Prezzo - Cena Ur 0.40 Poštnina plačana v gotovini Štev. 234. V Ljubljani, v petek, 10, oktobra 1941-X.IX. Leto VI. IzklJoCna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega In tnjega | Uredništvo In oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. f Concessionaria esclnslva per la pnbblicitA di provenienza italiana Izvora: Uniona Pubblidtn italiana S. A* Milano. | Redazione. Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. g ed eatera: Uniona PubblicitA Italiana S. A. Milana Vojno poročilo št. 494 Zmagovit letalski napad na Haifo - Nov uspeh v Vzhodni Afriki Uradno vojno poročilo St. 494 pravi: dtrnjeni oddelki naših bomnikov so včeraj ponoči napadli čistilnice in skladišča olja v Haiti (Palestina). Vkljub močnemu angleškemu odporu so naša letala zadela razne cilje, iz katerih so sc dvignili požari širokih razmerij. Vsa letala, med njimi nekaj zadetih od protiletalskega streljanja, s« se vrnila na svoja oporišča. V isti noči je sovražnik izvedel polet nad nekatero krajo oh vzhodni obali Sicilije, kjer je metal bombe in streljal s strojnicami. Škodo in žrtev ni bilo. Protiletalsko topništvo je v Siracusi sestrelilo eno letalo, ki je padlo v morje blizu obalo. Vsa posadka je bila zajeta. Severna Afrika: Delovanje ogledniških oddelkov na bojišču pri Tobruku. Odbiti so bili sovražni oddelki, ki so pustili ujetnike v naših rokah. Na bojišču pri Sollumu so nemški lovci sestrelili dve sovražni letali. Ostala nemška letala so napadla prednja angleška letališča in so bombe zadele oskrbovalna skladišča in uničile eno angleško letalo na tleh. Letalski polet nad Tripoli je povzročil le malo stvarne škodo. Vzhodna Afrika. Močna kolona mešanih nacionalnih in kolonialnih čet pod poveljstvom podpolkovnika Carmela Liuzza jo iz postojanke Ualg (scvcrnovzhodni Gondar) silovito napadla važno postojanko Amba Giorgis, kjer je sedež angleškega poveljstva. Premagala je vse odpore in je pognala v beg sovražnika, kateremu je prizadejala pomembne izgube in ga uničevala pri vračanju protiofenzivnih poskusov. Naše četp so zažgale sedež angleškega poveljstva in so uničile skladišče streliva in radijsko postajo. Nato sc je naša kolona vrnila na svoje oporišče z ujetniki in z zaplenjenim orožjem in vojnim gradivom. Vsi oddelki, zlasti pa 25. bataljon kolonialccv, so se odlikovali s svojo odločnostjo in junaštvom. Popoldne 7. oktobra jo naše oglcdniško letalo ■ ognjem iz strojnic obsipalo cesto Debra Tabor in zažgalo sovražna avtomobilska sredstva. Hitlerjev razglas vojakom v Rusiji »Največja zmaga v vesoljni zgodovini... Svet še ni videl česa podobnega... Uprli ste se največji vojaški sili sveta... Začenja se poslednja velika odločilna bitka letos...« Berlin, 10 oktobra, s. V noči med 1. in 2. oktobrom je Hitler kot poveljnik vseh nemških oboroženih sil dal vojakom na vzhodnem bojišču razglas, v katerem pravi: Vojaki na vzhodnem bojišču I Iz najgloblje skrbi za obstanek in bodočnost našega naroda sem sklenil 22. junija poklicati vas, da v zadnjem trenutku preprečim grozeči napad Aivražnikov. Namen kremeljskih oblastnikov, kakor danes vemo, ni bil samo uničiti Nemčijo, temveč vso Evropo. .> Tovariši I Medtem ste se najbrž prepričali o dveh rečeh: da se je ta sovražnik oborožil za ta napad, da presega vsa pričakovanja. Drugič, kdo ve, kaj bi se bilo dogodilo, če bi se bilo temu divjaškemu sovražniku posrečilo spraviti nad naše prebivalstvo in nad ves evropski svet deset tisoče njegovih oklepnih voz. Vsa Evropa bi bila izgubljena, zakaj ta sovražnik ni sestavljen iz vojakov, temveč v veliki meri iz človeških zveri. Tovariši, zdaj ste na lastne oči videli raj delavcev in kmetov. V deželi, ki bi po svoji obsežnosti in rodovitnosti lahko hranila ves svet, vlada uboštvo, ki si ga mi Nemci niti misliti ne moremo. To je uspeh judovske vlade, ki traja zdaj že skoraj 25 let. Boljševizem je v tem docela podoben najbolj zaničevanja vrednim oblikam kapitalizma. Zastavonoše so pa pri obojem isti: Judje in samo Judje. Vojaki! Ko sem se 22. junija obrnil na vas, da ustavim nevarnost, ki je grozila naši domovini, ste se postavili nasproti največji vojaški sili vseh časov. Toda komaj v treh mesecih je bilo z vašo hrabrostjo mogoče uničiti sovražnikove oklepne brigade drugo za drugo, uničiti neštevilne divizije, zajeti neštete ujetnike, zavzeti neskončne pokrajine, ki niso bile zapuščene, temveč take, iz katerih sesa sovražnik svoje življenje in iz katerih njegova velikanska oboroževalna industrija črpa svoje surovine. V malo tednih bodo tri njegove bistvene industrijske pokrajine docela v naših rokah! Vaše ime, vojaki nemških oboroženih sil in imena naših hrabrih zaveznikov, imena vaših divizij, vaših polkov, naših ladij, naših letalskih rojev, bodo za večne čase zvezana z največjo zrna- Nemške uradne izjave o poteku boja na Vzhodu: v „Vojna v Rusiji je dejansko že končana..." Nadaljevanje obkolitvenih akcij pri Vjazmi — Novi protinapadi pri Petrogradu odbiti prodreti do Berdjanska in podati roko oklepnim oddelkom, ki so prihajali od severa. Od vseh strani je tu tesno obkoljenih šest do sedem sovražnih divizij, ki so tik pred svojim uničenjem. Slabim ostankom potolčenega sovražnika, ki se skuša umakniti proti Rostovu, je skupina SS za petami že do Mariupola. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so prodorne operacije, kakor je že bilo objavljeno s posebnim poročilom, vodile k veliki obkoljevalni bitki. Močni oddelki oklepnih sil, ki so napadali s hrbta, so tudi na prostoru pri Brijansku trem sovražnim armadam pripravili uničenje. Obenem z oddelki, ki so obkoljeni pri Vjazmi, je maršal Timošenko tukaj žrtvoval zadnje sovjetske armade, ki so bile še sposobne za popoln boj. Varljiva slika o nedavnih napadalnih uspehih, ki jo je lažniva propaganda nasprotnika pripisovala prav tem armadam že tedne dolgo, je bila tako končnoveljavno raztrgana. Ponovni sovjetski poskusi zahodno od Petrograda, da bi se prebil z oklepnimi oddelki, so se ponesrečili, in sicer s hudimi- izgubami za sovražnika. Mnogo sovjetskih tankov pa je bilo pri tem uničenih. Letalstvo podpira na vsem spodnjem bojišču z vsemi silami boje armade. Letala so uspešno napadala sovražna zbirališča čet, postojanke topništva, zvezne črte in prometne zveze ter železniške naprave. Oboroževalna tovarna jugovzhodno od Harkova je bila znova bombardirana. Ponoči so bojna letala pri Petrogradu napadla vojaško važne cilje. Berlin, 10. oktobra, s. Včeraj je voditelj nemške tiskovne službe sprejel zastopnike tujega tiska ter jim poročal o najnovejšem razvoju operacij na vzhodu. Med drugim je dejal, da je vojno v Rusiji dejansko mogoče smatrati za končano. Domnevajo, da je v različnih žepih obkoljenih zdaj 60 do 70 sovjetskih divizij in njihova usoda je neizogibno zapečatena. Nadaljne operacije se bodo razvijale po načrtih in določilih nemškega vrhovnega poveljstva. Ko je omenjal Timošenkovo vojsko, je vodja tiskovne službe dejal, da ni ta vojska navzlic vsej nasprotni propagandi izvedla nobene akcije, o kateri bi se moglo reči, da je napadalna. S tem so se podrle angleške sanje, vsiliti nemški vojski dve bojišči. Upanje, da bi v Rusiji bilo mogoče postavili na noge novo vojsko, je otroška utvara vojskovodij-samoukov. Sicer pa tudi Hitler, čigar vojaškemu geniju je treba pripisati načrte za vojno v Rusiji, tudi ni človek, ki bi pustil ustanavljati novo fronto. Hitlerjev Glavni Stan, 10. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Kakor je že bilo objavljeno s posebnim urad- nim poročilom, je nemška oklepna armada, okrepljena z italijanskimi, madžarskimi in slovaškimi četami vzhodno od Dnjepropetrovska prodrla naprej k Azovskemu morju in je 9. sovjetski armadi, ki je bila pri Melitopolu tepena, zaustavila umik. Istočasno so nemški in romunski oddelki zasledovanje od zahoda sem nadaljevali. Pri tem se je hitremu oddelku SS posrečilo ob Azovskem morju Nova trgovska pogodba med Nemčijo in Turčijo Izjave o neomajnem prijateljstvu med obema državama Berlin, 10. oktobra, s. Uradno poročajo, da so zaključena turško-nemška gospodarska pogajanja, ki so zadnje tedne potekala v Ankari. Sklenjeno pogodbo sta včeraj za Nemčijo podpisala poslanik von Papen ter minister Clodius, za Turčijo pa zunanji minister Saradzoglu ter poslanik Menemdzo-glu Izmenjavo blaga med 'obema državama bo urejala dolfbročna pogodba, ki velja do 31. marca 1943. Za to dobo je določen izvoz za okoli 200 milijonov mark ter enako obsežen uvoz. Turčija bo po tej pogodbi dobila blago, ki je posebno važno za njeno gospodarstvo, zlasti kovinske izdelke in vojne potrebščine. Turčija pa bo Nemčiji dobavljala surovine ter živež, kar je tudi prejšnje čase bilo njeno glavno izvozno blago. Med izvoznim turškim blagom bo zlasti bombaž, tobak, rude ter olivno olje. Druga pogodba podpisana hkratu širokosrčno ureja plačevanje za to trgovsko izmenjavo. Pogajanja so potekala v prijateljskem duhu, ki odgovarja zgodovinskim odnošajem med Nemčijo in Turčijo. Obe vladi je med pogajanji navdihovala želja, da bi se ohranili med obema državama sedanji tesni gospodarski odnošaji. Berlin, 10. oktobra, s. Ves nemški tisk razpravlja o uradnem porbčilu glede nove trgovske pogodbe med Nemčijo in Turčijo. To poročilo kar najbolj odločno maši usta vsem tistim, ki si že od začetka spopada prizadevajo kaliti odnošaje med Nemčijo in Turčijo. Za nikogar ni skrivnost, da^ je angleška politika dajala Turčiji posebno važno vlogo pri obkoljevanju Nemčije. Toda Turčija se je Anglije vedno otepala in ni hotela ne sodelovati pri zaroti s Sovjeti, pri vojni v Grčiji, pri ropanju angleških posesti v Mali Aziji in drugod. Zdaj je Anglija posegla po novem izzivanju in razširile so se govorice o bližnjem bolgarsko-turškem spopadu. Toda na vse te govorice odgovarja nova pogodba, ki kaže, da se Nemčija in Turčija ne bosta dali motiti v svojem prijateljstvu. Romunski finančni minister je včeraj dal več izjav o stanju državnih financ ter obljubil, da vlada ne bo izdajala novih bankovcev brez kritja in da ne bo izrekla zapore nad hranilnimi vlogami v bankah. go v vesoljni zgodovini. Nad 2,400.000 mož ste zajeli. Nad 17.500 oklepnih voz, nad 21.G00 topov zajeli ali uničili, 14.200 letal je bilo zbitih ali uničenih, svet ni še nikdar videl česa podobnega! Ozemlje, ki ga imajo nemške čete z zavezniki v oblasti danes, je več kakor dvakratno ozemlje, ki je leta 1935 tvorilo Nemčijo, štirikrat toliko, kakor je Anglija. Od 22. junija dalje so bili strti najmogočnejši obrambni sestavi, prekoračeni mogočni veletoki, zavzeti nešteti kraji, razbite trdnjave ter sestavi utrdb ali pa napadeni z metalci min. Od severa, kjer naši finski zavezniki že drugič dajejo dokaza o svojem junaštvu, pa do Krilna, stojite združeni s slovaškimi, madžarskimi, italijanskimi in romunskimi divizijami okoli tisoč kilometrov globoko v sovražnikovem ozemlju. — Španski, hrvaški in belgijski oddelki se vam zdaj pridružujejo. Drugi bodo še prišli, zakaj ta boj morda prvič v zgodovini vsi evropski narodi smatrajo kot skupno akcijo za rešitev najdragocenejše izmed vseh omikanih celin. Mogočno je tudi delo. ki ja bilo izvedeno za vašo velikansko fronto. Postavljenih je bilo nad 2000 mostov, vsak daljši kakor 12 m. Obnovljenih je bilo 405 železniških mostov, v rabo je bilo spet postavljenih 25.000 km železnic. 15.000 km želez- Vojne izgube v septembru Rim, 10. okt. s. Vrhovno poveljstvo poroča: Izgube ugotovl jene v septembru in tiste, ki jih ni v poprejšnjem seznamu, y>a so do 30. septembra prišli potrebni podatki, znašajo v vojski ter prostovoljski milici: ' Severna Afrika: padlih 187, ranjenih 154. Vzhodna Afrika: padlih 24, ranjenih 143, pogrešanih 2470. Grško-albnnska in albansko-jugoslovanska meja: padlih 378, ranjenih 124. Mornarica: padlih 44, ranjenih 128, pogrešanih 175. Letalstvo: padlih 28, ranjenih 68, pogre-šarfih 91. »Seznami padlih so objavljeni v posebnem dodatku lista »Oborožene sile«. Slavnim bojevnikom ter njihovim rodbinam velja ganjena in neminljiva hvaležnost domovine. Preiskava o eksploziji švedskih rušilcev Stockholm, 10. oktobra. S. Švedska policija nadaljuje s preiskavo o eksploziji in potopitvi treh torpednih rušilcev. Dozdaj je zaslišala okoli 300 ljudi in poslala vojnemu svetu prvo« poročilo, ki potrjuje domnevo, da ja do nesreče prišlo zaradi tega, ker je na torpedovki »Gotebord« eksplodiral torpedo. Vsaka domneva o sabotaži ali o eksploziji kotla, da je neutemeljena. Končnih zaključkov pa je treba pričakovati šele tedaj, ko bodo tri torpedovke potegnili iz morja. Torpedovka »Gote-borg« je delno že zunaj. Važen odlok nemškega poveljnika v Franciji Pariz, 10. okt. s. Poveljnik nemške vojske Vv Franciji, general von Stiilpnagel je izdal včeraj odlok, po katerem ne bo po 20. oktobru nihče smel v obrežni predel Francije, če ne bo imel posebnega dovoljenja nemškega vrhovnega poveljstva. Pogodba o poštnem prometu med Nemčijo in Italijo podpisana Rim, 9. okt. AS: DNB poroča, da je bila med razgovori med poštnim ministrom Ohnesorgejem in prometnim ministrom Eksc. Host-Venturijem podpisana pogodba za olajšanje poštnega in brzojavnega prometa med Nemčijo in Italijo. Poziv srbskemu prebivalstvu Budimpešta, 9. oktobra. DNB: Iz Belgrada poročajo, da je general Nedič izdal poziv prebivalstvu za organizacijo prostovoljcev v borbi proti komunizmu. Poziv pravi, da je po sklepu vojne v deželi vladal red in mir. Odkar pa se je začela vojna med Nemčijo in Rusijo, pa so nastali neredi, »ki jih je treba zatreti z vsemi sredstvi«. Smrtna obsodba v Zagrebu Zagreb, 9. oktobra, lp. Izredno sodišče v Zagrebu je obsodilo na smrt 21 let starega roparja, ki se je izdajal za člana ustaške policije ter aretiral nekega moža z ženo. Odvedel ju je na obrežje Save in ju tam ubil. Naročnikom »Slovenčeve knjižnice«! Kdor hoče dati vezat knjigo »TROP BREZ ZVONCEV« v platno, to lahko stori pri upravi »Slovenčeve knjižnice«, Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — za doplačilo 6 lir za knjigo. Kdor hoče dobivati tudi bodoče knjige »Slovenčeve knjižnice« vezane v platno, naj nam to čimprej sporoči, seveda pa mora za vsako knjigo doplačati 6 lir. nic je bilo urejenih za običajno evropsko širino tirov. Tisoči kilometrov cesta so v delu. Velike pokrajine so bile že postavljene pod našo civilno upravo. Tu bodo življenje kaj naglo urejali pametni zakoni. Ogromne zaloge živeža, goriva in streliva so pripravljene. Ta veliki uspeh je bil dosežen po žrtvah, katerih število ob upoštevanju žalosti tovarišev in sorodnikov, skupno ne doseže niti 5 odstotkov izgub v svetovni vojni. Kar ste storili vi tovariši, in kar so z vami dopolnili hrabri zavezniški vojaki, glede junaštva, hrabrosti, odpovedi in naporov v komaj treh mesecih in pol, ne ve nihče bolje, kakor tisti, ki je izpolnjeval svojo vojaško dolžnost med preteklo vojno. V teh treh in pol mesecih, o moji vojaki, je pa bila končno ustvarjena priprava za poslednji titanski udarec, ki naj zlomi tega sovražnika, še preden izbruhne zima. Vse priprave, kar jih je v človeški moči, so zdaj izvedene. Vse je bilo po načrtu in korak za korakom razporejeno, da to pot spravimo sovražnika v tisti položaj, v katerem mu bomo mogli zadati smrtni udarec. Danes se začenja poslednja velika odločilna bitka v tem letu. Ta bo uničevalno zadela tega sovražnika in tako tudi povzročiteljico vojne, Anglijo. Zakaj, ko bomo uničili tega sovražnika, bo-,' mo izločili tudi poslednjega angleškega zaveznika na kontinentu. Tako bomo izločili iz Nemčije in iz vse Evrope strašnega sovražnika, kakor ni evropske celine ogražal od časov Hunov in Mongolov. ?afo ho nemško ljudstvo v prihodnjih mese-* cih se bolj z vami, kakor je bilo dozdaj. Kar ste vi, moji vojaki, z zavezniškimi vojaki storili, zavezuje vse k najgloblii hvaležnosti. Nemška domovina vas bo z zadrževanim dihom in z blagoslavljanjem spremljala v prihodnjih trdih dneh, zakaj vi z božjo pomočjo ne dajete domovini samo zmage, temveč tudi najvažnejše pogoje za mir. V glavnem startu, 2 oktobra 1941. Adolf Hitler, vodja m vrhovni poveljnik nemških oboroženih sil. Vesti 10. oktobra Od danes naprej je po nekaterih mestih Bolgarije uvedena prodaja kruha na karte. Pri švedski prestolnici Stockholmu sta se v nekem predoru zaletela dva vlaka, pri čemer ie bilo več ljudi ranjenih. oddaljila, da ne bi kršila švedsko nevtralnost. V pariški pokrajini je padla nezaposlenost v mani kakor enem letu od 500.000 na 125.000. V zadnjih treh dneh je nemško letalstvo in proti- poroč'° DčJb iJtV° 2,6 sovjetskih letal, Švica bo zastopala koristi Perzije v Romuniji, Bolgariji in Madžarski. Včeraj je bila v Zagrebu železniška konferenca, kateri so prisostvovali zastopniki Italije. Nemčije Hrvaške, Madžarske in Srbije. Na tej konferenci so razpravljali o razdelitvi potniških m trgovskih vagonov od bivše Jugoslavije. Na meji med Irsko in Ulstrom, v bližini Dun-dalka je padlo angleško letalo na tla. Trije člani posadke so se ubili. Ekspresni vlak Je zavozil v tovorni vlak pri po- staji Miranda v Španiji. 30 oseb je ranjenih, med njimi več hudo. V Moxicu sta povzročili dve eksploziji veliko ško- do na petrolejskih napravah, ki so last petrolejske družbe »Eagle Oil Company«. Uvedena je stroga preiskava, da se ugotovi vzrok eksplozije. V Indiji razsaja kolera, poročajo iz Kalkute. Do sedaj je kolera zahtevala 5177 smrtnih žrtev. I romet med Madžarsko in Hrvaško je uredila posebna komisija čez postajo Dolnji Mihalac. Včeraj je umrl kardinal Lorcnzo Lauri, ki je bil camerlengo Svetega kolegija. Rodil se je leta 1864. in je živel ves čas v Rimu. General Nedič je izdal oklic, v katerem vabi prebivalstvo v organizacijo prostovoljcev za boj ptoti komunizmu. Qklic pravi tudi, da ie po vojni vladal red in mir, odkar pa je Nemčija v vojni z Rusijo, so nastali nemiri, ki uh je treba zatreti. Roumnska vlada jo izdala odlok o ustanovitvi posebnega poroštvenega sklada za-škodo, ki bi jo državi ter javnim napravam kakršne koli vrste utegnili povzročiti državni uslužbenci. Vsem bodo za ta sklad odtegovali po 258 plače, povzročitelji škode pa jamčijo za plačilo z vsem svojim premičnim in nepremičnim imetjem. Nemški tisk je včeraj objavil uradno poročilo o poteku pogajanj za izmenjavo hudo ranjenih ujetnikov med Nemčijo in Anglijo. Listi navajajo razloge, zakaj je bila Nemčija upravičena zahtevati, naj Angleži vrnejo poleg težkih ranjencev še razne civilne ujetnike, ki so internirani v Angliji. Listi obsojajo Anglijo, ker ni niti v tem primeru upoštevala upravičenih nemških zahtev. V Budimpešto je dopotoval nemški državni pod- tajnik za pravosodje Schleicherberger in bo ostal nekaj dni tam. Predsednik Panamske republike Arias je odsto-' pil ter odpotoval neznano kam. Njegovo mesto je zavzel dosedanji pravosodni minister. V Budimpešto je iz Carigrada čez Sofijo in Buka- rešto dopotovala skupina italijanskih državljanov iz Perzije. Prirejen jim je bil lep sprejem, nakar so se odpeljali v domovino. Blaž Lorkovič, tajnik hrvaške ustaške stranke, je z obiskom v Benetkah včeraj končal potovanje po Italiji. Sprejem naših solnikov pri Visokem Komisarju Eksc. Grazioli je poudaril potrebo po zgraditvi novih šolskih poslopij ter razložil naloge mladinske organizacije Ljubljana, 10. oktobra. Včeraj dopoldne je Visoki Komisar Eksc. Emi-lio Grazioli sprejel v zborovalni dvorani vladne palače šolske nadzornike, ravnatelje srednjih in upravitelje ljudskih šol v Ljubljanski pokrajini. Navzočna sta bila tudi zvezni podpoveljnik liktor-ske mladine z nekaterimi svojimi sodelavci ter inšpektor ministrstva za ljudsko vzgojo pri Vis. Komisariatu. Eksc. Grazioli je najprej naslovil na zbrane prisrčen pozdrav, potem pa je točno naznačil naloge, katere so ti poklicani izvrševati v šoli, ki se spričo avtonomije, katero je Duce dovolii novi , pokrajini, mora uvrstiti v šolski red, kakršen je v vePjavi v Italiji. Visoki Komisar je poleg tega razložil nekatera politična in gospodarska vpra^ šanja ljubljanske pokrajine in -Be-fanoc (kakor pri nas praznik sv. Miklavža), navodila za organizacijo načrta poletnih počitrtiSkih koionij za prihodnje leto ter za zabavišča. Poudaril je, da je 4000 ljudskošolskih učencev zaprosilo, da bi smelo obiskovati neobvezen pouk italijanskega jezika. Izrakil je svoja zadovoljstvo nad tem in pripomnil, da se bo to število v bodoče še povečalo. 0 raznih stvareh, ki so ae ohravnavale, so spregovorili navzočni zastopniki, kakor tudi podpoveljnik GIL-a in inšpektor, ministrstva za ljud4 sko vzgojo. Popoldne je na sedežu zveznega poveljstva organizacije »GIL« podpoveljnik predsedoval zborovanju srednjelolskih zastopnikov mesta Ljubljane. Dal je posebna navodila za mladinsko organizacijo v pokrajini ter navodila za pouk v telesnem vzgajanju mladine... e ■ Zanimiva zgodba o prignanem volu Eksc. Visoki Komisar si je ogledal velesejem. Novinarski dom in prostore Prevoda Ljubljana, 10. oktobra. Visoki Komisar in njegova soproga sta včeraj popoldne obiskala velesejem, kjer so ju sprejeli in nato spremljevali po sejmišču zastopniki velese,jmske prireditve. Ekscelenca Grazioli je obšel ves velesejem in pj-i podrobnem ogledu blaga, ki je bilo razstavljeno v industrijskem in kmetijskem paviljonu Ljubljanske pokrajine, v katerem je bilo vse polno ljudi, je bil navdušeno pozdravljen od obiskoval; cev iz m6sta in pokrajine, ki so se ustavljali pred bogatimi izložbami . Visoki komisar si je podrobno ogledal tudi paviljon goriške pokrajine ter ostale paviljone in oddelke velesejma. Visoki Komisar Ekscelenca Grazioli_ je včeraj obiskal prostore Novinarskega društva in Prevoda, ko so oboji v palači v Gosposki ulici 12. V veži so Ekscelenco Grazioli,ja sprejeli voditelji obeh organizacij. V imenu ljubljanskih novinarjev je Visokega Komisarja pozdravil predsednik Novinar- skega drifštva in mu izrazil zahvalo v imeniv vse&a stanu za njegovo'zanimanje in bbisk. Visoki Komisar se mu je zahvalili za pozdrav ini si je ogledal prostore novinarske organizacije v pritličju prostora. || Nato si je v spremstvu polkovnika Stradej načelnika Prehranjevalnega urada »Prevoda«,1 podrobno ogledal vse urade te važne organiza-f cijte, ki skrbi za porazdelitev "živeža po v,se j1, pokrajini. Visoki Komisar se je zanimal za de-; bivanje posameznih oddelkov ih je dal navodila za njegovo: nadaljnje delovanje. Sprejemi na Visokem Komisariatu Ljubljana* 10. oktdbra. Visoki, Komisar sprejema vse delovne dni v tednu, razen ob sredah, in sicer:od 8 do 10 uradnike Visokega Komisariata; od 10 do 11 visoke predstavnike in vodilne člane fašistovjeke stranke | in organizacij fašističnega težima; od 11 do 12' j zastopnike, oblasti, in zasebne stranke. I .Uradi sprejemajo stranke od 10 do 12. Sklepi Korporacije za oblačila: M^svanje blaga bo urejeno na načinu V!" ;r; f nakaznic pa bo pet vrst Rim, 10. okt. s. V torek se je v Rimu sestalo vodstvo korporacije z« oblačila, da bi raz; pravljalo o položaju, ki je nastal v tej panogi po uvedbi prodajne zapore, in o načinu, kako naj bi se uredila preskrba prebivalstva z blagom. Seji je predsedoval Eksc. Minister Ricci. Seja se je začela s pozdravom Duceju, nakar je podpredsednik korporaciji nar. sv-.' Pa-rolari razložil nagibe, ki so vodjli ministra, da je omejil prodajo vseh tekstilnih izdelkov, podobno kakor je vojni čas zahteval omejitev porabe in .pravilno razdelitev tudi pri živilih. Navajal je tudi načelna vprašanja tehničnega in gospodarskega značaja, ki se tičejo tega vprašanja, potem pa predlagal način, kako bi se uredila prodaja tekstilnih izdelkov. Uvaja se način po točkah. Predvideno je različno število točk, oziraje se pri tem na starost in spol potrošnika. Uvedenih bo pet vrst kart in sicer: za moške v starosti nad 15 let, za ženske v starosti nad 15 let, za dečke do 15 let, za deklice od 5 do 15 let ter posebne kafte za otroke <}bch spolov. Za predmete, ki se dajo šteti k<)t nujno potrebni, kakor so na primer opreme za novorojenčke in obleke za 'otroke do 1 let«, bo uvedena posebna vrsta nakaznic. Isto bo za no-voporočenee, ki pa bodo morali pokazati tudi potrdilo, ki ga izdaja pristojni matični Yn,^' Vsaka nukaznica bo razdeljena na tri dele, označene z arabskimi številkami (namreč^ za konfekcijo, za posamična oblačila in za čevlje), sledile bodo rimske številke (veljavne za perilo) in potem črke po abecedi za_ predmete, Katere bodo šele pozneje določili. Količina blaga, katero bo mogoče kupiti, 1)0 odvisna od točk, ki l>odo določene za posamezne vrste bla- §a. Isti način velja potem tudi za ureditev raz-elitve, uporabo nakaznic, prav tako pa tudi pravila za oskrbovanje trgovcev, občin itd. z blagom. Potem je povzel besedo Minister za korporacije in rekel, da so nekatere drug^države .že davno uvedle nakaznice za blago in oblačija, in celo nekatere take države,, ki niso v voj.ni. Pred vsem ima nova ureditev za cilj, da se izvede pravilna razdelitev blaga, kar se pa tiče' “V ---- je pa treba ustvariti s prihranki potrebne rezerve za Oborožene šile. Rekel je tu-1 T A M Vil ria TO ♦ PO lin čevljev, irilb » V-. JV lil di, da morajo potrošniki razumeti, da je trety»' prvo in ppglavitflo. ?k.rb posvečati Obcro/qniK silam, šele potem pridejo ha vrsto drugi. Povedal je tudi, da bo strogo in neusmiljeno kaznovana sleherna zloraba novih nakaznic. Agp-liral je na predstavnike trgovstva, naj pokažejo vso fašistično disciplino in naj vedno in ob vsaki priliki sodelujejo z objastrnj pri urejanju tega vprašanja. Treba je pri vsem tem vedno misliti na tiste, ki so na bojnih poljanah in še žrtvujejo za zmago domovine in za njeno boljšo bodočnost. Obenem je treba ohraniti na dosedanji višini vso industrijsko proizvodnjo. Minister je "podal navodila, kako naj se v podrobnostih' izvode preskrba z blagom tako -trgovcev kakor potrošnikov. Obenem je treba poskrbeti za čim večji odjem tipizimnega Miga, izboljšati kakovost in tako omogočiti dolgotrajno nošenje oblek, i y Minister je naznanil, da se bo korporacija prihodnje dni znova sestala, da bo dokončno do vseh podrobnosti uredila to vprašanje. Prefektom so bila že poslana navodila, ki se tiče}*) izvedbe omenjene prodaje blaga, kakor tudi naročilo, naj Oštro nastopijo proti vsem tistim trgovcem, ki bi blago skrivali ali pa'še drugače pregrešili proti določilom novega zakoria. Sirite najboljši slovenski popoldncvnik »Slov. dom« Ljubljana, 10. oktobra. Trije Ježenci — včasih so pisali Ježičani — France, Jože in Miha so stopili pred kazenskega sodnika-poedinca na ■okrožnem sodišču v dvorani št. 79, da podajajo odgovor, kako je bilo z volom, ki je bil pripeljan na Ježico in tam prodan brez živinskega potnega lista. Gostilničar Jože je vola kupil, ga dal zaklati, si pridržal nekaj mesa za sebe, druge kose pa prodal mesarjema Francetu in Mihi. Vsi skupaj so bili sedaj obtoženi zaradi prestopka nakupa blaga sumljivega izvora. Kako je do tega prišlo: To je najlepše in najprimerneje pojasnil sodni-ku gostilničar Jože, « je vola kupil. Pripovedoval je približno tako, da je hodil v njegovo gostilno še junija neki človek, ki je bil stalen gost. Domenila sta se, da pripelje vola, ki ga bo Jože kupil za irimerno ceno. Cena je bila 3.80 lir za kg žive eže. Vola je pripeljal. Jože ga je dal zaklati in je nekaj mesa prodal obema mesarjema. Človeku pa je odštel dogovorjeno kupnino. Nekaj dni nato pa je bil Jože pozvan na orožniško postajo, kjer so mu pojasnili, da je bil vol ukraden in da je torej kupil ukradeno stvar, za kar je kazensko odgovoren. Naposled je Jože omenil, da ga je hotel na ta način dotični človek spraviti še ob nekaj denarja, da bi še enkrat vola prodal. Soobtožena mesarja France in Miha sta iz- javila, da sta meso od Jožeta kupila v dobn veri, da sta bila prepričana, da vol ni bil nikjer ukraden, marveč samo na Ježico pripeljan brez živinskega potnega lista in da ga je Jože na pošten način kupil. Sodnik obtožencu mesarju Jožetu: >Vi ste razen tega obtoženi, da ste konec junija prodajali goveje meso nad maksimirano ceflo po 10.64 lir kg.« Jože je to priznal, zatrjujoč, da je bila takrat huda za meso. Vsi trije Ježenci so bili zaradi vola oproščeni od obtožbe, ker ni šlo v tem primeru za ukradeno živino, marveč samo za vtihotapljeno, brez živinskega potnega lista na Ježico pripeljano žival in je lastnik prejel pošteno kupnino. Mesar Jože pa je bil zaradi prestopka po členu 7 uredbe o cenah z dne 12. marca t. 1., ker je prodajal goveje meso po 10.64 lir kg, obsojen na 10 dni zapora, 356 lir denarne kazni in 95 lir povprečnine. Vsi Ježenci so bili s sodbo zadovoljni. Tam v sobi št. 28 na okrajnem sodišču je bilo včeraj vse dopoldne sila živahno. Razvijala ee je obširna, v bistvu zanimiva razprava o paradižnikih. Zaslišanih je bilo mnogo raznih prič, dečki in deklice. Ti paradižniki bodo postali za eno ali drugo stranko prav dragi. Vmes je zadeva zaradi žaljenja časti. Proces pa še ni končan. — d. To in ono z živilskega trga Ljubljana, 10. oktobra. Na Jadranu je bila ta teden mesečina in ob takem času je navadno in vedno slab lov na morju. Zato izostaja tudi večji dovoz molskih rib na ljubljanski' trg. Današnji ribji trg sploh ni bil založen z morskimi ribami. Na prodaj ie bilo le-nekaj sto kg severnomorskih rib; tako lososi po 30 lir kg in kabeljavi (neke vrste polenovka) po 26 lir kg. Tudi s sladkovodnimi ribami je bil na trgu križ. Na prodaj so bili samo linji. Je to riba, ki v velikih množicah živi v Cerkniškem jezeru. To je te dni zaradi že več tednov trajajočega lepega vremena močno usahnilo in je bil tam velikanski lov na ribe vseh vrst, ki so v trumah plavale v snieH požiralnikov. Prebivalci ob Cerkniškem jezeru so imeli te dni zato bogat lov. . Pravico ribolova na jezeru sta si lastili v preteklem času graščina Bistra in Snežniška graščina. Pred leti pa je od teh graščin kupil ribolov neki Bliihmel ,za okoli 114.000 lir. Ta je skušal kmetom-domačinom zabraniti lovljenje rib Ob Času usihanja Cerkniškega jezera. Na prodaj ie bilo dalje na trgu le nekaj žabjih krakov, kajti tudi zanie ere sedaj sezona proti, koncu. „Lada" razstavlja V Jakopičevem paviljonu je spet razstavilo svoja dela 14 umetnikov, ki so včlanjeni v »Ladi«. Po razstavi, katero so priredili že »Neodvisni« m »Trojica« je to v zadnjem časii že tretja večja reprezentativna razstava slovenske likovne umetnosti. Razstavljalci so s svojimi deli povsem napolnili tri velike dvoranice prijaznega Jakopičevega paviljona.' V sredo, kasno popoldne je bila razstava odprta. Otvoritvena svečanost je bila skromna, zato pa tem bal j prisrčna. Otvolritvi so med drugimi prisostvovali predsednik Narodne galerije dr. Win-discher, upravnik Narodnega gledališča 0. Zupančič, zastopnik mestnega poglavarstva, navzoči umetniki in njihovi številni prijatelji in zastopniki tiska. Številne goste je pozdravil najprej predsednik »Ladec akad. slikar Vavpotič, ki se je v svojem kratkem nagovoru spominjal velikih dogodkov, ki so se zgodili v pretekli Veliki noči. Poudaril je, da slovenski umetniki tudi v novih razmerah^ ne držijo križem rok, kar naj dokaže tudi današnja razstava. Skupina umetnikov, ki so včlanjeni v »Ladi«, ne živi samo od gesel, ampak je to skupinica delavnih umetnikov, skromnih delavcev na njivi umetnosti. To družinico druži med seboj jasnost izraza, poštenost in vztrajnost duha. »Ladini« umetniki se naslanjajo na lastno zunanje in notranje gledanje in odvračajo vse tuje revijske vzorce in recepte. Domača tradicija, lastno srce in vzor jih vodi v njihovem stremljenju. Svoj govor jo predsednik zaključil s poklonom umotvorom naših klasikov in romantikov od Langusa, Tominca, Wolfa, Stroja do bratov Šubicev, pa Groharja in Ferda Vesela, ustanovitelja »Lade«. Zastopnik Visokega Komisarja je potem na predsednikovo prošnjo odprl razstavo. Razstava jasno dokazuje veliko življenjsko moč »La-dinih članov, saj so izbrana dela res kvalitetna in je le toplo priporočati, da si jih prijatelji umetnosti tudi ogledajo.. Na trgu 5e ni mnogo domačega kostanja, ki ie po Rožniku in Golovcu srednje, drugod slabp obrodil. Nekateri so že pred tedni pobrali se skoraj nezrel kostanj z dreves. Drugi kostanj je sedaj po 6 lir kg. Na trgu je vedno primerna zaloga različnih gob. Sprva so bile na prodaj prav stare gobe, ki so bile nabrane najmanj dan poprej in so izgubile vse posebnosti vžitnosti in dobrega okusa. Sedaj je na trgu strožja kontrola, da odstranjuje vse gobe, ki postanejo zaradi starosti neuporabne. Razstava gob v omarici nam prinaša vsak dan kako zanimivost. Ta razstava naj bi bila stalna v sezoni gob, kajti prav na ta način se ljudje naipraktičneie in najnazorneje poučujejo o užitnih in neužitnih, strupenih gobah in o gobarstvu sploh, kajti razni članki nimajo take vrednost, kakor ta razstava. V sredo je bilo od ižanske strani pripeljano do 6 voz lepega in zdravega zelja. Zeljnate glave so bile po 0.60 lir kg. Zelje je bilo taKoj prodano. S Hrvaškega Pollctnica hrvaške države. Vsi hrvaški listi objavljajo dolge članke, posvečene prvi polletnici obstoja neodvisne hrvaške države. »Novi list« pra- vi med drugim: Mi smo zmagali, ker smo ostali zvesti in vztrajali, ker smo se borili in se žrtvovali. List objavlja veliko Pavelčevo sliko in objavlja njegov govor, ki ga je imel tedaj, ko je bila ustanovljena hrvaška država. List posveča drug članek razvoju hrvaške države in pravi, da bi brez velikih naporov bilo nemogoče doseči temu primerne uspehe. Te velike napore so izvedli prvenstveno hrvaški politični emigranti in iz teh naporov se je rodila neodvisna hrvaška država. Zato je danes dolžnost slehernega dobrega Hrvata, da aktivno sodeluje pri ureditvi in utrditvi hrvaške države. Koledar Danes, petek. 10. »ktobra: Fi. Sobota, 11. oktobra: Firmin. Obvestila Nofno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška 48. Opozarjamo na nocojšnji koncert Ljubljanskega kvarteta, ki bo ob pol 8 v veliki Filharmonični dvorani. Spored prinaša naslednja dela: Škerjanc: Četrti godalni kvartet; Beethoven: Kvartet op. 18; Malipiero: Stornelli e Ballate; Novak: Kvartet g-dur op. 22. Konec koncerta bo točno ob pol 10 zvečer. Vstopnice so v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 18.15 Petek, 10. okt.: Zaprto. Sobota, 11. oktobra: »Hamlet«. Izven. Začetek ob 17.30. Konec okr. 21. Opera — Začetek ob 17.50 Petek, 10. oktobra: Zaprto. (Generalka.) ^ Sobota, 11. oktobra: Netopir. Izven. Začetek ob 18.15. Konec ob 21. J. N. VOIKHAME R OSOJANJ Z G O D O V I N S K I ROMAN j je mislil, 3a gotovo tam živi zmaj. šel je in šel, a ni ničesar | opazil. Ko je prišel do Glirte, ki se je iztekala v močvirje, ni mogel več naprej, čeprav je tu in tam poskušal. Moral se je vrniti. Tam pod češkim gradom je videl, kako je zbezljala s pašnika lepa krava in tako drvela proti jezeru, da je pastir ni mo* gel dohiteti in zavrniti. Tedaj je iz jezera planil zmaj, hlastnil po kravi ih bliskovito izginil spet v močvirje. Blagoša je ob tem prizoru sklenil, da bo takoj žrtvoval tudi svojo kravo, da bi izvabil zmaja in ga ubil. Skrbelo ga je le, da ne bi bil z udarcem prepočasen, ko je pošast tako hitra. »Ali vam zmaj pogosto odnaša krave?« je vprašal pastirja. »Tu se le t-edko prikaže, da zgrabi samotnega popotnika, ki nič ne ve, v kaki. nevarnosti je. Prestrmo je tuliaj in do naših pašnikov ne more. Krava mi je zbezljala, ker je danes neznansko obadov, ki ji niso dali miru,« je pastir pojasnil, »in šla v svojo pogubo. Tam na oni strani jezera, kjer je svet položnejši, V2 pat je dal poklicati Blagoša, mu povedal, za kaj gre in kakšno plačilo ga čaka. »Ali je treba to takoj napraviti?« je vprašal možak, ki je bil. . . ~ • * , • spet oblečen kakor drugi kmetje, pa vidimo vsak dan, kako odnaša Ribničanom in Šponheimcem »čim prej, tem bolje zate,« je s I«čarice živino s pašnikov. Tu spodaj ob brodu čez Glino, kjer odgovoril opat. |e vse ravno, pa še lažje pleni; Žrelcani nimajo ze skoraj nobe- »Vsa ta leta, odkar stanujem nega goveda več in ne ovce.« .... . , * za Trebinjskim gozdom in mi po Blagoša je videl, lam dob ob Glini, ko je iskal prehoda, star, vaši dobroti ni treba več dalečj okrogel stolp, ki se mu je zazdel zdaj kar potreben, da bo mo-iskati živeža, živali nisem več vi- Sel končati zmaja. Zato se je vrnil spet li Glini »našel brod, o del. Nič ne vem, kje se navadno katerem je govoril pastir. Stolp je bil onstran Gline i« kakor drži in kako jo bom najhitreje iz- večina takih starih stolpov, ni imel vhoda spodaj temveč kakšna vabil iz vode. Vse bo treba najprej dva sežnja visoko, kar mu ni bilo vseč. Okoli stolpa je bilo še več zidovja. Vse skupaj je bilo nekoč gotovo kaka rimska vila. pošast je zadnja leta Odkril je še dva popolnoma ohranjena oboka, poleg enega tudi (železna vrata, ki so bila ob kakšnem ropanju odtrgana. S tem . „ . . . je bil zadovoljen. Stolp je imel tudi obok, ki je bil obenem stre- »Nič se ne bojte, cez osem dni zmaj ne bo več živ!« (ha. Ker je rastlo tam zraven neko drevo, je splezal po njpm do »Sveti Jurij naj te varuje!« j vhoda in si ogledal notranjščino stolpa ter menil, da bi se dalo Tako sta se na kratko zgovorila opat in Blagoša, ki je krenil y njem kar lepo stanovati. Nttto je odšel hitro domov, kamor je nato naravnost proti Vrbskemu jezeru, h kateremu je prišel poti prispel še pred večerom. Doma je povedal, kaj in kako, in ker Porečami. Na desno je videl, kako se je širila čista jezerska je bil prepričan, da se mu vse posreči, se je drugo jutro z dru-cladina nad dve milji navzgor proti Vrbi, na levo nizdol pa se žino in kravo m z vsem svojim orodjem selil h Glini! v zapu- _ ■ au. i g 1 v • i _ 1 _ a«. nltnil 1 r nV StAI pregledati!« »Bodi previden,« ga je opomnil opat, » silno zrastlak je y enaki dolžini jrazteasalo močvirje, kamor jo je mahnil, ker ščeui »tolp. Najprej je šel v Osoje in tam prosil, da bi mn posodili dol-go, močno verigo, in povprašal, če bi vedeli za katero drugo pot h Glini, ker ob jezeru bi bili le v nevarnosti, da ne bi ugrabil zmaj kakega otroka. Dali so mn verigo in mu povedali tudi za varnejšo pot. čez Blatni grad in čajnče je prišel po bližnjici k svojemu stolpn in- še potem ugotovil, da se razprostirajo za njim opuščena polja. Oba starejša fanta sta mlajšim pomagala po drevesu v stolp, kamor je prišla za njimi tudi mati. Sam je ostal na bregu z ogromno gorjačo, pripravljen za boj s pošastjo in za obrambo svojcev. En konec verige je omotal kravi okoli vratu in rogov, drugi konec pa je privezal k drevesu, za katerega se je skril. Krava že od prejšnjega večera ni nič jedla in je začela mukati. To je hotel. Zmaj jo je zaslišal in. je takoj planil iz vode ter zgrabil kravo, a se zaradi verige ni mogel vrniti v jezero. Blagoša ga je mtthnil po glavi in še in še udrihal po njem, dokler ga ni zares do mrtvega pobil. Potem je splezal tudi sam v stolp. Markvardov najmlajši sin Henrik in Adalbero Dietrichstein-skl, prijatelja izza mlada, sta bila tudi v boju neločljiva tovariša. Oba sta bila že dvajset let stara in sta vodila četo petdeset mož, katerim je dodal Markvard še izkušenega vojščaka Kul-j merja. Taborili so v neki od vseh strani težko dostopni dolini, ko so izvedeli, da je onstran gore zasedel grof Kybwg s tri sto možmi švabske vojske najlepši prelaz. Sklenili so, da ga preženejo iz njegove ugodne postojanke. Proti večeru so se odpravili. Morali so plezati na goro, ki je bila tako strma, da so si pomagali z rokami. Pot jim je kazal vodnik, ki je bil domačin in rudar. Strma steza je prešla v suh hudournik, po katerem so morali dalje, a le drug za drugim. Prvi je šel vodnik, potem Adalbero, za njim Henrik in drugi. Vodnik je neprevidno stopil in sprožil veliko skalo. Adalbero se je mislil prvi trenutek umakniti, a ob misli, da bi potem s še večjo silo zadela Henrika, se je pognal in jo z vso svojo mlado močjo zaustavil, jo prevalil iz struge in jo spustil na robu, da je vedno v silnejših lokih odskakovala po strmini nizdol in končno nekje gltiboko treščila, da je zabobnelo iz globeli. La nat alla Fiera di Lubiana La Fiat, massimo complesso indu-striale dell’Italia fascista per tutte le produzioni motoristiche della terra del mare e del cielo, parte-cipa alla Fiera di Lubiana con ima grande mostra nel proprio padiglione appositamente costruito a tempo di primato, e con altre di-verse mostre in settori alFaperto: le piu moderne e belle automo-bili, dalla famosa piccola vettura „Fiat 500“ alla 4 cilindri 1100 e alla 6 cilindri 1500. una ricca gamma di veicoli industriali di piccola media e grande portata. le trattrici agricole piu addatte ai vostri terreni. i frigoriferi Fiat. s Nel padiglione Fiat alla Fiera di Lubiana tro-verete anche 1’espressione di altre importanti produzioni Fiat: dai motori e apparecchi di aviazione ai grandi motori Fiat-Diesel per impianti fissi e per navi. . ... i .... . / ( , , Visitate il Padiglione Fiat e vi renderete conto della potenza produttiva e del progresso indu-striale a cui sono giunti la tecnica e il lavoro dell’ltalia fascista Concessionario Fiat in Lubiana: ditta ANOT di SVETOZAR HRIBAR BeZIgrad 11 — Telef. 24-77 Fiat: 70.000 lavoratori Fiat na ljubljanskem velesejmu Fiat, največji industrijski kompleks fašistične Italije za izdelovanje motorjev za stroje na kopnem, na morju in v zraku, se udeleži ljubljanskega velesejma z veliko razstavo v lastnem paviljonu, ki je bil zgrajen v rekordnem času in z drugimi razstavami na prostem: Najmodernejši in najlepši avtomobili od znamenitega malega voza „Fiat 500a, do vozov s 4 cilindri 1100 in 6 cilindri 1500. Bogata izbira industrijskih vozov z majhno, srednjo in veliko nosilnostjo. Kmetijski traktorji, ki so najprimernejši za vaše terene. Hladilniki Fiat. V Fiatovem paviljonu na ljubljanskem velesejmu boste našli tudi izdelke iz drugih važnih Fiatovih produkcijskih oddelkov: od motorjev in letalskih aparatov do velikih Fiatovih Dieselovih motorjev za nepremične naprave in za ladje. Obiščite Fiatov paviljon in spoznali boste produktivno moč in industrijski napredek, ki sta jih dosegla tehnika in delo fašistične Italije. Fiatov koncesionar v Ljubljani: podjetje ANOT SVETOZAR HRIBAR za Bežigradom 11 — Telefon 24*77 Fiat: 70.000 delavcev tfi Smučarji - letos v Ribniško dolino Kakor je poleti Ribniška dolina s svojimi lentami zelo privlačna in najde v njej vsakdo zaželen kotiček, kjer se more nasrkati svežega, čisto planinskega zraka in 6e napojiti s sončno toploto, praiv tako bo nudila tudi zimskim oblikovalcem mnogo užitka po 6vojih krasnih smučiščih. Kamor koli se ozre oko, povsod vabijo položna in strma pobočja, gola in porasla tu pa tam s kakim drevesom. Kdor ima količkaj čuta za lepoto božie narave, bi jo Vela odeja še ovenča m preprede drevje z belimi svetlimi, kakor biseri čistimi iglicami, bo naravnost strmel, ko se bo prvič potegnil v Ribniško dolino. Prav za prav je zelo blizu, pa je kljub temu ni6tno poznali. Kakor zapuščena je sanjarila leto za letom, redki domačini 60 6 smučkami rezali po hribih, ki jo obdajajo. No, letos, ko druga smučišča niso dostopna, bo najbrže ta dolina deležna obiska, kakršnega zasluži. Ribnica leži že skoraj v planinskem svetu, njena nadmorska višina je 492 m. Se višje ležijo krasna smučišča, ki so zato pokrita čez vso zimo in še dolgo v pomlad, ko drugje že davno kopni oršič, z izvrstnim snegom. Zime so precej 06tre, nepopustljive, v tej dolini zapade navadno visok sneg, kaJcor malokje na Dolenjskem. Pod Veliko goro se razpenjajo lepi lazi, ki prehajajo spodaj v ozko dolinico in na drugi strani spet v položno pobočje. V taki ozki dolinici leži dvoj« prijaznih m tihih vasic: Zadolje na vzhodu m Dane bolj proti zapadu. V Zadolje 6e pride z ribniške postaje po lepi, z gozdom obdani poti, čez rečico Ribnico v kaki* uri. V tej ali oni izmed prijaznih hiš, ki so razvrščene po bregu, boste mogli spraviti nahrbtnik ali drugo prtljago in brž se boe te lahko zakadili v sveži sneg in zabrusili na nasprotni breg V Dane pa vodi pot iz Ribnice 6kozi vas Bukovico in dalje čez hrihček. Vso pot boste lahko prehodili v kake tri četrt ure. Tudi tu se bo razgrnila pred vami mirna vas, ki pa je prav zaradi oddaljenosti od ostalega sveta zato privlačnejša in za sprostitev od dnevnih skrbi in dela primerna kot le malo kateri drug krai. Vsega boste našli: lepe smuke, strme in položne, dobre ljudi, miru in tudi v fotografskem aparatu boste odnesli lahko kak lep motiv. Morebiti se bo tudi še do zime »do spomnil, da bi v Ljubljanski pokrajini bilo dobro zgraditi vsaj eno smučarsko skakalnico, ker brez te pač ni prav primerno ________ . ostali pogoji so dobn: Ribnica ni lako daleč od Ljubljane, železniške zveze so pogoste in zelo ugodne^ pot od železnice do smučišč je razmeroma zelo kratka. Na razpolago bi bilo tudi dovolj lesa in kar je največje vrednosti: les rasle tam zraven, da bi dovoz ne sta-1 skoraj nič. Ker je lesa več kot dovolj, bi se moglo tamkaj zgraditi tudi kako planinsko zavetišče, ki ga v Veliki gori tako pogrešamo. To bi služilo poleti izletnikom med zelenimi gozdovi, pozimi bi pa sprejemalo ljubitelje bele narave. Tudi manjša in bližnja smučišča vas bodo priklenila. Vzpetina nad Bukovico je zelo lepa in prikladna zlasti bolj za začetnike. Položno pada v dolino in prehaja spodaj čez njive v travnike. Lazi okrog Nove Štifte, pri Sitfju, Vinicah, pri razvalinah nekdaj tako mogočnega Ortneškega gradu, pa okrog Sv. Gregorja, ki ponosno stoji ra kraljuje nad griči okrog, povsod boste našla lepoto in prijetnost. Nič zato. Če ni skalovitih pla- nin; so pa zato nepregledni gozdovi okrog, ki obkrožajo tiho Ribniško dolino in raztresene vasi po njej. Krasne smučarske terene nudi tudi Pšeničev vrh in planjava okrog njega; ta 6e dviga nad trgom Sodražico. Tamkaj gori pa eo pastirska koča, hlevi, shrambe za seno, nekoliko proč pa prijetna gostilna in planinsko zavetišče na Travni gori (čez 800 m visoko). Sprejelo vas bo tudi za več dni in se boste lahko naužili vseh lepot, Id jih bo ponujala narava. Največ bo gotovo vreden razgled proti Kamniškim planinam in na Dolenjsko stran, tja gori do ostrega vrha Kuma pri Zidanem mostu, pa proti najvišjemu vrhu Ooriancev na jugovzhodu. Na severozapadu se bo bleščala bela Ljubljana, za nio grbasta Šmarna gora in skalovite Karavanke. Na zapadu pa bo splaval pogled čez Cerkniško dolino na zelene Javornike in Snežnik na jugu. Tu pa tam vam bo dana mogoče redka prilika: videli boste ponosne jelene in urne srne, ki bodo skakljale čez pobočje. Mogoče vam bodo z njihovim mesom postregli tudi v dobri gostilni na Travni gori, v kateri beste naleteli na izvrstno kuharico, ki jo posebno lovci dobro poznajo in cenijo. In lovci po navadi nimajo slabega okusa----------- —jkc Stran & >SLOVENSKI DOM«, dne 10. oktobra 1941-XIX Štev. 234. nn Andrejčkov Jo že: Žalost in veselje Risal lože Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik Roman v slikah Hlinili nn * ■m mm m 88. Pomolčala sta. Aleš bi bil rad zvedel kaj več o novem tovarišu, pa ga je vprašal: > Odkod si doma? Kolikor po govoru poznam, bi sodil, da si Gorenjec. Mislim, da se ne motim, kaj?« 89. Ranjenec je pritrdil in začel tožiti o svoji nesreči. Starši so mu bili zgodaj umrli, sirota je služil za pastirja. Prva krogla v vojski je bila njemu namenjena. »Kaj bo pa šele zdaj? Nikdar več ne bom videl domače strani!« 90. »Ne obupuj!« je tolažil Aleš prijatelja, ki je bil sedel na oltarne stopnice. »Bog bo že tako storil, da bo prav. Drug drugega bova tolažila v nadlogah. Kakor po naključju sva se sešla, oba siroti in brez staršev.« Padalke v sovjetski vojski Ujetnica, ki je priznala, da je dobila nalogo, spustiti se s padalom iz štirimotornega letala V eni svojih zadnjih številk prinaša tržaški »Piccolo« zanimivo poročilo o Rusinjah, ki služijo v sovjetski vojski kot padalke. V njem beremo tudi naslednje: »Poročali smo že o tem, da v sovjetski vojski služijo tudi ženske in da opravljajo tam najrazličnejše naloge, ki so jim zaupane, v nekem pisanju, ki so ga razdelili med tuje časnikarje v Berlinu na Wilhelmetra66e, stoji, da Rusi razpolagajo tudi z oddelki padalk, ki jih ponoči spuščajo z letal Nemcem v zaledje. Oborožene 60 te padalke z avtomatičnimi pištolami, ročnimi granatami in di-namitnimi naboji. Neka padalka, ki je bila ujeta na srednjem odseku bojišča in je pripadala »intu-ristu« iz Moskve, je do izbruha vojne opravljala to nalogo, da je preko Sovjetske zveze spremljala na njihovem potovanju goste, ki jih je povabil Stalin v Rusijo, da bi se osebno prepričali o »čudovitih stvareh«, s katerimi je komunistični režim tako bogato obdaril ru6ki narod. Ni treba pceebej pripominjati, da temu dekletu gladko teče nemščina in da govori še nekaj drugih jezikov. Ko jo je pri preiskovanju presenetila neka nemška pa-trola, je povedala, da je dobila nalogo, obenem z drugimi spustiti se s padalom na tla, potem ko | se je 6 štirimotornim letalom pripeljala nad bojno polje.« Prerojenje francoskega trgovskega brodovja Namesto parnih strojev bodo stare ladje dobile »Diesel-Sulzer« motorje Vichy, 10. oktobra. S posebnim zakonskim odlokom maršala Petaina je francoska trgovska mornarica spet postala sestavni del francoske državne mornarice, od katere je bila ločena pred 25 leti., Admiral Darlan je obenem s tem naredil načrt, ki predvideva v celoti povečanje zmogljivosti tega ladjevja s tem, da dobi hitre tovorne ladje, ki bodo lahko prevozile najmanj 15 vozlov na uro. To je mogoče doseči na ta način, da se na starih ladjah nadomeste parni stroji z motorji. 9000 tonske ladje »Indochinois«, »Malga-clie« in »Caledonien« so prve tri francoske tr- fovske ladje, ki so doživele ta »prerojenje«. rejšnje njihove parne stroje so nadomestili z Diesel-Sulzer (VVinterthur) motorji, ki imajo po 7000 konjskih sil. Pri poskusnih vožnjah so bili doseženi lepi uspehi. Ladje so s temi novimi motorji dosegle hitrost 17 vozlov na uro. Ker so poskusi s temi prvimi tremi ladjami rodili tako lepe uspehe, nameravajo sploh vse ladje, ki pripadajo francoskemu trgovskemu brodovju, opremiti z motorji te vrste. (CE.) »Muzej ustaškega gibanja« Zagreb, 10. okt. V Zagrebu se je pred kratkim začelo delo Za ustanovitev svojevrstnega muzeja, ki bo nosil ime »Muzej ustaškega gibanja«. V njem bodo zbrani dokumenti in starinske dragocenosti, ki bodo pričale o boju za neodvisnost Hrvaške. 290 km dolg nov prekop na Kitajskem Iz Tokija poročajo, da je japonska politična komisija na cevemem Kitajskem sklenila zgraditi nov prekop, dolg 290 km, ki bo vezal šimen s Tiencinom. V načrtu je, da bo to veliko javno delo izvedeno v petih letih. Nov prekop bodo začeli kopati prihodnjo pomlad. Izpeljali ga bodo tako, da bodo čim bolj izkoristili naravne vode v pokrajinah San-6i in Hopej. Stroški za zgraditev 290 km dolgega novega prekopa seveda ne bodo majhni. Za dela v prvem letu so namenili 40 milijonov jenov. Nove vrste švedskih bombnikov-strmoglavcev Na Švedskem izdelujejo zdaj, kakor pišejo iz Stockholma, nove vrste bombnike-strmoglavce, imenovane »P. 17«. So to enokrilna letala, ki 60 zgrajena tako, da lahko kolesa, oziroma »noge«, če se tako izrazimo, potegnejo nazaj v trup. V švedskem letalstvu predstavljajo te vrete strmoglavci dozdaj največjo popolnost. Nove bombnike izdelujejo v serijah in 60 konstruktorji računali pri njih na vse, zlasti na posebne vremenske okoliščine, ki bi jim bila ta letala izpostavljena v zimskem času. Vedno manj klavirjev s slonokoščenimi tipkami Vse do kakšnih petnajst let nazaj so klavirske tipke izdelovali iz slonove kosti. Potrebni so bili dolgotrajni in zelo komplicirani kemični postopki, da je slonova kost, ki 60 jo hoteli upo-rabti za tipke, postala primerno bela. Kljub temu pa tudi takšne tipke, kakor je gotovo znano, sčasoma izgube to lepo belo barvo in porumene, stanejo pa, če so re6 iz prave slonove kosti, najmanj pet odstotkov denarja, kolikor ga je treba plačati za ves klavir. 2e zaradi tega, kakor tudi zato, ker afriške 6lone vedno bolj iztrebljajo, je bilo treba misliti na kakšno drugo snov, iz katere bi prav tako lahko izdelovali lepe klavirske tipke. Da je slonov vedno manj, res m čudno, saj jih vsako leto pade 40 do 50 tisoč glav. Že pred 25. leti je imelo 6amo še dve tretjini vseh klavirjev slonokoščene tipke. V zadnjih petnajstih letih pa je število takšnih klavirjev že zelo nizko. Klavirje s slonokoščenimi tipkami bi danes že lahko našteli takorekoč na prste. Namesto slonovine zdaj uporabljajo v ta namen neko sintetično snov, ki je najmanj desetkrat cenejša, služi pa prav tako dobro kot slonova kost. Tujci na nemških visokih šolah Po podatkih, ki jih je zbralo nemško ministrstvo za narodno vzgojo, je na nemških vseučiliščih in visokih šolah bilo v trimesečju od januarja do marca 1941 vpisanih 4.638 tujih študentov. Od teh jih je pripadalo nemški narodni manjšini v drugih državah 174, vsi ostali pa 60 bili tuje narodnosti (4.464); 3.118 je bilo med temi moških, 346 ali 10.5% pa žensk. Doma so bili iz nič manj ko 56 raznih držav. ................. Najmočnejšo skupino med temi tujimi dijaki na nemških visokih šolah so tvorili Bolgari. Bilo jih je 1.375. Za njimi so bili številčno najmočnejši turški dijaki (197), slovaški (181) in norveški (160). Med tistimi mesti, kjer se je na visoke šole tudi letos vpisalo mnogo tujih študentov, prednjači Berlin z 802 tujima slušateljema. Za njim pa slede po vrsti Miinchen, Dunaj, Praga, Brno, Dresden, Oraz, Leipzig, Bratislava, Freiburg, Braunschvveig in Gdansk. Naročnikom »Slovenčeve knjižnice«! Če kdo želi imeti knjige »Slovenčeve knjižnice« v platno vezane, mu to lahko oskrbimo za doplačilo 6 lir za vsako knjigo. »Slovenčeva knjižnica«, Kopitarjeva 6, Ljubljana V Ameriki odpirajo razstave - papagaji Njegov govor je obsegal 75 besed, dodati pa »CorneHus« ni hotel niti ene Zadnjič so v San Franciscu v Ameriki odprli veliko razstavo, na kateri so razkazovali vse mogoče živali. Razstavo je obiskalo izredno veliko število ljudi in je bil njen uspeh potem takem nadvse sijajen. Največjo zaslugo za to pa je treba pripisovati dejstvu, da je imel otvoritveni govor na tej razstavi — papagaj. Da bo to zanimivo razstavo živali odprl s svojim govorom papagaj, je bilo seveda že nekaj dni objavljeno v vseh tamkajšnjih časopisih na vidnem mestu. Zato še posebno ni čudno, da ie na razstavo, posebno na dan, ko so jo odprli, prišlo ogromno število radovednega ljudstva. Vse se je trlo zlasti pred odrom, s katerega je bilo rečeno, da bo govoril papagaj. Časopisne napovedi o papagajevem otvori- tvenem govoru res niso bile zlagane. »Corne-lius« — tako je ime temu papagaju — se je res predstavil številnemu občinstvu, ki je nestrpno pričakovalo, kdaj bo spregovoril. Predstavil pa 6e mu je v srebrni kletki, ki jo je držal v roki predsednik odbora, ki je razstavo organiziral. Papagajev govor, ki so ga prenašali po zvočnikih, pa je bil precej kratek. Obsegal je vsega skupaj le 75 različnih besed. • Številno občinstvo je zagnalo huronsko vpitje in ploskanje, ko je svojevrstni »govornik« končal. Z dolgotrajnim ploskanjem in vzkliki ga je skušalo na vsak način prisiliti, da bi še govoril, oziroma da bi vsuj ponovil svoj govor, pa je blo vse zaman. »Cornelius« je ostal neizprosen. Ni hotel več odpreti svojega kljuna, pa ga ni hotel, kakor da se je zavedal svojih velikih sposobnosti in svoje važnosti... CdRCKlNICrt pustolovski roman Znova sem pogledal okrog 6ebe. Prav-r je gramofon prenehal igrati, nek esni komad. Pri neki mizi 6em zaslišal itajeno govorjenje. Previdno sem se ;rl in zagledal dva moška, ki sta 6e žili no pogovarjala. Eden izmed njiju je oral imeti Jcakih petdeset let. Imel )e mne la6e pomešane s sivimi im temne, vahne oči. Z veliko pozornostjo je opa->val krasen diamant. Njegov tovariš je 1 mlajši in slabo oblečen. Tudi on je lazoval diamant in ponavljal z razbur-nim glasom: »Premalo... Pet tisoč frankov za kšen dragulj! Vreden je najmanj dva-■at toliko... Zahtevam zanj najmanj de-rt ti6oč... Ne morem drugače...« Njegov tovariš pa ga je prekinil: »Rekel sem pet tisoč in ne primaknem iti stotinke, dobro me poznaš. Vsi ve-o, da dobro plačujem... Dobro tudi eš, kaj te čaka, če se ne ukloniš... Ver-:mi mi,, da ni vreden več kot toliko.« »Ni res!« je oni odvrnil razburjeno. Tudi vam ni neznano, da so takšni dra-ulji v Wue de le Paix stali štirideset ti jč frankov!« Sjx>mnil sem se tedaj, da sem ftital v asopisih pred kakimi desetimi dnevi, da e je izvršil vlom v neko zlatarno v Rue 27 de le Paix. Nobenega dvoma ni bilo, da e mladenič bil udeležen pri tem zločinu n da je prodajal svojemu tovarišu ukradene dragulje. Kraj, ki 6ta ga izbrala za svojo kupčijo, je bil temu zelo primeren! Pravkar 6em hotel Doreta opozoriti na to roparsko idilo, ko me je presenetil nenavaden prizor. Nenadoma 6e je najina mtza razsvetlila. Bila je iz stekla, česar poprej nisem opazil Pod 6teklom se je nenadoma prikazala bela lobanja, ki je počivala na črni blazini. Pogledal 6em jo od blizu: zdela se je resnična. Zdelo se mi je, da 6e njene očesne dupline upirajo vame iz onostranstva. Njene čeljusti, ki so bile skoraj brez zob, so se zlobno smejale. S trepetal sem. Kako neki so se ti blaz neži mogli norčevati s smrtjo? Kako neki 60 mogli skruniti to, kar je vsem ljudem in v vseh časih bilo sveto? »Tako je,« sem si dejal. »Človek, ki se vdaja mamilom, izgubi sleherni smisel za duhovnost in izgubi celo svoje lastno človečanstvo. Nemir okrog nas je postaja! vedno večji. Vedno bolj pogosto je od vseh 6trani odmeval blazen &meh in od časa do časa se je zaslišalo divje rjovenje, ki 6 bilo jmdobno rjovenju divjih zveri, činek kokaina je pri vseh navzočih dosegel 6Voj vrhunec. Končno je mrtvaška glava v najini mizi izginila. Oddahnil sem si, ker je ta slika napravljala name v lej okolici strašen vtis. Zdelo 6e mi je, da me zapušča razsodnost. Ce bi ostal še nekaj časa v tem peklu, bi najbrže tudi jaz zblaznel Toda zgodilo 6e je nekaj, kar mi je nenadoma vrnilo zavest. Doret me je jx>grabil za roko. Presenečen sem ga jx>gledal. Njegov obraz je izražal izredno pozornost Obrnjen je bil proti vratom sobice, ki je bila v najini nepjosredni bližini. Tudi jaz sem postal ptozoren. Kljub hrupni v dvorani sem zaslišal nek nizek glas, ki je imel kovioast zvok. Cisto razločno 6em 6lišal besede: »Nista nevarna Nima pomena, da bi ju odvedli na sprehod. Eden izmed njiju je časnikar, drugi pa je njegov prijatelj.« Jasno je bilo, da neznanec govori o naju, in to dejstvo me je vznemirilo. Toda moj nemir je jx>stal še večji, ko mi je Doret zašepietal na uho: »On je!... Croixnoire!« Glas je utihnil. Doret je planil k sobici. Sledil sem njegovemu zgledu. Odgrnila sva zavese. V sobici ni bilo nikogar. Divani so bili v neredu, toda videti ni bilo žive duše. Začela sva 6 pestmi udarjati po stenah, ker 6ta mislila, da morajo nekje biti skrita vrata. Ničesar nisva mogla odkriti, Nikjer ni zid votlo zadonel, kar bi moglo potrditi najino domnevo. Za hip sva se jjogledala. Ni6va vedela, kaj nama je storiti. Nenadoma pa je nad nama in okrog naju zazvenel strašen, porogljiv smeh, ki nama je šel skozi mozeg. Zdelo se mi je, da moram zblazneti. Končno je smeh utihnil. Z Doretom sva 6e znova molče spogledala. Vrnila sva se na 6Voje mesto. Bila sva V6a prepadena in kakor brez moči. Čutila 6va, da sva v popolni oblast skrivnostnega sovražnika. Mogel je sedaj storiti z nama, kar je hotel. Bil sem prepričan, da ne bova prišla več živa iz tega pekla. Nekaj se nama je moralo zgoditi. Gledal 6em okrog sebe, kakor da bi iskal kakšen izhod, kakšno rešitev. Opazil sem, da tudi Doreta mučijo iste misli. Pomignil je zamorskemu natakarju, ki je nepremično sta! na koncu dvorane. Plačala sva in krenila proti izhodu. Šele ko 6va z Doretom sedela v avtomobilu in krenila proti razsvetljenim mestnim ulicam, sem si globoko oddahnil. XII. Naslednjega dne sem že navsezgodaj odšel k prijatelju. Ko 6em vstopil je sedel pred zrcalom in 6e bril. Začela 6va se pogovarjati o včerajšnjih dogodkih. Čez nekaj časa 6em odšel iskat piošto v njegov nabiralnik. Med drugimi pismi je bil tudi ovoj s slikami. Odprl sem ovoj in žačel ogledovati slike, medtem ko se je Doret oblačil. Zagledal sem najprej p>ovečano sliko nekega častitljivega starca v družhi z Liziko. Ker 6tarča nisem poznal, sem vprašal prijatelja, kdo da je. Doret mi je tedaj obširno poročal o 6vojem obisku pri gosjaodu Girouxu. Povedal mi je, da ga je prej ta čudaški starec zanimal, da pa je sedaj skoraj pozabil nanj, ker so drugi, važnejši dogodki pritegnili vso njegovo pozornost. »Ali se je slika posrečila?« me je vpirašal. »Da,« sem odvrnil in medtem pregledoval 06tale. Nekatere so predstavljale Liziko, ena pta je predstavljala samotarjevo hišo. »Moj fotografski aparat je najmodernejšega tij>a,« mi je pojasnjeval Doret. »Vse slike so izredno jasne. Pokazal ti bom 6liko samotarskega starca, katera je bila narejena z aparatom starejšega tipa. Lahko 6e boš sam prepričal o razliki.« Pri teh besedah se je približal mizi in odvezal nek zavoj, ki je ležal tam. Vzel je iz nejga knjigo, ki je nosila naslov »Normandija v slikah«. Odprl jo je in mi pokazal sliko gospoda Girouxa. »Nameraval sem o njem spisati zanimiv članek,« .mi je dejal; »toda sedaj imam dovolj drugih skrbi. Ali 6e ti ne zdi, da so moje 6like boljše, kot te v knjigi?« »Brez dvoma!« sem odgovoril. »Tvoje so mnogo bolj jasne.« »Gotovo. Povej mi sedaj, katera je najbolj podobna.« Z* Ltod*ko tiskarno v LJnbllanlj Jože Kramarič _ Izdajatelj; Inž. Sodja - Urednik. Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« tzhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina je k lir, za inozemstvo 14 Ui — Uredništvo. Kopitarjeva olica 6111 - Upravaj Kopitarjeva olica