gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt pol leta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr 1 gld. 15 kr. nov. den > Ljubljani v sredo 27. novembra 1867. Prav posebno naj se podpira domače izde- lovanje svile (žide). Gospodarske stvari. Zbor avstrijskih svilorejcev na Dunaji. ,nil, f; fi^ES1 X^jó spo 2Uhor skle" (Konec.) ' 3. Vlada naj skrbi, da se statistični popisi o Četrto vprašanje se je glasilo: Kaj se dozdaj vé, sviloreji povsod napravljajo po enacih pravilih. Vlada naj skrbi, da se učitelji ljudskih Kako bi da je pomagalo zoper kugo bolnih črvičev? se dalo po izgledu francozke dežele to storiti, da bi se soi in ça bogoslovci podučujejo v sviloreji. reje črvičev veliko ljudi poprijelo in bi tedaj ne bilo na enem kupu preveč te živalce? Sklep zbo- zbor svilorejcev. enem ali saj dveh letih naj se zopet skliče rov IV V je Uli. IVCi UUOlUiliai 111 OC UVUVU« ^vuiwu «ummw ..^.u.wvv.w». W , . ...ww JV ^»vuvtíi aagubuvitu, zoper to kužno črvičjo bolezen, naj vlada svilorejna da si bo vlada na vso moč in tudi z denarno podporo društva opomni, da skušajo svilorejo v tacih krajih prizadevala, pospešiti svilorejo v cesarstvu našem, in vpeljati in razširiti, kjer dosihmal še ni bilo bolezni, je v zboru zbraně može prosil, naj bodo aposteljni za da se tako izredi zdravo seme. bil: Ker dosihmal ni še nobena pomoč znana Ministerski svetovalec Hamm je ponovil zagotovilo razširjevanje toliko važne sviloreje. V imenu zborovem Peto vprašanje je bilo: Kako bi se dal nauk o je gosp. Kurschner se zahvalil ministerstvu da e to icem JL CLU VJJlttĎrtUJC JO UHU. Ui Ot uai v jw .. ~ ~ M .... ~ .. , « v v u. , sviloreji v ljudske šole vpeljati? Ali ne bi koristilo, reč v svoje roke vzelo, in je sklenil s slava da bi se nauk o reji murb in svilnih gosenic razkladal Njihovemu Veličanstvu. Predsednik baron Weiss je sè po možéh, ki zato po deželi potujejo? — Na to vpra- zahvalo gospodom, ki so prišli v zbor in vladi svoje vlada na vso moc skrbi, dobre svete dali, sklenil zbor. sanje je zbor odgovoril: na^ da se mladina v ljudskih šolah podučuje o sviloreji, pa Mi pa se adjamo, da bo ta zbor lep sad rodil naj tudi na to delà, da hodijo izvedeni možje po deželi, na korist posameznim svilorejcem, mnogim deželam in ki kmete podučujejo v reji murbovih dreves in svilnih vsemu cesarstvu, kajti svila (žida) je blago, ki bode gosenic. Zastopnik vladni je zboru obljubil, da bode SV0j0 Ceno imelo, dokler bode svet stal, tedaj se bode trud vselej in vsakemu poplačal, ki se pečá s tem pri- vlada rada to storila. Na vprašanje: ktere bukve naj se priporočajo delkom za ta nauk? je zbor odgovoril, naj se to prepusti vsaki deželi, da si izberó najbolje bukvice. Dalje so se stavila še sledeča vprašanja: Pod kterimi pogoji naj vlada izvrstnim svilorejcem deli dr- (iospodarske pravice o zivalili. * žavne premije? kako bi se pospešiti dala vstano- Po državljanskem zakoniku spisal Ivan Gršak. vitev svilorejnih društev? kako naj bi se to Koliko hasni nam daje ljubo živinče! Ne da naredilo, da bi svilorejna društva nakupovala nam volek delati pomaga na polji, dati nam mora tudi od svilorejcev pridelke , u<% ui jm ti iu AC , aii kako bi se dalo več motovilnic za svilo vpeljati? da jih ti lože spečali m svoje meso za naš živež, svojo kožo za naš obutelj ; .v ui «v ««iv » i« v « v » 4 4 " 4 v 'I---J---- rOgOVl, painiji, uiciivv;, jvuoti, yoc oc uvriaux uu uaoc /jí- kje naj bi se sejmi vpeljali za prodaj kokonov yine. Al kako se živina glešta, kako je treba gospoda- parklji dlake kosti, vse se porabi od nase zi- (svilnih mešičkov)? vseh teh vprašanjih so bili po- govori prav živi in sklenilo se je to-le: vladi ali riti živinorejcu, ne spada stvo, posebno živinoreja, ima to učiti. sem; naravopisje in poljedel- Tu bodemo s vilo rej nim društvom naj se prepusti, da se odio- pogledali tudi pravniško stran, kadar namreč živali čijo pogoji, pod kterimi država deli premij e, za to pa, postanejo vzrok kakošne terjatve, kakošne pravice če je kdo djansko izpeljal prerojstvo svilnih cr- Marsikďo izmed nas se bo spomnil, kak posel ima vice v ? 5000 gold. da izgine bolezen, naj se izpiše za premijo včasi pastir s svojo živino na paši pomoč svilorejnih društev naj ? đa mu ne uide v sosedovo koruzo, marsikdo se bode spomnil prepira, ki dá vlada najmanj 25.000 gold. Svilorejna društva naj sta ga soseda imela zavolj kakega svineta ki se ustanovijo v takih deželah ? kjer se vidi je v ljudje najvec veselja do sviloreje. nakupujejo po stanovitno vredjeni meri, ne pa vago; motovilnice naj se naredé velike in take da imajo škodo zahajalo na sosedovo njivo. Gotovo je pa tudi, Kokoni naj se da bi se marsikteri prepir lahko odvrnil, ako bi se ? na ki kmetje ozirali včasi saj po tistih (gospodarskih) pra-vicah, ki se najbolj kmeta tičejo. Zato bom imajo premoženja za to obrtnijstvo; sejmi za kokone poskusil na kratko omeniti dotičnih postav našega naj si vstanovijo posamezne dežele po svojih potrebah. tem so bila dognana vprašanja, ki jih je vlada sam od sebe še sklenil stavila zboru, sledeče : Zbor pa je *) Na vprašanje, ki je došlo „Novicam" iz Gorenskega, ne moremo boljega odgovora dati, kakor to, kar je gosp. dr. Grsak pisal v 2. zvezku izvrstne „Čitalnice" svoje. Vred. 394 državljanskega zakonika, da se polagorna privadimo saj lastnika. Ali nikdo ne sme loviti živali zunaj svoje najpotrebnejšim postávám. A. Postava govori o pitom 11 ih (domaćih) v • zí- vali in pa od takih, ki so pripitomljene (udomaćene). Pitomne bi bile konji, goveda, ovce, svinje itd., Pripi-člo- zato ker so člověka vaj ene že po celem spolu, tomljene pa bi bile tiste, ki so se posebej še veka privadile, da mu sledijo, ali saj da ne bežijo pred njim, postavim privajene srne, golobi itd. Za pripitomljene se imajo tako dolgo, dokler se same od sebe Hlj|ÉÉÍ|| H^HHHH^ flBHHÉÉ^^^^I p a en- so nazaj vračajo k svojemu gospodarju; ako krat se odvrnile za zmirom, postanejo spet divje 7 to Ie take ki pred človekom bežijo ali take, ki bi spet rade pridobile si naravno svobodo, ako jih člověk ujete drži. Divje živali vendar ne spadajo pod to razpravico, ker zastran njih veljajo posebne pravice, namreč o lovu. Ker se brez imena in brez pridobitnega načina (postavimo kup) ne dá doseći last, zato tirja postava kot ki nikomur pridobitni način p r i s v 0 j e n j e tistih niso lastnina, se vé da s tem namenom reči 7 7 da bi z njimi ravnali, kakor s svojimi. Ali pitomne in pripotomljene živali niso řeči slobod nega pris voj enja ali lova, marvec ima lastnik pravico, po-nje na tujo zemljo iti; vendar mora zemljiškemu^posestniku škodo povrniti, ako bi se mu bila storila. Ce je pripitomljena žival dva in štiri-deset dni sama od sebe izostala, sme jo na občni zemlji vsakdo, na svoji pa lastnik zemlje za-se vzeti in obdr-žati. da tu lastnik ne smé čakati 42 dni. temuč mora ma- Tudi bčele se imajo za pitomne živali; samo homa ali pa saj v dveh dne vih iti za rojem; drugace si ga lahko prilasti vsakdo, kakor druge pitomne in pripitomljene živali (§. 384 d. z.). Občna zemlja je razun drugih občinskih zemljišč, postavimo, cesta. B. — Kar se pa oškodovanja po živali tiče, zavezan je lastnik skrbeti, da žival ni brez pastirja; posebno je pri tistih živalih skrbi treba, ktere so že po naravi bolj divje, ki bodej o, postavimo; drugače še propade posebni kazni. Izvoliti si mora pa tudi dobrega pastirja, ker tišti, ki je nevedoma najel takošno osebo, ali se v kakem opravilu nepripravne osebe poslužil 7 odgo- voren je za škodo, ktero je kdo drugi zavolj tega trpel (§. 1315). Ako koga kaka žival poškodje, odgovoren Je za to tišti ki .1° Je temu naganjal, dražil, ali jo varovati zanemaril. Ako se ne more proti nikomur dokazati, da je čemu tacemu kriv, šteje se poškodba za naključbo. Ko bi se bila toraj komu škoda pripetila ker so sosedovi konji zđivjali, vstrašili se itd.. ne bo mogel tirjati odškodbe, ker se ta škoda ni mogia odvr-niti po pazljivosti lastnika konj, ter se ima za naključbo. (Je je pa kdo žival dražil, odgovoren je on za vso škodo, a ne lastnik živali ; tudi se ima kaznovati po kazenski postavi. Ako kdo na svoji zemlji tujo živino najde ) zavolj tega še nima pravice 7 ubiti J° On jo sme s primerno silo odpoditi; ali ako je po nji škodo trpel, ima pravico sam (privatno) toliko glav živine zarubiti, kolikor jih je za njegovo odškodbo zadosti. Vendar pa se mora v osmih dneh z lastnikom poravnati, ali pa pred sodni- kom tožiti; drugače pa mora zarubljeno živino nazaj zemlje zemlji. y da bi jo zarubil 7 to sme na poškodovani (Kon. prih.) Národopisné stvari. Nov dokaz da so starodavni Panoni bili Slovani. Spisal Dav. Trstenjak (Dalje.) Po dne bje je bilo zavoljo mnogih jezer muz -fc. V uu ^ uj V/ Uliv JLUlIIV^^I LI JKjU^JL y Ui U. fj. ribnikov in gostih dobrav neprijetno, zato življenje te- tolerant omnium hominum vitam duriš si-nam neque terram neque aërem felicem habenť' zavno mam 7 u piše Dio. nic ? Panonii je malo vina rastlo olja M^rw ▼ x «uvuii j v-/ iu in«i\j viuoi laotiv j uija ob ječmenu in prosu (hrvatsko-slov. pro ha proso) so živeli in si iz tega žita pivo varili 7 7> ne- que apud illos oleum aut vinum, nisi paucissimum, nas-citur, quum majorem partem acerrima in hieme vivunt, sed hordeum etmillium et edunt et potům ex eis conficiunt" (Dio, 49.) Iz ječmena napravljeno pijaČo so Panoni, kakor Athenaeos (IX. cap. 63.) piše, piti. imenovali : nivov p 1 n o, * iz korenike : P1 Zarad sufiksa primeri : seno, sukno, pšeno, vino itd. Saj V se sedaj pijačo iz žita Slavani xccz iio/r.r ime- nujejo pivo das Getránke. Athenaos, in za njim Goeli Rhodig i IV f 26) še pripovedujeta, da so Panoni iz prosa ali bara varili in parili 77 Ud LOV Ci 1 SI q>rj(Ti pijaco mveiv 7 ktero so imenovali : Tiaoocfiia 7Tctocc(3ír]v d,7Zco xeyxQOV a Kaj je nctoafíícL druga, kakor grška pisava slovenske besede: paravia — pa rovina — parjena pijaca? Grk je slo- vensko črko v znamenoval z 7 zato Konstant. Por- phyrog. zmirom piše ime: II or vati — j(oq(3oczoí. Ali še tretjo znamenovanje za pivo nam je ohranil Athenaeos, kakor tudi Jul. Africanus pri starih Panonih, into je: xá\ioq (glej Diefenbach „Orig. europ." str. 292), in to znamenovanje je še našel Priskos Rhetor leta 448. po Kris tus u pri panonskih zleženjakih. (sm^iOQiœg, einheimisch, im Lande geboren, landesiiblich eigenthiimlich), ko je bil od ; rimskega cesarja hun- skemu kralju Atilli * v) poslan. Poslanci so potovali, kakor on popisuje, skoz mužnate kraje in so se mogli Čez več rek peljati;. eno teh rek imenuje: Tiphisis, gotovo: Ti bis eus, Tisa. Ladje so jim prebivalci nasproti pripeljali na vozéh, druga niso dobili jesti nego proso, kajti to je bil edini živež prebivalcev, dalje za • V nic druzega bilo kakor pijačo: med (f*iâôg)* to pa ni zavreta strdena voda (Honigwasser), in pa iz ječmena napravljeno pijačo, kteri so xccpog rekli, 55 0 1.it do g zm- ycàçtiœç xalovfievoç" — »Mf^oov xcú to sx xoi&mv %oorjovluvoi 710fia —- xá^iov 01 fiáofiaooi xalovGiv avro. a *** V V i • 1 Ze Safařik (Starož. I, 11) je dokazal 7 da .)e med izvirna slovanska pijaca ? in da so 77 locorum incolae" bili Slovani 5 škoda, da ni pomena: kamo s dalje * Sicer v sem ze v „Novicah' i o pivu pri starih Panonih go - dati nazaj vanj e 1321). vorii, kakor tudi razkladal druga imena iz jezika Panonov, vendar dati dá. Zarubljena živina se mora tudi tedaj bolj površno, posebno pa nisem tedaj Se nasel korenike za razlago 7 kadar lastnik kako drugo primerno zavar- Ko pa ne bi obškodovanec imel druge moči, da bi besede kam os, zato tukaj Častitljivim bralcem temeljitnise razkla-dam in popravljam marsiktero pomoto prvesnjega članka. Pis. Attila je za tainega pisarja imel rojenega Panona iz Ptuja z imenom O rest, kteri je bil zet ptujskega grofa R omul a, kte- Žival vernil iz škode^ imel bi vendar pravico jo ubiti rega sin Romulus Augustulus je sklenil vrsto rimskih cesar- (ustreliti), pa polastiti se je ne sme, ampak pustiti jo jev; zato je zapadno-rimski cesar Valentinian III. grofa Romu la, da lastnik pride po njo. Po gozdni postavi se toraj tasta Orestovega, za poslanca k Attili poslal. se je smejo ovce, koze in svinje ustreliti, ako ne bi bilo mo- goče jih zarubiti. Zarubljenje gré tis temu ki ima pravico do pridelka, toraj vsak najemnik, kteremu tuja žival škodo delà, da-si bi tudi ta žival bila zemljiščnega velel T a t u 11 u s , prav slovensko ime : Tato, Tatko, Tatul, zato ženska imena na slovensko-rimskih kamnih: Tata, Tatuk a, primeri: Tatimar, Tatislav, imena severno-slovenskih knezo v. Glej 77 Priskos in Eclogis Histor. Goth." str. 4*2. Pis. Pis. 395 zasledoval. On piše: „Nečem dalje preiskovati, ta kam o s še danes pri Mongolih navadna pijača ali je mys, pretrese vati ali kakošna drug mi hočemo le besedo: „med" dolina naj bode v vsem sè pravico napolnjena , pa vi- , da potem bode bolje na svetu. Dokler deli bote Ui itd Vendar Priskos odločno pravi > kamo s bil iz prosa in ječmena napravlj 7 da tedaj solnce narodne ravnopravnosti ne posije tudi pred tla slovenskega naroda, je vse drugo delovanj zi- mongolsko-hunski kumys, ktera pijača je bila iz za- pravem imenu ni da nj na pesek. Tak liberalizem se gla vretega Tatišcev kobiljega mleka (Thierry, Attilla str 74 dozdaj še zmiraj nemškutarij Vaše pri nas po tej pa > I, Da SI 130. opazk. 44) verjamemo, da je nam resnična prijatlica, ker nam temuč tudi za Attile v P drug niso samo pred Attilovim - prihodom, potrj uje pnvošči ? kar ie nase. M. II stanovali y beseda slovanska, ktero so Huni od Slovanov si C. UV/OVUM Û1V.CUOUM, «V — ™ ' .---* posodili. Jornandes popisavši pogrebščino Attilovo pravi, da so po pokopu imeli veliko pojed so t I ■■■ ktero imenovali: „postquam talibus lamentis est * Slovansko slovstvo. Rada jugoslavenske akademije tako se zove a. Ob- defletus Attila y Strávám, quam appellant ipsi ngenti messat c. 49.). Šafařik (Abkunft der Slaw. 131) piše o tej besedi knjiga, ki jo je izdala jugoslavenska akademij sega to-le: Pravila jugoslavenske akademije znanosti i zna-i m u - concélébrant" (De rebus Get. umjetnosti^ Poslovni red jugoslavenske akademij nosti i umjetnosti. ^ Pravila narodnoga zemaljskog der Wurzel (troviti, zehren) y St dung (troviti factit: traviti, mit der Práposition s straviti subst. strava) nach ein echt slovenisches Wort, bedeutet noch heutzutage bohmisch und polnisch : tro v a. Esswaaren, Ge und der Bil- zeJa u Zagrebu. Članovi jugosl. akademije znanosti i umjetnosti. Prva svečana sjed besjeda pokrovite y Speise, slow Kost, Nahrung, u^^ov, oi^v*», t. v,«, Celó v nemščino je prišla ta beseda, al gotovo ne od Hunov, temuč od Slovanov, ker v listini od leta selitbi Od muse besjeda predsjednikova,, izvješće taj niko vo i obsegu putuvanja naših običnijih selica ptica. Torbara. Prinesci malakologiji hrvatskoj. Od u istoriji slavenskih jezika. Od Brusine b in Daničica. Prilozi za sbirku srbskih i bosanskih listina 1090 cibi mm jdemo: genus „ Rechtsaltherth.") ? quod vulgo st (Dal dicitur prih.) Od dr Ljubica. Zapisi iz nekoliko rukop Fra nj Račkoga. Arkeologičke crtice Od Od Moskovska etnograficka izložba. Od dr . Daničica Matkovica Zidajmo na skalo, ne pa na pesek ? Knj obznane : Spomenik narodnega običajnoga prava iz XVI. vieka. Od dr Gotovo je djanje velikodušno in velike hvale vredno, resi. ske književnosti. Nap V. Bogišića. Istorij St. Novakovič Od srp Ja kadar se kdo sam v smrt podá, zato, da druge Nič manjše hvale vredni pa so domorodni možje, ki se gica dr. Bogomili, crkva bosanska i krstj Nap nam v prvi vrsti za vero, domovino in vladarja borijo. Petranović. Od dr. Fr. Račkoga. Pregled hr Iz vatske poviesti. Nacrtao S. Ljubić. Od M. Mesića • Vf 1 1 •• 1 • • • 1 • • « Že modri Anokarses je učil, da najvećega spoštovanja vješće o dosadanjoj radnji opisivanja narodnijeh običaj so vredni možaki, ki ^se trudijo za domovino in jo ja- pravnijeh. Od dr Bog Izvodi iz se svojo y čij o 1 j u b e more očitati rojake, kako roko. Če vsak' narod ceni take domo- goslavenske akademije znanosti i umjetnosti apisnika ju kako da bi jih mi Slovenci ne? in kdo nam Cena krasni knjigi z odličnim obsegom, tiskanim na 276 y ako nas srce boli ? kadar slišimo kake stranéh ; Je gold. 25 kr luja»^ xvcvxw radi na citre prečudnega današnjega libe- „ ralizma godejo, Če tudi ta godba ni nikomur po volji, „Slov. Glasnik" * veseljem dajemo na znanje A o to noS a i \rûfIaÍí fnlî I «U^iiiW y V. W IUU1 LC* f^KJKMKJC* ULI JJL1 KJ 1 i* Ct i. fJKJ * VIJI; yyKJXKJVé \w*AC*OHlIV - (là j 6 II clSiO y y \ SJ LJ U IUII&U |JUU" ali ko vidimo , da jim je najbolj bodeče trnje v petáh pore med slovensko mladino , da se more izdava spet » % 1 ft 1 I É J ^ ft ft Vy 1 1 ^ » ft 1 1 C IV ft r "T -W * ft .. / ■ A * • ^ - lb Cvetje pise toliko pod- konkordat, najbolj „sveto" djanje šolo ločiti od cerkve, pričeti. VI. šestke 1. snopić (cele zbirke 34. vezek) se najbolj grenák pelin slovenski jezik, najslajši méd nem- že tiska v Blaznikovi tiskarnici in iziđe prve dni pri- i^ill l^lt ft ^»..ft • 1 ft lé ft • 1 • I 1 è ✓-v ^ ft na pr. po kratek čas. • ali 10 soldov, za poduk in pa tudi za To Je bila moja misel in pesem od nekdaj, in je še dandanašnji. Družba sv. Mohora in prečastitega gospoda Jan. Poklukarja slovenska Matica! prevdarjajte prav dobro to stvar, in Nemila smrt nam je přetekli teden vzela dva obče spoštovana možá, domoljuba z dušo in telesom : , korarja, kne- zoškof. konzistorijalnega svetovalca, dosluženega bogo- ravnajte na vso moč v izdelovanji svoje važne naloge slov. profesorja, tudi po tej mojej misli, da se naše ljudstvo jako vname gistratnega svetovalca v pokoji, ki sta po dolgi bolezni in pa gosp Franca Obláká, ma- za svojo narodnost prostiranjem tacih knjižic med njim z večkratno napravo in raz- um v 65. Pa ? o» V JJUn-VJlj XVI. Dl/Cfc jJU UUlgl UUiCÛUlj ta v 54. letu svoje starosti umrla. Domo- tem širi in razsaja znana bolezen — nemškutarija naj se po vina naša ohranuje rajnka v blagem spominu i Gospod po slovenski zemlji, narava mora zmagati. kakor Je.J Je drago ! na prihodnjem posled mesecu bo Oblák je razun mnozih druzih dobrotnih darov tudi „Matici" zapustil 100 gold. Nedeljska „beseda" v čitalnici, ktero so tudi začel izhajati tukaj nov Jist v italijanskem jeziku pod gospod cesarski namestnik pl. Conrad Eybesfeldski. naslovom: „La Patria." Vrednik želi, naj se mu poda- gospod deželni glavar pl. K. Wurzbach in glavarja jajo večkrat prestavljeni sestavki (zlasti novice itd.) iz namestnik gosp. F. Trpinec počastili sè svojo nazo- je dobrotnemu namenu donesla lepo pripo- slovanskih časnikov o slovanskih zadevah. Vr del ski. Iz tuhinjske doline 15. listop. L. D. Une dni so „Novice" oznanile, da se v Ljubljani in njenih oko- čostjo, moč z 205 gold. 20 kr. in 2 tolarj ema po gold. pevsko-instrumentalnem oddelku „besede" sta se s pre- krasnim in navdušeno pohvalo sprejetim petjem odlika- na licah 100.000 centov konjske mrve skupuje za francozko vala gospoda France Grbec in France Vidic armado. Kako to, da ga v tuhinsko dolino ni nobenega viliončelu je z ravno tako živo pohvalo godel izvrstni tacega kupca? Več kot 1000 centov take dobre krme naš gosp. Rajmund P regel, in številni možki zbor bi letos lahko v naši dolini v dveh dnevih dobil, in vstreženo bi gotovo bilo kupcu in prodajalcem. čitalničin pod vodstvom pevovodje gosp. Forsterja je v četverospevu in še posebno v zboru častno pokazal, da Iz Ljubljane. (Iz deželnega odbora.) V poslednji se bode po mnozih nezgodah časa zopet povzdignil na J _ y. _ 1_____ „Ju...... •__J ______• : J____• • „1__________________... A. . . , • . . . \ \ • v • v seji deželnega odbora je med mnogimi druzimi obravna- tisto stopinjo, na kteri je po pravici slovel prejšni cas. vami bilo sklenjeno, da se po sklepu lanskega dežel- Tudi vojaška kapéla c. kr. topničarjev je godla zani- nega zbora osnuje za oskrbovanje vseh deželnih de- mive piêse iz Benj. Ipavčeve operete „Tičnik" itd. narnih zadev lastna deželna blagajnica (kasa), — Repaticam (kométom) je v starodavnih časih, se razpiše služba blag a j nič nega kontrolo rj a z ko zvezdoslovje ni še bilo temeljito dognano , bila ta 800 gold, (čas kompetencije do 15. decembra) in vsa osoda, da so se včasih poprej prikazale ta osnova se predloži zboru v konečno potrjenje. ? j Do gosp. ministra finančnih zadev se je naredilo pismo, v kterem se prosi, naj bi se rešile prošnje de- predno so bile po zvezdogledih napovedane. Taka se je tudi godila 7) * Tacih knjižic sem nekdaj nahajal na Koroškem po sloven- skih krajih, na pr. v Doberlej vesi in se drugod. Pa kakih? Repatici" naši v besedi nedeljski, da je prišla predno bi bila prav za prav imela priti. Od ujcua ucDi oua v UOdelj o. ktere tudi hvalevredno prizadevanje častitih naših gospodičin ni moglo odvrniti. na tod oder nemških! vi prebrisani Nemci!'4 — sem si mislil, čuté si srce Sicer je pa tudi vrli Iffland že prestar za naše čase ? pobito in žalostno, da niso bile rajsi slovenske. Pis. in res je škoda, da se ni kaka druga igra izbrala za to - 400 - sicer tako lepo „besedo." — Naj govoreč o tej dobrotni godu cesaricinega — s tem pristavkom, da ta dan so besedi dodamo še to, da, kakor lani, je tudi letos se vsem takim jetmkom, ki so bili vklenjeni, vzele ljubljanska hranilnica darovala 50 gold, blagemu verige (ketinje). Pravijo, da je bilo vseh tacih čez namenu. 5000. Tudi s palco in šibami se ne bojo več pokorili „Wandererji" je neki dopisnik „iz Ljubljane" hudodelci. Verjetno je, da — kakor so časniki iz več objavil neki čuden kolosbrodos, po kterem so slovenski krajev pisali, je bilo to prevesela novica hudodelcem. — dijaki na Dunaji poslali dr. Tomanu nezaupnico zarad V isti seji je minister 3) tudi na znanje dal, da vpri- njegovega glasovanja v šolski obravnavi drž. zbora. Iz hodnje odpade dosedanja razsodba, da so koga izpu- Dunaja nam eden teh gospodov zagotovlja, daje laž, stili zavoljo pomanjkanja dokazov ali kakor kar je o nezaupnici čenčal „Wanderer." se v sodniškem jeziku pravi „ab instantia". Ker opro- — Gosp. Anton Forster, pevovodja ljubljanske ščenje po taki razsodbi vendar za zatoženca, ki je čitalnice je izdal ravnokar „kratek navod za poduk morebiti čisto nedolžen bil, ni bilo brez madeža, je v petji." Prihodnjič povemo kaj več o tem dobrodo- pač pravično, da seje taka razsodba zavrgla, ki v nobeni šlem delu, — danes le toliko, da se dobiva pri izda- državi ni več navadna; sodnija naj po natanjčnih po-telji po 50 krajc. zvedbah izreče, da je kdo kriv ali pa nedolžen, ne — Gosp. ar. Klun je dobil, česar je želel: zaup- pa, da ne vé: ali je to ali uno, in mu potem obesi nico od 13 „verfassungstreuen" ljubljanskih mestnih madež za vse žive dni, da gaje izpustila le zato, ker odbornikov osnovano, kakor „Laib. Ztg." pravi, za ve- ne vé, ali je bel ali crn. — 4) Tudi nova postava za denje njegovo pri prenarejevanji februarske ustave in družbe in zborovanje je že oklicana. — Razprava pri razpravi o ločitvi šole od cerkve — in pa službo o postavi delegacije je bila v zbornici poslancev c. k. sekcijnega svetovalca v ministerstvu kupčijskem. konečno z veliko večino sprejeta; izmed slovenskih po-Gotovo je oboje zaslužil. „Novice" ne rekó druzega, slancev sozoper njo glasovali dr. Toman, grofBarbo, kakor da — z ozirom na misli njegove o šolsko-cerkvenih Pintar in Crne; ker so glasovali zoper novo ustavo, pa zadevah itd. — konstatujejo to, da mora vedenje gospod tudi niso glasovali za vse glavne ustavne postave, tedaj doktorja zdaj vendar-le zeló drugačno biti, kakor tudi dosledno niso mogli glasovati za dr. Rechbauerjev je bilo pri kandidaturi njegovi za deželno poslan- predlog, ki je bil kot §. 37 sprejet in kteri izrekuje, stvo, ker takrat, ko je dr. Klun svoj program da postava o delegaciji še le bode veljavna, kadar ve-(spoved) v „Laib. Ztg." m „Novicah" razglasil, so gori ljavo zadobi nova ustava se 4 glavnimi ustavnimi po-omenjeni trinajsteri, ki so mu zdaj zaupnico po- stavami. — Zdaj se celó sliši, da deželni zbori se slali, njegovi naj h uji nasprotniki bili in ga pri začnó morebiti še le sušca meseca. — Hrvaški zbor drugi volitvi res tudi pokopali. Eden se je tedaj zmotil : se začne 8. januarja. ali mi ali uni. Le to še vprašamo trinajsterico: kaj-------------- neki pomeni Vaš priimek „verfassungstreu" ? So li Đenarni zapisnik Matičin. drugi ljudje „absolutisti" — morebiti zato, ker niso Novi udje: zadovolj ni z Vašo „politische, burgerliche und religiose ustanovniki: (mar j udov na Kranjskem?) Freiheit" in ker neprestano Milost> g> dr# Vidmar Jernej) ijubljanski knezoákof . 200 gold. zahtevajo tudi národno svobodo, O kteri nemski libe- Gospod Tavčar Janez, hisn. posestnika sin v Ljubljani . 10 „ ralizem nikoli ne črhne besede, Slovanom pa je ná- letniki: rodna ravnopravnost mati vseh druzih svoboščin? Gospod Kuralt Ivan, pravoslovec iz Gorenjevasi ... 2 „ - ^ „ Drobivnik Jurij, organist v Medgorji na Koroakem 2 ,, Novicar iz domaćih in ptujih dežel. » Hergesic, županijske sodnije uradnik na Reki 2 „ __ . . , , 12 novih letmkov, ktere pozneje naznani gosp. Dominik Naj naznanimo najpred nove postave, ki so ze Čolnik à 2 gold.............24 potrjene po Njih Velič, cesarju. 1) Tista re krutna Gospod Škrjanec Anton, duhovnik v pokoji.....2 „ postava od lanskega decembra, po kteri bi vsak, da je „ Koamerl Jurij, župnik v Šenčurji......2 „ za vojaštvo pripraven, moral vojak (soldat) biti, je pre- „ dr. Senjur Karol v Gradci . . . . .. . . 2 „ il» a. • ^ : ___'a 1A Ann fm i« cnat i» Curin Jury, kaplan pri sv. Janzi na dravskem polji 2 „ klicana po tej novi postavi od 10. dne t. m., m spet Divjak Fr* ťkmetťv Frajhajmu . . . ť. . 2 " zadobi moč pa z ne kterimi premembami poprej ^ Ratek L0vr0j c k sodn aktvar na Vrhniki . . 2 „ veljavna postava od 29. sept, leta 1858. lako, na priliko, je zdaj za vojaka pripraven, kdor meri 59 pal- Stari udje so plaćali: cev (colov); — v mirnih časih se kličejo v vojaštvo ' a) ustanovniki : mládenči le iz treh vrst starosti, *) ob času vojske pa Za 2. leto: g. Turner Pavel. se sme seči po sedem vrstah; — dolžnost vojaštva Za 3. leto: gg. Lovain Simon, Colnik Dominik, Knez Slavoljub, sega do dopolnjenih 36 let; - 6 let služi vsak za pra- Za Pavel, Kancléř Pavel, Pe- vega vojaka (v linu), 4 leta pa v reservi ; — zeniti se tanjek Lavoslav, Hirtiá Benedikt, Vučnik France, Raisinger ne sme nobeden, kdor ni Čez tretjo vrsto starosti; — France, Bernik Lovro, Potočnik Lovro, Šlibar Martin, dokler nova rekrutna postava drugače ne ukaže, osta- Doplačali so: gg. Majhenič Gaaper, Vajksl Ivan, Stranjačak Davorin, nejo pravila postave od leta 1858. zarad oproščenja Trampua Ivan, Raie Božidar, Mlinarič Jožef. od vojaščine veljavna; — kdor je že doslužil svoja leta b) letniki: ali kdor ni več vojaščini podvržen, sme namesti Za 1866. leto: gg. Razpotnik Jakob, Velci Anton, Fekonija France, , , . J * . v. 7 .. v • Kurník Janez, Rantuaa Jurij, Kamnikar France. Snbar France, svojega brata stopiti v vojaštvo, ali ce je ta že geifried Lovr^ Mlinariô JožJef> Barlič Martin. vojak, sme brat za^ toliko časa Še služiti, kolikor bi bil Za 1867. leto: gg. Razpotnik Jakob, Hvalica Anton, dr. Pestotnik moral služiti brat njegov; — drugačno tarifo za o đk U- Janez, Zorko Alojzi, Cuček Franjo, Loapaher Martin, Arnoa pilo od vojaštva, kakor jo odločuje ukaz od 22. ok- France, Koljbelj Janez, Ambrož Matija, Tavčar Miha, Barlič tobra leta 1866., more le postava od'ločiti. — 2) Druga Martin Vrankar Stefan Muri Peter, Bezjak Jožef, Hržic Ivan, , .7 , j j j i • Simonie Jozef, Lorencic Anton, Ferko Matei , Strani acak Ant., nova postava je ta, da hudodelci^ v j ecah ne bojo Vidoyi0 Anton; učlteij ska knjižica v Halozah, gg. Žižek Marko, več vklenjeni in ne tep eni. Minister pravosodja je Kovačiě Marko, Zemljic Štefan, Markovič Janko, Subie Primož. to zbornici poslancev oznanil 19. novembra — na dan Za 1868. leto: gg. Tomec Martin, Ambrož Matija, Barlič Martin. Prihodnje leto bojo poklicani 1. 1845., 1846. in 1847. rojeni. V Ljubljani 26. novembra 1867. Dr. Jer. Zupanec. Odgovorni vrednik: Janez fflumik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.