PoStnina platana d gotovini w Cena Din I— Muumshi turm steo. m U Jluhliaal, srnin, 21. julija 1937 leteli. m Japonci bombardirajo Vanping Peking, 21. julija. Prvi krajevni boji med Japonci in Kitajci so se že zaceli sinoči ob 7. Kitajska artiljerija je celo uro obstreljevala kitajske postojanke pri Vanpingu. Kitajci so izvedli protinapad, toda so se morali umakniti, ko je začela streljati japonska težka artiljerija. Boj je trajal približno eno uro, nakar so kitajski topovi utihnili in sta se oba tabora zopet pomirila. Ponovno streljanje se je začelo ob polnoči in sicer od japonske strani. Nastopile so težke strojnice, ki so poldrugo uro regljale okrog Vinpinga, nato pa zopet utihnile. Tudi v okolici Pekinga samega, ki so ga Japonci od treh strani takorekoč že obkolili, je prišlo do manjših bojev, v katere so posegle strojnice in lahka konjska artiljerija. V jutranjih urah so pripeljali v Peking okrog 100 ranjencev, kar dokazuje, da so morale biti borbe srdite. Kitajsko poveljstvo o bojih ni izdalo nobenega uradnega poročila. Iz tega sklepajo, da pogajanja med obema vladama še vedno trajajo in da Japonci še niso dobili povelja za splošen napad, niti Kitajci za splošno obrambo. Potrjujejo se vesti, da so štiri brigade 29. kitajske armade že vkorakale v Hopej, dve brigadi pa da sta prekoračili mejo čaharske pokrajine, kjer sta zadeli na japonski odpor in je prišlo do streljanja. Vrhovni poveljnik vse kitajske armade, maršal Cankajšek je sinoči prišel z letalom v Peking in imel takoj daljša posvetovanja s člani vlade, ki se nahajajo v mestu, ter z nekaterimi generali generalnega štaba. Med posvetovanji je prišlo v okolici Pekinga do topniškega boja in se je slišalo streljanje v posvetovalno dvorano. Veliko senzacijo je vzbudila vest, da je sovjetski poslanik Bogomolov napovedal svoj obisk v Japonska in Kitajska vlada pa se še vedno pogajata Sovjetski poslanik Bogomolov je prišel v Peking Pekingu, kar razlagajo kot dokaz, da sovjetska Rusija ne bo ostala miren opazovalec dogodkov na mongolski meji. Peking, 21. julija. A A. DNB: Iz krogov japonske armade v Kvantungu se izve, da se je istočasno, ko se je vršilo bombardiranje Vanpin-ga, sestala konferenca med japonskimi in kitajskimi generali, ki jih je vodil Senčujan. Konferenca je trajala nad eno uro in je general Senčujan preklical vse vojaške odredbe. Obljubil je varščine za Japonce v Pekingu in zagotovil, da bo v sredo ukinil obsedno stanje v Pekingu. ■ jr ■ ^ ■ ■ ■ v v ■ Kitajci iscejo posojila v Londonu London, 21. julija. Uradno poročilo kitajske vlade o bombardiranju Vanpinga po japonskem topništyu je prišlo v London o polnoči. Nekoliko pozneje je dobilo zunanje ministrsvo isto vest tudi od japonskega poslaništva. Kitajsko poslaništvo je sinoči tudi sporočilo zunanjemu ministrstvu vsebino spomenice, ki jo je kitajska vlada poslala Japonski v odgovor na njen ultimat. Angleška vlada je iz te spomenice razbrala željo Kitajcev, da bi se ves spor rešil s pogajanji in brez posredovanj orožja. Ponovno je prosila Anglijo, naj v tem smislu posreduje na Japonskem, toda angleško zunanje ministrstvo je odgovorilo, da še ni prišel trenutek za takšen korak. V Cityju se nahaja zastopnik kitajske vlade Kung, ki se že nekaj dni pogaja z angleškimi de-narniki za večjo posojilo, ki bi ga kitajska vlada vporabila za zgraditev nekaterih novih železnic. Višina posojila sicer še ni znana, toda številka 30 milijonov funtov (7 milijard dinarjev) je trdovratno krožila po mestu. Nemške slutnje „Mesto proti Sovjetij .. Nemške simpatije pri Kitajcih Berlin, 21. julija. V političnih krogih z največjo pozornostjo zasledujejo razvoj spora na Daljnem vzhodu. Ves nemški tisk objavlja obsežna poročila iz Tokia. V Nemčiji so prepričani, kakor izhaja iz pisanja listov, da Japonska ne more škodovati Kitajski, ampak da je njena borba naperjena proti sovjetski Rusiji. Pokrajini Čahar in Hopej sta japonskemu generalnemu štabu neobhodno potrebni kot odskočni deski proti sovjetski Rusiji skozi Mongolijo na Bajkalsko ozemlje. Nemčija obžaluje samo to, da se je spor tako nesrečno razvil, da bo sovjetska Rusija verjetno ostala izven njega, medtem ko bo ponovno vzplamtelo sovraštvo med Kitajsko in Japonsko in bo sovjetski Rusiji ostala lahka in hvaležna naloga, da z vsemi sredstvi podpira Kitajsko, sama pa ohrani na obrazu nedolžno krinko nevtralnega opazovalca. Pri takem razpletu spora na Daljnem vzhodu postaja možnost sodelovanja med Nemčijo in Japonsko proti boljševizmu, kot je bil namen nemško-japonske protikomunistične zveze, vedno bolj oddaljen. Tako piše dobesedno »Vol-kischer Beobachter«. Iz tega izvajajo poučeni krogi, da so simpatije Nemčije pri Kitajcih, kier tudi Nemčija upa doseči velike gospodarske koristi, predvsem z ozirom na surovine. Vesti 21. julija Francosko letalstvo raste Udarna moč poskočila za 500% 1500 novih letal do konca 1938 Pariz, 21. julija. Francoski letalski minister Cot je imel v Nantesu velik govor, v katerem je dal nekaj podatkov o razmahu francoske letalske sile v zadnjem letu. Cot je dejal, da je naraslo število francoskih vojaških letal za 80 odstotkov. Toda z ozirom na moderno opremo letal, ki jih je Francija dobila v zadnjih dvanajstih mesecih, je napadalna in obrambna moč francoskega vojnega letalstva dejansko narasla za 500 odst. Leta 1938 bo Francija proizvajala 60 odstotkov več vojaških letal, kakor v letih 1936 in 1937, čeprav je bila proizvodnja vojaških letal v letu 1937 že izredno visoka. S tem, da je francoska vlada prevzela nad- zorstvo nad vso oboroževalno industrijo, je sedaj postalo mogoče, da bo Francija do prihodnjega leta zgradila najmanj 1500 novih bombnih in lovskih letal najmodernejše tehnične opreme. Finančni minister Bonet je dal časopisju izjavo, da ima velike denarne potrebe, ako hoče pokriti primanjkljaj v izrednem proračunu. Ker novih davkov ne more predpisovati, je sklenil, da bo zmanjšal izdatke za dobo do 1. januarja 1938 za 6 milijard frankov, izdatke za dobo od 1. januarja do 1. aprila 1938 pa za 25 milijard frankov. Varnost domovine s tem varčevanjem ne bo ogrožena. Zadlnji odmev krakovskega prepira Varšava, 21. julija. Na izredni seji parlamenta, ki ga je zahtevala organizacija legionarjev, da še enkrat obnovi spor s krakovskim nadškofom glede prenosa maršalovega trupla, se je končala nepričakovano hitro. Zastopnik vlade je izjavil, da smatra vlada spor za končan, nakar je govornik legionarjev svoj predlog, da se vavelska katedrala v Krakovu nacionalizira, umaknil in je bila seja brez nadaljnjega zaključena. Po seji se je zbralo okrog 500 legionarjev, ki so demonstrirali po varšavskih ulicah in vzklikali proti krakovskemu nadškofu. Švica protestira v Parizu Komunistične vežbe na meii Pariz, 21. julija. Švicarski poslanik je izročil zunanjemu ministru protestno noto svoje vlade, ker francoske oblasti dovoljujejo švicarskim komunistom, da se zbirajo na francoskem ozemlju in imajo tamkaj v bližini švicarske meje svoje redne sestanke. Švica izjavlja, da ji je takšno postopanje francoske vlade neljubo, ker dejansko ne pomeni nič drugega, kot to, da Francija dovoljuje švicarskim komunistom, da na njenem ozemlju rovarijo proti obstoju švicarske države. Protest 6e dviga tudi proti nezaslišanem govoru švicarskega komunista Niccole, ki je s francoskega ozemlja pozval Švicarje k oboroženemu uporu, a francoske oblasti niso ničesar ukrenile proti njemu. Na stotine aretacij na Poljskem Pred raipustom stranke narodnih demokratov Varšava, 21. jul. V zvezi s posktišenim atentatom na organizatorja nove Vsepoljske vladne stranke, polkovnika Koca, je bilo po vsej državi veliko število aretacij. Samo v Varšavi je policija zaprla 300 vidnejših mož, ki večinoma pripadajo desničarski opozicionalni 6tranki narodnih demokratov. Po mestu krožijo vesti, da znaša število aretiranih po notranjosti države še mnogo več. Veliko aretacij je bilo v zapadni Poljski, predvsem v Vojvodini poznanjski, kjer je sedež narodnih demokratov in imajo tamkaj tudi večino ljudstva za seboj. Razburjenje se še ni poleglo in časopisi za- Velika tobačna tovarna je pogorela v Horsensu na Danskem. Tovarna je bila stara že 160 let. škode pa je za 5 milj. danskih kron, htevajo od vlade, naj nastopi proti desničarski opoziciji, ker je neobhodno potrebno, da 60 vodilni možje Poljske svojega življenja varni. Listi spravljajo sedanji atentat na polkovnika Koca v zvezo z atentatom na notranjega ministra Pierackega pred dvemi leti, ki je postal tudi žrtev bombnega atentata. Takrat je sodna preiskava hotela dognati sokrivdo Ukrajincem. Ker je bil tedanji atentat izveden v podobnih okoliščinah, kot prejšnji, smatrajo nekateri 'listi, da takratna sodnijška dognanja le niso bila točna in da bi bilo potrebno iskati povzročitelja atentata med narodnimi demokrati, odkoder je bil poslan tudi sedanji atentator na polkovnika Koca. Nastopni spreiem našega poslanika pri kraliu Juriju VI. London, 20. julija. AA. Danes dopoldne je pravkar imenovani poslanik kraljevine Jugoslavije na angleškem dvoru Dragomir Kasidolac izročil na svečan način svoje poverilnice. Ob 11.20 se je poslanik Kasidolac v polnem paradnem kroju kraljevskega poslanika odpeljal v Buckinghamski dvorec, kjer ga je sprejel in pozdravil maršal diplomatskega zbora sir Sidney Glive. Nato je sir Glive odvedel poslanika Kasi-dolca v svečano dvorano, kjer se je že nahajal Nj. Vel. kralj Jurij VI. v spremstvu državnega podtajnika za zunanje zadeve in angleških dostojanstvenikov v uniformah. Ko je sir Cii ve predstavil po angleškem protokolu poslanika Kasidolca, kot pooblaščenega ministra in izrednega odposlanca N j. Vel. kralja Petra II., se je jugoslovanski poslanik v Londonu poklonil angleškemu vladarju in mu izročil svoje poverilnice. Nj. Vel. kralj Jurij VI. je sprejel poslanika Kasidolca zelo ljubeznivo in se v krajšem razgovoru z njim zanimal med drugim zlasti za zdravje N j. Vel. kraljevskega Vis. kneza namestnika Pavla. V četrtek, 22. t. m., bo poslanik Kasidolac v spremstvu maršala diplomatskega zbora sira Cliva uradno obiskal Nj. Vel. angleško kraljico Elizabeto v Buckinghamskem dvorcu in Nj. Vel. kra-ljico-mater Mary v njeni londonski rezidenci. Do konca meseca bo Kasidolac, ki ga je včeraj sprejel zunanji minister Eden, obiskal še neke druge angleške uradne osebe ter veleposlanike in poslanike tujih držav v Londonu. Španija v mrežah odborov in pododborov velesil Odbor za nevmesavanje postaia zbor govornikov London, 21. julija. Včeraj popoldne je bila seja odbora za nevmešavanje v špansko dražvljansko vojno. Takoj v začetku je lord Plymouth sprožil vprašanje o umiku prostovoljcev, toda zastopnik Italije grof Grandi je takoj izjavil, da je treba najprej rešiti vprašanje obnove nadzorstva na kopnih mejah. Anglež se je trudil, da bi debato speljal nazaj na vprašanje prostovoljcev, toda ni uspel. Kajti Italijan je odgovoril, da ima stroga navodila od svoje vlade, pod kakšnimi pogoji lahko prisostvuje nadaljnim sejam. Odbor je nato uvidel, da bi bilo brezplodno nadaljevati razpravo pod takšnimi pogoji ter je izvolil nov pododbor, ki naj vprašanje, kateri problem naj pride najprej pred odbor, ali problem prostovoljcev ali problem nadzorstva kopnih meja, medtem pa bodo delegati ponovno vprašali svoje vlade za nadaljnja navodila. Odbor je sejo zaključil in ni znano, kdaj bo prihodnja seja. Pododbor pododbora za proučevanje umika prostovoljcev pa je dejal, da bo nadaljeval svoje delo danes popoldne. Po bojiščih Francova ofenziva pri Teruelu Saragosa, 21. julija. Nacionalistične čete so na odseku pri Teruelu začele z veliko ofenzivo, ki je bila takoj v začetku že kronana z uspehom, ko so zavzele važno utrjeno postojanko Broncales. S tem so dobile v roke najbolj izpostavljeno točko, s katere lahko nadzorujejo vso hribovito pokrajino okrog Albarasina. Nacionalisti so tamkaj postavili svojo gorsko artiljerijo, medtem ko pehota prodira dalje proti jugu. Davi so se že približali Horegi, ki leži sredi gorovja in so tamkaj večja vojaška skla- dišča nasprotnikov. Nacionalistična artiljerija je že začela obstreljevati mesto in pričakujejo, da se bo moralo v kratkem udati. Tudi pehota je na tem odseku napredovala in pred Horego zavzela več vrst strelskih jarkov ter zasegla večjo količino vojaškega materiala. General Tague-poveljnik Francove vojske pri Madridu Salamanca, 21. julija. General Franco je imenoval polkovnika Yague za generala in vrhovnega poveljnika prvega armadnega zbora. To je tisti armadni zbor, ki brani madridsko fronto in ki se je zadnja dva dni tako sijajno izkazal, ko je izvedel zmagoviti protinapad pri Branetu. General Yague je bil dosedaj poveljnik španske Tujske legije in je dosegel velike uspehe, med katerimi je največji njegov pohod na Toledo in osvoboditev junakov v tamošnjem Alcazarju. Nacionalistični štab poroča, da nacionalistične čete na madridski fronti še vedno nadaljujejo svoj pohod južno od Brunete. Nasprotnik se je sicer srdito branil in je vrgel več tisoč srednjh čet v boj, toda vzajemnega napada nacionalstičnih letal, tankov in topništva, ki so zmetali ogromne količine razstreliva na njegove postojanke, ni vzdržal in je moral omahniti ter prepustiti štiri vrste strelskih jarkov zmagovalcu. Na ostalih frontah običajno streljanje. Bilbao, 21. julija. AA. Reuter: Na madridski fronti sta včeraj topništvo in letalstvo živahno delovali. Pri Boadigliji je prišlo do hude bitke. Nacionalisti so zaplenili precej vojnega materijala. Bitka še traja in sicer v vseh odsekih okoli Madrida v korisj. naciftnaljstom, Nov zakon o ločitvi zakona je sprejel včeraj angleški zgornji dom. Zaradi nekaterih sprememb je bil zakon vrnjen v ponovno obravnavanje. Velike zračne manevre je priredila francoska vojska v nedeljo. Preko 600 letal moderne izvedbe je sodelovalo. Letalci so v skupinah s padali skakali iz letal. Skočila je pa tudi skupina 40 vojakov, ki so bili oboroženi z strojnicami. Novo trgovsko pogodbo je sklenila Nemčija z generalom Francom, Nemški listi pravijo, da bo ta pogodba podpisnikoma prinesla mnogo koristi. Septembra bo Litvinov obiskal vse prestolice baltskih držav, O tem vedo poročati švedski in litvanski listi. Arabskega delavskega voditelja Suphi el Kha-dra je aretirala angleška policija v Jeruzalemu. Ta voditelj se je preveč goreče postavljal proti razdelitvi Palestine. V Guatemalo je prišel nov poslanik nacionalistične Španije. Piše se Rafael Triana Blasco. Italijanski zunanji minister grof Ciano bo baje v kratkem obiskal Anglijo. To bi bil znak, da sta se Anglija in Italija spet pomirili Dr, Hodža je končal razgovore z vsemi šefi političnih skupin. Pravijo, da so bila pri tem rešena vsa sporna vprašanja. Še danes bo najbrž predložil predsedniku republike novo vlado v odobritev. Častni konzulat bo ustanovila poljska vlada v Addis Abebi, Konzulat bo podrejen poljskemu generalnemu konzulu v Rimu. Edenov zadnji veliki govor v parlamentu je izzval najlepši odmev v Franciji, Francozi so posebno veseli izjave, da vlada sedaj res iskreno prijateljstvo med Anglijo in Francijo. Ameriški parlament je dovolil 21 milijonov dolarjev za gradnjo novih in preureditev starih vojašnic. Japonski poslaniki, konzuli, konzularni urad-8 niki in njihove družine, ki so bivali na Kitajskem, se pripravljajo na odhod. Vsesplošno se misli, da bodo pojutrišnjem diplomatski stiki med Kitajsko in Japonsko prekinjeni. Za novega guvernerja Francoske banke je bil imenovan dosedanji podguverner Pierre Furnier. — Prejšnji guverner je sam odstopil. Iz' Rusije sta se v. Ankaro včeraj vrnila turški zunanji minister Ruždi Aras in notranji minister Šu-krikaja. Oba izjavljata, da sta s svojo potjo zadovoljna. Velike povodnji na Angleškem so nastale zaradi hudih neviht v zadnjih dneh. Posebno je prizadeta grofija Midland. Italijanski kralj in kraljica bosta prisostvovala slovesnemu krstu nove vojne ladje »Vittorio Ve-neto«, ki jo bodo v nedeljo v Trstu spustili v morje, Anglija se pogaja za pomorski sporazum z Dansko, Finsko, Poljsko, Turčijo Grčijo in Jugoslavijo. Tako je izjavil parlamentarni tajnik ad-iniralitete Chexpire. Novo stranko, ki naj ščiti plemensko čistost madžarskega plena so ustanovili v Budimpešti, član stranke lahko postane samo Madžar, star najmanj 18 let, ki ni ne Žid, še manj pa brezverec. Šef jugoslovanskega generalnega štaba general Nedič se je včeraj vrnil v Pariz z obiska y vzhodni Franciji. Dopisnik agencije Reuter v Bclgradu g. Har-rison bo moral zapustiti našo državo. Ko je prosil na podaljšanje bivanja, so mu pristojne oblasti to odbile. Marcnnijevega pogreba danes se bodo udeležili vsi čjani italijanske vlade, zastopniki vojske in fašistični prvaki. Pokop se izvrši na državne stroške. Truplo pa bodo prepeljali v Marconijev; rojstni kraj. Varšavska policija je zadnje dni naredila veliko preiskavo pri pristaših komunistične stranke, 30 oseb je aretirala. Španski nacionalisti so popolnoma prepričani v svojo zmago. Računajo na posredno naklonjenost Anglije, ker vedo, da se umik prostovoljcev no da izvesti. Rdeča vlada je namreč skoro vsem svojim prostovoljcem priznala špansko državljanstvo. Demonstracije proti razdelitvi Palestine je prepovedala francoska oblast v Damasku. Pri zadnjih demonstracijah je padel namreč en stražnik, dva pa sta bila težje ranjena. Dva črnca so spet ugradili iz kaznilnice v Floridi neznani beli ljudje. Boje se, da so ju kakor v veeh primerih linčali. Egiptovski parlament je sprejel kapitulacijski pogovor v Moutreuxu s 120 proti 2 glasovoma. Lokalna kronika Ljubljana, 21. julija. v Trije drvarji, ki z motornimi cirfcularkami režejo drva po mestu, so se v neki gostilni hudo sprli zaradi konkurence. Drug drugemu so očitali, da gre s cenami prenizko. Skočili so si v lase. Na ulici so 6e začeli pretepati. Tam se je zbrala velika skupina radovednežev. Neki šaljivec pa je pobral količek in vse tri pretepače nagnal spat. Davi okoli 7 je bil silen naval žen6k na Karlovški cesti. Kaj se je zgodilo? Tam pri Jeranči-čevi trgovini je bila napadena od starejše ženske brhka barjanska mlekarica. Napadalka jo je silno zmerjla in ji razlila več litrov mleka. Policijski stražnik je interveniral. Okoli obeh pa je bilo zbranih do 100 mladih in 6tarih žensk, ki 60 razvoj dogodka nevtralno opazovale. Mlekarica je jokala, ker je utrpela primerno škodo zaradi razlitega mleka. V ljubljansko bolnišnico so bili od včeraj do davi sprejeti štirje poškodovanci. Suša Vladko, sinček trgovskega zastopnika, stanujočega v Zgornji šiški, se je včeraj polil z vrelim mlekom in tako dobil hude opekline po telesu, da so ga morali odpeljati y bolnišnico, Kongres Slaviae Catholkae v Ljubljani Ljubljana, 21. julija. Čislo tiho brez hrupa, je Ljubljana sprejela goste, ki so se udeležili kongresa Slaviae Catho-licae. To je že drugi • kongres, na katerega je še posebej ponosna naša Ljubljana. Posvečen je delu na polju iskanja globokih verskih resnic, ob katerih naj se znova vse bolj ogreje tudi naše verno slovensko ljudstvo. V ponedeljek so prišli na ta kongres češkoslovaški bogoslovci, katerim na čast je bil prirejen isti dan zvečer v unionski restavraciji pozdravni večer ob navzočnosti številnih naših odličnih osebnosti. Med drugimi smo opazili univ. prof. dr. Viktorja Korošca, ki je predsednik Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva in obenem predsednik pripravljalnega odbora za kongres, pomočnika bana dr. Majcena s soprogo, predsednika apelacijskega sodišča dr. Vladimirja Goljo s soprogo, poljskega konzula dr. Steleta, češkoslovaškega konzula g. Minovskega injie mnogo drugih. Na pozdravnem večeru je naš mnogo obetajoči operni pevec g. Dermota zapel nekaj slovenskih narodnih pesmi. Tudi češkoslovaški bogoslovci so krasno zapeli nekaj svojih pesmi. Včeraj zjutraj je daroval sv. mašo v kapeli oo. jezuitov univ. prof. dr. Lambert Ehrlich. Ob tej priliki je imel na številne navzočne cerkven nagovor, nakar je bilo skupno sv. obhajilo. Dopoldne je bil začetek kongresa v unionski beli dvorani. Kongresu je prisostvoval tudi ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, ki je zastopal tudi pokrovitelja Slaviae Catholicae zagrebškega nadškofa in hrvatskega metropolita dr. A. Bauerja. Lavantinskega vladiko pa je zastopal kanonik dr. Mirt. Na otvoritvi kongresa so bili vsi visoki gostje, ki so se prejšnji dan udeležili tudi že pozdravnega večera. Kongres je začel predsednik pripravljalnega odbora dr. Viktor Korošec s prošnjo, naj Bog blagoslovi delo kongresa. Po pozdravih vsem navzočim je prevzel predsedstvo nad kongresom dr. Fran Stele, za podpredsednike pa so bili imenovani: zastopnik čeških akademskih starešin dr. .Janda iz Prage, Slovak dr. Klinovsky ter Hrvat dr. Dočkal. Dvoje podpredsedniških mest čaka še na zastopnika Poljakov in Ukrajincev, ki jih na kongres še ni. Dr. Stele se je v svojih uvodnih besedah spomnil velikega pokojnika slovenskega škofa dr. Antona B. Jegliča, ki je bil prvi borec za cilje, ki jih zasleduje Slavia Catholica. Zborovalci so spomin na velikega pokojnika počastili s trikratnim: »Slava!«. Krasen govor je imel zatem ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, ki je zborovalcem v uvodu najprej sporočil poseben pozdrav pokrovitelja Slaviae Catholicae, hrvatskega metropolita dr. Bauerja, ki sedaj leži bolan v isti sobi v Stični, v kateri je umrl nadškof dr. Jeglič. V nadaljnjih izvajanjih se je dotaknil velike moči in pomena slovanstva v evropskem svetu ter poudaril, da je bila žal največja rana v zgodovini slovanstva cerkveni razkol. Slovani moramo zliti vse svoje sile v eno strugo, da bo slovanstvo tisto, ki bo dalo svetu novih trdnih temeljev krščanstva. Sledila sta nato pozdrava pomočnika bana dr. Stanka Majcena ter ljubljanskega župana dr. Adlešifa, ki sta zaključila svoja izvajanja z željo, da bi iz vrst Slaviae Catholicae zrastli močni ljudje, kakor so bili močni naši svetli vzori. .Ti naši kremeniti katoliški značaji naj dajo novih temeljev za mlado gibanje, da bo krščanska ideja Zanimiv preobrat zaradi požiga Maribor, 20. julija. Danes se je vršila pred tukajšnjim malim senatom — kakor smo že v SL Domu j>oročali —-zanimiva razprava zaradi požiga v čikečki vasi v Prekmurju. Na zatožni klopi sta sedela 21 letni cigan Aleksander Vaš, ki je bil rojen v Betlehemu v Severni Ameriki. Vaš je zažgal dne 2. maja t. 1. gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Balajca. V preiskavi je Vaš dejanje priznal, izjavil pa je, da ga je nagovoril k požigu sam Balajc ter mu dal zato 500 din. Balajc pa je tajil in je dolžil, da mu jo zažgal njegov zet Viktor Pojbič iz sovraštva, ker mu je tast vzel svojo hčerko nazaj k sebi ter zeta pognal od hiše, posestvo pa je izročil drugi hčerki in njenemu možu Kuharju. Zaradi Vaše-vega pričevanja je bil obtožen tudi Balajc. Danes pri razpravi pa je uspelo Balajčevemu zagovorniku dr. Pichlerju doprinesti dokaz, da je njegov klient nedolžen. Škoda, povzročena od požara je bila namreč znatno večja, kakor pa je dobil zavarovalnine. Balajc je bil zaradi tega oproščen, Vaš, ki pa je še na razpravi vstrajno zatrjeval, 'da ga je Balajc nagovoril, je dobil 1 leto strogega zapora. Smrtno nevarno ranjen hodil dva dni okrog Celje, 20. julija. Včeraj dopoldne se je nenadoma zgrudil v nezavest pred hotelom »Union« v svojem avtomobilu Drofenik Alojz, 51 letni avtoizvošček iz Gaberja. Eden izmed šoferjev ga je peljal v bolnišnico, kjer se je že v sprejemnici zbudil iz nezavesti. Takoj je zbežal iz sprejemnice nazaj v ulico dr. Žerjava k svojemu avtomobilu, kjer je znova padel v nezavest. Od tu ga je peljal neki šofer domov, kamor je njegova žena takoj poklicala zdravnika. Zdravnik je našel po vsem telesu podplutbe, ki so nastali zaradi topega predmeta in tudi nevarne notranje poškodbe, Zadevo je prijavil celjski policiji, ki je poslala k bolniku policijskega agenta. Bolnik je trdovratno molčal. Ponoči se je Drofenikovo stanje poslabšalo, danes pa je izdihnil ob 11.30 dopoldne, Vzrok njegove zagonetne smrti bo težko dognati, ker pokojnik ni hotel niti tega povedati, kje je bil y nedeljo. Edino to vedo, da je v nedeljo dopoldne peljal nekega gospoda v Žreče pri Konjicah, kjer mu je ta gospod naročil, naj ga počaka. Ko ie gospod opravil svoje opravke, je iskal Drofenika po Zrečah, vendar ga ni bilo nikjer. Čudno pri vsem tem je, da je Drofenik vse tako tajil in m hotel nobene zdravniške oskrbe, dasi je bil tako zelo tanjen. ^Slovenski dom" se naroča v vseh podružnicah Slovenca, kjer se spretemafo tudi oglasi za nai dnevnik lobila močne korenine pri vseh slovanskih narodih in da bodo iz njih zrasli obilni blagodejni sadovi. Kot zastopnik češkoslovaške republike je kongres pozdravil še konzul dr. Minovski. Poudaril e misel, da je treba stopiti v boj za Kristusa in ne za Cezarja! Zatem so sledili še pozdravni nagovori, ki so jih izrekli predsednik Društva prijateljev Poljske dr. Mole, za češko katoliško starešinstvo dr. Janda, za slovaško starešinstvo dr. Kliuovsky, zastopnik praških bogoslovcev, za Zvezo češkega dijaštva Kolman, v imenu apostolata sv. Cirila in Metoda g. Zlainal in v imenu »Regnuni Christi« konz. svetnik Kalan. Dopoldne sta bili dve predavanji. Govoril je dr. Grivec o slovanski ideji kneza Koclja in škofa Slomška, ter dr. Stele o izkušnjah dosedanjih slovanskih stikov. Popoldne je bilo na sporedu najprej predavanje dr. Jande o važnosti in možnosti slovanskega zbližanja v bodočnosti ter predavanje Draga Oberžana iz Maribora o Slovanih v izseljenstvu. Zvečer pa je Slovenska dijaška zveza priredila prijateljski večer v Unionu. Nočni napad v Hunski ulici Ljubljana, 21. julija. Davi so se po meslu, zlasti na živilskem Irgu razširile govorice, da je bil nekdo okoli polnoči v Nunski ulici zaklan in da je pozneje v bolnišnici umrl. Stvar ni bila tako tragična! Napravili so iz muhe slona! Poškodovanec je že davi zapustil ki-rurgični oddelek splošne bolnišnice. Zadeva pa je v bistvu ta-le: Na Viču 27. junija 1910 rojeni, sedaj v Ljubljano pristojni kleparski pomočnik Herman Rakovec, ki je zaposlen pri kleparskem mojstru Franu Kramarju v Rožni dolini cesta VI, se je snoči okoli 23 vračal po Nunski ulici v smeri na Blei-\veisovo cesto proti domu v Rožno dolino. Bil je — kakor je izpovedal policijskemu dežurnemu uradniku g. Ketteju — na odborovi seji Četniške-ga združenja, ki ima svoje sestanke, kakor znano, v Marinškovi gostilni v Prečni ulici. Rakovec je nadalje povedal, da ga je v Nunski ulici srečal neki moški, ki je imel črno krinko na obrazu in ga zato ni mogel spoznati. Ta ga je močno udaril po glavi, da se je onesvestil in pkdel na tla. Ko se je pobral, je zapazil, da krvavi na levi strani prs pod srcem. Vrnil ee je na Kongresni trg. Srečal je Ivana Seška, ki g<\ je naprosil, da ga je spremil do kavarne »Zvezda«. Sešek ga je res spremil. Tu se je vsedel na klop. V kavarni na- Toča v Sloveniji letos napravila 10 milijonov škode Ljubljana, 19. julija. Posrečilo se nam je dobiti in zbrati podatke o vsej ogromni škodi, ki jo je v prvi polovici letošnjega leta napravila v Sloveniji toča in druge elementarne nezgode. Podatki so zanimivi zato, ker so zbrani od javnih oblasti, ki so posamezne škode uradno ocenile. Pri pregledovanju elementarnih nezgod, ki so zadele Slovenijo v pozni letošnji pomladi, smo dognali, da trpi izmed vseh okrajev v Sloveniji največjo škodo ljubljanska okolica, potem mariborska okolica, slednjič pa okraj Slovenjgradec; vsak teh okrajev je bil po toči oškodovan daleč čez 1 milijon Din, ljubljanska okolica celo blizu 4 milijone Din. Prva toča in povodnji Prva znatna toča je padala letos dne 6., 7. in 8. aprila. Vendar ob tej priliki ni bilo zaznamovane pomembnejše škode. Drugič je toča tolkla dne 22. maja, to pot pa je samo v ljubljanski okolici napravila škode za pol milijona Din. Toča je ob tej priliki tolkla v občinah Ježica, Podgorica, Dol ter D. M. v Polju, Najbolj so bile prizadete vasi Št. Jakob, Pečnik, Soteska, Podgorica in Pšata, vse v podgoriški občini. V teh vaseh e toča ugonobila pridelke na ozemlju 230 ha, močno prizadetih je bilo 110 posestnikov; poročilo navaja, da bo zaradi te nesreče 700 ljudi oškodovanih na redni prehrani. Žito je bilo pobito do 90%, krompir 50%, fižol in vrtne rastline celo, 100%, sadje tudi 100%, travniki pa 50%. V celem ljubljanskem okraju je bila škoda sledeča: Pšenica Rž Ječmen Oves Krompir, Detelje in krmske rast. Vrtne (čebula, grah, solata, sem. repa itd.) Koruza Travniki Sadje fižol ha škoda v % v znesku 70 30—100 135.000 17 30—100 25.000 17 30—100 30.000 5 30—100 7.000 80 40— 75 140.00 50 30 48.000 15 50—100 70.000 5 50 2.000 30 30 15.000 5 100 25.000 292 497.000 Skupaj Največja škoda v ljubljanski okolici Večje škode je potem povzročila toča še 7. jun. na Črnem vrhu v škofjeloškem okraju, v polhov-grajski kotlini, okrog Medvod in na ljubljanskem barju ter končno tudi v občini Ljubno na Štajerskem. Na Dobrovi je padala kot oreh debela toča, samo 16 posestnikov v Setnici je bilo oškodovanih za 178,000 Din. Sadno drevje je bilo uničeno do 75%, fižol, žito, krompir in pesa do 100%, travniki do 85%. Zelo skrbno in natančno poročilo o tej strahotni toči je poslal na bansko upravo okrajni glavar dr. Maršič. To poročilo navaja, da je škoda dne 7. junija v občinah Medvode, Borovnica, Brezovica, Dobrova, Preserje, Polhovgradec, Vrhnika, Log in Št. Vid nad Ljubljano napravila sledečo tn škodo; 25—100% 25—100% 25— 75% 15—100%' 25— 60% 25—100% 75— 80% 70—100% 50—100%t 25— 75% 25— 75% je toča uničila še je ta škoda posebej ocenila na 680.600 Din. Celotna škoda ene same toče dne 7, junija v ljubljanski okolici je tedaj znašala na 4231 ha 2,601.271 Din. Vsi prizadeti kraji so po večini ostali brez žita za hrano in seme ter so prosili bansko upravo, naj jim priskoči na pomoč, Posamezne občine so bile oškodovane: Pšenica Ječmen Oves Koruza Krompir Fižol Proso Ajda Pesa, zelje Detelja Travniki Razen tega dreves ter se ha 319 227 115 108 353 36 8 22 93 81 2869 škoda v Din 280.200 251.314 60.137 56.550 383.750 65.375 9.000 13.500 167.930 26.840 606.075 38.520 sadnih Medvode Borovnica Brezovica Dobrova Preserje Polhovgradec Vrhnika Log Št. Vid, n/Lj. ha 299 64 900 1.037 29 906 491 429 76 Din 230.000 53.800 452.500 740.971 30.000 469.000 289.000 316.000 20.000 Poguben 12. junii Za Slovenijo je bil letošnji 12. junij v resnici najbolj poguben dan v letu. Tega dne je strahovita toča tolkla v okrajih Gornjigrad, Kamnik, Konjice, Kranj, Krško, Slovenjgradec ter Maribor-levi breg. Težko bi bilo navajati posamezne vasi, ki so največ trpele. Poročila, ki so tedaj prihajala v Ljubljano iz posameznih občin, so vsa bila v znamenju obupa; od vsepovsod so prihajale na banovino obupne prošnje za podpore, ki bi jih bilo potrebno razdeliti posameznikom. Saj je mnogim posestnikom strahovito vodovje odneslo skoraj vso zemljo, nekaterim je izpodkopala hiše, odnesla iz hlevov živino, drva iz gozdov itd. Samo občina Zreče je v prvem hipu sporočila da trpi tamkaj 70 posestnikov 1 milijon Din škode, Potok Dravinja je 30 metrov daleč prestavil svojo strugo, v dolžini 4 km je raztrgal občinsko cesto; samo ta škoda je bila ocenjena na 100.000 Din, Žagam je voda odnesla ves les, zasula je polja z gruščem, odnesla je vse mostove, vsi hudourniki so strahotno uničevali gorske soteske in tihotne gorske vasice. Skupna škoda od povodnji in toče Kolikor smo mogli ugotoviti iz vseh zbranih podatkov, je letošnja škoda, ki so jo elementarne nezgode povzročile v Sloveniji, sledeča: toča poplave skupaj Brežice 100.000 100.000 Gornjigrad 205.620 50.000 255.620 Kamnik 220.000 50.000 270.000 Konjice 436.000 • 21.000 '457:000 Kranj 55.700 55.700 Krško 361.000 20.000 381,200 Ljubi j. okolica 3,281 .SCO 666,000 3,947.800 Maribor, 1. b. (obč. Pesnica) 1,972.000 1,972.000 Slovenjgradec 1,500,030 1,500.030 Šmarje pri Jelšah 87.000 245.000 332.000 Škofja Loka 191.000 191.000 6,338.350 3,124.000 9,462.350 Iz ostalih okrajev v Sloveniji doslej še ni točnih podatkov o povzročeni škodi. Vendar so tu zbrane vse glavne večje škode, ki so bile po Sloveniji uradno ocenjene od posameznih komisij, ki jih je povsod po večini določila in na kraje nesreč odposlala banska uprava. Manjše škode komisije niso ocenile, vendar lahko prištejemo k gornji številki vsaj še toliko, da celotna letošnja škoda po toči in povodnjih znaša doslej že 12 milijonov Din. Toča pa seveda še zmerom povzroča škodo, saj smo prav te dni dobili nova poročila o neurjih v posameznih krajih, Celoletna letošnja bilanca elementarnih nezgod v Sloveniji bo torej strahotna, saj bo brez dvoma dosegla 15 do 20 milijonov Din. To škodo bi morali zlasti upoštevati tisti ljudje in listi v državi, ki toliko vedo povedati o blagostanju Slovenije. vzoči zdravnik dr. Jug je ranjencu nudil prvo pomoč. Telefonirali pa so takoj po reševalni avto, ki je Rakovca okoli 24. odpeljal v splošno bolnišnico, kjer so mu pregledali rano in izvršili primerno zdravniško operacijo, kajti rana je bila lažjega značaja. O dogodku je bil obveščen tudi dežurni uradnik na policijski upravi, ki je ob 1.45 že zaslišal ranjenega Rakovca. Rana je lahka in zato je Rakovec že davi odšel iz bolnišnice. Rana na levi strani pod’ srcem, je dolga 8 cm in ca 1 cm globoka. 0 tem incidentu v Nunski ulici so se že dopoldne začele širiti prav tatarske vesti, ki so pač vse od konca do kraja izmišljene. Stresanje na magistratu V našem listu smo dne 14. julija letos objavili krajše poročilo pod naslovom »Streljanje na magistratu«. Kot dopolnilo temu poročilu še navajamo, da je bila ona služkinja, ki je streljala s samokresom na nekega uradnika, na policiji zaslišana ter je bilo pri tem ugotovljeno, da je ozadje tega napada neka vsota, za katero se je ona obrnila s prošnjo na bansko upravo, a jo ji je ta zavrnila. Razprava o konkordatu se je umirila Belgrad, 21. julija, m. Razprava o konkordatu, Jsi je bila zelo burna, se je včeraj nekoliko polegla. Trajala je pozno v noč. Za poslancem Gajškom so govorili sinoči še Dobrisavljevič (proti), Ružičič (za) in Milutinovič (proti). Ružičič je kot pravoslavni duhovnik v svojem vehementnem dolgem govoru zagovarjal konkordat ter pozival poslance, naj glasujejo zanj, ker da to zahtevajo državni in narodni inteiresi. Njegova izvajanja so vladni poslanci sprejeli navdušeno. Na današnji seji narodne skupščine se razprava o konkordatu nadaljuje. Prijavljenih je še veliko število govornikov, in ni verjetno, da bi bilo glasovanje o konkordatu že danes. Nov čtan državnega sveta Belgrad, 21. julija, m. S kraljevim ukazom je postavljen na predlog predsednika ministrskega sveta za člana državnega sveta v 2-II. dr. Rudolf Steimetz Surodolski, upokojeni načelnik ministrstva za trgovino. Čestitamo! „Zasfopnik iz Monakovega" obsojen Maribor, 20. julija. Poročali smo o razpravi, ki se je vršila danes pred malim senatom proti 26-letnemu avstrijskemu pustolovcu Ivanu lloferju iz Leobna. Hofer jo prihajal nekaj let iz Avstrije v našo državo, kadar se mu je zahotelo kakšnega pustolovstva, pa tudi tatvin se ni izogibal. Najbolj na originalen način je potegnil nekega mariborskega natakarja, kateremu se je predstavil kot bogat trgovec iz Monakovega ter ga prosil, da mu pokaže mariborsko nočno življenje. Hodila sla po kavarnah in barih, nazadnje pa je »Monakovčan« izginil, natakarju pa je ostala cela ceha, ki jo je moral poravnati. Poleg tega ima na vesti tudi tatvino motornega kolesa, katerega je odpeljal gostilničarju Hometreju. Hofer je bil obsojen na 10 mesecev strogega zapora, na 2 leti izgube častnih pravic ter na trajen izgon iz države. Bolgari tudi na turnirju za balkanski pokal Sofija, 21. julija, m. Na sinočnji seji je odbor Bolgarske nogometne zveze sklenil, da bo bolgarsko nogometno zastopstvo sodelovalo na turnirju za balkanski pokal, ki bo letos v začetku oktobra v Bukarešti. Postava za nogometno tekmo s Turka Belgrad, 21, julija, m. Na sinočnji seji Jugoslovanske nogometne zveze je bilo sestavljeno moštvo za tekmo, ki jo bo odigralo s turškim moštvom v. Belgradu. Igrali bodo: Glaser—Urh, Hugel—Mato-šič, Andjelkovič, Lechner, Gajer, Kokotovič, Keč-keš, Tirnanič, Sekulič, Vujadinovič, Antolkovič, Lešnik, Tomaševič in Pleše. Kdo od teh bo prišel v rezervo, še ni določeno. Državno moštvo bo dne 29. julija odšlo na taborenje na Fruško goro ter bo tam nekaj poskusnih tekem. V Polhovgrajski dolini je tega dne strahovita povodenj odnesla tudi most v Mačkovem grabnu na cesti proti Črnemu vrhu. Tega dne je bilo v obč. Ljubno prizadetih po toči 100 posestnikov za 180.000 Din. ,, Drugi dan, 8. junija je toča pobila na Dolenjskem v občinah Trebeljevo in Mokronog ter napravila škode za 285.000 Din. Tudi občina Trojane je lega dne bila ponoči oškodovana za okroglih 100.000 Din. Tam je toča pobila 75—100% pridelkov. Škoda je bila tam tem občutnejša, ker tamkajšnji kraji celo v dobrih letih ne pridelajo celih 70% potrebnega živeža. Požigi iz koristoljubja se množe Že statistika Gasilske zajednice za dravsko banovino za leto 1936 je navajala s suhoparnimi številkami, kako se od leta do leta množe požigi iz koristoljubja, ko zavarovanci sami na rifiniran in premišljen način organizirajo požare, ki vpepelijo njih hiše in poslopja, ki so bile zavarovane za visoke zavarovalnine. Zavarovalnice so sedaj zelo previdne pri likvidaciji po požaru povzročene škode. Varnostni organi preiskujejo z največjo natančnostjo vse okolnosti, ki 60 posredno vplivale na požar. Vrste se sedaj ovadbe proti lastnikom pogorelih objektov zaradi zasnovanja požiga, odnosno zaradi prevare na škodo zavarovalnic. Letos je bilo približno 10 odstotkov vseh požarov iz koristoljubja. Prav rafiniran primer zasnovanja požara je bil v Želimlju v ljubljanski okolici. V sredo 14. julija okoli 23 je želimeljski župan Ivan Dolenc, posestnik na Pijavi gorici zapazil, da se je močno kadilo iz I. nadstropja Kovačičeve hiše, ki stoji na samoti izven vasi. Ze od 4, t. m. je bila ta hiša popolnoma zapuščena. Lastnik Albert Kovačič je odšel v ljubljansko bolnišnico se zdravit zaradi hujše bolezni. Žena z otroci pa je odšla k moževim staršem v Zalog pri Šmarju. Nekaj dni pred požarom sc je v Želimlju pojavil potepuh Jože Greljo, doma iz Sobo- čevega pri Borovnici. Po poklicu Je hlapec, pa sc raje okrog potepa in lenuhari. Iskal je pri kmetih prenočišča. Izražal pa se je, da bo vdrl kar v Kovačičevo hišo in bo tam stanoval. Greljo pa je bil drugače z lastnikom hiše, ki ima skromno krojaško obrt, v prijateljskih in intimnih stikih, kajti k njemu je vselej zahajal, kadar je prišel v Želimlje. Kovačičeve gmotne razmere pa so drugače zelo slabo in je družina celo dobesedno stradala. Trli so ga dolgovi. Gasilci so bili po županu alarmirani in so s težavo pogasili požar, ki je napravil precejšnjo škodo. Kovačič je hišo zavaroval za 25.000 din, razne nepremičnine in šivalne stroje pa za 14.000 din. Ižanski orožniki so po požaru uvedli intenzivno poizvedbe o vzroku požara in so v vseh podrobnostih zbirali podatke o postanku požara. Ker so zbrani indici močno obremenjevali lastnika hiše, so bili naposled orožniki primorani napovedati Kovačiču aretacijo in so ga v ponedeljek pripeljali v ljubljanske zapore. Greljo je takoj po požaru, ko so ga drugače usodni večer še videli v Želimlju, neznano-kam izginil in je za njim izdana tiralica zaradi suma požiga. Jugoslovanskim časnikarjem, ki so obiskali pariško razstavo, je priredil komisar jugoslovanskega paviljona dr. Čuvaj kosilo. Razloži! jim je okolnosti, ki so omogočene s sicer skromno udeležbo Jugoslavije na razstavi. Slovenskim služkinjam, ki odhajajo na jug Belgrad, 21, julja. m. Vse tukajšnje časopisje obširno poroča o primeru, ki se je te dni pripetil tukajšnji slovenski služkinji Angeli Šeftaj. Pred dnevi je prišla služkinja iz Virovitice v Belgrad, da bi si tam poskala boljšo službo. Nekega večera pa sta se ji pridružila na ulici dva fantina, češ da sta pripravljena, da ji preskrbita službo, loda njun namen je postal kmalu jasen. Odvedla sta jo nasilno na svoje stanovanje. Ko je dekle spoznalo, kaj nameravata ta dva fantalina z njo, je začelo klicati na pomoč. Teh klicev se je eden od fantičev ustrašil ter je pobegnil, Drugi pa se. ni zmenil niti za to in je hotel dekle zlorabiti. Da bi se rešila, se je An* gela Šeftaj vrgla z drugega nadstropja na ulico. Pri tem je dobila težke telesne poškodbe, ki sicer niso smrtnonevarne, vendar pa bo dekle ostalo vse življenje pohabljeno in nesposobno za delo. Ob tem primeru znova opozarjamo slovenska dekleta, naj ne hodijo od doma v tuja mesta na delo sama ali pa prej, dokler nimajo zagotovljene službe. Pri prihodu v Belgrad naj 3e takoj javijo v Slomškovem domu v ulici Vojvode Milenka 46, kjer bodo pri slovenskih sestrah dobile vsa potrebna navodila. Kulturni koledar Grab rt er Jurij 21. julija 1862. je umrl v Ljubljani pisatelj Jurij Grabner, Rodil se je 4. aprila 1806. v Šent Jerneju na Dol. Študiraj je gimnazijo v Novem mestu, potem jo bil 2 leti v bogoslovju, nakar se je odločil za pravo, ki ga je tudi dovršil na Dunaju. Toda 1. 1838. se je vrnil v bogoslovje. Po končanem bogoslovju je bil kaplan po raznih krajih, nazadnje pa prefekt in vodja v semenišču. Nekaj svojih pesmi je objavil v Čbelici. kasneje je sodeloval pri VVolfovem Svetem pismu in Cigaletovem nemško-slovenskem slovarju. Pisateljski začetniki v Alojzijevišču so imeli v njem (tned njimi tudi Jurčič) dobrega voditelja. Tatinski sladkosnedeži medu Slaba letina medu Ljubljana danes Koledar Danes, sreda 21. julija: Angelina Četrtek, 22, julija: Marija Magdalena. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Gartus, Moste. Kino Union: Junak dneva. ■A UNION Vesela filmska komedija polna pristnega Humorja JUNAK DNEVA Heinz Riilimann Gina Falkenberg Preaatave aanes op 19-16 in 21-16 nri Dnevničarska mesta pri OUZD so popolnoma zasedena in ne bo nobenih namestitev več. Novih prošenj za službo urad radi tega ne bo več sprejema!. Ruska kapelica pod Vršičem. V nedeljo, dne 25. julija priredi Ruska Matica tradicijonalno romanje k ruski kapelici pod Vršičem. Odhod iz Ljubljane z izletniškim vlakom ob 6, prihod v Kranjsko goro ob 8.27, Ob 11 se bo v kapelici vršil parastos za duše ruskih vojakov, katerih številni grobovi so raztreseni po tem lepem kraju Slovenije. Ruska Matica vabi k udeležbi tega romanja vse v Sloveniji bivajoče Ruse in svoje jugoslovanske prijatelje. Opozarjamo na nocojšnji simfonični koncert ameriškega dijaškega orkestra. Orkester šteje 70 godbenikov in je v zadnjih 2 dneh absolviral 2 koncerta v veliki koncertni dvorani zagrebškega zbora. Kakor povsod drugod, kjer so koncertirali povodom svoje prve evropske turneje, so imeli tudi v Zagrebu ogromen uspeh. Koncert dirigira kapelnik Lesinski, vodi pa dijaški orkester v administrativnem pogledu poljski duhovnik Lah iz Neverne Amerike. Na sporedu so dela Liszta, Dvoraka, Verousta, Delibesa, Verdija, Gureviča, Čajkovskega in Wagnerja, izven programa pa nam bodo zaigrali nekaj posebno značilnih skladb iz ameriške literature, predvsem dela tudi v Evropi znanega ameriškega skladatelja Souse. Začetek koncerta točno ob 20. uri v veliki filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Pravilnik o izposojanju dekorativnih rastlin iz mestne vrtnarije Mestno poglavarstvo opozarja javnost na pravilnik o izposojanju dekorativnih rastlin iz mestne vrtnarije, sprejet na zadnji redni seji mestnega sveta. Po tem pravilniku so okrasne rastline namenjene le za dekoracije v mestnih nasadih ter za prireditve in slavnosti mestne občine. Izjemoma se dovoli izposoja teh rastlin za prireditve državnih jn samoupravnih uradov, za javne prireditve vsesplošnega namena ter socialne in karitativne prireditve, toda vselej le pod pogojem, da sc te prireditve vrše bre-z vstopnine ali pa v slučaju, da je čisti dobiček v celoti namenjen v socialne in karitativne svrhe. Dovoljenje za posojo okrasnih rasltin daje predsednik mestne občine na podlagi kolko-vane, pravočasno vložene in utemeljene prošnje, v kateri mora prosilec izjaviti, da mu je ta pravilnik znan. Prošnji je priložiti tudi izjavo, s katero se prosilec (društvo po svojih opolnomočenih zastopnikih) obveže, da bo rastline prepeljal tja in nazaj na svoje stroške ter da bo plačal vse stroške event. poškodb. Če prosilec želi, da rastline prepelje mestna občina, mora hkrati s prošnjo plačati mestni blagajni 100 Din kavcije, ki se obračuna po pre-peljavi. Predsednik mestne občine po svojem prostem preudarku prošnji lahko ugodi ali pa jo odkloni, četudi obsega vse pogoje, ki jih zahteCosulieh-Line ) ali pa pri tvrdki Jax in sin na Gosposvetski cesti 1. Skupen odhod bo v nedeljo, 1. avgusta, ob 6 izpred Narodnega doma, medtem ko se bodo izletniki iz drugih krajev Notranjske pridruževali medpotoma vse do Planine. Bodo seveda tudi taki, ki bodo iz Ljubljane odšli še pred 6. uro zjutraj, a glavno je, da so taki izletniki zaradi skupnega prehoda državne meje v Planini ob pol 9. Poverjenike kolesarskih klubov, ki_ imajo vpi-sovalne pole za svoj okraj, pozivamo, da iste oddajo v soboto, 24. t. m., najkasneje do 16. ure v pisarni g. J. Gorjanca, Miklošičeva cesta 15. Za mednarodno kolesarsko dirko, ki bo ob priliki, izleta v Postojni, bo organizator prispeval za zmagovalce krasne nagrade; prav tako bodo nagrajeni tudi od strani italijanskih športnih organizacij. Zato je gotovo, da se bo to dirke udeležilo večje število naših dirkačev, da ob tej redki priliki pomerijo svoje kolesarske moči z italijanskimi amaterji. Podružnici Slov. doma v Ljubljani: Miklošičeva cesta 5 Tyrševa cesta (Poštni dom) Od tu in tam .Šest ljudi si je v preteklem tednu v Zagrebu končalo življenje. Tako govori policijska statistika, ki ne pozna tedna, v katerem bi ne bilo treba zabeležiti takega dogodka. Največ samomorov pa je vsako leto v mesecih, ko se prohuja pomlad. Po številu samomorov presega od bližnjih mest Zagreb le še Budimpešta. Del sušaške železniške proge bodo elektrificirali. Prva pride na vrsto proga od Sušaka do Škrljeva, na kateri se nahaja tudi znani tunel, ki povzroča potnikom in tudi železničarjem največ muk. Tunel je dolg 1837 metrov, najhujše je pa dejstvo, da se proga strmo vzpenja in doseže v tunelu 21 pro mile vzpona. Vsak se v tunelu samem dvigne za okroglo 40 metrov. Lokomotive strmino komaj zmagujejo, dima pa se naredi toliko, da je z njim ves tunel gosto nabasan. Proga je enotirna, zaradi tega ni pravega prepiha. Najboljša rešitev je v elektrifikaciji. Novi stroji in napeljava so preračunani na 30 milijonov dinarjev. Prometno ministrstvo je že razpisalo licitacijo za električne lokomotive. Preureditev tega dela proge bi v inuogočem koristila tudi tujskega prometu. Na slavnostnih igrah v Salzburgu, ki se prirejajo vsako leto, sodeluje vselej po več znanih in cenjenih inozemskih umetnikov in glasbenikov. Slavni dirigent Toscanini je skoro vsako leto gost. Lani je pela tudi Slovenka Anita Mezetova, letos bo pa pela Zagrebčanka Zinka Kunčeva, ki bo potem odpotovala v Newyork za prvo pevko na tamkajšnjo Metropolitan opero. Kunčeva bo pela v Verdijevem »Requiemu« pod taktirko Toscaninija. Pravega vzroka nesreče v Dubrovniku, ki jo zahtevala smrt treh otrok, ne morejo še dognati. Otroci so namreč padli v prepad, glot>ok 30 metrov in se ubili. Oblasti pa zanima najbolj 14 letno dekletce, ki se je bilo rešilo. Dekletce ne ve ali pa noče povedati razloga, zakaj se je oddaljilo od ostalih otrok in brezskrbno odšla po drugi stezi. Ker je bil tisti dan še dež, so sprane vse sledi, ki bi se morda po njih dalo kaj več ugotoviti. Preiskava še vedno teče. Drzna športnika sta Angleža dr. Hadney in Niford Metcalfe. Včeraj sta v malem športnem čolničku priveslala od Maribora do Varaždina, od tam pa dalje po Dravi navzdol. Angleža nameravata s tem čolničkom prepotovati vso Dravo, potem Donavo in zapluti v Črno morje, čolniček jo tako pripravljen, da se lahko razpno majhna jadra. Iz črnega morja pa nameravata Angleia pluti skozi Bospor ter Dardanele okrog Grčije spet v Jadransko morje. Iz Sušaka bi po 6rečno prestanem potovanju odpotovala z vlakom v London. Angleža sta prepričana, da bosta srečno zaključila svoj drzni naklep in še tega leta prišla v Anglijo domov. Nevihta jc divjala v ponedeljek popoldne nad Sarajevsko in Banjaluško okolico. Zaradi naliva so reke mahoma narastle in odnašale mostove, trgale ceste in preplavljale polja. Okrog Banjaluko pa je strela ubila še nekaj ljudi. V Tesliču je voda stala več kot meter visoko po ulicah ter so se od majhnih hiš videle le še ozka okna iz vode. Voda je vdrla tudi v tovarno sladkorja ter preplavila skladišče. Novo telefonsko centralo je dobil Zemun. Cen-trala bo imela zaenkrat 600 številk, povečali pa se bo dala tudi na 1000.20 linij bo novo centralo vezalo z belgrajsko. Pozneje bodo položili še kabel s 23 linijami, kar bo zadostovalo za promet Zemuna z Belgradom. Otvoritev nove centrale bo 9. septembra. Stavka stavbinskih delavcev v Splitu traja *e 4 tedne. Sedaj eo se na obeh straneh streznili duhovi in je pričakovati, da bo kolektivna pogodba kmalu podpisana. Zidarski mojstri in podjetniki so že pristali na to, da se delavstvu povišajo plače ter bodo dobivali navadni delavci od 4—4.50 din na uro, profesijonalni pa od 7 do 10 dinarjev. Pogodba nudi delavstvu sicer precej, vendar jp bil zaradi stavko zamujen čas, ki je za gradnje najprimernejši. Nekateri podjetniki so po godbo že podpisali. Strašen roparski umor je bil izvršen te dni v Samoboru pri Zagrebu. V zadnjih letih 6ta bila izvršena že dva taka umora, pa še nobenega niso mogli pojasniti. Ko so delavci zjutraj prišli v hišo Miloša Pelakiča, starca 74 let, so našli njega in ženo v mlaki z razbitima glavama. Oba sta bila pa še živa. Prepeljali so ju v bolnišnico, kjer je starka prišla k zavesti, vendar pa ni vedela prav nič povedati, kaj in kako se je z njo zgodilo. Ropar se je priplazil skozi okno v hišo, pobil starca in njegovo ženo, nato pa prebrskal vse. Razbojnik je najbrže vedel, da je starec pred kratkim dobil sto jurjev. Odnesti jih pa ni mogel, ker jih jo starec nesel v hranilnico, čim jih je dobil. Razbojnik je delal zelo previdno, pustil ni za seboj nobenih prstnih odtisov, pač pa le odtisk svojega čevlja. Vse orožje, kar ga je bilo v vasi Slunje pri Koprivnici, so pobrali trije zlikovci preoblečeni v orožnike. Sredi noči so se zlikovci pojavili v vasi in potrkali na vrata nekega kmeta. V >itnenu zakona« so ga pozvali, naj jim izroči svojo puško, čeprav je imel dovoljenje za nošnjo orožja. Kmet ni posumil v verodostojnost »orožnikov« ter jim je puško brez upiranja izročil. Enako se je zgodilo lovskemu čuvaju. Ker se je pa upal nekoliko dvomeče pogledati, so ga »orožniki« zvezali in pretepli. Tako jo tekla »preiskava« dalje, dokler niso bili zlikovci že preveč natovorjeni s puškami in strelivom. Po dveh urah so nehali s preiskavo, nato so jo pa zavili v gozd. Ko so kmetje to opazili, so takoj začeli sumiti, da so jih roparji oropali. Naznanili so zadevo oblastem, vendar pa so bila do sedaj vsa iskanja zaman. Cene pšenici je povišala Privilegirana izvoz- uiška družba. Družba kupuje odslej pšenico po 190 dinarjev za stot. Čim se je cena povišala, sa je takoj povečala tudi ponudba. Vsi, ki so pšenico hranili v shrambah, so se sedaj ojunačili. »Prizad« je kupil samo v ponedeljek okrog 60 vagonov (»ženice. Zaradi izzivalne pesmi so zaklali vaščani iz Farkaševca pri Bjelovarju Nikolo Ijackoviča iz Bolca. V Farkaševcu je bilo v nedeljo žegnanje. Zbralo se je ob tej priliki tudi mnogo ljudi iz sosednjih vasi. Fantje so slavje zaključevali — kakor ponavadi — še zvečer v gostilni. Sedem tovarišev Lackoviča je z njim vred v gostilni pelo pesmi, ki so bile za domačine žaljive. Takoj prepir in prelep, v katerem so Farkaževčani pognali izzivače iz gostilne, vendar se v noči ni videlo, kdaj je padel s prerezanim grlom Nikola Lackovič. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Tržaška fašistična xve*a bo letos poslala na počitniške kolonije okoli 7500 otrok, in sicer deloma k morjiij deloma pa v hribe ja kmečke vasi. »Slovenakl dom« irhaja vsak delavnik oh 12 Mastna naročnina 12 Din. ca Inozemstvo 25 Din Oredništvo: Kopitarjeva ulica »/IH Telefon 2994 in 2996. Uprava- Konitari-v* k. -v leleloa 2892. Za Ja«oslovaueko tiskamo » Ljubljani; EL Ceč. Izdajatelj; lyaa Bakoveo. Urednik; Jože Košičok, oprava. Kopitarjeva fc. 46 LJUBEZEN, KI UBIJA Hotel sem ti prizanesti s smrtjo zaradi svoje matere; a nočem izgubiti dvojnega maščevanja. Če se le ganeš, boš mrtev! Prijeli me bodo, prebrskali tvoje papirje, tam bodo našli pisma, videli bodo, da sem imel pravico, da sem ti razbil glavo. Mati bo sicer zblaznela od žalosti, a jaz se bom maščeval. Rekel sem. Pet minut imaš, niti ene več!« Nedvomno je moj obraz izražal neomajno odločnost. Morilec je pogledal najprej moj obraz, potem pa na uro, ki je visela na steni. Videl je, da sem pritisnil kazalec na petelina. »Udam se!« je dejal hitro. »Vstanite!« sem velel jaz. »Kje so pisma?« sem vprašal. »Ko jih boste imeli, ali me boste pustili, da grem?« je prosil z izrazom bedaste, preganjane živali. »Prisegam vam,« sem mu odgovoril in ko sem videl nemir v njegovih zenicah, sem pristavil: »Pri spominu rajnega očeta...« Kje so pisma?« »Tu,« je odgovoril in pokazal na kovčeg v kotu. »Tu je denar!« sem dejal in mu vrgel listnico, v kateri je bil sveženj bankovcev. Čudno je to, kako se človek v nevarnosti oprijemlje zadnje rešilne bilke, ki mu daje vsaj trohico upanja. Ta človek, ki sem ga imel na življenje in smrt v svojih rokah, je bil kljub temu tako nespameten, da je verjel na dobro vero, tako, ko sem mu pokazal le majhno upanje, da bo odnesel zdravo kožo. Pokazal mi je z železom obit kovčeg, potegnil iz nekega predala v njem škatlo iz rumenega usnja, zaprto z varnostno ključavnico. Potem je odprl in pribiskal iz nje precej velik sveženj in mi ga vrgel, kakor sem mu bil jaz prej vrgel denar. Niti trenutek se nisem bal, da bi utegnil namesto pisem vzeti iz koveega kako orožje. Tudi nisem imel strahu, da bi me napadel, ko sem pregledoval vsebino zavoja, da bi se prepričal, ali je v njem res tisto, za kar sem žrtvoval denar. V zavoju so bila samo tri pisma. Na njih so bili še pečati. Na prvih dveh po dva: iz Newyorka in Pariza, na tretjem iz Pariza in Liverpoola, in vsa tri so nosila datum iz januarja ali februarja 1864. »Je to vse?« me je vprašal. »Ne ,ge!« sem mu odgovoril. >Treba je še, da se mi zavežete, da boste še danes odpotovali s prvim vlakom, ne da bi se prej dobili z bratom ali mu pisali?« »Obljubljam,« je rekel, »in potem?« »Kdaj sta se zmenila, da pride on spet k vam?« »V soboto,« je rekel in zmignil z rameni. >Kupčija z njim je bila sklenjena. Hotel je počakati z denarjem, ki mi ga ni hotel izplačati prej, kakor na dan mojega odhoda v Le Havre, da bi bil gotov, da se ne bi jaz v Parizu zadrževal še naprej, ko bi imel denar... Zdaj pa je igre konec.« Cez nekaj časa je pristavil: »Jaz si umijem roke!« »Edvard Termond!« sem dejal jaz, »spominjajte se, da sem vam izkazal milost, a pazite, da vas niti za sekundo ne srečam na svoji poti ali na poti koga od tistih, ki so meni dragi.« Zagrozil sem mu z roko in sem odšel. Pustil sem ga sedečega pri mizi blizu okna. Komaj sem bil na hodniku, so me pa živci, ki so me tako zvesto podpirali ves čas borbe, izdali. Noge so se mi začele opotekati. Ustrašil sem se. Kaj, če padem na tla til v hotelu? Kako se bom izgovarjal zaradi raztrgane obleke? Imel sem še toliko poguma in moči, da sem si popravil ostanke ovratnice, da sem zasukal ovratnik suknjiča navzgor, da bi zakril raztrganost, da sem uravnal srajco in otepel prah s klobuka, ki sem ga v boju čisto zmečkal. Otrl sem si pot s čela in stopal po stopnicah s korakom, ki se mi je zdel, da je še dovolj miren in nerazburjen. Nadzornik prvega nadstropja se je brez dvoma nahajal kje na drugem koncu hodnika. Dva fanta sta me pogledala in se čudila moji zunanjosti. Usoda je hotela, da se nista ustavila, da bi skušala izvedeti za vzroke tega očitnega nereda v moji obleki. S strahom sem stopal po stopnicah. Tako dolga je bila tista pot, kakor menda še no. bena v mojem življenju. Končno, končno sem bil v veži. Prekoračil sem jo s strahom. Če bi bil kdo tu, ki me pozna? Planil sem v prvo kočijo in dal kočijažu svoj naslov. Držal sem obljubo in zmagal sem. XVII. Ta pisma so bila precej draga: plačal sem jih s skrivnostjo enega od svojih obeh maščevanj. Ta pisma so obteževala očima, ta pisma so ga dajala v roke in na razpolago meni, kakor so ga prej dajala bratu vsa dolga leta. Kaj naj zdaj naredim z njimi? Začel sem jih brati kar v kočiji, ki je drdrala po cestah. Izumitelj brezžičnega brzojava Marconi - umrl Vsaj med znanstveniki, posebno med onimi, ki so zastavili in sukali svoje orodje po fizikalnem polju, gotovo še prav pred kratkim ni bilo nikogar, ki bi mislil, da slavni italijanski izumitelj Marconi nikdar več ne bo svet presenetil s kakšnim novim izumom. Tako so bili prepričani v neutrudljivost njegovega genija. Pa so pri tem najbrže preveč pozabili, da je človek samo človek, čeprav je še tako velik izumitelj kakor je bil Marconi. Tudi največji izumi ne morejo zaustaviti človeka na njegovi poti proti grobu. In ta grob se je odprl včeraj zjutraj tudi Marconiu. Guglielmo Marconi se je rodil leta 1874 v Grif-fone pri Bologni. Njegova mati je bila doma na Irskem. Že takrat, ko je študiral v Bologni, se je precej bavil s teorijami, ki sta bila njih zastopnika velika fizika Maxwell in Hertz. Neprestano se je ukvarjal z mislijo, kako bi mogel brezžično telefonirati. V resnici se mu je posrečilo že leta 1895, da je prenašal brez žične vezi znake' na krajše razdalje s pomočjo elektrike. Skoro istočasno pa se je ta poizkus posrečil tudi na Angleškem, kjer je deloval fizik Oliver Lodge. Zmaga nad Atlantikom 1.1901 Stremljenje je šlo za tem, da se dosežejo vedno večje razdalje, na katere bi bilo možno govoriti brezžično. Leta 1899 je bil ta izum že tako popoln, da sta se lahko dva brezžično pogovarjala preko Kanalskega preliva. Že dve leti nato je bil s tem orožjem premagan širni Atlantski ocean, naslednje leto so pa že odprli brezžični promet med Canado in Anglijo. Razumljivo je, da so se tega novega izuma najprej poslužili predvsem mornarji. Marconi pa je ta svoj izum še neprestano izpopolnjeval. Njegova ladja »Elektra« ga je vozila na neštete poizkuse na odprto morje. ... . Novembra meseca leta 1926 je Marconi tudi izdal zvezek, v katerem je razložil svoja dotedanja odkritja na polju brezžičnega telegrafiranja s pomočjo kratkih valov. Brzojavna zveza med Londonom in Avstralijo, to je bil izum, ob katerem je vsak začudeno zmajeval z glavo. To je bil pač bajni polet Marconijevih misli. Še bolj pa je Marconi presenetil svet s svojo novo parado leta 1930, ko je iz Evrope prižgal luči na električni razstavi v avstralskem mestu Sidneyu. Nabržje je bil sam Marconi tudi vesel, ko mu je istočasno iz Sidneya sporočil radio, da se je njegov poizkus posrečil. Žarki, ki imašo omefeno pot Najnovejši Marconijev izum, ki ni nič manj presenetljiv, kakor ostali, pa je iz leta 1932. Vsaj takrat ga je objavil javnosti. Ta izum so radiotelegra-fične in radiotelefonične zveze z malimi ultrakratkimi valovi, ki se ne razširjajo v krogu na vse strani, pač pa so usmerjeni samo v gotove sprejemne postaje. To pa je za tajna poročila zelo važno, ko jih nihče drug ne more vjeti, kakor oni, ki so mu namenjene. Ko je družba, ki jo je v Londonu ustanovil Marconi sam in bil audi njen prvi ravnatelj, leta 1927 občutila prevelike finančne težave, se je Marconi umaknil, posebno še zato, da bi se mogel še bolj posvetiti svoji znanosti. Veliki izumi - velike časti Za svoje velike izume pa je dosegel Marconi tudi velike časti. Postal je med drugim tudi italijanski senator. Leta 1909 je dobil Nobelovo nagrado za fiziko. Nešteta italijanska mesta so ga izvolila za svojega častnega meščana, mnoga vseučilišča pa za svojega častnega doktorja. Po končani svetovni vojni je bil Marconi tudi med italijanskim za- Neverjetno, a resnično Malokateri oče se more ponašati s sinom generalom, ker pride človek navadno do tako visoke časti že v poznejših letih svojega življenja. Skoro 1 neverjetno pa je, da bi ded mogel stisniti roko svojemu vnuku generalu. In vendar se je to primerilo v Nemčiji, na Bavarskem. Policijski polkovnik Adolf von Bonhard je bil v svojem 46. letu imenovan za generala. Njegov oče Karl ima 72 let in je bil general, ter komandant mesta v Niirnbergu; sedaj živi pri svojem 96 letnem očetu, nekdanjem topniškem generalu, nastarejšem članu bivše bavarske armije. Ded, oče in sin oziroma dva očeta in dva sina v eni družini imeti isti čin in se razlikovati le po rangu, je res nekaj, na kar so lahko ponosni, kot državljani in kot očetje! stopstvom, ki je odšlo na mirovno konferenco v Pariz, kjer je sopodpisoval tudi mir z Avstrijo in Bolgarijo. V zadnjih letih je Marconi živel deloma v svoji vili v Pontecchiu v Italiji, deloma pa v Londonu, Poročil se je leta 1905 z Beatrice 0’Brien, hčerko angleškega lorda Inchiquina. Leta 1924 sta se ločila, dve leti pozneje pa je anglikanska cerkev kakor tudi Vatikan odločil, da je ta zakon bil neveljaven, Nekdanja Marconijeva žesia se je takoj po ločitvi leta 1924 poročila z nekim Italijanom. Pa tudi Marconi se je pozneje še enkrat poročil z grofico Bezzi Scali. Leta 1930 je postal član in obenem predsednik Akademije namesto dotedanjega predsednika Tittonia. Italijanski kralj mu je podelil tudi naslov markiza. Nepričakovana smrt markiza Marconija je zbudila povsod veliko žalost, Listi posvečajo pokojnemu znanstveniku daljše članke, v katerem izrekajo svoje priznanje. O Marconijevi smrti se je zvedelo, da se je sloviti iznajditelj snoči počutil nekoliko slabo. Smrt pa je nastopila davi ob 3.45, Zjutraj ob 8 je predsednik vlade Mussolini prispel v Marconijevo hišo ter izkazal poslednjo čast njegovim posmrtnim ostankom. Truplo pokojnega Marconija so potem prepeljali v Farnesino, sedež italijanske akademije znanosti, kjer so ga položili v slavnostni dvorani na oder. Pogreb bo danes ob 18 na državne stroške. Vzhodna obala otoka Riigen, kjer bodo sedaj zgradili največje kopališče na svetu. Sedaj je obrežje pusto in divje. Druga kava zastonj i Tudi Avstralce zanese daleč po svetu. Pred net;aj ča6a so trije prišli v London in tam odprl, prav kakor bi bilo to v iznajdljivi Ameriki, 6vojo okrepčevalnico, ki je odprta noč in dan. Vsak gost, ki je n. pr. v tej okrepčevalnici popil kavo, lahko dobi še eno povrhu zastonj. Navadnega kruha, ali celo namazanega e 6trdjo in maslen, ni treba nikomur posebej plačati, seveda če je prej naročil še kaj drugega. Tudi prikuhe pri kosilu 60 zastonj. Najbrž je zato vse drugo precej dražje. Za vsako palačinko porabijo v tej gostilni po tri jajca. Pred kosilom dobi vsak gost na mizo kozarec mrzle vode. Vse mize so zaznamovane s številkami, z istimi, kakor jih ima tudi natakarica, ki etreže pri teh mizah. Tudi to je neka novost, da si gre lahko vsaka natakrica ali kaka druga služkinja enkrat na teden na stroške podjetja negovat roke. Steber miru na pariški razstavi. Ob blagoslovitvi je imel govor pred njim franc, minister Leon Blum. Stroj, ki piše istočasno štiri pisma Mnogo govore sedaj v Ameriki o izumu novega pisalnega stroja, s katerim je mogoče pisati štiri pisma naenkrat. Seveda enaka pisma. Pa bo kdo dejal, da to vendar ni nobena novost, saj je znano, da se da napraviti na isti pisalni stroj e pomočjo kopirnega papirja, če treba, celo deset izvodov naenkrat. Toda pri tem novem izumu je novost v lem, da se da napisati nanj ne štiri ko- pije, pač pa štiri originalna pisma. Stroj ima v ia namen štiri mostičke z valji, okoli katerih tečejo istočasno štirje kosi papirja. Stroj pa ima samo ene tipke, s katerimi se sprožijo vsi štirje mostički naenkrat. Seveda se na vsakem takšnem valju napravijo lahko še posebej tudi večkratni odtisi, kakor pri vsakem pisalnem 6troju. Na ta način dobi strojepisec naenkrat štiri originalna pisma in poleg tega še kakšnih dvajset ali več odtisov. 27 otrok v 28 letih Nenavaden rekord, ki ga pa — morda edinega — nima Amerika, ampak Irska! Zakonca Kerry iz Irske sta se poročila že s sedemnajstim letom, sta poročena 28 let ter 6ta vsako leto dobila po enega otroka. Živih je še 22, šest pa že poročenih. Dasi sta še tako rekoč v najboljših letih, imata že 22 vnukov in vnučic. Boksarji milijonarji Slavni boksarski prvaki niso zastonj pustili razbijati po svojih čeljustih. Jack Dempsey ima sedaj, ko je že dalj časa v »pokoju« lepo vsotico 100 milijonov dinarjev, s katerimi pač lahko imenitno uživa svoj pokoj. Njegov nekdanji tekmec Jim 1 unney ima nekoliko manj — 90 milijonov. Jack Petersen pa samo 10 milijončkov. Prav sedaj pa je na poti v Ameriko Tommy rarr, ki sc bo boril za naslov svetovnega prvaka težke kategorije in ki je s svojimi 120 milijoni že pobil denarno prvaštvo vseh svojih slavnih prednikov. Stodevetletni turist Tojširo Ito, najstarejši Japonec, je praznoval svoj 109. rojstni dan na vrhu najvišje japonske gore, ugaslega ognjenika Fudžijama, kamor je vodil skupino turistov. Ko je prišel na vrh do ognjenikovega žrela, je kot dober turist obiskal vsa majhna svetišča, ki so jih Japonci razpostavili po več kilometrov dolgem robu okoli žrela svoje svete gore. Z razstave »Nemške umetnosti« V Monakovem. Belo oblečena dekleta v špalirju pričakujejo zastopnike časopisov. Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite » najboljšem in najrenejšem ilustriranem tednika »Radio Ljubljana«, ki stane mesečna gamo deset dinarjev, —» Programi Radio Ljubljana i i .Srctfu, 21. julija: Belgrad: 20 Humor — 21 Vo-Sfi- r^konc.e^t ~, Zagreb: 20.30 Ljubljana — Dunaj: JO.Oo Dunajski filharmoniki — 22.20 Plesna glasba — Budimpešta: 19.45 «Don Quijote« —- 21.10 Operni orkester — 22 Irski večer — 23.10 Ciganska glasba — Jrst-Milano: 17.15 Plesna glasba — 2H Igra — 21.30 simfonični koncert — Rim-Bari: 21 Opereta — Praga: 39.20 Lahka glasba — 20 Igra 21.15 Humelov septet — 22.20 Koralni koncert — Varšava: 20 Orkestralni koncert — 21 Chopinove skladbo — 22 Plesna glasba ~-Lipnico: 19 Madjarski večer — 21.10 Plesna glasba — Koln: 20.10 Weberjevo skladbo — Beromiinster: 19.55 Komorni koncert — 21.25 Klavir — Strasbourg: 21.45 Simfonični koncert — Bukarešta: 19.50 Operetna glasba — 20.30 Komorni koncert — 21.05 Romunske narodne — 21.45 Salonski orkester. Ribe, ki love z vabo V velikih morskih globinah žive čudne, okorne ribe, ki bi radi svoje počasnosti in neokretnosti morale pog:niti od lakote, če jih ne bi narava opremila z nenavadno lovilno napravo, z nekako pravcato vado, kakršno rabijo ribiči s trnkom. Nad gornjo čeljustjo imajo dolg, tanek izrastek, ki je popolnoma podoben vrvici in ki je na koncu razširjen v majhno krpico ali kepico — vado. Riba leži nepremično na morskem dnu, od katerega sc skoro nič ne razlikuje, drži 6voj gobec na široko odprt in meče »vrvico« okoli sebe. Ostro opazuje da jo pred vsako bližajočo se ribo drži v varni razdalji, polagoma vleče proti svojemu žrelu in celo vanj ter tako spelje ribo prav pod svoje zobe. Ko je riba »na varnem«, se past nenadoma sproži in pogoltne svoj plen. Ker te vrste ribe žive v globinah več tisoč metrov, v kraljestvu večne teme, je razumljivo, zakaj jih dosedaj še tako malo poznamo. Največja, kar so jih ujeli, je tehtala 350 kg, zato je zelo verjetno, da so v morju prave pošasti, kakršnih si sploh misliti ne moremo. Kmet A.: »Kako si pa pripravil soseda do tega, da ne pušča svojih kokoši več na tvoj vrt?« Kmet B.: »Neke noči sem na svojem vrtu pod grm skril cel kup jajc, drugi dan pa sem jih lepo počasi pobral v koš, tako da je sosed lahko videl.« Tuj nogometaš domačemu: »Na vašem igrišču pa res ni veliko trave!« »Čemu? Saj 6e menda nisi prišel past!«