t Fortunat Lužar Dne 29. oktobra, ko je vsa pokrajina tako lepo žarela v zlatu jesenskega sonca, je legel v grob Fortunat Lužar. Nepregledna vrsta prijateljev in tovarišev ga je spremljala k zadnjemu počitku. Da, Fortunat Lužar je imel mnogo prijateljev! Bil je dober, blag človek, ki ni poznal sovraštva. Lužar je bil predvsem človek dela! Udejstvoval se je kot predavatelj na učiteljskih zborovanjih in med preprostitn ljudstvom, bil je vnet zadrugar, ustanovil je v Izlakah hranilnico in posojilnico, Društveni dom in fnlekarno. Izgradil je tam tudi lepo šolo. Lužar je bil tudi človek peresa! Sodeloval je pri »Učiteljskem tovarišu« in »Popotniku«, pisal je članke za publikacije Šolske matice, udejstvoval se je tudi kot publicist v knjigah Slovenske matice, v »Domu in svetu« in raznih drugih revijah, še posebno pa v »Slovenskem učitelju«, ki mu je bil polnih 19 let urednik. Kot marljiv prosvetni delavec, vesten učitelj in vzgojitelj, je kmalu napredoval. Postal je oblastni šolski nadzornik, kasneje banovinski šolski nadzornik. Tudi kot nadzornik ni bil nič oblasten, ni bil nedostopen in visok, nasprotno: bil je vselej tovariški in pošten. Včasih morda še premehak. Če se je zgodila komu ta čas krivica, prav gotovo ni šla na njegov račun. Kljub temu je doživel Lužar tudi dckaj bridkih ur. Ob času političnih preobratov, ko so se vlade enodnevnice pri nas neprestano menjavale, je doživel tudi <m brezobzirnost politične metle. Bil je predčasno upokojen, nato reaktiviran in povišan, pa spet upokojen kot nadzornik, še pfeden je mogel doseči peto skupino. To ga je peklo tembolj, ker mu tudi lastni politlčni pristaši — ko so priŠli na površje — niso pomagali, da bi se mu ta krivica popravila. Lužar je bil politično strogo katoliško usmerjen. Tak je bil kot učitelj, tak kot nadzornik, tak kot upokojenec. Značajen, dosleden, premočrten. Ni bil nestrpen politični fanatik. Znal je spoštovati prepričanje tudi svojih političnih nasptotnikov, in to vrlino, ki je prava redkost, je zndlo učiteljstvo tudi ceniti. Lužar je bil tudi član naše učiteljske organizacije in je ostal v njej tudi po upokojitvi. Ni bil pa samo član, bil je aktiven delavec v njej. Bil je eden izmed ustanoviteljev Mladinske matice in njen prvi predsednik. Tri prva težka leta je nesebično vodil delo Matice, sodeloval pri njeni organizaciji in pri izdelavi njenega literatnega programa. Tudi zdaj, ko se je razrastla Mladinska matica v eno najmočnejših mladinskih založb v državi, ne sme biti Lužarjevo delo pozabljeno. Na enem izmed temeljnih kamnov te mogočne kulturne zgradbe blesti njegovo ime.