Ql^lom /-Vi&s&ce ^keeiSm iksmmmk £'si 7- s,,Wi *7? <€RICAN SN SPlRtT SLOV€NIAN iN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Jckliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€B _________________________Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lfethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio CLEVELAND. OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOER 24. 1973 LETO LXXX — Vol. LXXX HRVAŠKI PISATELJ 2RTEV TITOVIH TAJNIH AGENTOV? Novi grobovi , Zadn je vesli Hrvaški begunski pisatelj Bruno Busič je v Parizu. bil PARIZ, Fr. — Bruno Busic, *~—-— — ■ ‘ ■ - ^ 38 let stari hrvaški pisatelj, je mu svarilu preteklo soboto od-pobegnil leta 1975 iz Zagreba na potoval iz Londona v Pariz, kjer Zahod potem, ko je prebil dve ga je v ponedeljek zvečer ne-leti in pol v zaporu zaradi svo- znani terorist ustrelil petkrat v j ega pisanja, ki komunistične- glavo, ko je stopil v stanovanj-mu režimu v SFR Jugoslaviji ni sko. zgradbo v delavskem nase-bilo po volji. Lani je bil izvo- lju Belleville. Ijen za glavnega tajnika za pro- j To je tretji skrivnostni poli-pagando in tisk Hrvaškega na- tični umor z Vzhoda pobeglih rodnega kongresa, ki se bori iz političnih piscev na Zahodu. tujine za neodvisno Hrvatsko. Pred njim sta na skrivnosten Izdajatelj hrvaškega izselje- način umrla Bolgara Georgi niškega tiska Vlado Pavlinič v Markov in Vladimir Simeonov. Londonu je dejal, da je franco- Vlado Pavlinič, za katerega list ska policija Bruna Busiča pred je umorjeni Busič pisal, je iz-8 meseci posvarila, naj ne hodi javil sodelavcu UPI, da so Bu-v Pariz, ker da imajo tajni ju- siču jugoslovanski agenti po-goslovanski agenti tam nalogo, novno “grozili, da ga bodo vida ga umorijo. Busič je kljub te- morili”. Tuje vloge v IM Tuji svet je imel v gospodarstvu ZDA vloženih neposredno ob koncu lanskega leta 34.1 bilijonov dolarjev, ZDA pa v tujini 149 bilijonov dolarjev. WASHINGTON, D.C. — Ko so se gospodarstva držav svobodne Evrope in Japonske y zadnjih letih okrepila, zlasti od lani, ko je vrednost dolarja začela naglo drseti navzdol, so začela nalagati svoja sredstva v razna ameriška podjetja in družbe, pa tudi v nakup nepremič-hin. Po uradnih podatkih je bilo ob koncu lanskega leta v ameriškem gospodarstvu tujih neposrednih vlog v skupni vrednosti 34.1 bilijonov dolarjev. Od tedaj so se te vloge brez dvoma precej povečale. ZDA so imele v istem času v drugih državah vloženih skupno 149 bilijonov dolarjev. Ameriške družbe in podjetja so vlagale v tujini v velikem obsegu v Vseh letih po drugi svetovni Vojni, posredno in neposredno. Te vloge se niso dosti zmanjšale niti, ko so bile ZDA zapletene dolga leta v vojno v Indokini. Položaj se je spremenil z rastočo inflacijo v ZDA in s padanjem vrednosti dolarja. Pre-nekatera podjetja v Evropi in na Japonskem skušajo ustanoviti svoje podružnice y ZDA, da bi si zagotovile del njihovega trga. Veliko posameznikov ih Podjetij vlaga svoja sredstva v ZDA tudi zato, ker smatra, da so vloge tu najboljše in — najvarnejše. Kambodža povabila Walheima na oblik Zunanji minister Kambodže je povabil na obisk v svojo državo glavnega tajnika ZN, da se prenri-ča o “krivičnosti obtožb”. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Podpredsednik in zunanji minister Kambodže leng Sary je objavil pretekli petek, da je povabil v imenu svoje vlade glavnega tajnika Združenih narodov ; Kurta Waldheima, naj obišče Kambodžo, da bo videl na lastne oči, če so obtožbe o kršenju človeških' pravic v Kambodži resnične ali ne. Letalski oporišči Izraela v Negevu važni tudi za ZDA WASHINGTON, D.C. — ZDA so obljubile Izraelu pomoč in sodelovanje pri gradnji dveh no-toh, modernih letalskih oporišč V Negevu, ko bo moral opustiti Svoja sedanja na Sinajskem polotoku. V Pentagonu polagajo na novi ktalski oporišči v Negevu, kadar bosta zgrajeni, izredno važ-host. V njih vidijo pomembno o-Porišče za vsak vojaški nastop ZDA na Srednjem vzhodu, če bi §a razvoj kdaj zahteval. Vremenski prerok .Pretežno jasno z najvišjo temperaturo okoli 53 F. Sary je trdil, da so se razmere v Kambndži izboljšale in da bo vlada povabila v državo tuje opazovalce, kakor hitro bo za to čas dozorel. Kambodžanec je prišel v New York govorit pred glavno skupščino Združenih narodov. V svojem govoru je dolžil Vietnam radi napada na Kambodžo v preteklosti in pripravljanja novih, čim bo mimo sedanja deževna doba. leng Sary je trdil, da so Kambodžanci dne 6. januarja letos zadali vietnamskim silam, ki so napadle Kambodžo, “uničujoč poraz”. Waldheim je dejal, da se še ni odločil, ali bo povabilo sprejel ali ne. Frances Hočevar V negovališču v Willoughby je umrla Frances Hočevar, roj. jZidanec 29. novembra 1892 v ustreljen SioveniP> žena Jamesa, umrlega deta 1964, mati Jamesa (Willo-'v/ick, O.), Henry j a (Highland Heights, O.), Williama (Kalif.), Frances Rebec (Willowick), Julie Tubman (Kirtland, O.), Jean Carpenter (Wickliffe, O.) in pok. Josepha, 21-krat stara in 27-krat prastara mati, živeča nazadnje pri svoji hčeri Jean Carpenter na 29332 Ridge Rd. Pogreb bo iz Orlando pogrebnega zavoda na 29550 Euclid Avenue v sredo ob 8.45, v cerkev Karmelske Matere Božje na Euclid Avenue ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški oder bo položena danes popoldne ob dveh. Joseph Kogoy .Joseph Kogoy, star 67 let, s 18012 Lake Shore Blvd. se je peljal na obisk k sinu v Mentol, ko je začutil slabost in je bil odpeljan v Lake County Memorial East bolnišnico v Paines-villu, kjer so ugotovili njegovo smrt. Po vsem sodeč je bil zadet od srčne kapi. Pokojni je bil mož Anne, roj. Smaltz, oče Josepha M. (Concord Tv/sp.), 2-1 krat stari oče, brat Antoinette,' Ann Shenk, Mary, pok. Johna in pok. Alice. Rojen je bil v Clarksburgu, W. Va., od koder je prišel v Cleveland leta 1929 in živel v Collinwoodu 45 let, zaposlen kot kovinski delavec pri Hupp Ccrp. do upokojitve leta 1975. Bil je član SNPJ' št. 158. Pogreo bo iz želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.15 zjutraj, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., JERUZALEM, nato na pokopališče Vernih duš.. Na mrtvaški oder bo položen' nocoj ob sedmih. (WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter bo nocoj ob 10. objavil v govoru na televiziji svoj novi program boja proti inflaciji, JAPONSKA IN KITAJSKA OKREPILI SVOJE STIKE Še prednokje’bi]nobj1a0vljenre11’,V navzočnosti podpredsednika LR Kitajske HACKENSACK, N.J. — Sodna razprava proti dr. M. Jascele-1 vichu, ki je obtožen umora j več bolnikov v bolnišnici, kjer! je bil zaposlen, s strupom “curare”, je bila včeraj končana po 34 tednih. Porota je začela svoje posvetovanje, ki bo odločilo krivdo ali nedolžnost. V zvezi s to sodno razpravo je bil prijet in zaprt poročevalec NYT Myron Far-ber, ker ni hotel dati sodišču na razpolago podatkov, ki jih je on zbral o teh umorih. CLEVELAND, O. — Včeraj jej govoril tu pred Council of World Affairs vrhovni poveljnik NATO v Evropi gen. A. Baig. Poudaril je potrebo po! močnih ameriških oboroženih ] silah, ker da bedo edino to' ustavile napredovanje komu-1 nizma in sovjetskega vpliva v svetu. MOSKVA, ZSSR. — Včeraj je državni tajnik C. R. Vance končal dvodnevne razgovore o SALT II in bil pred odhodom sprejet v Kremlju od predsednika ZSSR L. I. Brežnjeva. Ti razgovori pomenijo in predsednika japonske vlade so bili izmenjani dokumenti o mirovni in prijateljski pogodbi med LR Kitajsko in Japonsko včeraj v Tokiu. Kitajsko zastopstvo je sprejel japonski cesar Hirohito na svečanem banketi. Pogodba pomeni okrepitev stikov in začetek ob sežnejšega sodelovanja med sosedoma, najpomembnejšima državama Azije. j' Iz Clevelanda in okolice zmagala komunistična revolucija in pogajanja o sklenitvi miru so bila odložena, šele v letošnjem avgustu sta se Japonska in LR Kitajska sporazumeli in podpisali v Pekingu dogovorjeno mirovno pogodbo. Ta je bila pretekli teden odobrena v japonskem parlamentu in včeraj so bili uradni dokumenti izmenjani v Tokiu v prisotnosti Tonga in predsednika japonske vlade Takea Fukude. Teng Hsiao-ping je prišel na uradni obisk v Tokio preteklo nedeljo in bo ostal na Japonskem skupno osem dni. Ta čas bosta obe strani uporabili za razgovore o razširitvi sodelovanja, zlasti gospodarskega. Japonska je prva industrijska sila v Aziji, Kitajska pa je še vedno močno zaostala, ima korak bližje k sporazumu, J-,JUUSKa repuouKa rsutajsKa sta pa obežna nahajališča vseh vrst toda za njegovo kmično dosc’ uradno včeraj končgli dolgo do- surovin. Tako je sodelovanje bo medsebojnega vojskovanja med obema naravno in obema nov Teng Hsiao-ping TOKIO, Jap. — Japonska in Ljudska republika Kitajska sta go ho potreben verjetno še en in sovražnosti' koristno. Če vam je Ameriška Domovina res pri srcu, ji pridobivajte nove naročnike ! sestanek Vance ja in Gromika. s P°trdlWijo po- Kljub vsemu pričakujejo, da Šodbe ° miru in prijateljskem ZDA to sodelovanje podpirajo, bo SALT H podpisan še pred sodel°vanju. Pogodba je bila ker ga smatrajo za koristno za koncem letošnjega leta na PodPisana v letošnjem avgustu utrditev svetovnega miru in sestanku Carterja in Brežnje- v Pekinšu, včeraj pa so bili iz- zlasti položaja v Aziji. Sovjet-va v ZDA menjani uradni dokumenti po- ska zveza gleda na vzpostavo in jzr- _ Zunanji Sodbe, ki sta jih potrdili zako- poglabljanje stikov in sodelova- minister Dayan in obrambni nodaji obeh držav. Za to prilož- n j a med Japonsko in Kitajsko z minister Weizman sta včeraj nost Prišel v Tokio prvi pod- velikim nezaupanjem in skrbjo, izraelski vladi podrobno raz- predsednik kitajske vlade Teng Zaveda se nevarnosti, ki nastaja ložila v Washingtonu doseženi Hsiao-ping, stvarni vodnik Ki- na njeni meji, ko se Kitajska sporazum o'mirovni pogodbi taiske- j modernizira, krepi gospodarsko Izraela z Egiptom, toda raz- To je bil dan sestankov, sre-4^ vojaško. prava o njem še ni bila kon- eanj in razgovorov med vodniki | Na svečani večerji, ki jo je čana. Nadaljevala se bo danes obeh sosednjih držav, ki sta so-jPriredil cesar Hirohito sinoči in pričakujejo, da bo precej delovali med seboj dolga stolet- sv°jim kitajskim gostom, je ostra. Predvidevajo, da bo ja> pa bili zopet v sporu. V mo-1Teng nazdravil bodočemu sode-vlada končno pogodbo odobri- derni dobi je prišlo med njima Juvanje med obema državama, la. do dveh vojen. V prvi so Japon-j M bi naj krepilo prijateljstvo KAIRO, Egipt.__Vlada v Wash- ci odločno premagali zastarele med njima skozi bodoče rodove, ingtonu doseženega sporazuma kitajske oborožene sile leta Pa opozoril istočasno na nevar-c mirovni pogodbi ni odklo- 1894 in v naslednjem letu skle- ‘nost sovjetskega oboroževanja nila, pa tudi še ne sprejela, ker njenem miru dobili od Kitajske .bi stremljenja po razširjanju hoče imeti še “nekaj pojas- Formozo ter Pescadore. V tri- j vpliva in oblasti, ki ustvarjata . . . . nil”. desetih letih tega stoletja se je nevarnost nove velike vojne. Sovjeti nadaljujejo s -------^-----— Japonska znova obrnila proti | Japonski predsednik vlade Ta- krepitvijo oboroženih sil Anastaz Mikojan umrl Kitajski, kateri je vzela Mand- kee Fukuda se je nekako opra-BRUXELLES, Belg. — Ob- I MOSKVA, ZSSR. — Anastaz žurijo, nato pa zasedla v letih vičeval za preteklo japonsko rambni tajnik ZDA Harold Mikojan, dolgoletni član polit- pred drugo svetovno vojno in sovražnost do Kitajske in pod-Brown je na tajni seji NATO tu biroja Komunistične partije med njo velik del prave Kitaj- črtal, da se je Japonska odločila Pilot KLM kriv nesreče MADRID, Sp. — Uradna španska preiskava letalske nesreče na Kanarskih otokih v marcu 1977, ko sta trčili drugo v drugo letali KLM in Pan American ter je bilo 581 oseb mrtvih, je prišla do zaključka, da je nesrečo povzročil pilot letala KLM, ki se je spustil na vzletno stezo brez dovoljenja nadzornega stolpa. Rojstni dan— Danes ima rojstni dan poznani dr. Leopold Ukmar, bivši klevelandski zdravnik in večletni sodelavec Ameriške Domovine, za katero je pisal kolono “Zdravje”. Dr. Ukmar je že nekaj let v pokoju. S prijazno gospo Zofko živita v lepem Glen-dalu v Kaliforniji. Še na mnoga vesela leta! Asesment— Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ bo pobiralo asesment jutri, v sredo, 25. oktobra, od 5.45 do 7.30 v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma. ŠE JE ČAS!— Kdor bi rad objavil čestitke sen. F. J. Lauschetu ob poimenovanju novega velikega državnega poslopja v Clevelandu po njem, lahko to še vedno stori. Vse te čestitke bodo objavljene v AD prihodnji petek. Kličite najkasneje do četrtka opoldne tel. 431-0328. Zadušnica— V četrtek ob 7.45 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Anthonyja Strnišo ob 13. obletnici njegove smrti. Cleveland dobil policijskega načelnika— Župan D. J. Kucinich je imenoval včeraj po dolgih mesecih novega načelnika policije 36 let starega Jeffreyja G. Foxa. Ker je novi načelnik brez policijske skušnje, se ie mestni svet temu imenovanju uprl in ga bo ospo-raval pred sodiščem. Tudi večji del policije je proti novemu načelniku, ki tako gotovo ne bo mogel učinkovito poslovati. pretekli teden dejal, da ni nobe- Sovjetske zveze v dobi Stalina nega znaka, da bi Sovjetska in njegovih naslednikov, je po zveza kako omejila svoje oboro- dolgi bolezni umrl v 82. letu zevanje. svojega življenja. ske. Poraz v drugi svetovni voj- sedaj za sodelovanje s LR Kini je prisilil Japonce k umiku iz tajsko, četudi ji je tako sodelo-Kitajske. vanje ponujala in jo zanj snu- Med tem je na Kitajskem bila Sovjetska zveza. SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA VABI NA DOBRODELNI KOTILJON PLES CLEVELAND, O. — Mladinski del Slovenske ženske zveze se je odločil letos prirediti svoj kotiljon ples v glavni dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue, največji in najlepši, kar jih Slovenci v Velikem Clevelandu prem oremo. Ta Dom in njegova senklerska naselbina s cerkvijo sv. Vida, Baragovim domom in Ameriško Domovino še vedno predstavljajo srce slovenskega Clevelanda in tudi slovenstva v Ameriki. “Me smo ponosne na svoje slovensko poreklo, na svoje slovensko izročilo in hočemo svoj kotiljon ples v Slovenskem narodnem domu,” so odločila slovenska dekleta v Slovenski ženski zvezi. Kotiljon dobrodelni ples bo v soboto, 28. oktobra 1978. Prireditev se bo začela ob 6. in bodo na razpolago do 7. koktajli. Sledil bo sprevod in predstavitev skupine mladih slovenskih deklet (spodaj na sliki). Ob 8. bo večerja, ki jo bo pripravila ga. Julie Zalar s svojimi pomočnicami. Orkester Jeff Pecon pa bo igral za dobro voljo in ples. Vsi prisrčno vabljeni! Za vstopnice kličite Ireno Jagodnik, tel. 442-0647 ali 261-2856. Naprodaj so tudi v Tony’s Polka Village. ftkoma odklanja pogajanja s Smithom LUSAKA, Zamb. — Joshua Nkomo, vodnik črnskih gverilcev v Rodeziji, ki imajo svoja oporišča v Zambiji, je strašno prizadet, ko so rodezijske varnostne sile sredi preteklega tedna udarile na oporišča njegovih gverilcev v Zambiji in jih po u-darnih rodezijskih podatkih pokončale vsaj 1,509. Rodezijske sile so najprej napadle 12 Nko-movih taborišč z letali, nato pa še s padalskimi enotami. Nkomo je jezen zavrnil podatke Rodezije kot neresnične in trdil, da so rodezijske sile napadle taborišča “beguncev”. Potem, ko je lan Smith pristal na konferenco vseh prizadetih strank in skupin v Rodeziji za dogovarjanje o postopku pri prehodu vlade od bele manjšine na črno večino tekom svojega obiska v ZDA pretekli teden, je Joshua Nkomo jezno izjavil, da se z “morilci” ne bo razgovarjal. Kathy Kapel Sharon Globokar Kristyne Grdina Victoria Oswald Kimberly Ross Vietnam obdolžil Kitajsko poveljevanja četam v Kambodži BANGKOK, Taj. — Vietnamska poročevalska služba trdi, da ,so kitajski vojaški strokovnjaki J prevzeli neposredno poveljstvo . nad 10 kambodžanskimi divizijami ob meji z Vietnamom. I V Phon Penhu so med tem objavili, da so v prvih dveh tednih oktobra pokončali 400 vietnamskih vojakov v boju ob meji- MEmšm mmniM » */!<;-/% r%|— • ) C> c 6117 ST. CLAIR AYE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher; i-iiblished daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States; $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. Second Glass Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 155 Tuesday, Oct. 24, 1978 Sovjeti do narodnih manjšin II. Zanimivo je, da najdejo bolgarske trditve odobravanje zlasti v Avstriji. Bolgarija in Avstrija se pred mednarodnimi ustanovami, kar zadeva odpravo diskriminacije, enakopravnost ljudi ne glede na jezik, vero itd. vzajemno podpirata. Nedolgo sta si obe državi tudi zamenjali obiske svojih vladnih zastopnikov in izrazili soglas-ia glede narodnih vprašanj. Šlo je seveda tudi za avstrijski poskus, da bi se odvrnila prevelika pozornost Jugoslavije nasproti koroškemu vprašanju. Pretekli mesec je obiskal Avstrijo bolgarski predsednik Todor Živkov. Značilno za ta obisk je bilo, da je bil prvi državni poglavar, ki je v zadnjih 17 letih obiskal avstrijsko zvezno deželo — Koroško. Svoje pomisleke k temu obisku so med prvimi izrekli koroški Slovenci. Živkov kot poglavar države, ki se krčevito brani priznati narodnostno identiteto Makedoncev v Bolgariji, je prišel na obisk v tisto zvezno deželo, ki prav tako preprečuje, da bi Slovenci v Avstriji svobodno in neovirano izražali svojo narodno samobitnost, pri čemer si je Avstrija z razliko od Bolgarije pomagala s tem, da je to neenakopravnost celo uzakonila v svoji zakonodaji od 7. junija 1976. Prav zaradi teh stvarnih okoliščin je bivanje Živkova na Koroškem dobilo jasno značilnost: naperjeno je bilo tako proti slovenski kot proti makedonski manjšini. Avstrijska vlada se je ob obisku Živkova znašla v neprijetnem položaju. Sam zvezni predsednik Kirchschlae-ger je smatral za umestno, zagotoviti jugoslovanskim diplomatskim predstavnikom, da tisti, ki so obisk na Koroškem načrtovali, niso hoteli s tem povzročiti kakih zapleti ja jev s koroškimi Slovenci, Slovenijo in Jugoslavijo. Dejansko pa je nestrpni nemški tisk na Koroškem s tem, da se je obširno razpisal o jugoslovansko-bolgarskem sporu okoli pravic makedonske manjšme v Bolgariji, nedvoumno pokazal, v čem je ost tega obiska. Tako je prišlo do tega, da je morala avstrijska tiskovna agencija APA ponovno zagotoviti, da potovanje Živkova na Koroško nima nobenega opravka z manjšinskim vprašanjem, temveč da si je hotel gost ogledati na svojo željo to našo deželo, ki je doslej še ni videl (Avstri jo je prej že dvakrat obiskal, op. ur.) ter spoznati turi stične in energetske objekte, ki leže zunaj dvojezičnega ozemlja. Zato so bolgarskega državnika s celovškega letališča z vso naglico prepeljali proč z “vročega” ozemlja v energetske obrate zahodno od Spittala. Ostal pa je očitek, ki ga je izrekel predsednik avstrijske ljudske stranke, da vlada ni ravnala razumno, saj je samo razgrela zanimanje mednarodne javnosti za koroško manjšinsko problematiko. Presenetilo je tudi, da je pred kratkim celo list “Volks-stimme”, osrednje glasilo avstrijskih' komunistov, objavil znana stališča bolgarskega zunanjega ministra glede Makedonije, obenem z bolgarsko trditvijo o ozemeljskih zahtevah Jugoslavije nasproti Bolgariji. Možno je dvoje. In sicer, da skušajo avstrijski komunisti na ta način uloviti nekaj nemškonacionalnih glasov, zakaj v državnem zboru nimajo nobenega zastopnika in še celo v deželnih so brez njega (z izjemo Zg. Avstrije). Ali pa je bila objava tega stališča naročena, saj velja avstrijska komunistična partija le za podaljšano roko Sovjetov. Objava bolgarskega stališča naj bi jasno pokazala sovjetsko zanimanje za to problematiko tudi v avstrijskem primeru. Prišla je lahko celo proti volji avstrijskih komunistov, ki postajajo s takimi manjšinskimi “stališči” med koroškimi Slovenci, od katerih si obetajo glasov, ceš da so oni edini zanje, vedno manj prepričljivi. Občasni list “Kladivo”, ki ga izdaja komunistična skupina koroških študentov, že ne ve več, kako bi svojo partijo opravičil zaradi takega postopanja. BESEDA M NARODA IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE CHICAGO, 111. — Nekateri uspela. Lepa udeležba, igral je zelo “obrajtajo” pisanje našega 1 orkester Tivoli pod' vodstvom Ludvika o potovanju po Aljaski. 'Janeza Arka. Bilo je dovolj V Chicagu ne vidi več tjulnjev,'grozdja in tudi spretnih “zmi- kavtov” katere je sodnik Otmar P1’! tem je jasno, da zamejski Slovenci sovjetski politiki nismo čisto neznani. Preko tujih partij 'bo vedno znova skušala ustvarjati nesoglasja med njimi in tudi oh zahodnih jugoslovanskih mejah. In nesoglasja ob meji bodo slej ko prej v škodo ne le manjšinski skupnosti, ampak tudi večinskemu narodu. Nujno jzato hitrejše in bolj učinkovito reševanje odpitih manjšinskih vprašanj tako na Koroškem kot na Primorskem, brez zavlačevanj in izigravanj, kar je bil npr. prav zadnji vladni osnutek o globalni zaščiti. Za zamejsko narodno skupnost pa je to eden razlogov več, da nastopa samostojno ter se socialno in kulturno razvija K. G. ‘ tudi ne medvedov. Naj sedaj nadaljuje s svoim potopisom. Kot nam je povedal naš vodnik, študent univerze, da se zemlja na Aljaski vsak dan trese. Omenil sem že, da so imeli tam 1. 1967 velik potres, toda to tresenje danes je tako malenkostno, da ljudje tega ne občutijo, samo na univerzi imajo zelo občutljive naprave, ki to tresenje beležijo ter vodijo o tem tudi zapiske. Od Aljaskine univerze smo se odpeljali na kraj mesta, kjer gre Alaska Pipeline, cevi, po katerih se pretaka 2 milijona sodov olja dnevno mimo Fairbanksa. Na tej vožnji smo tudi križali cesto, ki se imenuje Yan-kovičeva cesta. Ali je ta cesta dobila ime po kralju polk Frankie Yankovichu, nisem mogel dognati. Kmalu smo prišli do cevovoda, po katerem teče črno zlato proti pristanišču Valdezu, ki je kakih 400 milj od Fairbanksa. Ker so čitatelji Ameriške Domovine gotovo dosti brali o tem cevovodu, ko so ga gradili, bomjtobra. omenil samo nekaj stvari, ■ ki' nam jih je naš vodnik povedal v zvezi s tem, saj je tudi on sam delal pri tej gradnji. Leta 1968 so iskalci olja, 390 milj severno od Fairbanksa ob Arctic oceanu in Bauford Sea v zalivu Prudhoe, 18. februarja odkrili vrelec nafte, iz katerega je pritekla pri zunanji temperaturi 43 stopinj pod ničlo nafta, ki je imela 60^ Fahrenheita nad ničlo. To odkritje je popolnoma spremenilo življenje Aljaske. Za izkoriščanje tega novo odkritega naravnega bogastva se je združilo osem velikih podjetij, ki se bavijo z iskanjem olja, v skupno podjetje, ki se je imenovalo ALYASKA PIPELINE. To novo podjetje je v tistih časih potrošilo dnevno pet in pol milijona dolarjev za izvedbo Aljaskinega cevovoda. (Dalje sledi) Tašner neusmiljeno zašil. Pa so radi plačali, saj je dobiček šel v dobre namene. =s V Slovenskih goricah je toli ko sliv, da ne vedo kam z njimi. Zato jih kuhajo. Nekdo je napisal: “Imamo že 140 litrov žganega. Samo da ne bi stopilo preveč v glave. * V soboto, 28. oktobra, bo pri Sv. Štefanu Slovenski festival. Priprave so v polnem teku. Ko sem bil zadnjič pri Leskovarjevih, sem tam opazil tudi suho robo. Cel kup jo je bilo. Vse, kar zmorejo naši ‘Rajbenčarji’. Videli bomo tudi pristnega Raj-benčarja, ki bo prišel med nas s svojo suho robo in zapel: “Sem Rajbečan Vrban, po celem svetu znan.” Gotovo bo povedal še kaj špasnega. “Fantje na vasi” iz Clevelanda tudi pridejo in bodo, tako sem slišal, tudi peli pri slovenski maši v nedeljo, 29. ok Naši plesalci, starejša skupina, prav tako naši najmlajši, so tudi že “nared”. Mame ‘peglajo’ narodne obleke. Zbor “Slovenska pesem” bo zapel, da bo le kaj in predstavili nam bodo tudi osebo, ki bo dobila slovensko odlikovanj e. Pridite vsi, pa če bodo preklje padale! ❖ Gdč. Ančka Ahačič, ki živi na 1935 W. Cermak Rd., bo na slovenski narodni praznik obhajala svojo 91-letnico. Gdč. Ančka se drži načela: Naj ne ve levica, kar da desnica. Iskreno čestitamo. Še mnogo krepkih let! Obhajamo slovenski narodni praznik 29. oktober. Je v zgodovini slovenskega naroda važen dogodek. Slovenci in tudi drugi slovanski narodi so bili pod Avstrijo zatirani. Slovenci so že le ta 1848 zahtevali na svojih narodnih taborih svojo lastno državo, takrat seveda v okvirju Avstro-Ogrske. Avstrijske via- j de so bile gluhe. Prav tako, tudi | Pomagajte nam pridobiti no-leta 1917 ko je voditelj sloven- ve naročnike za Ameriško Deškega naroda dr. Anton Korošec j m0vino, mislite že sedaj na bo-podal znano majniško deklara- iHčna voščila v AD! Jerome Šoukal, član slovenske soseske, je 30. septembra 1978 v krogu svoje družine obhajal 70-letnico življenja. V Chicago je prišel kot mlad in krepek mož, sedaj pa, takšnega sem videl nedavno, ima tudi že ‘slano’ na glavi. Naše čestitke in'še mnogo krepkih let njemu, ki je tudi naš naročnik. * Ne pozabite na Mednarodno razstavo na Navy Pier, ki bo v soboto, 4., in v nedeljo, 5. novembra. S svojo udeležbo pokažimo, da znamo ceniti trud prirediteljev. ❖ boj, in je izpod peresa č. g. Naceta Čretnika, ravnatelja Slovenske misije v Parizu v Franciji. V Ameriški Domovini ali pa v Amerikanskem Slovencu ste zadnjih par let brali, kako hudo naši bratje in sestre na Francoskem potrebujejo svojega skupnega doma v Parizu, kamor bi se lahko v potrebi zatekali za pomoč in drugo. Strehe nimajo, sem takrat zapisal. Francoski rojaki pa so zadnjih par let zbrali delno med seboj delno pa med rojaki drugod po Evropi in Ameriki toliko, da so sedaj na tem, da si lahko že kupijo in urede svoj skupni Slovenski dom, ki jim bo v Parizu služil tudi ob nedeljah in praznikih za cerkveno potrebo. Še to leto, tako so prepričani, da ga bodo že lastovali, čeprav se bodo pri tem morali kar precej zadolžiti. Da njihov dolg ne bi bil prehud in pretežko breme za nje, se g. Nace Čretnik, v čigar rokah je vsa ta stvar, obrača ponovno na nas za pomoč in podporo. Lepo prosi vse tiste, ki so za Dom že dali, naj še enkrat če jim je le mogoče, sežejo v svoj žep in prispevajo še nov dar za ta plemeniti namen; posebej pa se obrača na sr-ca vseh tistih rojakov, ki se prošnji svojih bratov in sester v Franciji za pomoč še niso odzvali, naj se vsaj zdaj! Zelo jim bodo hvaležni za vsak dolar. Rojaki in rojakinje, nikoli nam ne bo žal, če bomo zadevo pariškega Slovenskega doma še in še podprli. Hvala vam! Svoj dar pošljite na naslov g. Lojzeta Bajca, 963 E. 179 St., Cleveland, O. 44119, ki si je skupaj z vrsto rojakov in rojakinj naložil to breme, da med nami zbira, oziroma zbere kar se da potrebne pomoči za Slovenski dom v Parizu. Janez Sever šz življenja $hmwm v iiiwaikeajy cijo. Moč gnile monarhije se je krhala, a vele-Nemci so ostali trmasti. Zato je slovenski narod 29. oktobra 1918 proglasil v Ljubljani svojo narodno vlado. Odpovedal je pokorščino cesarju in dunajski vladi. Avstrija se je zrušila zato, ker ni hotela dati pravic južnoslovanskim narodom. Ko se ob tej priliki spominjamo te,ga zgodovinskega dogodka, se oziramo v bodočnost. Slovenci svojega cilja — slovenska narodna vlada, slovenska država z vsemi atributi državnosti, še nismo dosegli. Zatirani smo Dili po 1. decembru 1918, zatirani smo danes po komunizmu in Vsem prav lep pozdrav! “Toti Štajerc” Friskošlmo na CLEVELAND, O. — Mislim, da se ne pregrešim preveč, če zapišem, da Slovenke in Slovenci v tej deželi veliko žrtvujemo za dobre namene. Res da ne vsi; veliko pa je takih. Vsak, odnosno vsaka izmed nas, ima svoje, ki se obračajo na nas za pomoč; vsi pa jih imamo, ki se na na,šo ameriško slovensko skupnost z vseh strani sveta o-bračajo za našo pomoč in podporo. Dostikrat se je marsikomu beograjskem despotizmu. Glave j težko odločit,!, toda osebno pokoncu! Pride čas, ko bomo ' imam vedno pred očmi, kar je Slovenci res gospodarji na svoji j otrokom naša mati večkrat re-zemlji v lastni suvereni državi, kla: “Če dam’ mi pa Bog Ne obupajmo, ampak delajmo za naš veliki cilj. Ob letošnjem slovenskem .narodnem prazniku obljubimo zvestobo slovenski državni ideji! Vinska trgatev društva Slovenija v veliki farni dvorani v soboto, 7. oktobra, je prav lepo na drugi strani povrne!” Kdor hoče biti pravičen, mora iz svoje živ-: ijenjske skušnje priznati, da to res velja. Bog nikomur ne ostane dolžan. Kdor iskreno da, je za to gotovo tako ali drugače prej ali slej poplačan. Zgornje je bilo za uvod za MILWAUKEE, Wis. — Pod tem naslovom že vrsto let naznanjamo našim bralcem, prijateljem in znancem tukaj in po svetu, kako živimo, kaj delamo in kako nam teče življenje v novem svetu, ki smo se ga privadili in je tudi naš. V petek, 29. sept., zvečer se je tukajšnjem mestnem muzeju vršil takozvani .“Fali Harvest Festival for the European Village”. V kulturnem sporedu so nastopali Bolgari, Hrvatje, Čehi, Romuni, Srbi, Slovaki, Ukrajinci in Slovenci. Nastop imenovanih skupin je bil na visoki kulturni stopnji. Vsak narod je iz svoje: folklore prikazal ljudske plese v dokaz, da tudi v novi domovini ohranjajo dediščino svojih prednikov. Slovence je zastopal pevski zbor cerkve sv. Janeza s petimi narodnimi pesmimi. Naša pesem je v nabito polni dvorani ljudstva bila navdušeno sprejeta. Agilni pevovodja Ernest Majhenič vodi zbor, ki goji poleg cerkvene pesmi tudi narodno in umetno. Nastopa na raznih slovesnostih in prireditvah že 28 let. Majheničev pevski zbor je edini slovenski zbor v Milwaukeeju. Pevovodja E. Majhenič zasluži vse priznanje pri ohranjanju slovenske pesmi. Nič manj navdušeno je bila sprejeta folklorna plesna skupina društva Triglav, ki jo vodi Franci Coffelt. Nastopila je s plesi iz “Slovenije moje” v koreografiji Bibe Kralj-Bambič, ob spremljavi harmonike Fran-cita Coffelta. Zelo učinkovita je bila zaključna točka, simbolična vaja “Gor čez jezero” ob spremljavi harmonike v angleški recitaciji, ki jo je recitirala z globokim občutkom Loni Limoni ml. Vajo ali alegorijo je že pred leti pripravila Dara Strmškova. Ta prireditev je uvod k slovesnostim, ko se bodo drugo jesen odprla vrata EVROPSKI VASI. Celotna zgradba bo pestra in zanimiva, ko bo 31 evropskih na- je prostore. Vsak narod bo prikazal košček svoje lastne domovine. * V nedeljo, 1. oktobra, je ob lepem sončnem popoldnevu Vinska trgatev v Parku izredno lepo uspela. Na praznovanje so prihiteli številni domačini in stari prijatelji ter znanci iz Chicaga, Waukegana in od drugod. Dobra triglavska kuhinja in prijazna postrežba vedno privlači. Na razpolago so imeli odlično pripravljen goveji golaž s polento, domače pečenice s kislim zeljem in še štruklje povrhu. Da ni bilo treba trpeti prehude žeje, so prijazno skrbeli mladi .točaji z novim moštom in staro kalifornijsko žlahtnino. Seveda tudi sladke kavice ni manjkalo. Ves ta delavni “aparat” je stregel gostom v veselje, pa tudi v svoje. Med tem, ko se je v prijetni družbi razvijal domač razgovor, je prihitel med nas stari naš godec Frank Sezon. Rad pride, da zaigra in zapoje vmes. Tako je bilo, ne samo za želodec, tudi za veselo srce nekaj. Proti večeru so se Franku pridružili še trije harmonikaši iz Waukegana (Edi in Mimi Leben s prijateljem). Imeli so namreč v Milwaukeeju v srbski dvorani harmonikaški koncert — takozvanega Buttonbox va vsem navzočim postregla s prigrizkom in dobrim vinom ter kavo s pecivom. Enodušno so ji' ma zapeli zdravico in želeli še veliko srečnih let življenja. Prav tako je zadonela pesem novemu podpredsedniku društva Francitu Menčaku, ki je praznoval rojstni dan. Bog Vas živi! * Nenadna smrt papeža Janeza Pavla I. je pred kratkim pretresla ves katoliški svet; o njej so pisali vsi svetovni časopisi. O tem velikem možu bi rad omenil le nekatere značilnosti iz njegovega detinstva in potem o čemer v glavnem pripoveduje njegov brat, 80-letni Eduardo Luciani. Mladi Albino je otroška leta preživljal na mali kmetiji vznožju Dolomitskih gora v severni Italiji. Njegov oče je hodil v Švico na delo, da je mogel preživljati družino. Albino je kot mlad šolarček rad igral žogo, lovil ptičke, pasel drobnico in pomagal na polju. Doma in v šolo je hodil bos, da je revnim staršem prihranil na usnju ' za čevlje. Kot mlad bogoslovec je z vso slastjo “požiral” knjige tudi tedaj, ko se je zdravil za jetiko v sanatoriju. Brat Eduardo, upokojeni učitelj, pripoveduje: “Albino je rastel razdeljen med dobrim in zlim, med hudičem in blagoslovljeno vodo... Njegova Cluba, Chicago in Milwaukee mama, pobožna žena, oče pa kot skupaj. Navdušili so plesalce in delavec robat in zagrizen sod' pevce. Vse je pelo in bilo vese- alist, ki ni maral ne cerkve ne lo, da je odmevalo daleč v tihi duhovščine. Trpko se izraža brat jesenski večer... o izvolitvi svojega brata Albini Trgatev grozdja v triglav- za papeža in pravi: “To je škam skem vinogradu pa so trgači, ki jih je vodil “naš” strokovnjak Jože Ornik, opravili dan pred prireditvijo in napolnili lepe košare sladkega grozdja. * Vsako leto ob tem času polagajo Triglavani svoj letni delavni obračun. Tokrat že osemin-dvajsetič. Zborovali so v nedeljo, 8. okt., popoldne v Domu parka. S polurno zamudo (to je že stara navada) je predsednik Karl Dovnik z običajnim pozdravom pričel zborovanje, ko je nato duhovni vodja p. Beno Korbič izmolil molitev za dober uspeh občnega zbora. Iz odlično podanih in zelo izčrpnih poročil odbornikov je bilo razvidno, da društvo ni spalo, temveč delalo, rastlo in napredovalo — ne toliko prosvetno, kakor družabno in gospodar- j sko. Posebno zanimivo je bilo poročilo predsednika folklorne plesne skupine društva Franci-ta Coffelta. S svojim prirojenim humorjem je povedal, da so imeli 9 nastopov doma in drugod. S posebnim ponosom so nastopili v juliju ob priliki Slovenskega dneva na Pristavi pri Clevelandu. Ta skupina s svojimi nastopi stvarno predstavlja društvo na zunaj in mu dela čast. S ponosom smemo reči — le tako naprej! K Francitovemu poročilu, ki je bilo z odobravanjem sprejeto, so se nekateri oglasili k zadevi z željo, naj se nujno gleda na to, da se pritegne nazaj vse, ki se — ne ve iz kakšnega razloga — ostali ob strani. V skupnosti je moč, sre- dal, da so njega izvolili. On ie sicer zelo dober mož, toda njegov oče je doma sežigal križe v peči.” — Mogoče? Toda vendar mu je (oče) dovolil vstop v malo semenišče, ko je bil star H let. Pridno je nadaljeval študije v šolah severne Italije in p°' magal v župniščih. Dragocen3 je bila njegova nadarjenost v seminariju v Belluno. S svoji111 bistrim umom in vztrajno volj0 do učenja je tekom desetih ie" dosegel ‘Degree with Honors’ na rimski Gregoriana unverzi. Njegovo vladanje je bilo kratko. Ponižni Veliki pastir je m°' ral prerano zapustiti zaupal0 mu čredo ... Neki zelo ugleda1 ameriški časopis je zapisal: “K-a' kor mogočen meteor je blisnl! čez nebesni svod — in ugasnil-F. Rozina IZ NAŠIH VRSt Olmsted, O. — Pošiljam Če^ za čestitke in pozdrave F-Lauschetu v spominski izdaji meriške Domovine. Na to sen-naročena že nad 50 let. Frances Barman ( Čolna1'' ❖ Ridgewood, N.Y. — Po enen1 letu sem zopet prejela Vaše P1’ jazno obvestilo, da mi bo potek' la naročnina. S priloženo nakaz' nico podaljšujem naročnino z3 ta naš lepi slovenski list na tujem. Z Ameriško Domovino sem kar zadovoljna. Precej je p°r0 ča pa v medsebojni ljubezni; j čil iz New Yorka, Chicaga, £le nasprotno pa je v škodo celoti! velanda ..., mislim pa, da ra^ Razen dveh odstopivših od- kajo poročila iz drugih naselbin borniknv je ostal stari odbor. Z kjer živijo naši ljudje. Če bi ^ nadomestilom teh dveh ima društvo sledeč odbor: predsed- nik Karel Dovnik, podpredsednik Franci Menčak, tajnica Marička Kadunc, blagajničarka Mary Coffelt, upravnik parka Ivan Bambič st., prosvetni vodja Vlado Kralj, duhovni vodja. p. Beno Korbič, šport Janny Bambič, bara . Marijan Rozina, za časopis AD France Rozina. ■Nadzorni odbor in razsodišče sta ostala po starem. Novemu odboru in vsemu društvu želimo veliko uspeha v bodoče in božjega blagoslova pri začrtanem delu v naprej! prošnjo, katero imam pred se-j rodov etnografsko opremilo svo- ti oglašali v listu vsaj s kratk1 mi poročili, bi bil ta še bolj za' njmiv in pester. Zelo rada berem povest doma”. Upam, g. urednik, c'3 imate pripravljeno že kako v°' vo, lepo in zanimivo, ko bo *■' konec. . Tudi novic iz starega kraj# 0 zame nikoli preveč, ker bi želek1 vedeti vse, kar se doma zg0(al lepega in hudega. Če bi omenila še pošlovai1P pošte, bi se postavila v doL&° vrsto nezadovoljnežev. Sami ve ste, da nas je precej. Poštm^ islužbencem ni do vestnega 1(5 ; rednega dela, kot smo ga bili va Tridesetletnico zakonskega živ-:|jeni mi v prejšnjih, včasih kar ijenja sta isti dan praznovala ! težkih letih.' Janez in Ana Levičar, ki sta po končanem občnem zboru Trigla« Z iskrenimi pozdravi! Angela Coin31- KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta VSE SLOVENCE IN SLOVENKE TER SLOVENSKE ORGANIZACIJE, ki se še niso prijavile širom Kanade, ZDA, še posebej pa vse v Ontariu in v Torontu, — narodnim nošam bo posvečena posebna pozornost — vabi meddruštveni odbor Slovenske Krščanske Demokracije in Slovenske Narodne Zveze v Kanadi, s sodelovanjem in podporo številnih drugih organizacij na PROSLAVO v' •, .ft ~ -ižin 60-letnice proglasitve slovenske svobode 29. oktobra 1918 v Ljubljani na Kongresnem trgu in 30-letnice prihoda prvih političnih emigrantov v Kanado KI BO 29. OKTOBRA (V NEDELJO POPOLDNE) V TORONTU V HOTELU TORONTO (na vogalu Richmond St. W. in University Ave.) Program bo vseboval: 1) Ob 2. uri popoldne slovesna sv. maša v katedrali sv. Mihaela, ki jo bo daroval prevzvišeni torontski pomožni škof g. dr. Alojzij Ambrožič. 2) Po maši sprevod v hotel Toronto. 3) Po prihodu do 4. ure sprejem (reception). 4) Slavnostno kosilo z Akademijo. % Vstopnico dobite, če pišete in pošljete ček ali denarno nakaznico na naslov: 60/30 — (PROSLAVA) 618 Manning Ave., Toronto, Ont. M6G 2V9 Acct. No. 6030 Vsa nadaljna navodila bodo objavljena v naslednjih številkah A.D. Vstopnice za kosilo in akademijo so po $15 za odrasle in po $10 za mladino (do 14. leta starosti). MEDDRUŠTVENI ODBOR SKD in SNZ Pierre E. Trudeau v vedno večjih težavah moškega kvinteta Zvon ne gane globoko v srce ter potegne za seboj. Tudi inšpektorji so bili ... vedno navdušeni nad redom in OTTAWA. - Bili so časi, ko lamentu, kjer so imeli preje čistočo v našem paviljonu. Kdo 3e bil precejšen del Kanade, poslancev, nimajo sedaj niti bi mogel našteti vse, kar je bilo !zlasti mlaJši rod naravnost, nor nega. Novi demokrati so dobili pa Pierra E. Trudeauja — tedaj 44 od 61 poslancev, ostalih 16 pa smo govorili o “trudeaumaniji”, progresivni konservativci, minilo je 10 let in o nekdanjem j Liberalna stranka ima v zvez-navdušenju za Pierra in nj ego- nem parlamentu v Ottawi še Iz župnij© irez!nad©žiis ^ lew Torontu S septembrom je okrog cerkve in dvorane župnije Brezmadežne v Novem Torontu postalo spet bolj živahno. V soboto, 9. septembra, se je začela slovenska šola. Pri jutranji šolski maši so otroci s starši napolnili cerkev, nato je ravnatelj g. Franc Cerar vpisal za šolo zamudnike in je učence razdelil po razredih; naslednjo soboto, 16. septembra, se je pa že začel reden pouk slovenske šole. Zvečer 9. septembra so predstavniki župnijskih organizacij pohiteli na slavnostno večerjo na Slovenskem letovišču za 65-let-nico njihovega župnika Janeza Kopača, C.M. Presenetili so ga s svojimi darovi in voščili, zlasti še predstavniki športnega društva. Naslednji dan, 10. septembra, so se mnogi župijani s svo- tisto nedeljo prost. Krsti: Tammy Samantha Paradis, hči Feliksa in Joy Marie, roj. Langlois; Tadaj Franc Če-maš, sin Jožeta in Bernarde, roj. Sečnik; Boris Izidor Jože Mozetič, sin Borisa in Marjete, roj. Šinkovec; Mark Anthony Volk, sin Danila in Helene, roj. Kus, Andrea Jennifer Walker, hči Michaela in Marjance, roj. Blatnik. Poročila sta se ženin Drago Ci-Cigan in nevesta Vesna Mahne. Bilo srečno! B.B. deležno pohval. Dolgo časa smo mislili, da so to pač vljudne besede, ki jih obiskovalci in tudi sodniki pač po navadi v obilni meri trosijo. Tudi letos smo kot navadno bili deležni raznih pohval in mnoge znane osebnosti iz kulturnega in političnega življenja so napovedale svoj obisk. Kot vsakdo drugi, so bili deležni naše slovenske gostoljubnosti in odhajali so nadvse zadovoljni. Skoraj vsakdo v naši slovenski skupnosti je na ta ali oni način prispeval svoj delež, da bi naš narod in našo kulturo prikazali v čim lepši luči. Nekateri so bili celo užaljeni, ako ni bilo možnosti, da bi jim zaupali še kakšno nalogo in so zaradi tega bili bolj obiskovalci. Našo domovino smo prikazovali na najrazličnejše načine: razstava, maketa slovenske vasi, diapozitivi, kleklanje in razne druge dejavnosti s kuhinjo, pecivom, ražnjem, barom in prireditvijo s plesom in pesmijo. Naš trud, dobra volja, gostoljubnost, sposobnost in delavnost je letos žela priznanje, katerega najbrž ni nihče pričakoval. Naša Miss Slovenija gdč. Jolanda Jasnič je dosegla naj višje priznanje, ko so jo na zaključni prireditvi v nedeljo, 20. avgusta, kronali za Miss Folklorame. Ponosni sme na ta uspeh, ponosni še posebej zato, ker je to uspeh naše mladenke, ki je s svojo prijaznostjo, gostoljubnostjo, znanjem in sposobnostjo osvojila ne samo sodnike, ki so rekli svoj odločilni da, temveč tudi ostale. 2e njene prve besede po izvolitvi so bile zahvala vsej slovenski skupnosti, saj se je zavedala, da je kot Miss Slovenija predstavljala ne samo sebe, temveč vse Slovence. Na žalost paviljoni kot taki ne I dobijo posebnih priznanj in na-Igrad, toda zvedeli smo, da je dobil naš paviljon 112 točk. Drugi za nami je bil nemški paviljon, ki je dobil samo 100 točk. Kot sem omenil že prej, so bile pohvale deležne skoraj vse dejavnosti našega paviljona od narodnih noš do čistoče. Težko je posamezno imenovati tiste, ki so k temu uspehu pripomogli. Gotovo gre velika zahvaia Folk Arts Councel-u naše skupnosti, v katerem so predstavniki Slovenskega kluba, Canadian Slovenian Ladies Auxiliaries iz slovenske župnije v Winnipegu. Predsednik tega odbora je g. vo vlado ni nobene sledi. Povpraševanja javnega razpoloženja kažejo, da so volivci prišli do zaključka, da je nastopil čas, ko je potrebna sprememba v vodstvu Kanade. V vrhovih liberalne stranke, ki je pod vodstvom Trudeauja precej let uspevala, je prišlo do nemira in vedno glasnejši so glasovi, naj bi Trudeau bil zamenjan s kom, ki bi bil sposoben izboljšati vtis stranke v javnosti in znova pritegniti volivce v njene vrste in za njene kandidate. Pri nadomestnih volitvah v 15 volivnih okrajih za zvezni parlament 16. oktobra je liberalna stranka od 7 poslanskih mest o-hranila le dve, obe v Quebecu, kjer ima Trudeau še vedno močno oporo med volivci, med tem ko je pri volitvah v vseh drngih pokrajinah izgubila. Progresivni konservativci so pobrali večji del mest, dve so dobili Novi demokrati, eno pa Social Credit. Še večji poraz so doživeli li-Deralci pri pokrajinskih volitvah v Saskatchewanu v sredo, 18. oktobra, v pokrajinskem par- vedno večino, saj ji pripada 136 od 264 poslancev, toda poraz pri volitvah je omajal njen ugled in zaupanje. Predsednik vlade Pierre E. Trudeau izjavlja, da ga nekaj volivnih porazov ne bo preplašilo in pognalo k umiku, Trdi, da hoče ostati na čelu zvezne vlade, dokler bo na čelu pokrajinske vlade v Quebecu Rene Levesque, zagovornik neodvisnega Quebeca, ki namerava v bodočih dveh letih izvesti ljudsko glasovanje o tem, ali naj ostane pokrajina Quebec še del Kanade ali naj postane neodvisna država. Pierre E. Trudeau izgleda, da sodi, da se je sposoben uspešno upirati kvibeškemu separatizmu, ker je sam Kvibečan. Nekateri ugledni politiki opozarjajo na dejstvo, da je Trudeau dobil vso podporo le v Quebecu, da pa je to izgubil v angleško govorečih pokrajinah, ki predstavljajo tri četrtine vsega prebivalstva Kanade. To pomeni politično dehtev na temelju jezikovne skupnosti, kar more Kanadi na dolgo roko samo škodovati, ker očitno prizadeva njeno edinost in skupnost. VESTI Paberki iz Wmmpega Jezikovna spaka redilo 327 km (Jugo) slovenščina potovalne agencije Interexport Ljubljana in letalskega podjetja Inex-Adria, ki ima sedež v Ljubljani v prospetku o tečajih angleščine v Anglij in Ameriki: “Moderni j angleški tečaji namenjeni so profesor j ima in študentima angleškega jezika, sestavljeni so od 20 predavanj na temo moderna književnost, zatim 11 predavanj na temo politika, ekonomija in obrazovanje in 9 predavanj o vmetnosti, katera se odvijajo v eni od univerzitetskih predavalnicah tik uz reko Cam. Bogat društveni program dobro je vklopljen v pouk, a vključuje razgledanje Cambridgea prvega dana te nekoliko izletov v poznata mesta kod London in Ox- Zadovoljni z obiskom tujcev Turistična sezona se je končala in slovenski “hotelirji” pre-[števajo devize. So kar zadovoljni, ker je bilo letos, kljub slabemu vremenu precej tujih turistov. Težave imajo slovenska zdravilišča, pa ne zaradi pomanjkanja gostov, ampak zaradi pomanjkanja prostorov. Kar tretjino več gostov bi mogli nastaniti in to ne samo v glavni turstični sezoni, ampak v vsem letu. ford. Sem tega organizirane so Počitniški čas nas je tudi letos raznesel po raznih krajih stare in tudi nove domovine in še kam. Toda skoraj vsak je gle- romanja v Midland, nekateri so ativno sodelovali pri spominski pobožnosti ob slovenskem križu, pri križevem potu in v cerkvi pri maši. Kljub slabemu vremenu je bil obisk zelo dober in so romarji napolnili cerkev za romarsko mašo, pridigo in pete litanije. Jezuiti se niso mogli načuditi, da se je kljub deževnemu dnevu zbralo toliko Slovencev. Glavni celebrant pri maši je bil jezuit Janez Sraka, ki študira v Rimu in se je tiste dni mudil pri prekmurskih rojakih v Torontu; somaševala sta z njim g. župnik iz Hamiltona Karel Ceglar in g. Janez Kopač. C.M., ki je med mašo pridigal; g- Jože Časi, C.M., je pa ves čas spovedoval. Drugo leto bo romanje v nedeljo, 9. septembra, in ga bo vodil škof dr. Lojze Ambrožič; si je datum že zabeležil in bo skušal svoje delo tako urediti, da bo diskusije, večernja predavanja rreaseunm ^ ^----------- ^ a- in razni s predstavama za Stane Vrsmk, kot župan je našo 'študente angleskog skupnost zastopal g. Jože facarp, ^ ^ požrtvovalno pa so sodelovali vsi odborniki in tudi vsi ostali. V Sloveniji so umrli: jim župnikom na čelu udeležili |(jak ^ se je za mnogokulturni festival Folkloramo, ki je Winnipegu prinesel že mednarodni sloves, vrnil v naše ljubljeao mesto. Daši smo razmeroma majhna skupina, naš paviljon že prejšnja leta ni ostal nezapažen. Obiskovalci in tudi sodniki so ,bili polni pohvale o dobri kuhinji, kapljici slovenskega vina, izvrstnem, na ražnju pečenem prašičku, zelo okusno aranžirani razstavi domačih in umetnih izdelkov, živahnem programu folklornih plesov, ki so jih iz--vajale kar tri skupine: mladinci pod imenom Triglav, malo mlajši pod imenom Rožmarin in najmlajši pod imenom Zvonček. V teh treh skupinah je vključeno preko 60 mladih plesalcev in plesalk, ki skozi vse leto vztrajno vadijo, da potem lahko pokažejo svoje sposobnosti in tudi uspeh. Ne vem, ako je kdo, da ga navdušena in ubrana pesem Zato gre zahvala in tudi čestitka vsej slovenski skupnosti, pa tudi mnogim drugim, ki niso Slovenci, pa nas s svojo pristnostjo in pomočjo krepko podpirajo. V kratkem bomo imeli proslavo 25-letnice Slovenskega kluba in začetek rednega dela v slovenski župniji, toda o tem bomo poročali prihodnjič. Morda lahko poudarimo samo še to, da smo na ta način dostojno prikazali' krščanski obraz Slovenije. B.B. ČEMU SE SMEJE V SLOVENIJI jezika, in vse to je vključeno v ceno aran-šmana.” Prospekt so tiskali v Veliki Britaniji, toda kdo se je potrudil za slovenski prevod? Pri “Intereksportu Ljubljana” najbrž teksta sploh nikdar niso prebrali. šolo na Resniku zaprli Sedem učencev z Resnika, kraja pri Slovenskih Konjicah, ni' sedlo v klopi šole v Skomar-jih. Šolo na Resniku nameravajo opustisti radi majhnega števila otrok. Resničani mislijo drugače in pravijo: Pred tremi leti ste nas na Resniku prepričevali o celodnevni .šoli in ste nas prepričali. S skupnimi močmi so uredili šolo, sedaj pa naj bi jo čez noč ukinili. Ne, otroke ne bomo pošiljali v Skomarje, zahtevamo učiteljico. Živel je na robu družbenih dogajanj — v lepi vrli. * Iz govora mojega delegata: “Tovariši, čim več bomo govori- .Podjetneži v Slovenj gr adcu li, tem več.bbmo delali. Zato j Slovenjgradčani niso od muh:’ predlagam: preidimo k akciji! postavili so svetovni rekord v, Najprej bi zaprosil navzoče, da “potiskanju spačka”. Dvajset na Brezjah na Gorenjskem: Sil-se pogovorimo, kdaj pričnemo z mladih je 50 ur potiskalo Ci- j vester Klanšek; akcijo.” troen okoli stadiona in tako na- v Mariboru: Janez Hribar. 20. septembra V Škocjanu pri Dobu: Marija Merkužič; v Ljubljani: Maria Kern, Ed- vard Zgonc, Janez Perko, Janez Tiringer, Mimi Kos, roj Torkar, Fani Selak; v Sp. Kašlju: Franc Lukec; v Kopru: Ivan Butinar; v Zagorju: Franc Smrkolj; v Ivanjem selu pri Rakeku: Anton Puntar; v Zagorici: Ivan Merela; v Celju: Štefan Štrukelj. 21. septembra V Ponikvah: Karel Škulj; v Brezovem pri Gabrovki: Marija Zavrl; v Ljubljani: Ivan Klemenčič Marij a Levstik, roj. Druško-vič, Jože Mihelič ml.; v Bobu: Franc Grandovec; na Jesenicah: Malči Likovič roj. Simnič; v Slov. Konjicah: Berta Lesničar, roj. Hribček. 22. septembra V Kamniku: Terezija Golob; v Gor. Logatcu: Franc Tršar; v Dolu.pri Borovnici: Ana Jesenko, roj. Zalar; v Celju: Viktor Lešnik; v Sežani: Alojz Morelj; 26. septembra V Leskovcu pri Krškem: Martin Mlakar; v Ljubljani: Srečko Artnik, Jakob Kušar, Leon Modrijan, Zvonka Fele, roj. Janežič; na Brezovici: Anton Verbič; v Domžalah: Janez Praznik; v Polju: Nežka Levičnik; v Škofljici: Jožefa Hribar, roj. Blažič; v Lazu pri Planini: Ana June, roj. Gorše; v Mavčičah: Terezija in Jože Cilenšek ter otroka Jože in Jelka Cilenšek; v Kranju: Franja Cirk; Rimskih Toplicah: Angela Turk, roj. Brezovšek; v Krškem: Marija Šinkovec, roj. Mohorčič; v Logatcu: Jure Škulj; v Kranju: Franja Cirk; v Radohovi vasi: Matija Kralj. 27. septembra V Polzeli: Ruža Trauber, roj. Červinka; v Ljubljani: Anton Dobnikar, Jurij Škulj, Marija Srakar (p. d. Jeršanova iz. Tomačevega), Tilka Maček; V Motniku: Jožefa Grilj (Korunova mama); v Šempetru pri Novi Gorici: Lojze Leban. 28. septembra Ljubljani: Josip Anžlovar, Berta Lukežič, roj. Kocjančič, Frančiška Počkaj, roj. Sever; Polju: Albin Tomšič; Dravljah: Gizela Feguš, roj. Gomboc; v Kranju: dr. Juri Štempihar: Novem mestu: Anica Hribernik, roj. Kapš: na Vrhniki: Ivanka Slavec; v Ponikvah: Adolf Francelj. oktobra V Ljubljani: Julija Globelnik. roj. Kumar, Leopold Miklavčič, Ljudmila Sajevič, roj. Arko; v Zgornji Besnici pri Kranju: Marija Kalan (Boštarjeva mama) ;■ Celju: Franc Puncer, Lina Krajšek, roj. Pečnik; v Žlebeh pri Medvodah: Andrej Bizant; v Kranju: Milan Žvokelj st. 3. oktobra V Polju: Helena Urankar; Celju: Anton Romih; v Kranju: Leopold Klemenčič; v Ljubljani: Antonija Ključev-šek, Vlado Vučnik, Ursula Simčič, roj. Ahlin; v Verdu pri Vrhniki: Anka Marinčič, roj. Vrhovec. 4. oktobra V Dol. Logatcu: Ana Poženel, roj. Šušteršič; Ljubljani: Ludvik Oman, Janez Cerar, Franc Soklič; na Koroški Beli: Angela Udir; v Malem Lipoglavu: Marija Rome, roj. Zupančič. Čitateljem na področju Veli kega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaji WCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do 1. popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Novi naslov postaje je: 1990 E. 221 St., Euclid, Ohio 44117. CLEVELAND, O. CLEVELAND, G. MALI OGLASI Automobile Tires For Sale Two H-78-14 steelbelted, excellent condition, $30 each. Call 361-4088, ask for Jim. (x) Hiša naprodaj Hiša s 3 spalnicami, z alumi-jem opažena na mirni ulici v St. Clair okolici ugodno naprodaj. Kličite 431-3160. (155-157) For Rent 3 Rooms down on E. 68 St. 731-7443 (155-156) Lastnik prodaja Dvodružinsko hišo, 4-4, na 7914 Medina, v dobrem stanju. Odlična dohodninska imovina. $6,000. Kličite 321-2130. (152-155) 5 Room Apartment, down. Newly decorated. Furnace, carpeting. 361-3485. (151-155) Stanovanje oddajo Tri neopremljene sobe in kopalnico oddajo odrastlim, garaža po želji, na E. 71 pri St. Clair Ave. Kličite 361-0989 po 4. uri. (152-161) Stanovanje oddajo Štirisobno stanovanje na 6005 St. Clair Avenue oddajo. Kličite 431-4049. (153-157) Hišo v najem išče Enostavanjsko hišo z najmanj 5 ali 6 sobami, z ograjenim dvoriščem in garažo. Kličite 486-3282 pred 9. dop. (153-162) V najem oddajo Trisobno stanovanje v okolici St. Clair in E. 64’ St. Kličite 289-5008 (152-156) Stanovanje v Collimvoodu Štirisobno stanovanje, 2 spalnici, zgoraj, z: garažo oddajo v najem v CoHinwoodu. Prednost imajo odrasli.. Kličite 851-0548. (152-156) £. 215 St. Bungalov s 3 spalnicami, opažen z aluminijem, ves podkleten, s priključeno garažo. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St, 731-107( 36 SL, tel. 881-4222. (153-159) MALI OGLASI Stanovanje oddajo Petsobno, lepo stanovanje oddajo blizu cerkve, šole in avtcu-busne postaje. Lepa priložnost za novoporočence. Kličite 432-0395. (155) Stanovanje na E. GO St. Stanovanje z eno ah dvema spalnicama oddajo na E. 60 St. za $80 mesečno. Kličite 729-4287. \ ; (154-156) Sobe oddajo Štiri sobe s kopalnico oddajo za $70 na mesec na 1164 E. 58 St., tel. 421-1047. (154-156) mm HELP WANTED $ Make money $ Choose your days and hours. We need homemakers and nurse aides with drivers license and car to care for people in their homes. Stop in and see us. KELLY HOME CARE 12025. Shaker Blvd. 231-1433 E.O.E. M/F (154-157) General Machinist Permanent full time openings with growing company. Apply in person at E. 78 St. & Aetna Rd. (154-161) II pevfil ČASOV MARIBORSKE ŠKOFIJE BREZ DOMA mjske cerkve in podružnice (kapele): Št. Andraž. Labot (Lava-^ V nedeljo, 8. oktobra, je : Chiemsee na Bavarskem, leta Remšnik, Sv. Florijan ^ bilo v mariborski stolnici slo-11218 sekovsko - danes je to gra- Laznici na Srednjem Štajer- vesno bogoslužje, posvečeno Hektor Malot Ul 750-letnici mariborske škofije. Poročila o njem seveda še ni- tmmwmmmmmmwmBMmmMmmmmmmrn: ™mo, Pa v naslednjem s !to slovesnostjo v zvezi ponati-Končno pa morda le ni bil ta- tisti, o katerem je govoril Bar- |£kujemo iz oktobrske številke ko ničvreden in hudoben, kakor berin. Prišel je iskat Barberma, ’ kapelo sv. Petra pri Lin-v Št. Andražu v Labotski dolini; denbergu, kapelo sv. Martina v nemško: St. Andrae im Lavant- Sulmski dolini in kapelo sv. Antal. Po dolini, v kateri je bil njen , dreia v -latinskem dolu jugo-sedež, je dobila ime lavantinska. ,zak°dno °d Lipnice (Leibnitz). Cerkvenopolitične razmere so Obseg škofije je bil torej maj-bile tedaj take, da se je nadškof Lenr kot kakšna večja dekanija. Eberhard bal, da bi razni dežel-,Od prvotnega ozemlja je danes ni vladarji na svojo roko dose-,v mariborski škofiji samo pre-gli v Rimu ustanovitev novih del od Dravograda do Maren-škofij na svojem ozemlju, zato je kerga (Radelj) na levem bregu raje sam ustanavljal škofije in Drave. Pri tako majhnem ozem-pri tem dosegel, da so bili ti novi ni imel ne posebnega skrije od salzburških nadškofov Posla> Pa fudi dohodkov in zu-odvisni bolj, kot je po splošnem nan3ega ugleda ne. Salzburški cerkvenem pravu odvisen škof- uadškof je ponavadi podelil la-sufragan od svojega metropo-; van tinskemu škofu tudi posle npodnjekoroškega arhidiakonata. Nadškof Eberhard II. je dobil! ozemlje, katero je bilo ne-najprej pristanek papeža Ho- posredno pod salzburško nad-nato pa je 10. maja škofijo.) Dohodki škofije so bili norija III, ^eta 1228 izdal listino o ustano-^dko pičli, da je vsakokratni la jone po svetu in pri tem izdatno vitvi škofije v Št. Andražu. y,vantinski škof ponavadi obdržal podpiramo slovenske misijonar- tem kraju, ki šteje danes blizu jvse tiste cerkvene službe, katere je in misijonarke širom po vsem 50.000 prebivalcev, je od leta 39 imel pred imenovanjem za svetu, žal, pa bore malo vemo 1212 deloval redovni kapitelj škofa. Pogosto so bili za lavan-o časih, ko je bila slovenska avguštinskih kanonikov in ta buške škofe imenovani salzbur-zernlja še izrazito misijonska kapitelj je tedaj postal stolni £ki kanoniki, s to službo pa so zemlja tujih misijonskih akcij- kapitelj. Imenovanje lavantin- bdi zvezani stalni dohodki, ski središč, kako se je organizi-, skega škofa je salzburški nad-j Lavantinski škofijski sedež je rala na našem ozemlju katoliška škof pridržal sebi; torej ni la-postal nekakšna nagrada, da so Cerkev, zlasti po letu 811, ko je ’ vantinskega škofa imenoval pa- papež, salzburški nadškof ali znani nemški cesar Karel Ve-'pež, dasi se je to v nekaj izjem-'deželni vladar lahko plemiškim liki določil mejo med akvilej-jnih primerih zgodilo. Novoime-|sinovom podeljevali škofovski skim in salzburškim misijon- novani škof je salzburškemu naslov. Ta naslov pa je bil za-skim področjem. Reko Dravo je nadškofu moral priseči zvesto-'radi pičlih dohodkov za njih bo; zavezati se je moral tudi, da’dobitnike le odskočna deska, “Saj ne vem drugega kakor to, počakate tukaj. Kje naj vas dru- kar sem vam že povedala, dečko. Ah, ne! mladi gospodič.” “Kaj vam je Barberin še povedal o moji družini? Ali ne vidite, kako sem razburjen in zbegan?” Ne da bi mi odgovorila, je spet dvignila roke. “Kako čuden slučaj!” V tem trenutku je vstopila v sobo, kjer sem bil s sarko, neka ženska, ki je, po videzu sodeč, bila služkinja. Ne da bi se zmenila za moje vprašanje, se je gospodinja hotela Cantal okrc-nila k njej in ji dejala: “Kako čuden slučaj! Ta dečko, ta gospodič, ki ga vidiš tukaj, je določil kot tisto, katera naj loči eno področje od drugega. , To, kar v naslednjem podajamo svojim bravkam in bravcem, je vzeto iz prispevka, katerega je prispeval ob 750-letnici mariborske škofije profesor zgodovine in obenem mariborski škofijski arhivar Anton Ožinger. “Slovensko ozemlje severno od Drave je po razmejitvi leta 811 pripadlo salzburškemu nadškofu, južno od Drave pa oglejskemu patriarhatu. Salzburški nadškofje so na svojem obšir- s bo vdan salzburškemu metropo- katere so se povzpeli do drugih, litskem kapitlju, da bo branil donosnejših škofovskih sedežev; njegove pravice in da mu ne bo tudi do salzburškega metropoli-nasprotoval. Itanskega. Tako je npr. za časa Prvi lavantinski škof Ulrik zahodnega cerkvenega razkola (1228-1257) je bil posvečen 14. rimski papež Bonifacij IX. leta maja 1228, na binkoštni pone- 13S1 imenoval za lavantinskega del j ek, v Straubingu ob Donavi škofa češkega minorita Nikona Baraskem. Posvečevalec je laja Unhošta, ko je bil le-ta v bil nadškof Eberhard. Posveče- Rimu kot odposlanec češkega nja se je udeležila vrsta sosed- kralja Vaclava. Ko se je Niko-nih škofov z velikim spremst- L j vračal na Češko, je mimo-vom. Slovesnosti je dala pose- grede prvič in zadnjič videl svo-ben sijaj tudi številna svetna jo škofijo.” Anton Ožinger nem ozemlju ustanovili več gospoda. j podložnih škofij: tako na primer j Meje lavantinske škofije jei leta 1070 krško-sedanjo čelov- nadškof Eberhard določil šele ško, v 13. stoletju pa kar tri nekaj let kesneje, in sicer z li-škofije. Nadškof Ebei’hard II. je stino, izdano v Brežah leta 1244. leta 1216 ustanovil škofijo Škofija je imela naslednje žup- Dopisujte v Ameriško Domovino, sporočajte vse zanimive novice o rojakih v svojih naselbinah! gače -iščejo? Pravim to vam v korist. Koliko je star vaš prijatelj?” “Nekoliko mlajši je od mene.” “Pomislite malo: dva dečka sama na pariških ulicah! Prav lahko naletita na slabo družbo.! Nekatera prenočišča so polna j sumljivih ljudi. Tukaj pa bosta ‘ popolnoma na varnem.” IDsStHa IBTŠhrvln-Hčl Priporočajte Ameriško Domovino, edini neodvisni in najstarejši slovenski dnevnik na svetu, svojim rojakom in rojakinjam! “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase-vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.” mmm slovenska katoliška jednota mi NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI • Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od roj stva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe Pri kegljanju, igranju košarke, itd., nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev ča otroke. • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE Sl — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, 111, 60431). Mary Hochevar, društvo št. 162, Tel. 481-0728 21241 Miller Ave., Cleve., Ohio Ludmila Glavan, društvo št. 172, Tel. 941-0014 13307 Puritas Ave., Cleve., Ohio Josephine Winter, društvo št. 150, Tel. 341-3545 3555 E. 80 St., Cie v., Ohio ČE SE SELITE Izpomite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno' da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko-Navedba starega naslova j s nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Ave. Cleveland, Ohio 4410*’1 Moj novi naslov: .......................-. MOJE IME: Moj stan naslov: ... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO PATRONIZE OUR ADVERTISERS Keep the American Home Alive ABC : CHARTER POLETI CLEVELAND LJUBLJANA od $439.00 (+ tax) naprej... ZAHTEVAJTE POPOLNI PROGRAM MIHELIN TRAVEL 4110 St. Clair Ave. — Cleveland, O. 44103 Tel. (216) 431-5710 v GOVORIMO SLOVENSKO! »ck2. mmmn pogrebna zavoda i»53 East 62 17010 Lake Shore BHdL 431-268« 131-6300 GRMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM L5301 Waterloo Road 131-123» / PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper