Najmanj«' in^ek "> 01» Opremljeno sotto svetlo ia čisto, ? vili pri Sv. Krištofu, oddam gospodu. Toman. Costova 7. 5512-33 Dopisi • iaJtJ aeaedt « Jtn, lavek j Itn >» ilfrs tajanj« aaalova i Din •aimanl«' >nesek tU ""in Kdo bi bil iskreno ljubeč, pošien U> variš mladi i u t< ligenlni, razočarani ženi? Ilesnt nt anonimne dopise pod »Na razpotju« na ogl. odd. Jutra. 5479-24 beseda 1 Din. lavek ) D« iz ilfro ali dajanje naslov; 1 Din. Najmanjši zoecei 17 Dtn. Trafiko i a velesejmu. odda m z;i r-as prireditve od 30. maja ■Io 8. junija. Informacije v tajništvu velesejma v to iek od 3.—4. ure popoldne. 5600-17 Lokali Delavnico ob gkivni. prometni cesti Ljubljane, takoj oddam. — Vprašati v trgovini Kolšt-k. I'yrševa 47. 5536-16 Lokal (irimeren za vsako obrt ali reklamno pisarno, oddam. Mesečna najemnina Din 300. Sv. Petra cesta 55, Korošec. 5518-19 Vogalna parcela lepa. na kateri »e nagaja velika, prostorna, svetla delavnica s pisarno, event. tudi stanovanj«, po ugodni oeoi naprodaj. Ponudbe na ogL odd. Jutia pod »V me-56C3-30 Stanovanje Sesedk 1 Oin. davek } Din sa ilfro ali dajanje naslova Din. Najmanjši tnesek n Din Stanovanje 3 sobe, kuhinj« in pritiklin. sončno, oddam s 1. majem. Naekrv v veeh posJovaini-cah Jutra. 5657-21 Enosob. stanovanje podpritličju, z vrtom, oddam. Milčinskega ul. 64. Šiška, čez progo. — Cena Din 270. 550^21 mSa n 3 i e beseda 2 Din; tavek Din, t« ilfro ali lajanje oaslova 5 Din. .lajmanjSi znesek M Din Šivilja illetna, ki ima stroj in pohištvo ter nekaj tisoč d i narjev gotovine, se želi in> roditi z železničarjem. — Vdovci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra [kjiI šifro »Skromen, a srečen lom«. 5508-23 Obrtnik \ lepem prometnem kraju. i dobro vpeljano eksisten i jo, želi poročiti gospodični' v starosti do 30 let. ki bi mela *-fselje voditi gostil no. Dopise a «!iko, ki se vrne na ogl. odd. Jutra • >d »Si«cmlad«. 5607-25 Razno Jeseda I Dtn. davek JUu. za ilfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši cneset 17 Din Dame pozor! Znižane cene ! Trajna ondula- cija ... 70 Din Barvanje las . 70 Din Ondulacija . 7 Din Pranje glave 7 Din Salon »POLANCk Kopitarjeva ulica 1. MUZIKA prodaja klavirje, harmonije, violine, kitare, strune in vse glasbilne potrebščine. — Popravlja ln ugla-šuje vsa glasbila strokovnjaško in najceneje. Izposojevalnica klavirjev Ljubljana Miklošičeva cesta 4. 46-26 RADIO Točne sporede vseh domačih ia inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio, gledališče, iilm »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Izvleček iz programov Sobota 7. marca Ljubljana. 12: Plošče. — 12.45: Vreme poročila. — 13: Čas. spored, obvestita. 13.15: Plošče. — 14: Vreme, borza. — 18: Za delopust itjra Radio orkester — 18.40: Vzgojni p* nicn zaupanja (dr St Goaa'a) — 19: (*.'as, vrem-e, pororil« spored. n>bve stilu. — 1930: Pereča zunanjepolitično vprašanja (dr. A. Kuhar). — 20.15: Pester večer. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio jazz. Nedelja, 8. marca Ljubljana 8: Ženska telovadba (prof. M Dobovšek). — 8.15: Moška telovadba. — 8.30: Čas, poročila, spored. — 8.45: Wa»-nerjeva dela (radio orkester). — 9-40: Versko predavanje (dr. M. Opeka). _ 10: Prenos cerkvene glasbe iz ljubljanske stolnice — 11: Prenos II. mladinskega koncerta Glasbene Matice v Lj (iz Filharmonije).— 12.30: Čas, spored, obvestila. - 12.45: Plo šee po željah. _ 16: Kmetijska ura: Delo v vinogradu (inž. A. Fleso). — 16.20: Koncert godbe 40. p. p. Triglavskega. — 17: Gospodinjska ura: Snaga v družini (ga. Ho-čevar-Megličeva).—17.15: Nadaljevanje koncerta vojaške godbe. _ 17.40: Razvoj slo venske drame IX. ura. — 19: Cas, poročila. spored- — 19.30: Nac. ura. — 20: Iz neobjavljenih del: Pesmi Mirka Poliča poje g. Gostič. _ 20.30: Plesna glasba — klavirske točke (plošče). — 21: Koncert radio orkestra — 22: Čas vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio-jazz. Beograd 19.50: Orkester. — 21: Prenos iz Sombora. — 22 20: Lahka glasba. — ^a-sreb 12: Plošče. _ 16-15: Pevski kvartet — 17: Tamburaški zbor. — 20.15: Zvočna igra. — 21: Pester program _Praga 19.05: Vojaška godba. — 19 55: Plošče. — 20.30: Švedska glasba. _ 23.30: Jazz. Varšava 20 Poljska glasba. — 21: Lahka in plesna mu-zika. — Dunaj 11.45: Simf. koncert. —12.50 Lahka godba. _ 15.40: Komorna glasba. — 17.45: Melodije mesta. — 1910: Nadaljevanje koncerta. — 20: Veseloigra. — 22.20: Sonate za violino in klavir. — 23.15: Ples- — Berlin 18.30: Melodije o mraku. — 20: Bachov koncert. — 21: Iz MOnchena. — Munehen 18: Zvočna igra. — 194) Komorna glasba. — 20: Pesmi in pisma iz svetovne vojne. _ 21: Orkester. — 22.80: Lahka godba. — Stuttgart 18: Vojaške pesmi- — 20: Zvočna igra. — 21: Orkester in solisti. _ 22.30: Simf. koncert _ 24: PloSče- — Rim 17. Simf. koncert — 20.35: Godba na pihala. — 22.40: Ples. Prvovrstno kosovno kresničko apno za gradbene ln kemijske svrhe dobavlja v vsaki količini ANT. BIROLLA APNENICE ZAGORJE OB SAVI. ŠPEDICIJA TURK Ljubljana p r e ▼ % OCARINJENJE vseh uvoznih ln izvoznih pošiljk, ln to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno Telefon interurban 24-59. Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice) e m a PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani ta izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili Telefon interurban 21-57. Masary-kova c. 9 (nasproti tov. kolodvora) Usojava si vsem cenj. odjemalcem, prijateljem, h> dosedanjim gostom naznaniti, da prevžameva v N£BBLi & DNB 8. MARCA 193«, ataroznano gostilno PSI SLAGAJTJ na Sv. Jakoba trgu štev. 8. Točila bova priznana prvovrstna vina iz vinogradov barona Lazzarinija in vsaki čas postregla tudi z gorkimi in mrzlimi jedi* po nizkih cenah. Abonenti na kosilo ali celodnevno hrano se sprejemajo. Vino čez ulico pri litru 1 Din ceneje. Za obilen obisk se priporočata Pavel In Lenči Košenina. OTVORITEV GOSTILNE Cenjeno občinstvo vljudno obveščam, da bom danes v nedeljo, dne 8. marca 1936 začela z gostilniškim obrtom na Sv. Petra cesti št« 55 (bivša gostilna Pua). Točila bom le izborna vina in sveže pivo po zelo nizkih cenah. Na razpolago bodo vsak čas gorka in mrzla jedila. Sprejmem tndi abonente na dobro hrano. Za mnogobrojni obisk se priporočam MALČI TOMAŽINOVA, bivša plačilna pri Figovca. Centralni trg češkoslovaške industrije PRASKI EKSPORTNI SEJEM od 6. do 15. marca 1936 takoj za Leipzigom 50% popust na češkoslovaških železnicah 25—50% na inozemskih železniških, parobrodnih in zračnih linijah. Nadaljnje informacije in sejmske izkaze dobite pri zastopniku Praškega vzorčnega velesejma. ALOMA COMPANY d. z o. z. Ljubljana, Aleksandrova e. S. ČEŠKOSLOVAŠKI KONZULAT, PUTNTK, Gajeva ulica (za nebotičnikom), ali direktno pri direkciji praškega velesejma, Praga VII, vetese^n- sfca palača. PRIDELEK DOBRE MRVE V BLI2INI ! OKOLIČANI ! INTERESENTI S VELIK TRAVNIK nasproti Kopališča ob Ljubljanici, n£ve, dalje vrt, pod, kozolec t bližini Trnovske cerkve se bodo oddali potom javne dražbe t zakup nedeljo, 8. marca Interesenti se zbero ob 14. nri (2) popoldne fconeem Opekarske ceste pri mosta ob gostihd »Pri Kosca«. JAVNA SODNA DRAŽBA. V Preval jah se bo prodajajo na izvrgflni godni dražbi od 1L do 26. marca 1936 50 pritličnih fat enenadstropnih stanovanjskih hiž z vrtovi, 408 ha gozdov, njiv, vrtov travnikov In pašnikov, električna centrala na vodno silo bi razni industrijski kompleksi In objekti Cenilna vrednost nad 2,500.000 Din. Prodaja se vrši podrobno v 198 sknpinah, gozdovi posebej. Urejuje Davorin Bavijeo. — Maja m konzorcij »Jetra« Adoll EUbnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Franc Jesertek. — Za iMenitnl del je odgww Aleje Novak. — SW i tjljljiiiii