v RIŠKI LETO ii- - S1EV. 1. GORICA 3. )AftllAK|A 1945. CE1\A 1 LIRA. »Goriški list* izide vsako sredo in soboto zjutraj. - Uprava in uredništvo v Gorici, Corso Verdi 47. tel. šlev. 292 - Oglasi se zaračunavajo po ceniku Spedizione in abbonamenlo postale 2° gruppo Poštnina plačana v gotovini Celoletna naročnina: 104,— lire, polletna 54.— lir. Plačati v naprej. Cena izvodu v Ljubljani: 1.50 lire. — Račun pri Cassa di Risparmio Gorica Druai letnik Ko se prične novo leto, vsak časnik doda letnici svoje. ;.t izhajanja še eno številko in takt tudi naš « Goriški list« s po* noso.n stopa v drugi letnik svoj ga izhajanja. Nunatno si« cer še vsega leta izhajanja za seboj, ker smo lani pričeli izhajati meseca maja, toda splošnega običaja se držimo tudi mi in zato trdimo, da uhajamo že drugo leto. Pri tem se moramo kar nasmehniti, ko so nam lani spomladi razni črno-gledneži, še bolj pa naši odkriti nasprotniki, odkrito napovedali: «Tri, štiri številke «Goriškega lista» bodo izšl«, potem bo listič nehal«. Toda nas niso poznali in i iso veri* U, s kakšno krepko voljo smo šli na delo, že naprej odločeni, da se obdržimo in da se med primorskim ljudstvom krepko uveljavimo. To se nam je v polni meri posrečilo in ako bi sedaj utegnili listati po sedemdesetih številkah našega listi, bi mogli kar naštevati, k lo komisarjem in j terencem, ki ga prebirajo in ; vemo za primere, da so razni j komunistični govorniki na komunističnih »mitingih" prebirali in sproti ponarejali trditve našega lista, samo, da bi ovrgli splošno ljudsko mnenje, ki ga je med ljudstvom vzbudilo naše pisarne. Tudi naš list veija glede tega pregovor: « Dosti sovražnikov, dosti časti!» Tudi v n komunističnih vrstah imamo dosti nasprotnikov Predvsem seveda v vrstah naših narodnih nasprotnikov, ki jim je sleherni pojav sloven« KLEPNIKOV BITKE MEB MAASO IN MOSEI.O - TEŽIŠČE ZIMSKE BITKE MED R0CHEF0RT0M IN BASTOGNE - POI.OŽAI lJM BUDIMPEŠTI NEIZPREMENIEN - NEMŠKE PODMORNICE SO POTOPILE /A 25,600 BRT LADU - ODBITI SOVRAŽNI NAPADI NA SLOVAŠKI MEH Iz zadnjih poročil nemške' ga-vrhovnega poveljstva posne mamo nekatere podatke: Med rekama Maaso in Mo-selo sta obe bojujoči se sili dovedli toliko močnih okrepitev, da moremo reči, da je polovica vseh čet zaposlenih na zahodni fronti udeležena v te h j tki. Amerikanci so ponovno poizkušali napasti z močnimi oklepniškirtii skupinami nemške čete južno in zahodno Bastognea, kar pa je bilo brezuspešno. Preizkuše ne nemške čete so med bobnečo bitko razbile 121 oklepnikov in oklepniških izvidnikov. Pri tem pa so uničile številne sovražne premikalne če-tc. Težišče boja je sedaj med krajema Bastogne in Roche-ford. Tu je poizkušal sovra-nik zadeti iužni del nemškega napadalnega klina. V Alzaciji in Lotaringiji sc nemške čete napadle ameriško fronto, s katere je morala zaradi napadov na severozahodu oditi večina ameriških sil. Severozahodno Biteha je prišlo do spopada med o-bojnimi prednjimi stražami na široki fronti, nakar je bila prvotna fronta zopet vzpostavljena. Nemški letalci so učinkovito napadali premikajoče se pomožne čete v severni Franciji in Belili ji. Mesti Luttich in Antwerpen pa sta trajno pod nemškim daljnometnim ognjem. V srednji Italiji so bili odbiti sovr ižni napadalni poizkusi v gorah južno imole in v Romagni. Močan nemški ogenj je zelo oviral premikanje in zbiranje Angležev. Na li-gurski cbali južno Masse, so sovražniki s šibkimi silami poizkušali izkrcati se, toda to so Neme preprečili. Sovražnik je motal pustiti mnogo mrtvih in mnogo ujetih. Boljševiki so na Madžar* sk m napadali na vsej črti med Dravo in slovaško mejo, kakor tudi pred Budimpešto. Glavno ognjišče bojev zadnjih cini je biio v gornjem slovaškem obmejnem ozemlju med rekama Oršavo in Ipavo Okoli Blatnega jezera pa sploh izvajajo boliševiki brezmiselne in breznačrtne napad.’, ki so vedno brezuspešni V Kurlandiji se nemške čet, srdito bore severnozabod io Doblena, kjer je sovražnik zo-pet začel napadati, Med srditimi boji so nemške divizije razbile poizkuse boljševikov, ki so se po besnem ognju hoteti priboriti predor. Nemške čete v Kurandiji vodi Generaloberst Scborner, ki je zbral poleg nemških oddelkov tudi latvijske prostovoljce in ki se odločno brani s pomočjo nemških letalcev proti 46 napaldanim sovjetskim divi zijam in 22 oklepniškim sku- pinam. Po zaslugi nemškega vojaškega vodstva in nemških čet je fronta v Latviji z malimi izjemami ostala neizpre-menjena V zadnjih desetih dnevih so Nemci uničili 513 boljševiškib oklepnikov ter zaplenili 79 topov in 267 strojnih pušk. Krvave izgube sovražnika so nenavadno visoke. Protizračno obrambno topništvo je sestrelilo 112 sovjetskih letal nadaljnih 145 letal pa so sestrelili nemški letalski lovci. Hmeriške teroristične letalske jate so napadle najprej zahodno in južno zahodno nemško ozemlje predvsem mesta Kassel, Kaiserslautern, Kolr, Hannover Oberbausen in druga mesta. Med obrambnim ognjem je bilo zbitih 75 angloameriškib letal, po večini štirimotornib bombnikov. Nemške pomornice nadaljujejo s svojo borbenostjo V morjih okrog Anglije so poto pile 6 ladij s 25.600 BRT, med temi tudi neki tovorni parnik, natovorjen s strelivom. . Vodja nemške države je imel v noči na Novo leto daljši nagovor, ki so ga prenašale vse nemške in srednjeevropske postaje. Iz tega govora posnemamo glavne misli. Hitler je pred vsem povdarjal, da je razvoj časa sedaj zahteval več od njega, kfakor samo govore. Pred vsem so bili to dogodki 20. julija, ki so poostrili pozornost in delavno moč voditelja samo eni nalogi, za katero se bori že dolgo let, namreč usodni borbi nemškega naroda, Ako so nasprotniki poprej prerokovali nemško propast leto za letom, so še posebno upali na leto 1944. Še nikdar se jim ni zdela zmaga tako blizu kakor meseca avgusta. Kljub temu, da do te katastrofe ni prišlo, je to zasluga poleg žrtev, borb in dela, tudi zasluga vseh njegovih sonarodnjakov v domovini in na frontah in pa tudi njegovega lastnega dela ter lastne udeležbe. Hitler je nato nadaljeval z obračunom proti judovski zaroti. Mednarodno judovstvo živi le od tipanja in od prerokovanj. Vedno ti judje prerokujejo, da se bo vojna nehala predno odpade jesensko listje in vediio so napovedovali datume. Ustanovljeni so bili celo odbori, ki naj bi uredili živilsko oskrbovanje po morebitnem propadu Evrope. Nadalje je Hitler povdarjal naslednje točke, da nemški narod ni samo soodločujoč, temveč najbolj odločilen činitelj v evropski zgodovini. Narodno-socia-listična država, o kat ri je svetle slabo informiran, ker ga informira judovska časnikarska propaganda, je storila toliko, da so ljudstva okrog nas ostala in tudi morajo ostati. Hitler je dalje obračunal s salonskimi politiki, ki računajo s kakim državnim udarom, ki v Nemčiji ni več mr goč. Nadalje je še povdaril, da se Nemci borijo za ohranitev dvatisočletne nemške kulture. Milijoni vojakov, milijoni delavcev, delavk, žena, da celo ofrok se bi re, da zrasejo nemška mesta kakor feniks iz pepela in ta obnova bo trajala le malo let. Povdaril je, da nabrže ni nobenega človeka nikjer na svetu, ki pozna svojo domovino tako dobro kakor on. Vsa mesta in vse vasi, ki so sedaj razrušene bodo ponovno zgrajene. Končno je Hitler obračunal z izdajstvom kraljevske Italije, Finske Romunije, Bolgarije in Madžarske. Napovedal je zgradnjo nove ljudske države v Nemčiji iu pohod novih nemških divizij, obranih iz ljudskih piasti ter izrazil svojo trdno voljo za zgradnjo veliko nemške države: ura bo prišla, ko se bo zmaga nagnila k enemu, ki jo je no j bolj vreden. Državljanske zmede v Atenah Iz Aten, grškega glavnega mesta, poročajo, da tam še vedno trajajo srditi boji. Čete angleškega generala Scobieja so dosedaj zajele okoli 7500 pristašev grškega uporniškega gibanja hlas. Kakor poroča angleška agencija Reuter, je sedaj ves južnovzhodni del Aten s stadionom vred očiščen, z izjemo posameznih zabarikadiranih ostrostrelcev. Po večurnem posvetovanju s Churchilotn se je kralj Jurij le odločil, da je pristal, naj se a-tenski nadškof Darnaskinos imenuje za regenta Grčije ki bo pač poskušal z nekakšnim premirjem med oboroženimi grškimi strankami. Hkrati pa je odstopil dosedanji grški ministrski predsednik Panpadreu skega kulturnega življenja na Goriškem trn v peti. S temi nasprotniki se ne bomo dalje bavili, ugotavljamo samo eno, da vseh 25 Ut molka in zatiranja slovenske besede med goriškinu Slovenci ni moglo zatreti med našimi ljudmi želje po sloven.-ski tiskani besedi, kar dokazuje ravno sorazmerno velika naklada ter razširjenost našega lista. Če upoštevamo vsa reganjanja, ki jib je naš list, od urednikov pa tja do zadnjega prodajalca in de avca v času svojega izhajanja že doživel, vse prometne ovire političnega ali drugega vzroka, moremo biti na število izvodov vsake posamezne številke našega Usta kar ponesni. Vemo za prodajalnice v srcu Gorice ki prodajo našega liita več kakor vsakega drugega in kar razveseljivo je po izidu našega lista gledati, kako za- | vedni Slovenci pribijajo tru* I moma v prodajalnice in naš | list kar na cesti prebirajo. Boriti smo se morali tudi z birokratizmom in smo tudi tu izvojevali marsikatero hudo bitko zoper ovire, ki so se zdele skoraj nepremagljive. Na čast tukajšniim nemškim oblastem pa moramo priznati, ne samo da nas niso ovirale pri izhajanju, temveč nam pogosto tudi pomagale odstranjevati Polena, ki so nam jib drugi metali pod noge. Najbujše ovire, proti katerim smo včasih skoraj brez moči, pa so tehničnega značaja. Go- rica nima trenutno nobene moderno urejene tiskarne in naš list sz stavi na dveh zastarelih «lynotipib», ki pogostokrat odpovesta. Pogosto se mora večina lista postaviti kar na roko, kot v starih časih Blei-vveisove »Novice-, stavci so pogosto ljudje dnige narodnosti, ki ne razumejo jezika, pogosto odpovesta zaradi vojnih razmer elektrika in plin, ki sta za izhajanje in za tisk lista neob-hodno potrebna, vse to so ovire, ki bi zagrenile delo tistim časnikarjem, ki morda kje drugje delajo za denar, ne pa nam, ki smo vložili v svoje časnikarsko delo tudi dober kos idealizma in trdne volje pomagati slovenskemu izmučenemu ljudstvu na Goriškem in vsem Primorskem k lepši bodočnosti, k večji izobrazbi in k popolni narodni zavesti. Našo voljo in naše cilje odobrava vsa slovenska poštena javnost, saj je ni < obene naše številke, ki je ne bi recimo ci» tirali ljubljanski dnevniki ali tedniki Tudi to priznanje ostalega dela slovenskega naroda nam še veča voljo do nadalj* nega dela. S to voljo stepamo v drugi letnik in obljubljamo načim či-tateljem, da nas neštete ovire, ki se bodo seveda še nadaljevale ne bodo premaknile od naše začrtane poti. Naš list pa bomo še izpopolnili, ga napravili še bolj odločnega, kakor je bil do sedaj. C. K. žajpLsld Proti Angležem in proti Nemcem Komunistični radio „Svobodna Belgija" je pošiljal ob začetku nove nemške ofenzive v Ardenih pozive vsem Belgijcem, naj se z orožjem v roki organizirajo v osvobodilne čete na boj proti bližajočim se Nemcem in proti Angloamerikancem. Vojna b« še zelo dolga Zaradi nove nemške ofenzive se je angleška vlada odločila, da pokliče na bojišče četrt milijona novih vojakov. Te vojake bodo vzeli v prvi vrsti iz delavstva vojne industrije, ki je baje uspela pokriti najbolj pereče potrebe, tako da oddanega delavstva ne bo pogrešala. V drugi vrsti pa so obširne premestitve v vojski sami. Iz manj važnih oddelkov vojske, kakor je n. pr. protiletalska o-bramba, sanitetna služba, bodo premestili odvečno moštvo na fronto. V zvezi s tem ukrepom povdarjajo v Londonu, da bo vojna še dolga in huda. Poljaki proti »kolaboraci-jonizmu* s Sovjeti »Basler Nachrichten" piše o razočaranju poljskega naroda in pravi: „Predvsem v poljskih krogih ne razumejo, zakaj Rusi tako slabo postopajo proti Poljski in so spravili skupaj vlado, ki ji manjka vsaka zakonitost. Ta lublinski »komite', ne bi mogel obstajati niti 48 ur brez podpore armade in še z njo se mora boriti z velikimi težavami1*. "V področjih zasedenih od Rusov sprejema prebivalstvo redne sovjetske čete s simpatijo (to je očitno dodano samo zato, da ne bi Sovjeti spet našli razlog, da obtožilo Švico, da je “fašistična", toda proti pripadnikom GPU kaže prebivalstvo sovražno razpoloženje in mrzi vse, ki sodeljujejo s Sovjeti. Kljub opominom iz Londona so poljski r- doljubi pobili nad 50 kolaboracionistov z Rusi". “Economist** in “Pravda** Sovjetski "Monitor", ki v Angliji objavlja oddaje moskovske radijske postaje, prinaša članek "Pravda" o zunanji politiki sovjetske vlade, v katerem zelo napada ugledni angleški list “Economist", ker se je pokazal naklonjen napram Švici. “Ecomist", - piše .“Pravda" -skuša zaman zaščititi Švico, kateri je Sovjetska Zveza odbila vzpostavitev diplomatskih odno-šajev. Sovjetski časopis dodaja, da poleg švicarske vlade tudi “Econonrst" ne računa s potrebo, da Švica prekine s svojo profašistično politiko. " Pravda" DEJSTVA l\ UGOTOVITVE Tudi ud terence je prišla vrsta Dolgi, rus i slavrst Edvard Kokolj, je napisal v »Partizanski dnevnik« uvodnik z naslovom »Opomin« Takole pravi: »Neki krnet iz Vipavske doline je bil silno vnet sodelavec OF. Mnogo je storil za naše narodno osvobodilno gibanje: delal je na vseh koncih in krajih, povsod je mnogo žrtvoval: dal je veliko vsoto posojila, mnogo hrane in celo obleke. Kdorkoli ga je poznal, vsakdo je dejal: ta je pravi narodnjak, ta da vse za svobodo, vse za OF in tudi življenje, ae je potrebno. In kot tak je tudi slovel. A ker je bil zdrav, čvrst in pravih let za vojsko, v naši armadi pa večja potreba po ljudeh kot na terenu, so ga naše oblasti poklicale pod orožje. Tedaj je ta človek dejal: A, mene boste mobilizirali? Mene? — Ni treba k temu nobenega po jasnila, le to: ta človek je bil izvest« toliko časa, dokler ni bilo treba prijeti puške v roke. Ko pa je bilo potreba storiti največje dejanje, iti v boj, tedaj se je ustrašil.« Da je ta primer prišel v u-vodnik dokazuje, da je po dobnih terencev veliko. »Slo venski dom« nam poroča iz Dolenjske, da je tam vse potno takih primerov. Terenci se upirajo iti v vojsko. Zaradi hudih udarcev, ki jih je doživelo partizanstvo primanjkuje borcev, zato je bilo izdano navodilo, da se zmanjša politični in upravni aparat in da vse ostale sile gredo v kader. V zvezi s tem je Centralni Ko rnitet komunistične Partije sklenil, da združi manjše o-kraje in okrožja v večje ter tako znatno zmanjša terensko organizacijo. (Prim.: Brošura »O organizacijskih in kadrovskih vprašanjih naše Partije«, oktober 1944.) Ilija Ehrenburij Naši komunistični banditi delajo med našim nepoučenim in deloma zapeljanim ljudstvom veliko propagando z imenom llije Ehrenburgom, »slavnim« in »ruskim« pisateljem. Tudi na Primorskem, zlasti na (Soriškem, po Brdih, po Vipavski dolini, po Kanalskem in t olminskem, povsod je raztresenih nešteto letakov, ki . navajajo cele Ehrenbur gove članke, citate, napovedi, obl jube . .. Zato si moramo tega glasnika boljševizma nekoliko pobližje ogledati. Ilija Ehrenburg nikakor ni slaven, temveč nroslul, slabo znan pisatelj, ruski pisatelj pa ie samo v toliko, ker piše slučajno v ruskem in to v slabem ruskem jeziku, kar ve tudi evropska literarna kritika, kar je pač umljivo, ker je Ehrenburg čistokrven žid in je izšel iz čistih krogov, ki so nekoč trgovsko in gospodarsko izsesavali veliki ruski narod, sedaj pa so kot boljševiki zagospol darili nad njim, jutri hočejo pa zagospodariti še nad drugi mi evropskimi narodi. Zdra vi narodi se temu poskusu u-pirajo in se upirajo tudi sedaj blagodonorim, prijateljsko-hi-navskim besedam glasnika bol iševiške krvoločnost: JU jr Ehrenburga. Ilija Ehrenburg spada v tisto vrsto »ruskih« pisateljev, ki so po boljševiški revoluciji zaslutili svoj čas ter pričeli pisati romane, povesti in članke v boljševiškem smislu. Razni simpatizerji so Ehrenburga po vsej Evropi razkričali kot »modernega« ruskega pisatelja, ker jim je ugajal njegov nesramen cinizem, zanikovanje vseh moralnih načel in poveličevanje sovjetskih političnih junakov, to se pravi podtalnih revolucionarjev. Boljševiški simpatizerji so že preskrbeli, da so se nekatera dela llije Ehrenburga prevedla celo v slovenščini. Sličen večnemu Ahasverju je Ehrenburg prepotoval skoraj vso Evropo, se udeležil seveda tudi španske državljanske vojne, ne kot vojak, zakaj kot žici je za to seveda nesposoben, temveč kot opazovalec, to se pravi kot sovjetski propagandist. Posebno pa so se mu zamerili Danci in Čehi, ki jih je v svojih člankih strašno napadal. Ta dva zrela naroda namreč nista bila voljna kar tako prevajati Ehrenburgovih spisov in sta doživela zato nemilost v Ehrenburgovih očeh. Ehrenburgu, čeprav je boljše-vik, je namreč mnogo za mastne honorarje, saj je svoje pisateljsko delo organiziral popolnoma na kapitalistični način. Ze dolgo vrsto let je Ehrenburg nekak Stalinov osebnt žurnalist in ker je Stalin le napol izobražen, daje idejne pobude Stalinu prav za prav le Ehrenburg, ki mu piše tudi govore. Med tem ko je I. 1941., ko Sovjetska Zveza ni bila v vojni, Ehrenburg javno zasramoval Jugoslovane in njihovo vojsko z Nemci in Italijani, e-nako, kakor je prej zasmeho val Čehe in Dance, Norvežane in Poljake, pa je po izbruhu zaključuje, da v času, ko besni "osvoboldina borba", ni važno vprašanje vzpostavitve diploma-tičnih odnošajev z državo, ki se je pokazala sovražno napram eni zavezniških sil in je na ta | način podaljšala profašistično j politiko. - To vest je švicarsko I časopisje prineslo brez pripomb, j Usoda stotisoč partizanov Kakor poroča Radio Svobodna j Jugoslavija, je prinesel švicarski i časopis „Bund" članek o težkem ! položaju italijanskih partizanov v severni Italiji. Med drugim pravi sledeče : Na zgodovinskem obzorju se je pokazala velika tragedija stotisoč partizanov severne Italije, ki so prepuščeni mrazu in stradanju. Brez orožja so prepuščeni na milost in nemilost oku- patorskih oblasti, ki podvzemajo proti nji m kazenske ekspedicije Tragedija partizanov se je pojavila pred nekaj dnevi, ko je general Aleksander objavil, da je treba partizanske odrede demobilizirati, da naj skrijejo orožje in strelivo in da naj ne pričakujejo zavezniške pomoči tekom zime. ,.Partizani ne morejo pol oži ti orožja", piše poveljnik partizanskega odreda v časopisu Jtalia li-bera", „Gni lahko samo umro, toda mi zahtevamo, da padej > borci v b;>ju in ne da umirajo zaradi mraza in onemoglosti Naša stvar se tiče vsakega Italijana. Svobodni Italijani nas ne bodo zapustili". Poziv z i pomoč je globoko odjeknil v Rimu, Neaplju, Palermu in drugih mestih De lavci v Temu so se odrekli v korist partizanom delu svoje že tako skromne plače. Vsi so izjavili, da je treba pomagati bratom na severu. Toda svobodna Italija ne more ničesar napraviti. Rimski časopis priznava, da vlada ni v stanju podvzeti kar si bodi. ker ne razpolaga z letali, orožjem, obutvijo, f bleko in hrano. ..Italija se ne odreka, da hi nomagila partizanom", piše Risorgimeuto liberale" — temveč zavezniki, ki gledajo na problem partiza- skega gbatija zaradi vojnih ali politič- i n>h razlogov drugače kot mi". Na koncu pravi časopis „Bund“: Med tem časom je na planinskih vrhovih padel prvi sneg. To vest prinaša ..Partizanski dnevnik" ter s tern namiguje na težave, ki jih povzročajo partizanom zavezniki in priprav ja svoje ljudi na novo proli angleškopoli-tiko NOV. vojne z Nemči jo ta žid naenkrat odkril, da je Slovani Skupno z boljševikom Aleksi-jem Tolstojem, nevrednim vnukom Leva N. Tolstoja, pričel izdajati vseslovanske proglase in klicati Jugoslovane, Cehe in Poljake na krvavi od por proti Nemcem. Idejni krivec stotisočev nedolžnih žrtev na Balkanskem polotoku in na Poljskem je Ilija Ehrenburg. Za glavno Dansko mesto Kope nhayen pa je že kar napovedal, da ga bodo sovjetski tanki s prebivalstvom vred poteptali v prah. Ta je tudi fiati, ki je napovedoval popolno izničenje in iztrebljenje baltskih narodov in pa Romunov. Na tega sov ražnika vseh malih evropskih narodov, na tega glasnika boliševiške krvoločnosti in krviželjnosti se torej sklicujeio slovenski boljševiški banditi, popolnoma po načelu, da »gliha vkup Stri-ha«. Slovenski narod ve, da ako bi zmagal Ehrenbur« s svojimi načrti, nas Slovencev kmalu ne bi bilo več! ©□ Fo Letake z naslovom »Bodimo budni- so partizani in terenci endan razstrosili p:> Tolminskem. V njih napovedujejo, da se je ustanovila nova strank« na Tolminskem pod vodstvom domačina Slavka Tuta Komu-nisti se zelo razburjajo, ker se ta SNFIPRfl (Slovenska anti-partijska reformna akeija) ali bolj na kratko povedano ROF, kar pomeni reformirano osvobodilno fronto, veže celo z domobranci, da bi na ta način uspešneje razkrojila OF. Komunisti se v letaku divje jezjo in izražajo strah, ia se ne bi ROF vrinila v OF, jo razdelila v partijce in protipar-tijce in s tem popolnoma razbila tisto osvobodilno fronto. «ki je po poti poštenja in narodnega ponosa privedla naše ljudstvo pred vrata svobode«. Gesla te ROF, kot jih tovariši navajajo v svojih letakih, so: Naj se pobije vse komuni-ste in vse partijce v NOV in POJ, naj se med komunističnimi borci vstvari zmeda, naj se vjame na svoje limanice vsz ljudi, ki niso dovolj preizkušeni, računajoč na lahkovernost rdečih odbornikov, naj se tajno vstvari nekaka opozicija v OF.. ROF pa v svojih letakih poziva vse tiste, ki se bore v OF, naj pobijejo komandante, svetuje ljudem, naj likvidirajo funkcionarje ter naj zavijejo vrat zavednim aktivistkam (po naše terenkam. Op. ur.) (Po »Tolminskem glasu») Dr. Ježa Mit: L i 14 Z 60P0VINA slovenske BESEPE V POSOČJU Kmetovški stan Stan kmeta vreden je časti, za nas kmet trudi se. Kdor kmeta stan .zasramoti, sam malovreden je. Se pred ko sonce gori gre, že dela kmet terdo in stri, kar vsakemu k pridu je, veselje mu je to. V obraza potu kmet dobi svoj živež ino da tud mestam ljubi kruh, scer bi povsod le lakot bla. De vreden je, naj vsak spozna, stan kmetov vse časti! Kdo ve, ke.j bi dežela bla, de kmet nje ne redi? Te »Pesmi za kmete in mlade ljudi« je spet izdal 1838 pri Paternolliju, in sicer močno pomnožene: zbirka ;ie narastla od 32 na 78 strani, kar je znamenje, da so Goričani pridno ^ef;ali po njej, čeprav se avtor pritožuje, da niso našle tokega odziva, kakršnega je pričakoval. Druga Staničeva knjiga so bile »Molitve in Premišlovanja za sveto leto 1826 (50 strani), katerim je dodal »Perstavik nekterih cerkvenih in drugih pe^em ,« med katerimi je večina nje govih prevedenih ali takih, katere je nabral med ljudstvom in jih po svoje popravil. V ta pristavek je sprejel tudi svojo Prošnjo za dobro lejto in odo Zdihovanje ovčic po pastirju, posvečeno škofu Wallandu. — Naj bolj zanimiva izmed vseh pesmi je pač »Mati božja v časti«, ki je pre-•Vod iz Wilhelma Sehlegla: Ponižno angeli te vsi častijo, v molitvi sveti pred teboj stoje, nebes Kraljica, tvojo čast gore vse zvezde, ki na nebu se buščijo. Nebes lepote v tebi se svetijo, narlepši čez vse stvarjene žene! Otrok mogočni ti v naročji je, stri smrti smrt, vsi v njem nebo vdobijo. Divica, hči od tvojiga Sinu! 'Pelo je tvoje h svetimu blo zbrano, v katirim je dopadlo hit Bogu. Z življenjem tvojem je življenje dano; zveličanje perkaže se svetu, tvoj Sin nam je ozdravil smertno rano. V tej pesmi, ki je časovno drugi slovensk’ sonet, ker je Koseski že 1818 napisal svojo »Po-tažbo« — vidimo, da je Stanič obvladal tudi težke pesniške oblike in jezik ter da hi bili tudi drugi prevodi lahko boljši, ako jih ne bi v hitrici pisal in kar nekako iz rokava stresal. Saj je privedel večino Pesmi za kmete in mlade ljudi '7 dveh, treh dneh, kot sem mogel ugotoviti po da-tih v njegovem rokopisu. — Kakor Pesmi za kmete, tako je izdal 1838 zopet še »Drugi perstavik starih . ino novih cerkvenih ino drugih pesem«, katere je »zbiral, iz njemškiga prestavlja ino skladal«. Ta zbirka je zanimiva, ker je v njej več narodnih nabožnih pesmi, katere je Stanič zapisoval in jih potem popravljene priobčil. Zgodovinsko pomembna je »Pesem od S. Gorske Marije«, ki je nastala ob obnovitvi sve-togorske božje poti leta 1793. V tej pesmi beremo med drugim: fDlal|ŽW IZ GORICE IN DEŽELE sor Umrl je mož! Kdo taik je Sc med r-imi? S. Gregorčič. Gorica žaluje, vsa dežela žaluje. Izgubili smo vodilnnega moža, ki je bil vsem svetal vzgled delavnosti, plemenitosti, požrtvovalnosti. Umrl je Joško Bratuž, neumorni vzgojitelj slovenske mladine, naš odiličen prosvetni delavec in glasbenik, naš pevec, slavček, umetnik. Črna vest o njocjovi smrti je odjeknila v mestu in v podeželju. Vse je pretresla, premnogim so se orosile o-či, mnogi so bridko zaihteli. Izguba je težka, nenadomestljiva. Srce drhti in z muko išče besede, s katerimi bi dostoiito in primerno počastile pokojnega m izrazile globoko bol. Joško Bratuž je bil edir stvena ®scbnost v slovenskih vrši ih. Po postavi bolj neznaten, je bil po značaju in delu velikan., r.iož, ki so ga spoštovali in ljubili vsi. Blag, ljubezniv in nesebičen je bil vedno pripravljen priskočiti svojemu bližnjemu na pomoč. Neugnan delavee ni nikoli prizanašal samemu sebi, ko je hoiel izvesti naloge, ki si jih je zadali. Kort vzgojitelj, profesor, p.vo/o-d)ja in pevec se je žrtvoval in izčrpaval do poslednjih živinskih sil; daj se je vsega, svoje srce in zaklad uma. Zato so ga njegovi učenci občudovali z vdano ljubeznijo, njegovi pevci pa oboževali, V vsem svojem poklicnem ddu je zahteval disciplino, je bil strog, toda najbolj strog je bil nasproti sebi. Pri vsem svojem o-gromnem delu je bil vedno skro men in tih. Nikoli in nikjer ni silil v ospredje. Marljiv kot mravljo se je trudil in pehal z ljubeznivim nasmehom na obrazu in ni nikoli zahteval časti in priznanja.' Zato je bil velik in je prednjačil *rwdl vsemi. Kot človek je bil iskren, odkrit snehka lirična narava. Grooa, sa -rova beseda ni nikoli prišla iz njegovih ust, zle misli ni bilo v njem. Ce je le mogel, j,e delil dobrote in usluge. Ker je bil reven m ubog vse življenje je' osrečeval svojo okolico in vso slovensko družino s svojim nebeškim glasom. Bil pa je vsem zelo gostoljuben in ni skoparil z materialnimi dobrinami, če je le mogel. Ta dobrodušnost, ki je ža rela rz vsega njegovega zna "a ja, ga ni zapeljala, da bi b i pi -skutno uslužen na levo in desno Me) Bil je odločen, mož, lasnih načel, vseskozi izklesan. Neusahljiv vzornik pa je bil pokojni Joško nam vsem po svotI globoki vernosti, po svojem krščanskem življenju in udtejstvo-* vanju. Ne bomo se spuščal' v podrobnosti in opisovali, kako je bila hiša božja njegov drugi dom, kamor je hodil rano v jutru k sv. maši, kjer je vsak dan večk.at o-bIskal Najsvetejše, kjer )e zelo pogosto stopil k mizi Gospodovi, kjer je neumorno in take. lepo prepeval v čast božjo, kjer je o-pravljal razne pobožnosti. Na) zadostuje, če zapišemo: živel )e v Bogu. Joško Bratuž je odšel od nas, njegov spomin pa bo živel ined nami in njegovo ime bo ostalo z zlalinii črkami zapisano v po-vestnici goriških Slovencev. loška Braluža Pogreb pokojnega Joškota Bra® tuža se je vršil v torek ob osmi in pol. Vse dneve, kar je dragi pokojnik ležal na parah v svojem stanovanju v ulici Belinzona, so ga prišle kropit izredne množice ljudstva iz mesta in dežele. Na dan pogreba so kljub zgodnji uri dvorišče hiše in sosed-j njo ulico napolnile množice. Iz hiše žalosti do cerkve sv. Ignacija na Travniku so pokojnika nosili njegovi mladi prijatelji. Pred odhodom z doma mu je pomnoženi slovenski cerkveni zbor zapel dve pretresljivi ža-lostinki. Pri maši zadušnici na Travniku, ki jo je daroval župnik msgr. Piciulin, je tudi pel cerkveni zb r. Po slovesnih cerkvenih obredih se je razvil nepregledni sprevod po mestnih ulicah proti Tržaški cesti, ki pelje na pokopališče. Tudi v pogrebnem sprevodu je bilo ljudstva, kakor ga Gorica že leta ni videla. Med pogrebci smo opazili zastopnika nadškofa Margottija, ravnatelja centralnega bogoslovja, podžupana dr. Tonklija, referenta za slovenske zadeve na goriški prefekturi dr. Vogr ča, msgr. Brumata in še razne druge cerkvene in svetne odličnike. Pred pogrebnim vozom so nosili številne vence. Ob straneh se je številno občinstvo v zadnjem pozdravu poslovilo od dragega pokojnika. Na križišču ob začetku Tržaške ceste so mu slovenski pevci zapeli v Bratuž slovo še žalostinko. Na pokopališču, kjer so se zbrali najožji prijatelji in pevci smo ga med petjem in poslovilnimi prijateljevimi besedami položili k zadnjemu počitku. * * * V spomin prof. Jošku Bratužu SošRo, bila {Tebi lastna čednost je ponižnosti, zodnjapot zato .Ti častna je postala pred ljudmi Dolgi vrste ‘Te spremljale raznih so slanou ose6 in ljubezen ti shazate prihitevše na pogreb. CTlifo pesmi nam donele pristne so o tožni ce in po lične so solzele uročili solz sožatnice. T5ogu so molitve tihe dvigale se iz srca Hi je vanje vpletlo vzdihe prebotestnega gorja. Staro leto jTi odvzelo težRi zadnji je izdih, novo v grob te je sprejelo, Rjer počivat bodeš tih. /)uša .Trtoj a v raju večnem naj prepeva z angeli in v objemu božjem, srečnem naj se s svojci veseli. * * * IZ GORICE TATVINE LESA PRI ZAKLONIŠČ H. Ker se ponavljajo tatvine lesa pri javnih zakloniščih, ki so bila zgrajena za zaščito prep drobci bomb in pred strojničnim obstreljevanjem, poziva protiletalska zaščita javnost, da sodeluje z oblastmi, da se zatre to zločinstvo, ki nimamo zanj dovolj besedi, da bi ga primerno ožigosali- POPRAVEK. V našem zadnjem poročilu o slikarski razstavi na na Korzu Muti smo po pomoti med italijanskimi slikarji navedli tudi ime razstavljajočega slikarja Kocijančiča, Kakor pa smo zve- deli, je slikar Kocijančič Slovenec, po rodu iz ugledne slovenske goriške družine (er s tem svojo pomoto rade volje popravljamo. SMRTNA KOSA. V Gorici je umrl znani trafikant g. Marc iz Semeniške ulice, vipavski rojak. Prizadeti družini naše sožalje I POROKA. V Ljubljani sta se pred Novim letom vzela gdč. Danica Uraničeva, dipl. phil. in g. prof. Karel Rakovec, profesor na goriški slovenski gimnazji ter naš odličen sotrudnik. Mladi zakonski dvojici želimo v zakonskem pristanu vso srečo! 10 ZiiMVEOl za obiskovalce javnih zaklonišč 1. Ostani miren in discipliniran! 2. Vsakdo naj pomaga bližnjemu ! 3. Ne kadi, ker je strogo prepovedano. 4. Bodi obziren do mater in otrok, do starih in bolnih. 5. Prepovedano je jemati živali v zaklonišče. i 6. Otroške vozičke je treba pustiti pred zakloniščem. 7. Vsakdo naj si pripravi žepno svetiljko ! 8. Ne pozabi vzeti s seboj za zaklonišče pripravljenega zavoja. 9. Brezpogojno morate poslušati starešine zaklonišča. Kdor se jim bo upiral, bo odstranjen iz zaklonišča, odnosno kaznovan. 10. Pravilno vedenje vsakega posameznika varuje skupnost pred škodo. DOPISI Vipava Partizanska propaganda je zopet za eno laž bogatejša Pravili so nam, da bodo v treh dneh Furlanijo in Vipavsko dolino založili s samo belo moko. Seveda med potjo bodo osvobodili iudi Gorico, pa saj je že itak njihova1, ker je Nemcev vsak dan manj. Zgodilo se je drugače. Partizana so morali bežati kot zajci in Vipavsko dolino ima v oblasti popolnoma nemška v0j- BOGOMILA Petnajslim v spomin Malčki so tiho ihteli. Čutila je, kaiko jim bijejo mala srčeca, koko trepetajo zanjo, ki jim je bila skoro dražja ko mama, ki sc dostikrat ni utegnila ž njimi okvar lati. Ančka je vsakega prekrižala na čelo, nato še ko za pečat pritisnila nanje svoj zadnji poljub. S težavo se je odtrgala od »jih, in odšla y svojo sobico, da se napravi. Za njo so zrli p>e-fitrašeni bledi obrazi njenih d a gih. V svoji sobici se je pred sJiko Brezmadežne vrgla na kolena in skozi solze zajecljala v neizmerni grozi: — Presveta Devica, v najtežji tiri življenja kliče k tebi tvoj o-frok. O Marti, varuj go Ti, no za- pusti ga, sprejmi ga pod svoje varstvo... — V izbi so partizani naprej izpraševali: — Kje pa je kaplan Jože? — Slavici je bilo, kot bi ji kdo porinil nož v srce V gilu jo je davilo, da je čez čas Sele odgovorila : — V farovžu pri gospodu dekanu je, zakaj pa vprašujete? — V. Učiteljica Mara je bila sklonjena nad svojim delom. Na snežno belino svile pred seboj, je s čudovito roko čarala življenje: zlato pšenično klasje, med rdečimi rubini maka. Delala je marljivo, vendar ne s tisto vnemo kot pred meseci ko je delo začela. Njeno srce je pelo takrat najlepšo pesem mladosti. Gozd nald vasjo je šepetal o njeni sreči, ko je kot v sanjah hodila Ž njim mimo. Vse je bilo njeno takrat, še srebrne zvezdice ob tihih veče- rih. Z roko bi jih lahko dosegla, se ji je zdelo, natrgala najlepše, in jih poklonila njemu, da bi si jih pripel na srce in veselo zavriskal na vasi. Čutila se je tako močno v svoji sreči, da sc ji je zdelo nemogoče, da bi nanjo kanila četudi samo kapljica trpljenja. Pa prišli so v vas tuji ljudje, in začeli gospodovati, kot bi to bila od vekomaj njihova pravica. Imenovali so se brate »osvoboditelje«, a so ljudstvo upregli v takšen jarem, kot jih njihova ramena niso občutila nikolar v petindvajsetih letih tujega rob stva. Z muko v srcu je Mara pomislila na tisti večer, ko je prišel Ivo po slovo. — Mara moja edim ne lokaj — jo je mehko tolažil — grem zai-to, da ohranim mojo ljubezen, sveto in neomadeževaino. Lmbe-zen do tebe Mara, ljubezen- do Boga in domovine. Če ostanem mi bodo vse to vzeli, poteptali v prati, da bi se ne upal nikoli več pred tvoje oči. Neutolažljivo je ihtela na njegovi rami. Gozd za hišo je ječal od njene bolesti prevzet, cvetke so se žalostno sklanjale k tlom, še zvezdice na nebu so zatemnele. Ivo je odšel, ostala je sama s srcem, ki ga je klicalo nazaj noč in dlan. V malem gorskem selu, skoro uro nad vasjo, je morala sprejeti službo učiteljice. Učila je sicer v materinem jeziku, a otroci so jo še manj razumeli ko vsa ta leta. ko jim je morala govoriti v tujem. Takrat so jo otroci razumeli, kajti vsaka njena besedta je bila ljubezen in dobrota, prekipeva :-ča iz njenega srca. Spoštovali so jo in ljubili, vanje je bila vedno le gospodi'na ne le v šoli, marveč tudi na n>-ci v cerkvi, kjerkoli so jo sre£a'i. Sedaj pa je samo še »tovarišica Mara«, stroj, ki mu drugi po- ska in domobranci. Ljudstvo je vse začudeno gledalo, odkod toliko vojakov, ko so jim vedno pravili, da jih ni več n!a, nili zasmejati se ni znala več. Mama ji je sedela nasproti, pletla nogavice, ter jo vsai žalostna opazovala. Slutila je za vse viharje v njenem srcu, tako zelo jo je razumela, a pomagati ji r.i mogla. . Tudi ona je morala! svoje nežne bele čipke, zamenjati s temi grobimi nogavicami. še pred nedavnim je njena hiša odlmevala veselega petja in smeha deklet. Tako rada so prihajala k njej v šolo, toliko lepega n koristnega so se naučila, da so v dolgih zimskih večerih, še' njihove žuljave roke ustvarjale čude-1 »a. • (Dalje) „Se kiha, se krha tolovajska mrha", ma tudi vsem poštenin^ in vernim „se krhata prizana-šanje in potrpežljivost". Zavedaj se trojka, da je perut antizmaja obsežna in nedosežna. Vrtovin p' Med aami je dobro znana tovarišica Jelica, katera pravi, da vse dobro pozna v okrožju OF. Večkrat se je tudi izrazila, da iuia tečne podatke o vsakem faranu, kateri je beli ali sploh katerekoli druge barve. V svoji domišljavosti presoja le o drugih Zakaj ne misli o sebi, in o svoji dtužini ? V cerkev zelo rada zahaja in t; m navdušeno in zaslepljeno moli za zmago komunistične druhali. Ne zaveda se, da noben komunist ni bil pravi kristjan, temveč morilec duhovnikov, poštenih ljudi, ki v Boga verujejo in narod spoštujejo, kar je edino pravo na tem svetu, Os bi že skoro bil, da bi spregledala. In ni treba, da bereš razne časopise, ker to vem, da praviš, da je sama propaganda. Želel bi, da pogledaš po svoji fari in videla boš, kako si na krivi poti, pomisli malo in nehaj biti sodelavka komunizma, ki nas hoče pogubiti iti rodi samo zlo in hudo. ^Vipavec Otlica Večkrat se sliši: Ti prokleti Gorjani, ki ru m pošiljajo dol po Vipavski dolini vedno nove tolpe banditov! Zakaj jih podpirate? Vsem tem danes kratek, javen odgovor. Vsa (ioraje že od nekdaj zelo uboga. Ljudstvo pridela le par kr< mpitjev in fižolov kar niti daleč ne zadostuje za nas, kaj šele za ubogo partizansko druhai Vsi Ajdovci in razni vipavski vozniki ste še do nedavna vozili gor razna živila in blago, sami se pa delate kot nedolžna jrgnjeta, nam pa očitate vso krivdo. V resnici pa leži na vas vsa teža odgovornosti, kakor tudi na vseh tistih magnatih, ki so vam blago dali in voz nakladali. Da je temu tako, koliko konj je za vas izgubljenih, vozniki? Prišla je pred prazniki k nam vojska, kateri so konji in živila prav prišli. Naj velja tudi vam, da se moramo žrtvovati. Me uboge gorjanske matere smo šle z žrtvami tudi tako daleč, da smo v svoji neiz-šolani glavi dobro premislile in poslale po večini vse svoje može in sinove delati v razna mesta. Kaj pa vi naštudirani magnati, ki pošiljate k nam iz Vipavske doline nalizane frkoline, radi katerih padajo streli in gorijo domovi po Gori in Otlici. Pa prišel bo čas, ko se bodo vrnili naši možje in sinovi, kot so se vračali vsako leto za praznike, ko so delali po raznih krajih. In takrat pridemo z dokazi nad vas, kateri sinovi so to bili in kdo jih je podpiral. Planina pri Vipavi Nekaj podatkov k dopisom v štev. 68. »Goriškega lista“. Tik pred nočjo 19. decembra se je kar nenadoma pojavila iz-vidniška patrola nen ške vojske v vasi Britik. Štela je le 12 do 15 mož, pod vodstvom nekega hrabrega narednika. Istočasno je bežala Bazoviška brigada tam od Erzelja skozi vas Kobali. Imela je namen prekoračiti reko Vipavo, kar pa ni bilo več mogoče. Prisiljeni so bili umakniti se nazaj do vasi Kobali, kjer sc se pripravili za napad in začeli streljati na željo domačina mlajšega Iva na Štrancarja (Ivanovega). Krogle so švigale, toda nekaj hrabrih borcev jim je urno odgovarjalo, nato pa so utihnili ter se približali vasi, odkjer so jih prejšnji večer napadli partizani. Žrtve napada so postali člani družine Janeza Marca v tisti vasi. Ogenj je uničil 9 poslopij. Domačini so povečini zbežali, med njimi tudi tovarišice, ki so vpile čudne vzklike, ko so plameni uničevali njihove domove. Niso se pa vprašale, ali niso tudi one sokrive. Planinci! Imeli smo vsega dovolj, dela in jela. Zašli smo Okrenimo svojo pot. Ognimo se prepada, ki je pred nami, da nas ne požre, da ne postanejo naši domovi same razvaline in pepel. Ozrimo se v preteklost in spomnimo se dedov naš-li očetov, ki so nam pripravili lepo ognjišče in z vso ljubeznijo v srcu dokažimo, da smo vredni njihovi potomci. Ajdovščina Teden pred Božičem je zaživela Vipavska dolina zopet novo življenje. Od vseh strani so se zgrinjale številne domobranske, srbske m nemške čete in podile pre;d seboj rdeče tolovaje, ki so skoraj en mesec izžemali dolino. Ko so tolovaje razgnali, so zasedle posadke vse večje kraje po Vipavski dolini. Tudi Ajdovščina je bila deležna te sreče, da je zopet lahko sprejela v svoji sredi domobrance. Od vseh strani so hiteli ljudje k oknom in vratom in pozdravljali vrle stražarje, ki so vkorakali v trg. “Samo da ste zopet nazaj !“ tako so se pozdravljali Ajdovci, *da bomo vsaj praznike lahko v miru obhajali. Požgana sodnija, razbita okna. izropane in prazne hiše ter hlevi vse to je pričalo o rdečem raju, ki je vladal pri nas. "Imate kakega brivca?" “Ne 1 So ga odpeljali.“ "Pa krojača ?“ So ga tudi odpeljali." “Kje pa stanuje cerkovnik ?“ “Je zbežal v Gorico," in tako dalje so se glasili odgovori. Pa ljudje smo kljub temu zadovoljni, samo da smo rešeni tega pekla, da smo ostali pri življenju, drugo si bomo že še pridobili. „ Commercial Road u je ena izmed mnogih londonskih ulic, ki vežejo središče mesta s periferijo in, ki je bilo v mirnih časih živahna prometna pot, ki se vije ob južnovzhodnem pristaniškem obrežju. Oni, ki so se pripeljali prej v angleško prestolnico s cenenimi tedenskimi parniki, so navadno) zbirali prve vtise lega svetovnega mesla iz slik, ki so se jim tukaj nudile: umazane nizke hiše iz rdečkasto .ive opeke, mnogni siromašni mimoidoči, prodajalne pohišlva za mornarje, predmestni kino, in vedno znova potrebni bari, pivnice in beznice, med vsem lem pa nenadoma lepo in v snagi vzdrževane hišice misijonskih postojank ali pa stanovanje kakšnega zdravnika, ki ga spoznaš po bleščečem ščitu na vralih. Kjer prebivajo tesno skupaj beda, malomeščanst o in podružnice velelrgovin, tam vidimo ludi ljudske knjižnice, univerzitetne nasiavitve', seveda ne zaredi potre be, pač pa zaradi odstranitve čustev, ustanov an- ' gleškega bogastva, socialnih podzglavnih blazinic krepkih trgovcev gumija in človekoljubnih akademikov. V eno takih filantropičnih ustanov, ki jo je ustanovil krščanski socialist duhovnik Barnett, pred pr biižno šestdesetimi1 leti v „Toynbee Hall", je vstopil kot podravnatelj nek mlad odvetnik. Prijel je iz visokega konservativnega ozračja oksfordske univerze in je hote! spoznali ludi praktično probleme, ki so v deželi največjih kolonijalnih in kapilaličnih posesti napravile nepremostljiv prepad med revežem in bogatašem. Ta mladi sin uradnika, ki se je rodil v Bengaliji 1. 1879 kot Villiam Henry Beveridge, je napredoval na univerzi s posebnimi jurističnimi in na-rodno-gospodarskimi uspehi. Vladajoči krogi so računali nanj in bil je dovolj neraz-so.d^n, da se je podal v levje žrelo, lo je, da je razpravljal s prebivalci delavske četrti o skrbeh in problemih dneva, da je iz lega učil in o tem poučeval. Za Beveridge-a je bila neke vrste službena doba, ki jo je preživel v Whitecha-pell. Dve leti je zbiral v rTey-bee Hall-u“ izkušnje, nato pa je šel kot pisec uvodnih člankov k Konservativni „ Mor- I ning Post“. bil član odbora za pobijanje brezposelnosti v Londonu in napisal tu svojo prvo temeljno knjigo o „Brezposelnosti kot industrialnem problemu". To je bilo leta 1909. Pozneje je stopil kot uradnik v trgovsko ministrstvo in si uravnal položaj, ki si ga je pridobil uprav na službenem mestu med svetovno vojno v vojnem ministrstvu prehranjevalne m uradu, še ne 40 let star. l.loyd George je cenil njegove sposobnosti in vse njegove zasluge so bile pozneje poplačane z odlikovanjem. Z zmožnostmi visoke izobrazbe, s socialn m zanimanjem in z organizatorsko nadarjenostjo, je stal po vojni na križpotju svojega življenja : ali politik ali znanstvenik Izbral si je drugo pot, postal rektor „London School *of Economies“, zelo neodvisno in svobodno urejenega izobraževalnega instituta, učil lu 8 let pisal mnenja in spomine in uvod svojega poznejšega socialnega načrla, knjigo »Socialno zavarovanje vseh". L. 1937 se je umaknil v tišino svoje siare oksfordske univerze. Profesor Beveridge prav gotovo ni bil nikak revolucionar in Churchill je dobro poznal njegove zasluge, ko mu je ob koncu 1. 1940 izročil izvršitev socialnega načrla, o katerem so prvotno mislili, da je izredno nujen uradni dokument, pozneje pa se je izkazalo, da je zasebno delo Sira Williama. Včasih se res zgodi, da pišejo profesorji revolucionarna dela, revolucij samih pa v pravilu ne delajo Ko so razpravljali o načrtu skoraj do smrti in končno dobili načelno odo-brenje državnega zakladnika, je bilo preloženo njegovo uresničenje do miru po vojni Beveridge se na noben način ni odpovedal, razvil je nove načrte in zdelo se je, da je pripravljen postali politični aktivist, kajti ponude-na mu kandidatura socialne stranke ga je povedla v parlament. Beveridge je učenjak kot Keynes, zelo samovoljen in zelo angleški, kot tip pa vendar popolnoma drugačen. Keynes se zna kot predstavnik zunanjega angleškega gospodarstva za terco bolj prepirali in borili kot Beveridge,-ki stoji v prepirih za gospodarsko korist V polit čnih krogih včasih ne zaupajo njegovi inteligenci, zlasti ker je preveč klepetav in izvrsten igralec bridge-a. Njegov obraz priča o skeptiki sociologa, ki je dolgo ostal samec, d kler ni leta 1942 našel poli do zakona. Njegovo življensko delo se giblje v neki praznini: štiri desetletja prizadevanja brez vidnih uspehov, široka okrožja bednih stanovanj in razvaline dveh vojn. (Po D as Reich). Sirite I Odguvorni urednik iir. Knmar lanen igia§ Ljiidskffišols ti ne te j, vešč nemškega in itatjansk«ga jezika, išče sl žb >. Ponudba poslati na občinski urad Borovnica. ma« Or. SMERCHSMICH je ponovno prevzel svojo prakso y radiološkem insiituiu v ulici Seminarja št 24 Molk St. DRVARSKA ZGODBA (Nadaljevanje in konec.) Vendar so leta kar hitro tekla. Nekega dne se je Ja ka ozrl po svojemu fantu pa se mu je zazdelo, da je Ma* ti j a že zares velik. Sedem let je imel za seboj in vsak kamen je poznal v okolici. Morda bi mogel celo povedati, koliko vej ima to ali ono drevo, in vse srne je že pre-štel. Matija je bil res pravi gozdni škrat, Jakob se ni mogel premagati, da bi ga ne vzel s seboj. Lepo počasi sta šla po kamenitih potih in se čisto resno pogovarjala o vsem, kar je zanimivega med velikanskimi debli. Tako je šel čas še hitreje naprej. Nista se zavedala več razlike v starosti. Jakob in Matija sta bila samo drvarja. Z velikanskimi zamahi sta odbijala veje,i [ali pa zlagala oglenico počasi in \previdno, da bo dobro oglje in bo šlo v denar. • Pa se vendar Jakob nckejč spomni preteklosti in mora kar ostrmeti, ko ima predse-boj Matijea, velikega in močnega, da bi se ga ustrašil, če bi ne bil njegov sin. Kako hitro so minila ta leta! On se je postaral, ko se je priselil sem gor. Prvikrat je tedaj, da spoznava kako teče življenje z naglim tokom. Vedno usiha in vedno znova pritekajo nove moči. Zdaj more res j reči, da je v Matiju nadalje- ! vanje njegovega življenja, j saj je Matija tako njemu po- ! doben. Vse njegove lastnosti ima. Kadar bo 'torej moral on v dolino v grob, bo šel tja z zavestjo, da v njegovi bajti še živi drvar, prav tak, ka> kor je bil on nekoč. Dogodilo se je, ko je bil Matija že velik in samostojen drvar, da je Marijano premagalo življenje in so jo morali odnesti tja dol v dolino k večnemu počitku. Roke je imela sklenjene in po vsej resnobi in bedi svojega življenja se je smehljal njen o-braz, da se je bilo težko ločiti od nje. »Zdaj boš kmalu sam, moj fant,« je rekel Jakob, ko sta se vrnila s pogreba. »Tudi mene je že nagnilo. Potem se boš moral preskrbeti kakor boš mogel. Tale bajta ti bc> nemara pretesna. Med ljudi boš šel in dosegel kaj lepšega.« Prihodnjo zimo ga je vzel plaz. Ničesar niso našli za njim, le spomin nanj je pla-val pod nizkim, črnim stropom .Fantu pa so ljudje rekli Matijec. v Pa Matijec ni šel med lju-di. Postal je pravi drvar, kakor njegov oče takrat, ko so je bil priselil sem gor. Dejal je, da je živel in se spominjal preteklih dni, kako naglo so izginili in se ne bodo nikoli več vrnili. Med tisoči in milijoni iskric, ki so švigale od ognja, je našel nekaj posebnega, nekako ugodje, v katerem je njegovo življenje doseglo svoj cilj. Potem je postal nemiren. Samota in tišina ga je navdala z drznostjo, da ni miroval. V nevarnih pečinah je bila I njegova sreča in hoja čez meni je bila kakor sprehod po rajskem vrtu. Včasih se je s kamenitega vrha vzrl v nižino in pobožal s pogledom svojo bajtico, ki je tako ponižno želela doli v hosti. Zdelo sc mu je, da bi jo vzel v roko in pritisnil na srce, ta svoj zaklad, spomin na prelepe preteklost. . Potem se mu je rendar stožilo po družini. Moral je iti v dolino med ljudi in se pomešal mednje. Nekoč je zadnjikrat prestopil prag svojega doma, o katerem je mislil, da ga zapustiti ne more. Zdaj pa stoji tam Sori samo še očrncli ogel in bršljan se vzpenja po njem, nekoč pa bo padel še ta, da bo izginil zadnji spomin na drvarja, ki sta svoje življenje prekalila v gorah, v samoti kjer ni bilo nikogar, ki bi jih mogel vznemiriti.