1661 fivir
Duhoi)no žti)lj€ni€
Esi o veni a y los eslovenos
Los eslovenos habitan en la regi on sitna da emtre la Eu ropa Central y el Mar Adriatieo. La mayor iparte de su territorio pertemece a la Republica die VugosClavia, y el resto se dilvide emtre Ita.lia, Austnia y Humgria. La cindad Capital de los eslovenosi es la milenaria ciudad de Ljubljana.
Los eslovenos aibrazaron .el cristianismo en el siglo VIII gracias a la obra evamgeflizadora de los misiomeros irlandeses, oomo asi ta.mbien de los aipoistoles eslavos santos Cirilo y Metodio, proclliamados no ha.ee muchos anos patronos de Europa.
Entre 1941 y 1945 Eslovenia estuvo ocupada por las fuerzas alemanas, italianas y hungaras. E sta ocupacidn nazi-fascista fue aprovechada por urna injfiima minoria comunista qiue, bajo el pretexto de ludhar por la libertad de su p-uefalo, desencadeno una cruenta revo’iuci6n y guerra civil. Represen-tando a la mayoria de su puablo, las fuerzas democraticas eslovenas reac-cionaron energicamente. Elsta singular lucha, bajo la ocupacion extranjera, ha provocado una en or me camtidad de victimas.
Terminada la Segunda Guerra Mundial, asciende al poder el minusculo grupo de istalinistas yugoslavois, favorecidos por la intervencion activa de la Union Sovietioa.
Ante el avance del ejercito rojo, llias fuerzas anitScomunistas sulicitan amparo a los aliados occidentales. En mayo de 1945 el ejercito nacional esloveno les entrega sus armas. Los ingleses. que ocupaban una parte del territorio e slo. veno, pomen este ejercito de 12.000 hombres desarmados, con en.gano en .poder de los comumistes. yugoslavos. Sin juicio previo alguno, estos hombres son exterminados y sus cadaveres arrojados a las grutas subterra-neas. Los ibosques de Rog, Krim y Teharje so-n testigos de este genocidio.
Muchos .eslovenos, sin embargo, ha;n logrado abrirse los caminos hacia la (libertad. Emtre muchos paises hoispitalarios, ta.mbien la. Republica Argentina les aibrio la-s pusrtas de su generoso suelio, brindandoles amplias posibi-lidades para un fecundo desarrollo espiritual, cultu.ral y econdmico.
La presiencia eslovena en la Argentina no eis reciemte, .simo que se remonta a las ultimas decadas del siglo. pasati o,. Sin embargo., es en 1948, con Ila lllegada de miles de refugiados politioos, que la colectividad eslovena en la Argentina adquiere un emipuje singular. La creativa laboriosidad de los inmigrantes eslovenos y de sus desnem dientss es ampliamente recomorida en los diversos campos del quehacer nacional.
A los cuarenta y seis anos del genocidio del ejercito nacional esloveno, los residentes eslovenos en la Argentina agradecen a e sta n oble nacidn el ofrecimiento de su comprension, de su solidaridad, d'e su hospitalidad y de su libertad.
Ns 'V - -l# v*«l*	^	' 'p-—:* --
DUHOVNO
ŽIVLJENJE
SLOVENSKA VERSKA REVIJA
LETO 58
JUNIJ 1991
Naše žrtve - naši vzorniki
Slovenski pregovor pravi: „Besede mičejo, zgledi vlečejo'4. Kot ponavadi, tudi v tem primeru predstavlja ta rek ljudsko modrost, ki je stoletja izkušenj in opazovanj strnila v kratek stavek, človek se je vedno zavedal, da je beseda sicer zelo pomembna, a zgled je prepričljivejši. Skozi vso zgodovino imamo polno primerov, kako so se ljudje navduševali nad posebno zaslužnimi osebami in skušali posnemati njih slavna dela. Cerkev je ljudi, ki so se v svojem življenju posebno izkazali kot kristjani, vedno stavljala za zgled vsemu vernemu občestvu, še več, priporoča, da te ljudi, ki so nam zapustili posebno lep zgled krščanskega življenja, ne samo občudujemo, ampak tudi prosimo, da še nam pomagajo posnemati jih. Človeku je v naravo položeno, da ga privlačijo zgledi drugih ljudi, da jih skuša posnemati. Posebno mlad človek se kaj lahko navduši, da hitro gre za raznimi vzorniki in jim sledi. Mladina je vedno imela svoje vzore in v našem času, pri vsej upornosti mladih, na vsakem koraku vidimo, kako se tudi danes navdušujejo za vse mogoče — vredne, pa tudi manj vredne ali celo ničvredne —- vzornike. Nobena skrivnost ni, da zlasti totalitarni režimi polagajo
veliko važnost na vzore po svojem okusu, ki iih z vsem propagandnim aparatom vsiljujejo širokim ljudskim množicam.
Tudi v naši domovini Sloveniji se je zadnjih 45 let zelo manipuliralo v tem pogledu. Mladim in odraslim so prikazovali kot svetle vzore vse mogoče „heroje“ in „borce za svobodo“, istočasno pa zamolčevali ali direktno blatili vse, ki so drugače mislili in delali kot oni. Tako je ena velikih krivic, ki jih je Komunistična partija Slovenije naredila našemu narodu, tudi ta, da je skozi 45 let načrtno zavajala narod z lažnimi zgledi, izbrisala pa iz javnosti številne res vredne zglede ljubezni in zvestobe do vere in naroda in jim na vse načine jemala dobro ime.
Zato ni dovolj uradno pokopati domobrance in blagosloviti njih množične grobove (pobili in pokopali so jih že komunisti, narod pa je njih grobove skozi 45 let blagoslavljal s solzami in molitvijo), ampak je te treba dvigniti iz grobov in jih pokazati našemu narodu in svetu kot pravi vzor, kot zgled junaštva, vere in zvestobe. Mlademu slovenskemu rodu moramo odkriti vse naše žrtve v pravi luči, prikazati njih pravično borbo proti komunističnemu terorju po resnici, da jih bo poznal v vsej njihovi veličini in jih tako tudi lahko posnemal, če je to v duhu sprave, kot si jo nekateri zamišljajo (ki je bolj kot kaj drugega — pozaba), ne vem, vem pa, da so naše žrtve neprecenljiv vir moči in neprekosljivi vzori za naš mladi rod, le iz njih lahko zraste resnična prenova našega naroda. V tej smeri je pa storjenih še dokaj malo korakov in je to še velika naloga, ki čaka narod doma in v svetu. Resnica o naših žrtvah je še vse preveč zakrita.
Ko se bomo letošnjega junija spet s spoštovanjem in ponosom spominjali naših žrtev in molili zanje, naredimo še korak več: prosimo jih, da nam izprosijo vsaj nekaj tiste vere, zaupanja, ljubezni in zvestobe, ki so jo oni imeli v tako junaški meri. Ne pustimo jih „uradno“ pokopane v Kočevskem Rogu, Teharjih in drugod, ampak jih povzdignimo na častno mesto v slovenskem duhovnem hramu, ki so si ga zaslužili s svojim junaškim bojem za pravo svobodo slovenskega naroda in s svojo mučeniško smrtjo! Izbrišimo zgodovinsko laž, ki so jo o njih 45 let širili komunisti in njihovi sopotniki! Poskrbimo vsak po svojih močeh, da bodo naše žrtve stopile v slovensko zavest in v slovensko zgodovino v pravi podobi, da jih bo zlasti naš mladi rod prav poznal in mogel posnemati. To pričevanje je predvsem nas, njihovih potomcev, dolžnost in pravica!
Marjan Loboda
Sveta vojska	Vladar tega sveta nam nasprotuje, rjoveči lev ;se proti nam zaganja, ognjeno rdeči zmaj nas nadleguje, lažnik z veliko jezo nas preganja. Sovražniku se, bratje, zdaj uprimo, skušnjave« sveto vojsko napovejmo, za boj načrt natančen naredimo, med vojsko vso ga pred sebojl imejmo! Za 'boj opravo božjo oblecimo: oklep pravice, vere in ljubezni, s čelado odrešenja so pokrijmo, nenehno čujmo in bodimo trezni! Prepašimo z resnico svoja, ledja, orožje si svetlobo nadenimo in meč Duha, kar božja je beseda; ob vsakem času v duhu prav molimo! Med bojem žive vere ščit rabimo, ki ubijavec ga ne more streti; nasprotnika se do krvi branimo — lepo v opravi božji je umreti!
minil je jok, minilo vse ...	Otožne, grenke sence iz grobov, kot vzdih -težak se dvigate pred nas, iznakažen, krvav je vaš obraz: končali, zdi ise, da ste brez sadov. Iz naših rodnih ste izšli domov, zajel viharen vas in Ikrut je čas, pokopal v noč vas je rafalov plaz: zagrinja, zemlje vas domače krov. 0 Bog, o luč in upanje v življenje, naj vsel ostane le — brezbarven sen, naj vlada nam — samo nasilja pest? Nikoli ne! Preveč je živia. vest, zato njen glas pretresa udušen globine zemlje, vzpenja se — v vstajenje!
Zdenka Serajnik
Junijska razmišljanja
MUČENCI, PRIČE IN SPOZNAVALO!
Doživljamo izredne čase.. .
Kri mučencev pa skrito trpljenje izmučenih pričenjata poganjati vidne sadove po mnogih deželah. Pričevanja, ki so se zdela iskozi desetletja kakor klici brez) odmeva, budijo ljudi k razmišljanju. Tudi v slovenskem narodu dozoreva rod, !ki resnico spoznava in jo izpoveduje v he-sedi in dejanju. To je rod spoznavalcev...
Pred našimi očmi se ruši ogrodje totalitarnih sistemov, stara zmota izgublja nekdanjo privlač-
nost, liaiž se tumilkia resnici, grobovi žrtev niso več skrivnost, njih smrt ni več objokovana in njih zvestoba ni več slavljena le zunaj domače dežele; rojake, ki so se uprli pred desetletji komunističnemu terorju, vse redkeje imenujejo izdajalce...
In vendar...
Temelji, Iki si jih je zgradil propadajoči sistem, še stoje, malokje na Svetu se je posrečilo že odpraviti organe nekdanje prisile, »zgrajeni kadri" preimenovane nosilke političnega monopola še ob-
vJadujejo cela območja družbene dejavnosti, zmota spreminja svoj videz laž se skuša ohraniti s pomočjo polresnice, mnogi doma obsojajo zločin, la še verjamejo zločincem, žrtvam bi nekateri radi postavili spomenik, a jim niso pripravljeni vrniti časti, in preživeli naj bi se zadovoljili s ..priznanjem", da so se borili za dobro stvar na napačni strani. . .
Ali res mislijo celo nekateri od tistih, ki :so se z dobrim namenom bojevali, pa iso prevarani delali za slabo stvar, da bo na tak način mogoče doseči čiste račune za vstop v novo dobo, liti potrebuje vseh narodovih sil, a prav zato potrebujemo poleg medsebojnega razumevanja in spoštovanja tudi jasnih pogledov in misli.
Demokracija' ustvarja pogoje za življenje v svobodi, za spoštovanje resnice in za doseganje pravice. Sama na sebi pa tudi demokracija ne more poravnati globoke škode, ki jo je v pol stoletja storil narodu materialistini totalitarizem. Ta velika naloga je zaupana osebam, to je svobodoljubnim, pravicoljubnim, resnicoljubnim in velikodušnim ljudem.
Ni ga sistema, ki bi mogel zagotoviti narodu potrebno moralno prenovo. To store lahko le posamezniki, ki so pripravljeni pričeti ta prerod pri sebi. Sanjati o idealni družbi, Ilci bi poravnala sama od sebe vse krivice in ki bi obsodila vse, kar slabega je in kar je bilo, pa ni niti realistično niti kr-
ščansko. Kristjani dobro vamO', da je vse dobro dosegljivo le z osebnimi napori in z osebnimi odločitvami. Pa niti pri tem ne smemo zaupati le svojim močem. Iz trpljenja mučencev, ki že rojeva spo-znavalee, moramo še naprej črpati tudi mi, ki smo priče.
Doživljamo izredne čase, kar pa me pomeni, da je naše odgovornosti konec. Le način dela za pravo vrednotenje človeka v našem narodu bo drugačen, pričevanje bo zahtevalo drugačnih sredstev in načinov, a ne bo nikdar brez napora in nihče nas ne more odver zati od zahteve po pravici, predvsem za tiste, ki svojega dobrega imena ne morejo več braniti. Dolžnost pričevanja pa je tudi dolg, ki ga imamo do svojega naroda. Ta dolžnost ostaja nesp renten j ew na, mimo vseh zunanjih okoliščin ter sega iz roda v rod, iz namenom, da bodo naši potomci prišli do resnične podobe o naši in svoji preteklosti.
Ko slišimo glasove, da „v teh razmerah — ko si vendar vsi želimo sprave — pričevanje ni primemo" ,jim ne moremo pritrditi. Od Ikdaj je resnica vezana na določen čas ? Ali ni rečeno, da nas prav resnica osvobaja? Vemo, da nismo v posesti vse resnice, vemo pa tudi, da je to, kar smo doživeli in kar pričujemo, res in da smo za ta del zgodovinske resnice odgovorni. Vemo, da smo dolžni spoštovati resnico povsod, kjer nale-
Spomenik slovenskim žrtvam komunizma v Midlandu v Kanadi
tirno nanj o. Premalo pa se morda zavedamo, da bomo nekoč dajali odgovor ne le za svoja dejanja temveč tudi za opustitve ter med temi tudi za opustitev pričevanja in opozarjanja. In kdor ne verjame v c-dgovornost pred Bogom, naj se zaveda odgovornosti vsaj pred svojimi otroci in svojim rodom.
Če pa licdio misli, da je treba ob spominu na vzroke in na žrtve revolucije upoštevati vidik časovne primernosti, s-e vprašamo, kdaj je .razčiščenje preteklih in sedanjih idej potrebnejše kot danes,
ko si vsi želimo zdravih osnov za narodovo rast?
Nekateri nam kličejo, naj že enkrat v imenu rajnih in v svojem imenu priznamo krivdo, ki naj bi jo storili. Drugi v imenu vseh, ki so se komunizmu 'uprli, že kar priznavajo splošno krivdo, pa ne pojasnijo, v čism naj bi bila, ter pohabljajo na to-, kdo in zakaj je revolucijo zanetil. Tretji očitajo 'škofu' Rožmanu in Cerkvi, da ni dalalla prav, a ne povedo, v čem naj bi se motila. Ali se res ne zavedajo, da ni manjše dejanje proti resnici in pravici, zahtevati od nekoga, da -sie obdolži, česar ni storil/kakor priznavati zaradi ljubega miru nezagrešena dejanja?
Mir je sad resnice in pravice, ki raste v svobodi; zato se motijo tisti, ki mislijo, da je zahteva po pravici znak maščevalnosti. Za vsem našim pričevanjem je le’ ena sama želi j a po miru.
Kot kristjani vemo, da moramo priznati in obžalovati vse, karkoli smo vsak zase naredili napak v mislih, besedah in dejanjih pa tudi kar smo dobrega opustili, in to med revolucijo, pred njo- in po njej. V odporu proti komunizmu pa smo zavzeli pravilno stališče.
Prav tako ne moremo obžalovati sodelovanja z okupatorjem, ker nismo nikdar delali za njegove koristi in 'ker smo videli v njem vedno narodnega sovražnika. Da je v določenem trenutku stopil odpor proti okupatorjem na drugo mesto, ker smo se morali braniti
pred neposrednim nasiljem, je •bila posledica vsiljene nam revolucije, ne naša volja.
Ne moremo priznati kot krivdo tiste osebne odločitve, ki je pomenila zavrnitev komunistične revolucije in sistema, ki je bil in je družbeno zlo, pa tudi ne svoje odločitve za samoobrambo, ki je moralna dolžnost. Krivice, ki jih je kdorkoli izmed nas lahko storil v času revolucije, so vredne in potrebne obžalovanja, a ne vzamejo gornjim odločitvam njih veljave.
Doživljamo izredne čase, Iko se rušijo zidovi, kateri so ločevali narode po sredi njihove biti. Kmalu ne bo mogoče več govoriti o „teh in onih“ v sedanjem času, čeprav bo oznaka še veljava za pogled v preteklost.
Vrste na obeh straneh porušenih zidov se že premikajo in prelivajo. Doma je vedno manj stisnjenih pesti in roka sega čez meje po odprti roki. Ob globljem spoznavanju polpretekle zgodovine se znajdejo drug ob drugem rojaki •z isto željo, da. bi Slovenci svobodni in v medsebojnem spoštovanju sklonili glave IIe pred resnico, da 'bi s pogledom, uprtim v skupno prihodnost, poskušali poravnati vse nekdanje krivice... ter •skupaj nastopiti pot globoke moralne prenove, oprti na nevidno silo znanih in neznanih mučencev.
Prihaja nov čas... čas slov eniških spoznavalcev.
Marko Kremžar (Svobodna Slovenija, junija 90.)
Pesem s pripevom
Tako kot zamislil si svet si, Gospod, talko zdiaj spet vigred v ravnino prihaja.
Vse veš, in vendar — kot človekov otrok — bi rad Ti povedal, da led' se taja
in! trave in travice s špranj zelene, siničke igrajo- se v gozdu izf odmevom; zavese na elitnih nebeških bleste in sonce peruti zlati galebom.
Zahvaljen za praznik! Za V večni spomin •se vračaš iz groba med oljke življenja — o, tudi v deželah jeseni in zim, ker takšno življenje nikdar ne jenja.
Ker takšno življenje je večna pomlad!
Vladimir Kos
Pobožnost do Srca Jezusovega za naš čas
Pobožnost do presvetega Jezusovega Srca je v preteklosti prinašala izredne sadove za posvečenje duš. Škoda je, da je ob vsesplošnem spreminjanju na svetu in v Cerkvi zadnja desetletja ponekod začela pešati. Priznati moramo, da je imela tudi svoja pretiravanja, kakor pač vsaka zadeva, s katero imajo opraviti ljudje. Zato bi jo radi posodobili v duhu pokoncilske Cerkve in opozorili na njeno svetopisemsko utemeljitev in upravi-
čenost.
Živimo v časih velikih prizadevanj za osvoboditev človeka, za njegovo poplemenitenje in priznanje njegovih pravic. Toda ravno ta čas pia je tudi poln nemira, nasilja, vo j n in nravne razbrzdanosti. Tajitev 'Boga je postala moda, vera s težavo premaguje razne vplive, posebno tiste, ki prihajajo prek družbenih občil in pogosto tudi v svetišča krščanskih družin vnašajo pogansko moralo in prizore najstrašnejšega nasilja. Pred našimi očmi nastaja povsem nov človek, ki je pogostokrat top in avtomatiziran, nesposoben ločiti dobro od slabega, pač p a željan uživati za vsako ceno. V vihri in nemiru 'življenja, v borbi za materialni standard, duhovno životari v svojem posvetnem mišljenju in se vse premalo 'ukvarja z osnovnimi resnicami o svetu in življenju.
Človekovo' srce' je vir slabega in svetega, največkrat srce ustvarja zločince in svetnike. Srce pa je lahko tudi slepo; včasih vidi pred sabo samo najbližji trenutek, noče pa videti nevarnosti, posledic in konca. Srce je’ .zmožno z zavistjo gledati srečo grešnika in se neugodno počutiti 'v službi Bogu. Včasih se utrudi na poti do svetosti in lahko hitro in zlahka preide na pot greha, pa čeprav razum
temu ugovarja. Srce ima svoje zakone. Zanaša ga za maliki, ki mu znajo demagoško ugajati in od njega ničesar ne zahtevajo, in se -zlahka poda na po-t za maliki po svojih nagonih, posebno za tistimi, ki Se miu laskajo.
To človekovo -srce bi moralo najti svoj vzor v Bogu, ker je človek -božja podoba, če hočemo govoriti še bolj nazorno, bomo rekli, da ima svoj -vzor v -srcu Jezusa Kristusa, Boga in človeka. Sveto pismo pogostokrat govori — razume se, -da na čl-o-veški način — o božjem srcu in misli pri tem na božje čutenje, na božjo ljubezen. V -stari zavezi beremo: „Gospod... je -bil v srcu žalosten" (1 Mojz 6, 6). »Moje- srce in moje oči bodo vedno v tej hiši, ki -si jo sezidal" (1 Kr 9,3). ,,Misli mojega srca o-stanejo od roda do roda" (Ps 32, 11). „In dam. vam pastirjev po svojem -srcu" (J-er 3, 15). „Ali ni Gospoda v srce ganilo kadilo, ki ste ga prižgali?" (Jer) »Srce drhti za Efraim-a iz nežnega sočutja" (Jer) itd. Tako to ,,božje srce" označuje božjo ljubezen in usmiljenje. Prav tako nazor,no govori -tudi o človekovem srcu: „S!vojo postavo zapiš-em v njihovo notranjost in jo oapišem v njih srce; jaz bom njihov Bog, oni bodo moje ljuds-tvo" (Jer 31, 33).
Čeprav teh besedil -svetega pisma ne moremo -uporabiti naravnost kot osnovo za -če-ščenje Jezusovega srca-, so nam vendarle neke vrste -smerokaz. Bog je zares postal človek, -si privzel človeško
srce in vse tisto, kar razumemo p'od srcem in kar src-e obsega — iraze-n greha. Jezus, Bog in človek, je Beseda in Ljubezen, oznanilo in milo-st, učitelj in odrešenik. V sebi ima miselno in čustveno življenje, razum in srce. Zato pojem Jezusovega srca vsebuje in označuje ljubezen, usmiljenje, spravo-, odpuščanje, dobroto. Na t-o mislimo, kadar o Ikom pravimo, d-a je »človek dobrega srca". Tako nam je lahko Jezusovo srce -v vsem vzor. Sam Jezus nas k temu vabi: »Vzemite moj jare-m nase in učite se -od -m-£ine) ker sem krotak in iz srca ponižen. Tako boste našli mir svojim dušam" (Mt 11, 30). Jezus tudi pravi: »Blagor čistim v srcu" (Mt 5, 8) in Boga je treba ljubiti »z vsem -svojim srcem", božja beseda pa pada v čisto in dobro -src-e in obrodi sad. Na to srce j8 mislil sv. Pavel, ko je pisal svojim Filip--Ijanorn: »Hrepenim po vas vseh v ljubezni Jezusa Kristusa" (Flp 1,8).
Tako j-ei Jezusovo človeško srce simbol vsega Jezusovega človeškega. Čutenja, ljubezni, dobrote, blagosti, prav tako kakor tudi ljudje povezujemo življenje svoje volje in čuis-tev -s srcem. Jezusovo človeško srce- je -bilo na križu prebo-deno a vojakovo sulico. Očividec sv. Janez spričujg v svojem evangeliju: »Eden izmed vojakov je :s sulico- prebodel njegovo stran" (Jan 19,34). Vojak je hotel prebosti -Jezusovo srce, da bi se- prepričal o njegovi smrti. Že v stari zavezi je bilo napovedano, da ga
bodo prebodli: „Ozirali se bodo nanj, ki so ga prebodli" (Zah 12, 10) in: „ Preboden je bil zaradi naših grehov" (Iz 53,5). In sveti Janez dodaja v svojem evangeliju _ „In takoj je: pritekla ikri in voda" (Jan 19,34). Ta tako pomenljiva rana je ostala tudi na Jezusovem poveličanem telesu in ko se je po svojem vstajenju apostolom prikazal, jim je pokazal ,,rolke in stran" (Jan 20,21). Zato je pozval Tomaža, naj položi svojo roko v rano na njegovih prsih (Jan 20,27). Pisatelj knjige Razodetja piše: „... in videlo ga bo vsako oko teh, ki so ga prebodli" (Raz 1, 7)
Sveti očetje, mistiki in svetniki so radi razmišljali o tej rani prebodenega Jezusovega srca in v njej so gledali studenec, iz katerega je izšla Cerkev, sveti zakramenti in milosti nove zaveze. V tej rani so gledali največji izraz Jezusove ljubezni do nas grešnikov, ker „nihče nima večje ljubezni kakor tisti, ki da svoje življenje za svoje prijatelje" (Jan 15. 13).
Jezus je učlovečena -Beseda in razodeta (Ljubezen. Današnji človek rajši uklanja svoje srce ljubezni kakor pa svojo pamet besedi. Odkar je v modroslovje in v vero zašel nerazložljivi sum v moč spoznanja, :sum, ali je sploh mogoče spoznati objektivno resnico, je beseda, pa maj bo od kogarkoli že, zgubila svojo moč, talko da je v današnjem času mnogotera beseda profanirana in zlorabljena- Današnji svet išče le dela in ljubezen. Ker ga ljudje pogosto prevarajo,
se predaja nagonom, da si nekako ustvari lastno srečo. To je očivi-dno znamenje našega časa, to moramo razbrati in doumeti in to nas poziva, da človekovo isrce zdravimo tako, da mu predstavimo popoln vzor, srce Boga človeka.
»Glej Srce, ki je 'ljudi toliko ljubilo!" je rekel Jezus sveti IM'ar-j ©ti Alacoque. „Ljubil me je in j'e sam sebe zame dal," je rekel za Jezusom sveti Pavel (Gal 2,20). Najplemenitejše srce, ki je kdaj začelo biti v človeških prsih, je najbolj bogato ljubezni, ki se daruj e vsem srcem. Njegova ljubezen je brez meja. Ljubil je vse ljudi, prijatelje in sovražnike, in na križu je molil za svoje morilce. Ljubil nas je do konca, do zadnje kaplje krvi, Ilci je pritekla iz njegovega prebodenega srca. Ljubi n-as tudi sedaj, med nami živi in z nami čuti. Glejte, to srce. ki je bilo prebodeno zaradi naših grehov, polno ljubezni in ki od nas v tem našem času pričakuje povračilo ljubezni, spreobrnjenje, spravo in sočutje. To Srce želi postati znamenje našega časa in prebuditi v nas ljubezen do Boga in do bratov in sester.
Bog je že v stari zavezi ob svoji zavezi z Noetom, Abrahamom, Mojzesom in Izraelom dajal vernikom svoje obljube. Pa tudi obljube, ki jih je dalo Jezusovo srce, da bo spreobračalo grešnike, prinašalo družinam svetost, 'zvestim dušam pa zveličanje, so vključene v od-rešenjsko delo. Vsalk prvi petek v mesecu pa nam bo božje Jezusovo
srce govorilo, nas vabilo in šolalo, da se navadimo živeti evharistično.
Cerkveno 'učiteljstvo je v zadnjih treh stoletjih doumelo Jezusovo željo, in jo priporočalo v svojih ddkumentih.
Pobožnost do presvetega Jezusovega srca je globoko utemeljena v svetem pismu, sprejelo in priporočilo jo je cerkveno učiteljstvo, psihologiji današnjega človeka pa posebej ustreza. Presveto Jezusovo srce je najboljši vzor nemirnemu človekovemu srcu. Je obramba proti malikom, ki zastrupljajo človekovo življenje. Obnovimo svojo vero V evharistično skrivnost. Pobožnost prvih petkov je 'šola evharističnega življenja; ko jo en-
krat pričnemo, jo zlahka nadaljujemo. Posebno to priporočamo mladini, ki je danes bolj kot kdaj prej izpostavljena 'škodljivim vplivom in se mora težko boriti, da .si ohrani čisto diušo. Končno naj naše družine obnovijo svojo posvetitev presvetemu Jezusovemu srcu. Močna sodobna družbena občila ogrožajo družinsko molitev in ni lahko upreti se temu. Toda družina, iki ima na vidnem mestu podobo Jezusovega srca in prečiste-ga (Marijinega srca, se bo sleherni dan spomnila, da je molitev najboljše sredstvo za ohranitev Boga .sredi družine in da je Jezusovo srce najmočnejši vzor in vir svetega življenja.
Vzbodnojaponska marčna romanca
Zima. slonela je k smreki, smehljaje se s svojo značilno ledeno krivuljo ust.
Sonce je božalo gole lobanje breg, novorojenčkovo kožo, pobočja pusta.
Veter je šepnil skoz. zrak ime Vigredi, toda po gnezdih so ptičlki ga slišali;
V	ptičjem jeziku prihod so ji voščili, zima je tudi prisluhnila v gozdnem miru.
„Ram se ti, zima, mudi?“ sem jo vprašal tih.
S svojo značilno ledeno krivuljo ust se mi smehljati je skušala; bel njen dih smreke polkril' je na novo, še vrh mostu.
Belo-zele.no lepo je bilo ves dan.
V	ribnik je zdrknila solza, srebrni zvok.
Mesec prišel je z vozov izvezdnih karavian —
z zimo odšla sta skoz gozd, kot mi, z roko v roki.
Vladimir Kos
Nekaj misli o prejemanju svetega obhajila
Na evharistijo, sveto mašo in obhajilo, se moramo vedno telesno in duhovno pripraviti. Tudi zunanja priprava je pomembna: telesna snažnost, spodobna obleka, dostojna drža. Te pa kratlkomalo ni, če ni duhovne pripravljenosti. Obhajilo je 'e toliko učinkovito, kolikor smo nanj duhovno pripravljeni. Temelj duhovne pripravljenosti je predvsem ozaveščenost, da gre za nekaj svetega. 'V dobi vsesplošne sekularizacije, ko tudi pri vernih izginja občutek ra sveto, je zavest, da je obhajilo nekaj svetega, temeljnega pomena. Dokler ne razlikujemo svetega od posvetnega, nismo zreli za obhajilo.
Vir duhovnega življenja
Jezus je postavil evharistijo pri velikonočni večerji, Iko so se Judje spominjali rešitve iiz; egiptovske sužho.sti, kajti vsebina starozavezne velike noči je najbolje nakazovala vsebino evharistije. Velika noč, pa-sba, pomeni Gospodov mimohod. Gospod je šel mimo in pustil pri življenju izraelske prvorojence. Bog se jih je dotaknil, da niso pomrli skupaj z egiptovskimi prvorojenci. Tako se je tudi Bog dotaknil zemeljskih tvar-no-sti kruha in vina, da sta postala izvor duhovnega življenja in po-
sredujeta odrešenje. Pasha, Gospodov mimohod, nas spominja, da me smemo imeti za pozemeljsko, kar je nebeško.
Evharistija — predvsem hrana
Jezus je postavil evharistijo pri obedu. Takrat ni bil z učenci v templju ali v -shodnici pri molitvi, temveč je bil z njimi pri mizi. Vzel je v roke to, kar !so jedli. Vzel je najbolj pogosto jed: kruh in vino. To je spremenil v svoje telo in Ikri ter velel „Vzemite in jejte" in spet ,,Pijte iz njega vsi." S tem je jasno povedal, čemu je ostal med nami. Ker je ostal med nami v obliki splošne hrane, hoče, da se z njim hranimo- in tako rastemo „do polne doraslosti v Kristusu" (Ef 4,13). čeprav ga tudi častimo v zakramentu svetega Re-š nje ga telesa, nam hoče biti predvsem hrana.
Skupno uživanje nas povezuje v občestvo
Že pri zadnji večerji je bilo apostolom jasno, da so prav po tem, ko so jedli o-d istega kruha in pili iz istega keliha, najtesneje poveu zani med seboj in z njim, ki je predsedoval obedu. Skupno -uživanje kruha in vina jih je povezalo v občestvo. Evharistija pa je še
močnejša vez edinosti. Pri njej -uživamo istega Kristusa. Kakor je Jezus samo eden, tako morajo biti ob-hajanci med -seboj eden. Jez-us ni moj ali tvoj, ni njegov in njen,
ni naš in vaiš; Jezusa ni mogoče deliti, kot se- ljudje- -delimo med seboj. -Prejemanje J-ezusa v evharistiji je najgloblja vez edinosti.
France Rozman
Molim te ponižno, skriti Bog nebes
Molli m te ponižno, skriti Bog nebes, ki v po-dobi kruha- tajno bivaš' res.
Glej, -srce ti svoje čisto izročim, saj pri misli nate v te se v-e-s vtopim.
Moti -se na tebi tip, okus, oko, a- kar v veri slišim, verujem trdno.
Vse j-e- čisto res, ikar božji Sin iuči, in resnice od njegove večje ni.
Storit si -bil na križu tkakor B-o-g samo, tu še -kot človeka te tie- zre oko; vendar Bog in človek -tulkaj si -navzoč, prosim, kar je prosil ropar zdihujoč.
Tvojih ran ne gledam kot Tomaž; nekdaj, vendar da -si Bog moj, te -spoznam -sedaj.
Vedno bolj in bolj -mi vero utrjuj,
-upanje, -ljubezen v srcu pom-nožuj.
O spomin, ki kažie-š -smrt Gospodovo, živi kruh, ki daj-eš hrano- milostno: naj živim od tebe, milostno mi daj, in sladkost naj tvojo čutim vekomaj.
Daj Ikrvi mi -s-voje, Jezus pelikan, usmiljen me očisti mojih grehov ra-n; saj premore ena -sama Ikapljic-a zemljo vso opirati grehov madeža.
J-e-zus, ki te gledam skritega- sedaj, prosim., -želj-e- vroče mi iz potni -kdaj:
-v- raju mi odgrni mili svoj- obraz,
-srečen naj te v slavi gledam večni ča-s. Amen.
(-Po sv. Tomažu Akvinskem)

' J
Praznik svetega Rešnjega telesa in svete Rešnje krvi obhajamo v Argentini v nedeljo 2. junija. Ker je pa vsako leto v slovenski skupnosti v Argentini prva junijska nedelja posvečena spominu pomorjenih domobracev, bomo Slovenci v Velikem Buenos Airesiu imeli telovsko Procesijo naslednjo nedelj o, 9. junija. S procesijo po parku don Bosco-vega zavoda v Ramos Miejiji bomo globoko doživeli Jezusovo navzočnost v evharistiji, obenem pa bomo zakramentalnemu Jezusu izrazili tudi občestveno in javno češčenje ter se mu (zahvalili za mašno daritev, 2a zakrament sv. obhajila in njegovo evharistično navzočnost v tabernakljih naših cerkva in kapel.
NAMEN APOSTOLATA MOLITVE ZA JUNIJ
Splošni: Da 'bi zdravstveni delavci služili bolnikom z ljubeznijo Kristusovega srca.
Misijonski: Da bi Cerkev lahko svobodno in plodno oznanjala evangelij' v Aziji.
Slovenski: Da bi osamljenim, ostarelim in umirajočim stali ob strani s tolažbo, ki jo prinaša Jezus.
ZADNJIH DESET PAPEŽEV (5)
Papež Pij. XI. 1922 -1939
'Milanski nadškof kardinal Achi-lle Rattj je bil za papeža izvoljen 6- februarja 1922. Rodil se je 1857 v Desiu pri Monzi, študiral na Gnegoriani v Rimu, po mašnišlkem posvečenju pa je postal profesor v milanskem semenišču. 1907 je sprejel služb o prefekta v ambro-zijanski knjižnici v Milanu, 1914 pa enako službo v 'Vatikansiki knjižnici. Benedikt XV. ga je 1918 imenoval za apostolskega vizita-torja na Poljskem in 1919 za nuncija v tej državi. V Milanu je kot nadškof »deloval samo eno leto.
Pij XI., iki si je kot vodilo »svojega pontifikata zastavil . Kristusov mir v Kristusovem kraljestvu", je po strahotah prve svetovne vojne z vsemi močmi deloval •za »mir med narodi. Temu namenu je podredil praznovanje svetega leta 1925. V Kristusu, kralju vesoljstva, Iknezu »miru, je videl najboljše zagotovilo za mir v svetu, zato je 1925 uvedel praznik Kristusa Kralja, 'ki naj se po vsej Cerkvi praznuje zadnjo nedeljo v -oktobru.
Pij XI. je razglasil še dve jubilejni leti: 1929 ob svoji zlati »maši in 1933 ob 1900-letnici Kristusove »smrti. Da bi prenova v Kristusovem duhu zajela celotno človeško družbo, je spodbudil katoliško akcijo, »ki naj bi popolnoma nepolitično povezovala verne1 lju-
di vseh slojev in starosti.
Področja njegove dejavnosti dobro »osvetljujejo njegove okrožnice. Leta 1930 je napisal okrožnico o krščanskem zakonu in družini, 1931 je ob 40-11 etnici socialne »okrožnice Leona XIII. objavil svojo okrožnico Quadragesimo anno, s katero je predstavil nove poglede Cerkve na socialna vprašanja. 1926 je pisal »o misijonski dejavnosti Cerkve, 1931 o »krščanski vzgoji, 1935 o duhovništvu, 1937 o ateističnem »komunizmu, isto leto je nastopil proti rastočemu nacističnemu nasilju v Nemčiji z okrožnico Mit brennender Sorge (S pekočo skrbjo). 1937 je ustanovil’ papeško akademijo znanosti.
Misijonski dejavnosti je zarisal novo smer. V misijonskih de»želah naj bi vodstvo Cerkve postopno prevzela »domača hierarhija; s tem namenom je sam posvetil v škofe •celo vrsto »duhovnikov iz misijonskih »dežel. Skušal je navezati re-»dne stike z» anglikansko in pravoslavno Cerkvijo, vendar ta prizadevanja niso rodila sadov.
Za »svetnike je razglasil Terezijo deteta Jezusa, Petra Kanizija, Don Bosca, Alberta Velikega, Konrada iz Parzhama, arškega župnika, angleškega mučenca Tomaža Mora in Johna Fisherja in številne druge.
Odnose med svetim sedežem in
posameznimi državami je urejal s številnimi konkordati: 1922 z Letonj j o, 1924 z Bavarsko.. 1925 s Poljsko, 1927 z Romunijo in Litvo, 1929 s Prusijo, 1932 z Badnom, 1933 z Avstrijo in 1935 z Jugoslavijo, ki pa ni bil ratificiran.
Pod Pijem XI. so uredili več kot Po] stoletja staro „rimsko vprašanje" : 11. februarja 1929 so predstavniki svetega sedeža in (Italije Podpisali lateransko pogodbo, s katero so ustanovili neodvisno državo vatikanskega mesta, katere vladar je papež, ki ima vso zakonodajno, sodno in izvršno oblast. Površina te države znaša 0,5 km2.
V nekaterih državah je Cerkev v času Pij a XI. trpela hudo preganjanje, npr. v Rusiji in Mehiki. Zadnja leta njegovega pontifikata
so potekla v morečem vzdušju, ki je napovedovalo novo vojno. Pij XI. je umrl 10. februarja 1939, nekaj mesecev pred začetkom druge svetovne vojne.
Ozemlje go riške nadškofije je. p o prvi svetovni vojni 1918 prišlo pod Italijo. Goriški nadškofiji so državne meje pripojile dekaniji Idrijo in Vipavo, začasno je gori ški nadškof upravljal še dekanije Trnovo, Postojno in Trbiž; s Kanalsko dolino. Goriškim metropolitom sta ostali samo dve su-fraganski škofiji: tržaško-koprska in p oreško-p ul j ska. Ljubljanska škofija, je postala neposredno podrejena svetemu sedežu. Tudi mariborsko škofijo so izločili iz salzburške metropoilije in jo podredili neposredno svetemu sedežu. Vse do talkrat so 1 a vantinsfco-ma ribor-ske škofe imenovali salzburški nadškofje, leta 1923 pa. je za Mihaelom Napotnikom za novega mariborskega škofa imenoval Pij XI. nekdanjega tržaško-koprsikega škofa Andreja Karlina, ki je bil sicer doma iz Stare Loke.
Metod Benedik
PAPEŽ POMAGA ŽRTVAM ZALIVSKE VOJNE
Vatikanski tiskovni urad je 8. marca objavil, da jie Janez Pavel II. podaril 80.000 dolarjev žrtvam zalivske vojne. Na ta način je hotel izraziti svojo solidarnost z žrtvami, čeprav gre ob ogromnih potrebah le za simboličen prispevek.
Dejanja proti sramežljivosti
Namerno iskanje ali prostovoljno sprejemanje kakršnegakoli spolne^ ga užitka je za samskega človeka, Ikot smo videli, zmeraj smrtno grešno-. S tem so označena kot grešna vsa dejanja, ki jih kdb stori z namenom, da bi si povzročil spolni užitek. Vendar je- veliko- dejanj in primerov v -življenju, ko človek noče -spdinega užitka, a se mu ob dejanjih, ki niso direktno iskanje spolnosti, vendar pojavi ali pa. obstoji nevarnost, da -se pojavi. Kako- ravnati v -takšnih primerih ? Zdravnik, ki pregleduje bolnico, študent pri študiju človeške- anatomije, umetnik pri gledanju umetnin in še drugi pri drugih podobnih dejanjih ne iščejo spolnega užitka (če bi ga, bi ž-e z namenom grešili), in vendar je ver je tn to, da se jim bo ob takšnih dejanjih prebudila spolnost. So takšna dejanja zato grešna ? Vsi vemo, da ne, poskušajmo to bolje opredeliti in načelno utemeljiti.
Načelo, ki nas vodi pri presojanju navedenih in drugih podobnih primerov, talko pogostih v vsakdan njem življenju, pravi: Dejanja, ki direktno ne spadajo v -spolno sfero (niso direktno -spolna), so pa -po svoji naravi takšna, da prav lahko prebudijo spolnost, sama na -sebi niso grešna. Sem -spadajo npr. pogledi, dotiki, poljubi, plesi, objemi in še druga podobna -dejanja, ki so sama na sebi indiferentna.
To pomeni, da so lahko dobra ali slaba, kar -odvisi -od namena in okoliščin, v 'katerih se izvršijo.
Če mati poljubi svojega otrclka, je to llepo in moralno dobro dejanje. Gledati golo telo iz pravega namena, -npr. potrebe ali resne koristi, je n-ekaj do-brega. Če pa -se ta -dejanja izvršijo iz namena, da bi z njimi izbudil spolnost in spolno užival, -so težko grešna. Namen jih -dela za težko grešna, če pa -tega namena kdo nima, a se vendar zia.veda, da mu bodo takšna dejanja prebudila -spolnost in ni imel za to prav nobenega zadostnega razlio-ga, potem se je brez potrebe in torej grešno izpostavil nevarnosti spolnega razdraženja in vsaj začetnega spolnega -užitka. V tem primeru bo grešil. -In -sicer, če je i-m-el neki razlog, a ne zadostnega, bo to mali greh; če pa ni imel nobenega -razloga in je bila nevarnost za spolnos-t bližnja, potem je grešil smrtnic.
Kdor torej naredi kakšno takšno dejanje iz- potrebe, npr. zdravnik, -umetnik, študent, zaradi izobrazbe, zaradi zdravega razvedri-1 a ali pa zaradi druge resne koristi, ne sto-ri nobenega greha, ker je bil dan pravi namen in zado-stno važen razlog, da se je kdo izpostavil t-udi težkim spolnim dražljajem, da s-e le potem ni prostovoljno predal spolnemu užitku, ki so ga -morda, takšna dejanja v
njem zbudila. V takem primeru ni bi] iskan spolni užitek, temveč se je sam pojavil ob dejanju, ki je bilo potrebno ali zelo koristno, in spolni užitek ni bil z voljo sprejet, to se pravi, ni bilo prostovoljnega naslajanja na njem.
Če pa kdo kakšno takšno dejanje stori brez zadostnega razloga (npr. samo iz neke nezdrave radovednosti), a spet ne s namenom, da bi si pripravil spdlni užitek, Potem ne bo -smrtno grešil, -spet Pa ni bilo -dejanje popolnoma v redu, ker se ne smemo brez zadostnega razloga podati v priložnost za greh. Kadar bi pa 'kdo spoznal, da so ta dejanja izanj postala bližnja priložnost za spolni -užitek, četudi samo v fantaziji ali želji, potem -bo -smrtno- grešil, če ne bi takoj odstranil takšne nevarnosti, to je prenehal s tistim dejanjem, da so ta dejanja zanj postala
bližnja priložnost za spolni užitek, č-etu-di samo v fantaziji ali želji, potem bo -smrtno grešil, če ne bi takoj odstranil takšne nevarn-o-sti, -to je, prenehal s tistim dejanjem.
Vznemirljivo branje
Veliko je tudi knjig in revij, ki nas spolno- razburjajo. Kako- naj ravnamo 'v tem po-gladu? če branje -ni zn nas nujno potrebno, ga moramo odložiti. Resna potreba ali velika korist nas bo opravičila, da še naprej beremo. Moramo pa istočasno poskrbeti, da z molitvijo, obuditvijo pravega namena napravimo nevarnost za greh oddaljeno.
Podajanje in gledanje golote v umetninah (kadar ne gre za pornografijo, -ki -se skuša skrivati pod lepim imenom umetnosti) samo po sebi ni grešno. Vendar pa je res, da takšno gledanje-, -razen če je zelo površno in hitro, lahko resno prebudi spolnost in tako predstavlja ne-varnost zta- p-rebuditev -spol--no-sti in za privolitev v spolni užitek. Zato bo treba iz ljubezni do kreposti tudi temu se odpovedati, ko gre bolj z?a radovednost kot pa za -resen študij umetnosti.
Televizija, radio, kino
T-o so dane-s moderna -sredstva, po katerih se pre-dvs-em širi materialistično in potrošniško mišljenje in tako tudi resne nevarnosti iza čistost. Mnogo programov in filmov je naravnost pornografskih, zato je -sodba jasno popolnoma odklonilna. Tem se moramo
absolutno- odpovedati. Drugi filmi in programi so lahko neka nevarnost n-e ravno mu j no bližnja priložnost za greh. Treba je iskrenosti do samega -sebe, da človek ne gre predaleč. Posebno težlka je v tem oziru danes naloga staršev, ko gre za programiranje družinske televizije. Jasno je, da. končna odločitev o tem, kaj ,se sme in kaj se bo gledalo v družini, gre staršem, predvsem očetu. Njegova vest je končno odločilna za to, kar '®e -bo gledalo v TV. Upoštevati mora 'tudi to, da nekateri programi za -odrasle niso nevarnost, da so pa lahko v težko nevarnost mladim. Bolje je biti prestrog ko-t premalo strog, čeprav seve-da spet ne bolestno skrupulozan.
Plesi, moda in še...
Ples je zdravo- razvedrilo, ki so ga -ljudje vedno prakticirali. Samo
na -sebi torej pl-es ni nič slabega. Vse o-dvisi od načina plesa, od okoliščin, v katerih se pleše, in od namena, s katerim kdo pleše. Ples je lahko lepa priložnost za medsebojno spoznavanje -mladih ljudi ‘in prijetna zabav-a na starejše. A so nekateri, zlasti moderni plesi, ki so hote priložno-st za greh, včasih prav bližnja priložnost. Jasno je, da se takšnih pleso-v ne smemo udeleževati. Konkretno pa bo -spet veliko od-viselo od zadržanja posameznika in pa od njegove občutljivosti. Nekaj podobnega je reči tudi o modi. Ženska ima pravico, da -se pokaže lepa in prijetna ter privlačna. Tudi si pri tem lahko pomaga -z nek-o mero umetnih sredstev. Po drugi strani pa je gotovo, da je danes moda postala veliko sredstv-o zavajanja v greh ali pa vsaj resne nevarnosti zanj.
Lojze Kukoviča
Poglavitni grehi - nečistost
Nečistost je grešno uživanje spolnosti. Nasprotuje načrtu, ki ga ima Bog s človekovo spolno -sposobnostjo, to je porajanje novih bitij in podaritev ljubezni v uirej-enem zakonu.
Nečistost je po -svojem rodu težki greh.
Nečistost; more biti vir najrazličnejših grehov: nevere, zakonske nezvestobe, krivičnosti -do bližnjega itd. Posledice nečistosti: ver-
ska mlačnost, slepota za duhovne dobrine, nestanovitnost v ravnanju, -sebičnost, pohujš-evanje, nezmožnost za osreče-vanje bližnjega itd.
Sredstva proti nečistosti, samoobvladovanje in odpoved, vztrajna molitev in prejemanje zakramentov, beg pred grešno priložnostjo, dellb pobožno češčenj-e Marije itd.
Štefan Steiner

Temelj narodne prenove
V SVETU VREDNOT
Iskati maramo z našimi nezaupljivimi rojaki skupnih točk. Zavzemanje za naravo in ohranjanje rastlinskih in živalskih zvrsti je tes.no povezano tako z vrednotenj em življenja kakor s spoštovanjem resničnosti. Sprejetje naravnega reda, pričenja obvezovati človeka, da podreja svoj notranji red življenju in stvarnosti, ki je okrog nas. Stvarnost; tako vidna kakor tudi tista, ki je še nevidna, pa j‘e resnična ter potemtakem del tiste resničnosti, katero sprejemamo kot vrednoto in h kateri se usmerjamo v našem nerevolucio-narnem presnavljanju družbe.
Ko se oziramo cllcro-g sebe, vi-
dimo prirodo, kateri so naši predniki pomagali sooblikovati njeno sedanjo podobo. Vidimo neštete lepote pa tudi onesnaženje, vidimo stare in nove doprinose pa tudi propadanje. Sredi kulturnih tradicij opiažamo temne lise nezanimanja za resnično in lepo, kar je v nasprotju s temelji vsake kulture. To je resničnost, ki jo prejemamo. Vendar ta resničnost ima tudi potencialno razsežnost. V njej je nešteto možnosti za spremembe, kajti resnično ni le to, kar je, marveč tudi to, Ikar more biti. V naših rokah je, da prejeto predamo novim rodovom lepše in boljše. To pa je mogoče le, če se odpovemo brezbrižni povprečnosti in se, polni smisla, ea stvarnost, poglobimo v bistvo in v lepoto stvari. Pri tem zahtevnem odnosu do vidne narave pa, bomo razvili, v sebi čut za kakovost življenja in tudi za resnico. Ne bo nam več vseeno, alti je nekaj dobro in res ali ne. Vedno bolj bomo mogli razločevati med bistvenim in nebistvenim krog nas.
Pri treznem opazovanju zunanjega sveta ne bomo veg posvečali pretirane pozornosti umetnim mejam, s katerimi so naš narod nasilno razkosavali. Te so sicer del človekove politične resničnosti, a niso del naravnega reda. Narod je potemtakem daleč nad temi nevidnimi pregradami, ki mu otežko čaje življenje, če se vrnemo k te-
meljem naravnega reda, k osnovni istvar-nosti, bomo našli tudi načine, da bomo živeli mimo umetnih meja pa tudi mimo umetnih potreb in navideznih koristi, ki nas tolikokrat ločijo. Vrednote, skupne vrednote, družijo. Med temi vrednotami bo gospodarske koristi sicer potrebne, a predstavljajo vendarle eno najnižjih stopnic na neskončnem stopnišču vrednot.
Pri tem izraz neskončen ni brez pomena. Gospodarske koristi, moralne, vrednote in vrednote nadnaravnega reda -so labko> del iste zgradbe in si za to -same' na sebi ne nasprotujejo. Vendar je med prvimi in zadnjimi neskončna vrednotna razlika, čeprav je tudi ras, da najvišje temelje na nižjih in najbolj preprostih, človek živi z nogami na zemlji, s srcem in z glavo pa, lahko tudi v drugih razsežnostih. Le del človeka se giblje v svetu koristi, medtem ko se njegova ostala narava vzpenja na področja spoznanja in ljubezni. Talko življenje kakor resnico moramo konec koncev 'ljubiti.
To se zdi na prvi pogled nemogoče, saj je ljubezen tista najgloblja ‘življenjska sila, katero moremo in smemo usmerjati le v osebe. Ali gre pri ljubezni do življenja in do resnice potemtakem le za nekako analogijo in ne za dobesedno uporabo tega dandanes talko zlorabljanega izraza. V odgovoru na 'to vprašanje se ločijo mnenja in prepričanja kristjanov in nekristjanov. 'Za nekristjane pomeni ljubezen do resnice in do
življenja le to, da se z vsem srcem zavzemamo' za tj dve vrednoti. Za nas kristjane pa ima isti izraz drugačno, realnejšo vsebino.
SKLEP
Ko sklepamo, da se naša družbena preosnova ne sme izvršiti po poti nasilja in da naj bi bilo njeno izhodišče v spreobrnjenju k življenju in resnici, se spomnimo Njega, ki je rekel: „Jaz sem Pot, Resnica im Življenje" (Jn 14, 6).
Pot spreobrnjenja k resnici in k življenju ni usmerjena v nekaj, temveč vodi k Nekomu. Bliža nas Osebi, tri je dokazala svojo 'ljubezen in ki pričakuje, da ji sledimo. Za kristjana ljubezen do resnice in do življenja, ni nekaj simboličnega, marveč nekaj popolnoma realnega. To je resnična, in edina varna pot vsake in za to tudi slovenske družbene prenove.
Njen. temelj pa tudi cilj je Bog in človek, Jezus Odrešenik.
In kaj pomeni to v praksi?
Ali je 'družbena prenova v slovenskem narodu le vprašanje in naloga kristjanov?
Nikakor. Vsak, 'ki mu je mar slovenstva, ki goji naravno ljubezen do svoje družine in do svojega nasroda, se more odločiti za življenje in za iskanje resnice. Kristjanom nam je ta naloga le do neke mere olajšana, ker sovpada z našo vero. Predstavlja pa nam morda večji izziv kakor nevernim. Poklicani smo namreč, da razvijamo v sebi kreposti, tako naravne kakor božje, v najvišji meri. Pokli-
cani smo k svetosti. Kdor se je pripravljen odzvati temu 'klicu, bo storil največ, kar je mogoče storiti človeku za resnično prenovo v narodu in v svetu. Vendar to ne pomeni, da bi imeli nad omenjenimi vrednotami kakršenkoli monopol.
Pot spreobrnjenja je lahko dolga ali (kratka, vedno pa je to pot usmerjanja k vrednotam. Na njej se srečujemo vsi, verni in še neverni, kajti vsi se moramo .neprestano truditi, da se usmerjamo k vrednotam, 'ki so tem zahtevnejše, čim višje so. Pri tem ne smemo biti nepotrpežljivi, kajti kdor se je, v nasprotju z revolucijo, odločil za pot spreobrnjenja pa tudi spreobračanj a, se ne' sme bati časa. Tudi ne smemo postavljati Svojim bližnjim maksimalnih zahtev. Zahtevni pa moramo biti do sebe. Vsak korak kogarkoli med nami na Poti ik ‘življenju, fic resnici in k vsem pravim vrednotam naj bi bil vir našega skupnega veselja.
Revolucionarni: „vse, takoj in &a vsako ceno“ naj zamenja potrpežljivo seštevanje dobrega in plemenitega, Ilci je posejano med nami. Le tako »smemo »upati, da ne 'bomo s »svojo nestrpnostjo valili nepotrebnih skal na skupni poti v bodočnost, temveč da si bomo na njej drug drugernu v oporo.
Vsak od nas potrebuje pomoči in vsi jo lahko kdaj po»sredujemo, čeprav nikdar v zadostni meri. Žabo moramo prositi za pomoč N j e-£a, ki je Vir vse moči, in sicer ne ie zase, marveč predvsem »za tiste
naše »sopotnike, ki še ne znajo prositi pomoči, ker ne vedo, h komu »naj se obračajo zanjo. Njim »smo »mi, kljub svojim slabostim, edina vidna opora. In to smo, tudi če se oni tega za zdaj ne morejo ali nočejo zavedati.
Pot slovenske »narodne prenove se je že začela in sicer že pred dolgimi desetletji. Zaznamovali »so jo naši bratje in sestre s svojo mučenižko krvjo. Ta ni bila še nikdar zaman, kallcor ni bilo zaman tiho trplje»nje posameznih rojakov, doma in po svetu, katerih imena nam »bodo znana šele v večnosti. Dobe pričevanja pa ni konec in j»2» za kristjana ne bo.
Zdaj prihaja čas, da seme, ki je padlo v »zemljo, prične kaliti in rasti ob svetlobi svobodnega sonca. 'Prihaja: čas drugačnih preskušanj, drugačnih naporov in »vidne rasti. A tudi v tem ni nobene zgori o»vinske nujnosti ali »neizbežnosti. Vsak od nas stoji pred svojimi svobodnimi odločitvami, pred odgovornostjo za teižo in veličino prejete dediščine.
Prenova slovenskega naroda je V rokah vsakega od nas, »ki smo po božji volji 'bili rojeni v slovenskem narodnem občestvu.
Marko Kremžar
Ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas: „Kdo nam 'bo »odvalil1 kamne nerešljivih .gos»podarsfcih skrbi, kamne »sovraštva in medsJcIiiojnih trenj, »ki jih sredstva . eibivisšiSamja prikazujejo in razpihujejo, »kamine maloduš-■moisti in negotovih pogledov v prihodnost ?“ (Družina 12-13/90)
Grobišča bodo urejena
Komisija Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije za razreševanje vprašanj, povezanih z namembnostjo in ureditvij-o grobišč v Kočevskem Rogu in drugih grobišč vojnih in povojnih žrtev terorja v Sloveniji se je dne 15.
1.	1991 sestala na 2. seji in obravnavala predloge za zakonsko in spomeniško krajinsko ureditev vseh tovrstnih grobišč v Sloveniji, Komisijo vodi Viktor Blažič, njeni elani pa so dr. Janen Gril, Spomenka Hribar, (Jože Snoj, Jasna Slokan, Mitja Ferenc, Bogomir Štefanič, Božidar Metelko, Anton Prelestnik, dr. Valentin Velikonja, Silvo Drevenšek in Friderik Kolšek. Komisijo je ustanovil Izvršni svet Skupščine -Republike Slovenije 24. 10. 1990. Prvotno je 'bila komisija ustanovljena le za ureditev grobišč v Kočevskem Rogiu, vendar so člani komisije na 1. seji menili, da jte: treba pristojnosti komisije razširiti na vsa grobišča v 'Sloveniji. Komisija se’ jie zavzela za celovito ureditev teh vprašanj. Na iseji dne 15. 1. 1991 je sprejela izhodišča in določila zahteve za njihovo strokovno obdelavo.
Izhodišča so:
1.	ugotovitev števila in lokacij grobišč v Sloveniji in izdelava njihove topografije;
2.	ustrezna zakonska ureditev grobišč ter zagotovitev njihove nedotakljivosti ; dopustni bi bili le strokovni posegi, katerih namen bi
bil nadaljnja raziskava in potrditev obstoja grobišč;
3.	priprava strokovne podlage za razpis javnega natečaja za krajinsko- in spomeniško ureditev grobišč in njihove' neposredne okolice; sem sodi tudi izbira lokacije in postavitve sakralnega objekta v Kočevskem Rogu.
Pri tem urejanju komisija postavlja naslednje zahteve:
1.	ohranitev naravnega okolja, vrnitev sedanjega degradiranega stanja v kulturno krajino ali o-h.ranitev najdenega stanja;
2.	dogovor o postavitvi enotnih kažipotov, napisnih tabel, ograj in drugega ob upoštevanju posebnosti posameznega grobišča-
3.	komisija podpira zamisel o ureditvi roškega območja !ko-t parkovnega gozda;
4.	množični avtomobilski promet je treba zadržati na obrobju območja grobišč.
Komisija je svojim članom iz občin Celje in Kočevje naložila, da v občinah z ustreznim odlokom zagotovijo vzdrževanje reda in ustreznega prometnega režima v območju grobišč. Komisija bo ustanovila strokovni svet, ki bo pripravil in vodili postopek javnega ureditvenega natečaja.
6. marca je bila 3. seja 'komisije. Komisija je sklenila pospešiti zakonodajne pobude za zavarovanje vseh grobišč in njihovo dokončno ureditev.
Umetnost in dokumentacija
V	'letošnjih številkah naše revije priobčujemo -posnetke nekaj risb, iki s-o- nastale leta 1945 'v' teharskem taborišču. Njih avtor Marijan Tršar, ki je bil med vr-njenci, je v intervjuju za ..Dolenjski list" z dne 6. decembra 1990 orisal svojo življenjsko pot, razkril poglede na revolucijo in njene nasledke in razložil, kako so v Teharjah nastale njegove risbe, ki jih zdaj odkriva javnosti.
V	intervjuju predstavljajo profesorja Tršarja kot grafika, likovnega kritika in publicista in Škot snega »od ustvarjalcev, ki je šel skozi tako dolgo prikrivani pekel Povojnega obračuna z nasprotniki Partizanskega boja".
Rodil se je leta 1922 v Dolenjskih Toplicah in maturiral na klasični gimnaziji v (Ljubljani. Od malega je čutil nagnjenje do slikarstva in Se je zgodaj oblikoval pri arh. Gajšku, slikarjih Jakcu in Pavlovcu in kiparju Goršetu. Formalne študije je po vojni opravil na ljubljanski Akademiji za upodabljajočo umetnost in grafično -specialko.
Ob začetku vojne se je priglasil med prostovoljce v jugoslovansko vojsko. O tem -sam razlaga takole: ,,Nekako uradno velja, da je prostovoljce organizirala KPS, toda moja izkušnja je drugačna. Od svojih 'rdečih’ -sošolcev se ne tja ne nazaj ne spominjam nobenega, srečeval pa sem mnoge bivše kolege iz katoliških društev. . . Lahko si predstavljate potem moje razočaranje, Iko sem prišel v mamin Zalog in izkusil, da so kmetje vsi po vrsti -za Hitlerja. . . Hodili -so do Nemcev, ki so bili -pod Trško- goro, in moledovali, da jih zasedejo namesto Italijanov. Zasto-nj je bilo dopovedovanje, da je vsaka okupacija narodna nesreča, a da je vseeno bolje pod Italijani. Prekipelo pa je, ko sva z župnikom Komljancem snela Hitlerjevo zastavo z zaldškega zvonika. Prijatelji so mi prišepnili, da me nameravajo domačini izroči-ti Nemcem. Ni bilo časa za obotavljanje. Ponoči -sem se s kolesom izmuznil v Ljubljano."
Na vprašanje, 'kako ja pozneje prišlo do takih zasukov, Tršar odgovarja, da je treba iskati razloge v poboju toliko naših ljudi s -strani partizanov v tistem letu, ko še ni bilo nobenih vaških straž. Sam je dobival grožnje, da bo veljal za izdajalca, če se ne podredi komunističnemu vodstvu.
V drugem letu vojne je bil odpeljan v Gonars kot interniranec. Vročino in lakoto je preganjal z risanjem taboriščnih motivov na koščke zavojnega papirja.
Novinar -sprašuje, ali ni naša zagrizena razdeljenost zastrašujoča in -ali smo Slovenci res narod izdajalcev. Tršar odgovarja, da je razdeljenosti kriva partija, ki je domoljubnost partizanov, posebno na Primorskem, Štajerskem in Gorenjskem izkoristila za svoje cilje, ne za svobodo naroda, ampak za revolucijo. Potem pa ugotovi: ,,Toda kako razumeti nasprotno stran? Smo Slovenci v resnici ma-rod izdajalcev, saj je bilo domobrancev najmanj toliko kot partizanov? In povrhu tega, ali smo res tudi najbolj neumen niarod, saj so se iti 'borili za Hitlerja’, kot trdi sedanja zgodovina, še potem, ,ko so njegovo potapljajočo se barko zapuščali že vsi v Evropi? In še bolj nerazumljivo in proti vsaki pameti — število domobrancev je naraščalo prav do konca. Bo našla nepristranska zgodovina na takšen paradoks boljšo razlago od sedanje uradne?"
Po koncu vojne se je Tršar u-makniil na Koroško, ker ni upal,
da. mu bo kot ideološkemu nasprotniku prizaneseno z najhujšim. Posebno' bi mu lahko zamerili prijateljstvo z Balantičem in ilustri-ranje njegovih pesmi. Znašel se je v Vetrinju in bil nato vrnjen. Dogodke sam takole popisuje: „V Vetrinju sem po naključju srečal Ivana Hribovška, dominsvetovske-ga pesnika. Z njim sem se tistega usodnega ponedeljka vračal v Pliberk. Želel sem priti v Italijo, kakor so nam rekli, in od tam s sestro, ki je bila v Gorici, oditi v svet s trebuhom za kruhom. Kako čudno se včasih poigra usoda. Ambulantni avtomobil, s katerim smo se peljali, nam je odpovedal in angleški tank, ki je vozil na koncu kolone, je odbrzel mimo. če bi vedeli, kam gremo, bi se brez težav obrnili in se rešili. Tako pa smo se z vso ihto gnali za Angleži — partizanom v roke. O tej kalvariji je bilo že marsikaj napisanega in še dosti bo. Tragedija tisočev ljudi, povečini mladih vojakov in ci-vilov, moških in žensk, otrok in celo dojenčkov bo gotovo še desetletja prožila odzive in raziskave. 'Bo pa bržčas tudi trajna spodbuda za umetniška pričevanja o tragičnih usodah in naključjih v tem najbrž naj več jem masovnem pomoru v slovenski zgodovini. — V Teharjah se je moral vsak pod grožnjo smrti javiti ob okencu komandne barake, da ga popišejo. Vse, ki niso bilj mladoletni ali so bili domobranci še pred letom 1945, so nagnali na odprt 'apel-'plac’ med barakami. Mladoletne so

stlačili v barako A, tiste po 'petinštiridesetem.’ pa v barako B. Ce,-ievce z apelplaca iso večer za večerom s kamioni odvažali v smrt, bejevce in ajevce pa prihranili za natančnejša pretresanja."
Kaj je doživljal v Teharjah in kako je prežive] tiste grozote, izvemo iz nadaljnje pripovedi: „Naj-brž bo zvenelo neverjetno, da je tisti končni občutek ali -bolje, -življenjsko spoznanje, !ki 'se mi je izkristaliziralo iz neštetih, povečini krutih doživetij tega jetništva, nekakšna na novo vznikla vera v tisto- 'lučko dobrega’, ki tli v vsakem človeku. Kajti ob vsem ukazanem po-niževanju, mučenju, sadističnem izživljanju nad nemočni-rai -sem povsod naš-el posameznika, ki so si kljub nevarnosti zage upa-
li pokazati da gledajo tudi v ideološkem sovražniku trpečega človeka. Talk je -bil (menda slavonski) partizan, !ki mi je, opotekajočemu se v nočni koloni, nekje pri Misli-nju ponudil vodo. Ta'k je bil vojak, ki me je bolj narahlo suval -s puškinim ko-pitom in mi šepnil: 'Kriči! Vpij čim glasneje! Jaz te moram mlatiti!' Nemočnega človeka, ne pa 'prekletega izdajalca’, je videl v meni partizanski bolničar Tone. In ni malo- tvegal udbovski -oficir Miran, ki me1 je zaradi spomina na 'risarja iz Gonarsa’ rešil smrti, ko me je poslal v -barako B. Njemu se imam zahvaliti, da sem začel risati, najprej drobnarije za stenča-s, potem pa portrete partizanov. — že v Gonarsu sem ugotovil, da risanje ni le terapevtska tolažba v -težkih prilikah, marveč da si kot slikar tudi za okolico vedno nekaj drugačnega od večine. To -sem prebral z obrazov najbolj brezsrčnih stražarjev v lagerjiu. Ko sem jih na ukaz narisal, so se nekako omečili do mene. Risal sem vse po -vrsti, od vojakov d-o kaj vem katerih sarž. Vse dokler ni nekega popoldneva ko sem risal bolničarja Toneta, stopil v barako zastavni-k in ga nadrl: 'če bi to belo svinjo ubil, bi ti dal dopust! Da pa se -takole pogovarjaš z njim, ti ne bom nilkoli odpustil!’ Po- tistem sem moral za nekaj časa risanje prekiniti, ostalo pa -mi je več časa za skiciranje -sotrpinov v barakah."
..Masovnemu o-dpeljevanju -smo
se v obeh barakah le izognili, so pa po malem še izginjali posamezniki. V roke nam je prišel časopis
—	mislim, da je bil od 4. avgusta
—	z objavljeno amnestijo za vse razen iz.a organizatorje in vodje domobranstva, ki bodo prišli pred sodišča. Kako so zažarele oči sotrpinu juristu! 'Fantje, zdaj smo rešeni! Zdaj so juristi vzeli vse v roke. Boste videii, zdaj bo šlo po paragrafih!’ Ubogi idealist! Zdaj počiva v bogve kateri grapi pri Brežicah. Zakaj malo zatem so nas postrojili pred barakami. Odbrali so vse z gimnazijami in intelektualnimi poklici. Že prvi večer so jih odpeljali za dva kamiona. Z naslednjim bi moral tudi jaz. Pa mj je pred kamionom pomignil komandant Rudi, naj počakam, da bo mojo prošnjo drugi dan rešil Miran. Že prej sem bil namreč oddal prošnjo za izpust, pa oficirja ni bi-lo v taborišču. To je bil zadnji kamion. Poslej ljudi niso -več odpel j avali v smrt. Bil sem rešen, toda domov sem prišel med zadnjimi."
Kakšne posledice pri nadaljnjem študiju in pri delu je imela za Tršarja njegova preteklost, je bilo naslednje vprašanje. Odgovarja: „Samo kdor je sam preživel tista lelta, si more predstavljati, kaj je tedaj pomenil 'žig 'izdajalca' in 'ideološkega sovražnika’. Kljub temu, da sem imel kar precej risarskega znanja, dvomim, da bi bil sprejet na, likovno akademijo brez posredovanja mojega učitelja Jakca. Ko pa sem dobil v prvem let-
niku celo nagrado iza risanje glave, je bila reakcija mojih partizanskih sošolcev oster protest na rektoratu. Za vedno je bilo konec priznanj. Moral sem prekiniti študij in iti služit vojaščino. Mislim, da je skoraj nemogoče opisati, kaj pomeni, če si državljan 'druge' ali celo 'tretje' vrste, še toliko manj, če isi umetnik. Napraviš, denimo, ilustracije — po tvojem prepričanju dobre —- pošlješ po lastni presoji uspelo sliko, grafiko na razstavo, pa te zavrnejo. Le1 kdo bi -mogel natanko presoditi, ali gre za zavrnitev zares nekvalitetnega dela ali zgolj za ideološko maščevanje, Umetnost se ne da tehtati na grame in vemo, da se da z njo še lažje manipulirati. Podobno se ti godi pri priznanjih, nagradah, štipendijah, pri vabilih na pomembne razstave, pri izdajah knjig in katalogov, pri publiciteti nasploh. Le kdo bi mogel z gotovostjo dokazati, da je bil leta in leta potisnjen v molk zaradi starih grehov in ne zaradi lastne nesposobnosti, nekvalitete svojega dela? Hočeš nočeš začneš dvomiti o -svoji -uspešnosti in nadarjenosti. Bržčas je bil -tudi to eden od podzavestnih vzrokov, da -sie-m se poskusil še na drugih področjih, v likovni kritiki, esejistiki in literaturi. Velika mera donkibo-tstva pravzaprav, -saj je znano, da je bila tiskana beseda še večji tabu za vse izobčence ko-t likovna govorica! Pa vendar sem ravno zaradi te svoje dodatne sposobnosti po mnogih peripetijah postal učitelj na likovni akademi-
ji: bil sem pač med redkimi edini, ki ni bil samo slikar in grafik, marveč je znal o tem tudi kaj povedati."
Na današnje spremembe v slovenski družbi pa gleda Tršar takole: „Ne glede na različne presoje značaja današnjih sprememb se mi zdi najpomembnejše to, da 'lahko ljudje spet svobodno izražajo svoje: prepričanje. In (kajpada — v parlamentarnem sistemu ■— da sta si vlada in opozicija trajna, pa čeprav izmenjavajoča se' medsebojna korektiva, ki nadzorujeta drug drugega. Zakaj boleče izkušnje pretekle dobe so nas izučile, da se1 v enopartijskem sistemu skorumpira vsaka, morebiti tudi dobronamerna ekipa. Vesel
sem, da se bomo Slovenci spet uveljavili 'kot enoten narod — v-zlic različnim pogledom na svet — ne več deljeni na zaslužne in ne-zaslužne po kriterijih preteklosti, ampalk zgolj po tern, koliko kdo doprinaša narodni skupnosti. Le tako imamo upanje, da bomo ohranili narodno identiteto, ki je danes na usodni preokretniei, ko naj bi končno zaživeli 'v -lastni državi."
Profesor Marijan Tršar hrani 57 originalnih risb z osebnimi motivi teharskih jetnikov. Razen -tega ima še dolgo napisane dokumentarne spomine. O teh zapisih pravi, da so v njih zajeti fragmenti bolečih strani narodove zgodovine, zato jih hoče izpopolniti do želene1 objektivnosti, pa tudi umetniške ravni, ki bo dostojna veličine te tragedije. Objaviti jih pa Želi šele v splošnih zbirkah spominskih zapisov.
Menimo, da bi umetnik veliko prispeval k zbujanju moralne zavesti slovenske javnosti, če ji brez odlašanja pokloni samostojno li-kovno-literarno stvaritev.
Božidar Fink
Obletnica velike pogrebne maše na Rogu
Prva -obletnica slovesnega pogreba slovenskih 'domobrancev na Rogu bo' v -nedeljo 7. julija 1991 ob 11. uri. Središče vseslovenskih spominskih svečanosti Ibo maša, ki jo 'bo vodil slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar.
Spomini na težke dni
DNEVI NA TEHARJAH
(Nadaljevanje)
Naj navedem še nekaj podrobnosti in dogodkov, ki so mi ostali v spominu. Čeprav niso med seboj časovno in vsebinsko povezani, pomagajo razjasniti položaj in razmere, v katerih smo živeli.
Proti koncu (v dnevih pred 21. junijem smo se razdelili v skupine in družbe, !ki so nam najbolj ugajale. Študentje smo se pobliže seznanili med seboj, ob ograji nekje se je znašlo in trpelo skupaj nekaj Gorenjcev, drugod so zopet ležali Dolenjci, domačini iz iste
vasi. Z menoj so bili akademik Frač Jež iz Ljubljane, Jerman, prav tako študent iz Ljubljane, France Mlakar iz žažarja. Prišla pa sta k nam tudi še brata Mehleta, nekaj dni pred pobegom. Ob nasprotni ograji so Ležali skupaj kurat Polda, poročnik 'Švigelj, Korošec z bratom, dr. Prajzer, dr. Juvan, nekaj fantov iz -okolice Ljubljane. Podobno -so si uredili svoje družbe Notranjci, ki so bili prej večinoma v 47. četi. Med njimi je bil tudi Lojze Debevec, ki je pozneje zasnoval beg.
Ko smo prišli v taborišče, ograje med barakami še ni bilo. šele sredi junija so prišli delavci in jo v nekah dneh postavili. Bila je pritrjena iob 2,5 metra visoke kolle, Ilci so bilj med seboj oddaljeni po pet metrov. Prostor, na katerem smo ležali, je bil ves obdan s tako ograjo. Za izhod je služila le meter široka odprtina, pred katero je bil stalno -stražar. Skozi ta izhod smo bodili po hrano in na stranišče.
Približno- sredi junija so nas neko popoldne vse prešteli in klicali 'po imenih. Ostalo je približno 80 ■domobrancev, ki jih niso imeli nikjer zapisanih. Med njimi tudi vsa moja družba in družba okoli kurata Polde. Komandant Škulj je odredil, da se moramo zjutraj naslednjega dne javiti stražarju, da nas bo peljal k zaslišanju To se je tudi zgodilo-. Zaslišal nas je po-
litkomisar LjuMjančan. Po zaslišanju sem ga prosil za partizanske časopise. Hotel sem namreč ■zvedeti, kako sploh je v Sloveniji, kalko je razporejeno vojaštvo, kar se včasih da razbrati med vrsticami. Podatki bi mi služili za beg, na. katerega sem že računali. Da mi bo časopise dal, sem bil tembolj prepričan, ker jih je že nekajkrat prinesel lk nam politkomisar Koritnik, pa jih takrat zaradi slabega zgleda nisem hotel brati pred vsemi domobranci. Dolgo me je opazoval in ostro dejal, da jih ne da. — Ko sem še čakal na zaslišanje, mi je mlad partizan na vsak način hotel vzeti očala, ki sem jih po neprevidnosti imel na n-osu. Rekel sem mu, da brez očal sploh ne- vidim in da imam oči bolne. Počaka naj politkomisarja, in če bo ta rekel, da mu jih moram dati, mu jih bom izročil. Tega se je fant ustrašil. Toda !ko smo se vračali z izaslišanja, nas je med korakanjem ustavil in stopil k bližnjemu starejšemu partizanu. Povedal mu je nekaj na uho in pokazal name. Takoj sem vedel, da mu govori o očalih. Polikomisarju se seveda tega ni upa] povedati! Starejši partizan pa se: je zasmejal in rekel na glas, da smo vsi slišali: „Saj taka očala niso proti soncu. Proti soncu so zelena!" Partizaneek je postali rdeč in nas •l‘e hitro odpeljal na stari prostor. Zaradi očal me pa tudi ni več nadlogo val.
Versko življenje se je zlasti proti koncu zelo dvignilo. Od civili-
stov, ki ,so bili zaprti v sosednji baraki, sem dobil tri molitvenike, med njimi tudi slovenski misal. Vrgli so jih čez ograjo. Molitveniki so ves dan krožili med domobranci. Ob jutrih in večerih pa so molili poleg molitev iz knjižic tudi rožni venec Ika.r na prste; nekateri so molke sicer še imeli pri sebi, a so jih uporabljali na skrivaj. Tudi jata, sem na Teharjah obdržal verižico, Ikd mi jo je dala mama prejšnje leto z<a god, kon-gregacijsko svetinjo ter rožni venec, prav tako mamino darilo. Na rožnem vencu sem nadomestil dve jagodi, ki sta se razbili, z jagodama iz lesa. Ta rožni venec nosim 'še sedaj pri sebi.
Večina domobrancev je trpljenje dobro prenašala. Voljno in molče so trpeli in niso veliko govorili o nesreči. Nekaj jih je prav svetniško živelo. Seveda pa so bile med nami tudi izjeme Preklinjali so in kleli in prav vse ogo-drnjali in nergali, kot da bi bili vsega tega sami krivi. Neki musliman iz Bosne, ki je bil tudi z nami, ker je bili domobranec, je rekel, da bi pri njih vsakega, ki bi sramoti] njihove svetinje in verske svetinje, kamenjali in pobili. Im žal so bili pri nas tudi taki, ki >so po srbsko ih italijansko sramotili in preklinjali svetnike, Marijo in Boga.
Hrana je bila ves čas enaka. Zadnji teden smo šele dobili dvakrat po deset, enkrat pa po dvajset dekagramov kruha. To je bil ves kruh, kar sem ga pojedel v
treh tednih na Teharjah. Zato ni čudno, da sem šele dvanajst dni 'po prihodu v taborišče šel na veliko potrebo. — Nekateri -so tako oslabeli, da niti po menaž-o niso več mogli. Ležali so na tleh na pekočem -soncu, ker jih partizani niso pustili v senco. Tem je domobranec bolničar nosil menažo iz kuhinje. Pri delitvi pa so »a seveda dogajale nerodnosti. Zraven so se prištiulifli tudi taki, ki so že prejeli menažo. Kljub temu, da je to bilo netovariško, je zelo razumljivo-. Tudi ostali smo bili namreč prav na koncu s svojimi silami in močmi, če -sem se na primer hotel dvigniti s tal, se nisem smel prehitro. Takoj se mi je zvrtelo v glavi in sem omedlel. To se mi je pripetilo -dvakrat. Ko smo vstajali, smo se -splazili do ograje, se minuto ali dve počasi dvigal j in držali -ograje, -d-a s e ne bi sesedli. Kljub temu se mi je -vedno pred očmi stemnilo i-n zavrtelo. Šele čez minuto ali dve sem se lahko pošteno vzravnal in prestopil.
Partizani so nam včasih kot psom metali kruh prek ograje, ko so se vračali od obeda. Fantje so -divjie planili n-a koščke, se prerivali in Kanje borili. Partizani s-o se seveda smejali. Na noben način nismo mogli -fantov prepričati, -ka-lko poniževalno je to. Lakota je -bila hujša in -ni več gl-edala na človeško čast. Prav talko so nekajkrat metali med nas goreče ogorke cigaret, ki so jih prej kadili.
Nekaj partizanov je bilo prav živinskih pri izmišljanju muk in
zafrkavanju. Ko je stal na straži mlad pokovec, s-e je domislil, da bi 'bilo -dobro, če bi pretepal. Poklical je k s-ebi bližnjega fanta, mu dal stol, da ga je prijel od spodaj piri -nogah in nanj naložil dve opeki, drugo vrh druge. Domobranec jie- moral iztegniti roke s stolom, počasi počepati in -s-e dvigati. Roke je seveda moral imeti iztegnjene, če- tega ni mogel, jih je dobili z debelo palico. Mučil je -tako tudi po celo uro. Ko se jie prvi domobranec onesvestil, je poklical drugega. Tako počepanje je seveda povzročalo nečloveške muke. Na predvečer -bega je tako mučil kurata Toneta Poldo in ga tako pretepal, -da s-e ni mogel dvigniti s tali-. Štirje -smo ga nesli k vodi in mu z mrzlimi obkladki hladili podplutbe. Nekaj dnj prej je isti stražar pretepal drugega domobranca. Suval ga je, brcal in tolkel -s puško. Ko je to zagledal partizanski poročnik, je stražarja nahrulil s kurbo in mu -ukazal, maj takoj odide- stran.
Ko je nekoč -stražar rekel, d-a -bomo vodo dobili le, če- nesemo iz prostora na stranišče človeško -blato, ki je bilo piri jarkih, -se-m ga -tudi jaz z golo roko- nesel ven. -Pri tern sem se nekaj zakasnil, z-a-to me je pri -povratku ustavil in mi vrgel! v obraz:, -da sem hotel uiti, ker -sem -šel brez spremstva -na stranišče. Nastavil mi je pi' štolo na prsi in mi zagrozil, da me bo ustrelil. Nato -me j-e z ročajem pištole udari 1 po- zobeh, da ■se mi j-2 pocedila kri.
Neki drugi partizan nam je stalno grozil in vihtel pištolo nad nami. Vpil je, kje imamo Rupnika in Rožmana in da ju bodo že še dobili. Pri tem nas je stalno tepel.
Ko sta dva -domobranca vzela iz skladišča konzervi, so- razglasiti, da bo za vsako najmanjšo tatvino hrane odslej smrtna kazen. Razglas je bil nabit v kuhinji. Podpisana sta bila komandant taborišča poročnik Škulj in politkomisar Koritnik (Pavel?) — naj hujše, čemur sem bil priča, pa je bilo to, da so mladi materi iz -skupine civilistov vzeli otroka, še dojenčka, in (rekli, da ga bodo -dali v de-čji dom. Prav- nič niso pomagale prošnje matere, ki je vpila, da -se je slišalo po vsem taborišču. Otroka je prišla iskat neka ,,zaščitna sestra" in se iz njim odpeljala v -avtomobilu. Mati, ki so ji tako zverinsko vzeli otroka, je -še dva dni jokala in tulila od prizadejane groze in bolečine.
Prav iste dni so izmed civilistov izbrali deset deklet, med njimi Terezijo Mavec, medicinko iz šiške, jih -na kratico zaslišali in takoj odvedli iz taborišča. Niti po zadostno obleko in prtljago jim niso dovolili 'v- barako. 'Za njimi je izginila vsaka sled.
Okoli 16. junija je -taborišče obiskal slovenski partizanski minister za kmetijstvo Janez Hribar z 'ženo-. Elegantno je hodil med nami -som in tja. koga kaj povprašal in napet odšel. (Istočasno je partizanski poročnik zahteval, naj se javi neki fant, podna-rednilk iz 47.
čete, po -domače Kukcov iz Loške doli-ne (imena se ne spomnim). Verjetno ga je- daj poklicati sam Hribar, Iker je doma iz iste vasi 'koit ta fant; Kukcov je bil hraber domobranec in se zelo izkazal v borbah v Loški -dolini. Takoj se ni hotel javiti. Nato pa je prišel domačin, ki ga je -spoznal. Odvlekel ga j-e 'ven. Kaj se j-e- z njim zgodilo, ne vem.; -prepričan pa sem, d'a so ga pred smrtjo mučili.
Kar sem bil na Teharjah, je samo enkrat deževalo. Te-daj -so za 600 ljudi dali dvajset šot-ork ali -dek, -da smo- sie z njimi pokrili in tri ure stali na dežju. Zvečer so nas dali v barako VI. Tam smo bili čez noč do naslednjega jutra.
S skupinama A i-n B so ravnali precej bolje kot z nami. Dobili so trikrat na dan hrano in po -deset dekagramov kruha. Kmalu so dobili nazaj tudi opremo, v kateri je -bilo š-e nekaj konzerv. Z njimi so sie- precej opomogli. Pa tudi nam -so pomagali, čeprav jim je bilo prepovedano z nami govoriti, mi je Jane Velikonja prinesel in -dal skopi ograjo košček kruha z margarino. Tega njegovega drznega in usmiljenega dejanja ne bom -nikdar pozabil. Učiteljiščnik Mirt iz skupine B pa mi j-e večkrat prek ograje vrgel čuta.rico s čajem, ki me je zelo- poživil.
V skupini A je bilo precej mladih fantov, (ki sem jih poznal. Jane in Tine Velikonja iz Ljubljane. Aljoša (Basaj (?), Marko Oblak, Janez Vrhovec (po -domače Butinov) iz žažarja, Justin Stanovnik
2-89
Spomini na leto 1945
V tem nadaljevanju preskočim Koroško in se odpravim, septembra 1945 na dolgo pot v Italijo. Prijela me je' moja popotna žilica in še bolj radovednost. Ikako se godi beguncem, ki so prišli bodisi preko Koroške 'ali Primorske v Italijo. Preko Trbiža tedaj nisem mogel, zato sem se zopet usedel na kolo, se peljal proti Lienzu, tam sem prespal v begunskem taborišču; imel sem celo svojo posteljo. Prihodnji dan se vozim po večji strmini do Silliana. V župnišču pustim svoje kolo. Najprej grem peš, toda stran od ceste, da skri-
iz Horjula in še drugi. V skupini B pa je bil dr. Sojer iz Most pri Ljubljani, že omenjeni učiteljišč-nik Mirt, slikar Tršar. Drugih se ne spominjam. Skupino A je pred partizani zastopal neki Boj-erman iz Most pri Ljubljani, ki je fante baje pretepal in zelo- sekiral, da bi se na ta način pred partizani pral. Iz obeh skupin so hodili na lažje -delo, iz skupine A so nekateri moiralj vaditi in peti partizanske pesmi — v avgustu, ko je bila amnestija, so bili pomiloščeni le domobranci in skupine A in B. Skupine C sploh ni več bilo. Tudi iz tega dejstva s-e vidi vsa „od-pustljivost" in ..prizanesljivost" partizanov. Pomilostitev šele takrat, ko so že večino pobili.
Janez Zdešar
vaj pridem čez mejo. Potem še naprej ob Dravi -mimo Inninchena, kjer ista, že v 10. s-toletju nastala cerkev in samostan, od koder so menihi razširjali krščanstvo- in kulturo in poljedelstvo Slovencem, ki so- bivali -skoro po vsem Tirolskem, kakor to- izpričujejo mnoga slovanska imena.
Pridem v Tcblach, kjer izvira -Drava. „Ti moja ljuba Drav’ca, kako dolga pot te še -čaka, da prideš do Vo-grč, -kjer ob tvojem bregu že 33 let pa-s-em ovce!" Napisi na Južnem Tirolskem so trojezični, in sicer italijansko, nemško in ladinsko. Sedaj moram dobiti prevoz preko vseh Dolomitov do Trevisa. Vlak ne vozi. Dobim voznika z napol tovornim avtom, ki je imel že polno različne krame' in kljub temu sprejme še tri popotnike. Pot je zelo dolga, vedno gre po raznih soteskah in dolinah navzdol, stresa m-e, toda ven iz avta ne morem pasti,ker sem preveč stisnjen. Ob vsakem ovinku pa se bojim, da se avto prevrne in bom -moral pobirati svoje kosti. Srečno se pripeljemo do melsta Coneglano, tam moramo izstopiti. Ko iščem prevoz naprej, me zagledajo „partigiani“. Imeli so s-e za policijo-. Bili so to sovražniki fašizma, saj iso prav ti ujeli Mussolinija na begu in ga javno usmrtili. Še bolj pa so sovražili naciste. Ko so zagledali mene 'tujca z nahrbtnikom, pravi eden: „Eceo, un tedesco!" (Glej,
29-0
Nemec!) Obstopijo me in takoj čutim italijansko vročekrvnost in bahaštvo. Seveda zanikam in povem, da sem Jugoslovan. Dokazujem, ker znam -tudi nekaj italijanščine. Ne verjamejo. Tedaj jo pri-maha po mestu župnik v talarju in črnem klobuku. Tudi on je radoveden, kaj se godi. Povem, da 'sem duhovnik, a 'še on me: verjame, zato me začne spraševati nekaj o maši. Ker sem izpit dobro prestal, s'e je položaj dobro rešil. (Italijanski partizani so bili različnih smeri, na splošno še verni in niso nič Pobijali.)
Z avtobusom ®e: najprej pripeljem v Treviso, kjer naj bi bili slovenski begunci. Toda veliko razočaranje. Pred tednom so jih premestili bolj daleč na jug. Za njimi n'e grem! V zavodu „Pij 10.“ dobim le še dva slovenska duhovnika: našega, semtenišlkega ekono-
ma in profesorja Ivana Vrečarja. Tam ste naspim in okrepčam, če ne kaj drugega., isem se vsaj grozdja najedel.
Ker sem že tako blizu Benetk, izrabim priložnost, in grem še: tja pogledat Sv. Marka. Bil sem že preje tam, toda Benetke so vedno zapeljive in privlačne za turiste iz vsega sveta.
Da ne bom predolg, naj se prikažem natzaj grede zopet v Tob-'lachu. Ko je že bolj temno, se zor pet s ceste umaknem v gozd. Toda steze ni, strmo je, polno korenin, hvala Bogu, da sem imel baterijo. V Itaki strmim z nahrbtnikom se potim na vso moč. Moral sem dolgo hoditi, ,da ,se,m prišel do tirolske kmečke hiše. Nekako ob enajstih ponoči začnem klicati Nihče se ne oglasi. Zato vedno glasneje kličem in vztrajam, dokler se zgoraj na hodniku ne oglasi neiki moški, kaj vendar hočem. Povem, da bi rad prespal pod streho. Odgovori, da ne smejo nobenega tujca sprejeti, ker je blizu meja. Povem, da sem duhovnik in da lepo prosim. Odpre' mi, me pelje v kuhinjo in mi pokaže klop. Srajca je popolnoma mokra od potu, zato jo slečem in se vležem na klop. Bil sem tako utrujen, da sem kar hitro zaspal. Zjutraj me zbudi gospodinja, in se lepo pomeniva. Ve, da sem duhovnik, pripravi mi zajtrk: mleko, jajce in tisti trdi kruh. Prisrčno se zahvalim po tirolsko „Tausendmal Vergelfs Gott“.
'Sedaj pat kritični trenutki čez mejo v Avstrijo. Ko pridem iz ne-
kega gozdička, zagledam na travniku 'avstrijskega financarja. Imel je zeleno obleko, zato ga nisem opazil. Gleda me in nič ne reče. Pravim si: „Sedaj pa pamet!" Grem naravnost do njega in mu rečem: „Hočete videti dokument?" Pokima. Pokažem dovoljenje za „Sperrzone“. Pravi: ,,To ne ve-llja!" Razložim mu, da mora veljati za vso angleško zono. „Kaj imam v nahrbtniku ?“ Razvežem ga in pokažem. Videl je zgoraj revščino in ni nadalje brskal, če ■bi, pa bi našel blago za obleko ia Italije. Nato me vpraša, ali sem hotel iti v Italijo. Rekel sem mu: „Res sem mislil iti, sedaj, ko ste me dobili, grem zopet nazaj." Vsi pošteni kristjani, povejte: Ali sem :se z^gal? (Res sem mislil iti in sem tudi bil — sedaj grem nazaj, kar je tudi res.) Nato sva se lepo pogovorila in povedal je celo to, da je bil med vojno na meji v Šentvidu, v mojem domačem kraju. Poteza! mi je pot, kod naj varno grem, da me ne' vidijo Angleži.
V	SilTianu sem se oglasil tudi pri mežnarici, organistovi ženi, ki je bila Slovenka. Povedala mi je, da so poleti Angleži dobili Franceta Cigana na meji in je bil več tednov zaprt. Ona da mu je pomagala v ječi in posredovala zanj.
V	župnišču dobim kolo, se zahvalim, potem se peljem ves čas skupaj z Dravo, -torej navzdol. Korajža, pamet, sreča in božja pomoč so me spremljali in srečno pripeljali nazaj v Škocijan.
Od pustolovskega potovanja v
Italijo se povrnem Ik rojakom beguncem v Vetrinj. Pot v Celovec so ,nam Angleži otežili. Razdrli so leseni mos-t pod Tinjami, da -bolj zavarujejo zaporni pas. Edina možnost je, da se peljem do med vojsko porušenega železniškega mostu, tam denem kolo na rame in se po zasilnih -deskah med železnim ogrodjem prerijem na driugo stran.
Junija 1945 so Angleži iz Vetri-nja preselili vse begunce v Peg- ! getz pri Lienzu. Taboriše je bilo v-elilko in kar dobro urejeno. Ker sem tja večkrat prišel in tudi kaj ; užitnega prinesel, sem tam imel svojo posteljo v baraki 55 tik ob Dravi. Takoj so ljudje začeli or- I ganiairati šolo in se z vsemi močmi pripravljali, da dobijo čim bolj primerno stanovanje za bodoča le- | ta. Ker so čez leto dni taborišče preselili v Spittal ob Dravi, in se je tam nadaljevalo pri Lienzu za-p-c-četo delo, vzamem obe taborišči -kot enoto, da ne bom opisoval -dvojnega.
Begunstvo in taborišča nujno prinašajo težave in nenaravno življenje: odtrganost od doma in domačih navad, stisnjenost, lakoto in še marsikaj. Ob vsem tem neugodnem pa so Slovenci napravili v taborišču toliko dobrega, koristnega, bogatega in prav občudovanja vrednega. Naj navedem nekatere dejavnosti:
1.	šole:
Poleg -osnovne šole so ustanovili prvo slovensko gimnazijo v
pital ob Dravi, leta 1948. Slovenska taboriščna gimnazija s takratnim ravnateljem Ovsenekom in profesorskim zbororm. Ustanovitelj te gimnazije je bil ravn. Marko Bajuk pa je moral bežati iz taborišča, da si, jle rešil življenje, saj so ga slovenski komunisti zahtevali, da M s tem uničili taboriščno šolstvo.
Avstriji s pravico javnosti. Vse Učne knjige za osnovno šolo in gimnazijo sta prinesla dva dijaka skrivaj čez mejo, seveda v smrtni nevarnosti. Ravnatelj je bil znani glasbenik prof. Marko Bajuk. Gimnazija je imela 15 poklicnih profesorjev, 8 razredov, maturo pred komisijo. Maturanti so prejeli an-eško-slovenska spričevala in s tem pravico do vseh univerz v Avstriji in drugih svobodnih deželah. Večinoma so maturanti od-fli na graško univerzo in je tam študiralo 164 slovenskih dijakov. Tako so po dokončanem študiju °dšli v tuji svet s trebuhom za kruhom, tam dobili dobre službe lu znanstveno delovali. Od teh ži-Vli° na Koroškem še štirje: dr.
France Vrbinc, inž, Jože Bavdaž, inž. Slavko Vrečar in inž. Zdravko Klinar. Maturant je ibij tudi sedanji torontski nadškof dr. Ambrožič.
2.	obrtne šole:
Mladina je imela možnost, da se pripravi za tele bodoče poklice: ključavničarstvo, krojaštvo, šiviljstvo., čevljarstvo, usnjarstvo in knjigovezništivo.
Tudi ti so po izpitu prejeli diplome s pravico javnosti. Talko so tudi ti po izselitvi dobili službe ali sj potem lustvarili svoja lastna podjetja.
3.	knjige in časopisi:
Iz raznih virov so -spravili sku-
2:93
pa j prav veliko knjižnico. Izdajali so molitvenike, poučne in vzgojne knjižice, verski časopis in vsakodnevni Taboriščnik, ki je prinaša] vse novice.
4.	kultura:
Zaporedno so uprizarjali igre domačih in tujih avtorjev Občudoval sem kakovost in iznajdljivost režije. Z veseloigro Pri belem konjičku so gostovali tudi v Celovcu v Kolpingovem domu. Posebno so se posvetili petju. Bilo je več zborov, osrednji zbor z 200 pevci je bil na taki višini, da so ga občudovali tudi Angleži. Dirigiral je Silvo Mihelič. France Cigan je s sodelavca pripravil močno vezano pesmarico z notami, ki je obsegala 250 narodnih pesmi. Bila je velika pomoč dijakom in mladini.
5.	mladinski dom:
V njem s e je zbiralo 800 otrok, mladine, tam iso se igrali, peli, imeli vzgojne tečaje 'in predavanja. Gojili so telovadbo in razne vrste športa.
6.	skavtska
organizacija je imela 200 članov. Angleži so bili navdušeni nad njimi in jih podpirali.
7.	planinstvo:
Zanimivo je bilo, kako so se navdušili za gore, saj jih je bilo polno okrog njih. Zavzeli so vse velikane Visokih Tur, »lasti so se vrgli na Grossglockner (Visoki Klek). To so opravljali ob revni
hrani in brez posebne gorske opreme. Z njimi sem tudi sam večkrat šel. Posebno -sem bil ponosen, Iko smo s prijatelji prišli na vrh Grossglockner ja (3897 m) 17. januarja 1946, torej sredi zime, ko koča A-dlersruhe ni odprta, in smo torej v enem dnevu morali priti gor in nazaj. Doživetje ob čudovitem vremenu, gledati vse zasneženo kraljestvo Alp, je nekaj, kar -se ne da izraziti.
8.	versko življenje:
Ni treba opisovati, saj je bilo vse taborišče ena -sama. verska idejna skupnost. Srce taborišča je bila kapela z brezjansko Marijo. -Duhovnikov je1 bilo kakih 20. Sv. maše so bile vse dopoldne, zvečer razne pobožnosti. Poleg vsega du-šnopastirskega dela duhovnikov ■moram izrecno pohvaliti salezijance (Lojze Luskar, France Cigan, Ivan Matko, Janez? Rovan, Janko Mernik), ker so za dijake in mladino -sploh storili toliko socialnega dela in jih tako pripravili za trdo življenje- zunaj v svetu. Starosta ‘Lojze Luskar je s svojim optimizmom, veseljem, praktičnostjo in 1 j ubeizni j o kot katehet- in vzgojitelj tako pridobil mladino, -da ga ne more porabi ti.
Tako je taborišče opravilo veliko poslanstvo, -da -so dobili 1 j ud ja -bogastvo verskih, kulturnih in narodnih vrednot, s tem bogastvom odšli v širni svet, toda ostali zvesti veri in narodu.
Vinko Zaletel
Dušno pastirstvo v taboriščih na Koroškem
Podpisovanje zaobljube Marijinemu brezmadežnemu srcu
Že v prvi številki Cerkvenih oznanil je objavljen poziv, naj slovenski begunci podpišejo zaobljubo, ki jo je napravil prevzvišeni gospod škof dr. Gregorij Rožman z nekaterimi begunci, ki so prvi pribežali v Lienz na Tirolskem.
Obljuba se glasi:
»Kraljici presvetega rožnega venca, Materi in Kraljici Slovencev, naši dragi Mariji Pomagaj
obljubimo:
Če nas srečno pripelje nazaj v domovino, bomo z molitvijo, delom in žrtvami vse storili, da se v Ljubljani (v Zgornji Šiški) zgradi svetišče, ki naj bo ognjišče narodne pobožnosti -do Marijinega brezmadežnega Srca.
T!o je naša resna volja.
Naša ljuba. Gospa, ki si v Fatimi izrazila željo, da se ves svet Posveti Tvojemu brezmadežnemu Srcu, sprejmi milostno to našo obljubo. Prosimo Te, vrni nas vse begunce kmalu našim domovom in cerkvam.
V Lienzu ob osemindvajsetletnici Marijinih prikazovanj v Fatimi 13. maja 1945“
Velika večina beguncev je to zaobljubo z veseljem podpisala.
Na Gorenjskem veliko otrok ni
moglo prejeti prvega svetega obhajila. Zato se je takoj pričeli tudi pouk za prvoobhiajance. Vodil ga je g. Kopač Janez, duhovnik Misijonske družbe v Ljubljani. Ko je odšel v Italijo, odkoder je šel pozneje na Kitajsko v misijone, sta to pripravo prevzela druga dva duhovnika.
Takoj ob prihodu slovenskih beguncev v taborišče Peggez se je vpeljala zadostilna pobožnost deveterih prvih petkov in petih prvih sobot. Večina beguncev se je teh dveh pobožnosti z veseljem oklenila in ju še danes goji.
Že takoj v začetku so begunci v velikem številu prejemali vsak dan sv. obhajilo. Hostije so pekle sestre dominikanke v Lienzu. Samo v taborišču se je porabilo vsak teden okoli 3.500 malih hostij. Tega redovnice v začetku kar niso mogle razumeti. Zdelo se jim je to skoraj nemogoče. Poudariti pa moramo, da je veliko beguncev prejemalo sv. obhajilo tudi v župnijski cerkvi v Tristachu, kjer je bila v začetku vsak delavnik sv. maš.a zjutraj ob osmih za begunce; ob nedeljah pa ob desetih dopoldne sv. maša s pridigo, popoldne ob štirih pa krščanski nauk. Obe službi božji sta bili tako obiskani, da niso mogli vsi begunci v cerkev.
V taborišču pa so bile ob nedeljah službe 'božje s pridigo ob 6., 7. in 8,30. Zadnja islužba božja je bila predvsem za mladino. Zvečer pa je bil pred zasilno 'kapelo na prostem rožni venec, nato pa večerna molitev za mladino.
Devetdnevnica v čast f a timski Materi božji
Od 21. julija do 29. julija leta 1945 je bila na splošno željo beguncev devetdnevnica v čast fatimski Materi božji. Vsak dan j'e billa ena sv. maša v namen devet-dnevnice; po njej smo molili begunsko molitev v čast Materi božji, ki jo je zložil na‘š prevzviše.ni gospod šlkof. Takole se glasi:
,,Brezmadežna Devica, Mati božja Marija, Iki si s svojim sinom Jezusom in čistim ženinom svetim Jožefom okušala bridkost begunskega življenja, po tvojem brezmadežnem Srcu ponižno darujemo usmiljenemu Bogu vse težave, skrbi in bridkosti begunstva v spravo za grehe našega naroda in te z vsem otroškim zaupanjem prosimo, posreduj pri svojem sinu Jezusu, da skrajša dneve našega izgnanstva in nam pošlje svoje angele, ki naj nas kmalu pripeljejo napet domov.
Pomagaj nam, da bomo doma tako živeli, kakor smo ti obljubili, in spolnili dano obljubo. Amen.“
Ta molitev se je molila tudi zvečer po rožnem vencu. Dan pred sklepom devetdnevniee (28. julija 1945) 'smo nameravalli imeti v žup-
nijski cerkvi v Tristachu celodnevno češčenje presv. Rešnjega Telesa, ob sklepu devetdnevniee (v nedeljo 29. julija 1945) pa prirediti romanje k fatimski Materi božji v Thurnu pri Lienzu.
Devetdnevnica Se je lepo izvršila. Večina beguncev je ob tej priliki tudi prejela sv. zakramente. Toda čaščenja presv. Rešnjega Telesa in romanja k fatimski Materi božji zaradi stroge zapore taborišča in prepovedi izhoda iz njega ob sklepu devetdnevniee ni bilo. Oboje se je preložilo na poznejši čas.
Stanovska predavanja
Nekaj doraščajočih fantov in deklet ni obiskovalo zaradi nemške okupacije zadnjih let ljudske šole. Dom jim pa tudi ni dal primerne verske vzgoje. Zato so se vpeljala stanovska predavanja za fante in dekleta. V petek 17. lavgusta so se začela za fante, 22. avgusta 1.1945 za dekleta. Pi*ofesor verouka dr. Rudolf H a riž el ič pa. je’ istočasno začel staršem predavati o temeljnih načelih vzgoje. Namen vseh teh predavanj je bil dati vsem stanovom trdno podlago za veir-sko-nravno vzgojo.
Prvo sveto obhajilo — 55 otrok
19. avgusta je bil v taborišču velik praznik — 55 otrok je med osmo sv. mašo prejelo prvo .sveto obhajilo — na prostem. Ganljiva je bila slovesnost, tudi cvetja in vencev ni manjkalo. Pogrešali pa smo izvonov domačih župnijskih
cerkva in slovesno donečih orgel, ki bi slovesnost še povzdignili. Pred slovesnostjo prvega sv. obhajila je 'bila blagoslovljena nova, prav lepia slika 'Marije' Pomagaj z Brezij, ki jo je naslikal' slikar Friderik Jerina.
Povabljeni so bili tudi starši in Sorodniki prvoobhajancev ta dan k sv. obhajilu. Popoldne ob petih je bila, v dvorani barake št. 25 akademija na čast prvoobhajan-cem, njihovim staršem in sorodnikom. K proslavi so bili povabljeni tudi drugi taboriščniki.
Spokorna procesija k fatimski Materi božji v Thumu pri Lienzu
26. avgusta 1. 1945 popoldne je hita spokorna procesija k fatimski Materi božji. Cerkvena, oznanila z dne 31. 8. 1945, štev. 9, o njej Poročajo:
„K,o smo opravili devetdnevnico v čast fatimski Materi božji in Podpisali obljubo, da bomo sodelovali prj zidanju nove cerkve v 'čast Marijinemu brezmadežnemu Srcu, če se srečno vrnemo domov, «mo se tudi zavezali, da bomo skupno romali Ik fatimski Materi božji v Thiurn. Šele v nedeljo 26. avgusta 1945 smo tudi to obljubo izvršili.
Že ob dveh popoldne se je začela vsipati iz 'taborišča velika Množica, beguncev. Mnogo meščanov v Lienzu se je čudilo in zanimalo, kam gre vsa ta množica v vročem popoldnevu. Kmalu so našli odgovor. Po molitvi rožnega
venca se je in župnijske cerkve v Lienzu začeta, ob treh viti veličastna procesija mož, fantov, Kerna, deklet in otrok proti Thumu. Med procesijo smo z rožnim vencem v rokah prosili Marijo, naj skrajša dneve našega izgnanstva in naj nas kmalu pripelje zopet domov.
V Tburnu se je vsa množica zgrnila okoli lepo okrašene slike Matere božje na trati nad cerkvijo. Naš pevski zbor je krasno zapel pesem „Mati dobrega sveta". Potem je imel m s gr. Matija Šikerbec pretresljiv . govor, v katerem je Mariji potožil vse gorje, ki nas je zadelo, ter jo lv imenu vseh beguncev prosil tolažbe, pomoči in rešitve. Po litanijah Matere božje, ki jih je pel mogočen zbor duhovnikov beguncev, smo Se potolaženi vračali z zaupanjem 'v srcu, da nam bo Marija, beguncev Tolažnica, pomagala."
Celodnevno češčlenje preš v. Rešnjega Telesa v Nussdorfu pri Lienzu
2. septembra leta 1945 je bilo celodnevno češčenje sv. Rešnjega Telesa v Nussdorfu. V Tristachu se ni meglo vršiti, 'ker je n a rasti a Drava odnesla most, Iki je vezal taborišče s Tristachom. Ob 10,15 je bila sv. miaša, potem so po določenem redu molili begunci vseh stanov. Cerkvena oznanila z dne 7. 9. 1945, št. 10, poroča o tem češčenju takole:
„V nedeljo (2. 9. 1945) smo imeli v župnijski cerkvi v Nussdorfu
celodnevno čSšoenje. Z vsem zaupanjem smo se zatekali k Njemu, ki v neskončni ljubezni in ponižnosti noč in dan prebiva v tabernaklju. Ta dan nam je obujal spomine, kako smo romali v domačo cerkev Ik čieščenju in zakramentom. Domača ceirkev je ostala v domovini. Z nami niso šli naši domovi, naša polja in gozdovi. Šel pa je iz. nami Bog.“
Devetdnevnica
v čast Materi dobrega sveta
Od 1. do 9. septembra 1. 1945 smo imeli na željo mnogih beguncev devetdnevnico v čast Materi dobrega sveta za zastopnike držav, za pravično ureditev sveta in razmer v naši domovini.
V	nedeljo 9. 'septembra 1945 popoldne je bila na prostem (na vzhodni strani taborišča) tekma 'šolske mladine iz krščanskega nauka. Otroci so na vsia vprašanja lepo odgovarjali, da so se jim odrasli čudili.
Razvade v taborišču
V	taborišču je bilo tudi okrog 400 Rusov. Nekateri so bili nravno zelo pokvarjeni. Ne samo moški, tudi ženske :so se kopale kar gole. Kopališče je bilo skupno in odprto. Rusinje so nastopale pri zabavnih prireditvah v skrajno nedostojni obleki. Že Cerkvena oznanila z dne 19. 7. 1945, št. 3, svare pred kultom nagote, pred pomanjkljivo obleko na javnih prostorih in v barakah in pred nastopi deklet v nedostojnih oblekah.
Da bi begunce utrdili v dobrem in jih obvarovali pred pogubnimi napakami v duhovnem življenju, srno vpeljali vsak mesec duhovne obnove. Prva duhovna obnova za moške je bila 15. septembra 1. 1945 od petih do sedmih zvečer, zb ženske pa v nedeljo 16. septembra. 1. 1945 od 4. do 6 popoldne.
Sv. Rešuje Telo stalno v taborišču
Vsi verni begunci so v taborišču zelo pogrešali na j dražjega zaklada — .Jezusa v sv. Rešnjem Telesu. Končno se jim je tudi ta nuj-večja želja izpolnila. Na praznik materinstva božje Matere (11. oktobra 1945) smo kar nepričakovano dobili v baraki XIV. prostor za kapelo. Hitro smo postavili oltar, pripravili tabernakelj in prostor primerno okrasili. Naslednji dan se je že naselij med nami Jezus — največji prijatelj in tolaž-nik beguncev. Ta dogodek so oznanila Cerkvena oznanila dne 12. oktobra 1945, št. 15, z besedami:
Pridi molit Jezusa v sv. hostiji skritega
Srčna želja večine taboriščnikov, da bi imeli v taborišču sv. Rešnje Telo, se je izpolnila. V baraki XIV bomo -imeli odslej stalno Jezusa, skritega v sv. hostiji. Radi ga .prihajajmo molit! Skrbimo, da od jutra do večera Jezus ne bo nikdar sam! Kristus, kraljuj, Kristus, zmaguj! V hostiji sveti nam gospoduj !“
Na praznik Kristusa Ikralja (28. 'Oktobra 1945) je bila v dvorani barake XXV proslava v čast Kristusu kralju.
Duhovne vaje
Da bi navdušili vse stanove beguncev za globoko duhovno življenje in jih odvrnili od nevarnih poti, smo priredili duhovne vaje. Od 5. do 11. novembra 1945 so bile duhovne vaje za dekleta, od 12. do 18. novembra 1945 za fante, od 19. do 25. novembra 1945 iza žene, od 26. novembra do 2. decembra za može. Vsem -so bila poslana posebna vabila. Na duhovne vaj© iso se pripravili vsi stanovi s tridnevnico, v kateri so prosili Za uspeh in božji blagoslov. Prve duhovne vaje so prinesle vsem, ki so se jih udeleževali z dobro voljo in s pripravljenimi srci, mnogo duhovnega veselja in verskega navdušenja. Nekaterim, teh je bilo zelo malo, je pa vse to začelo presedati. Začela se jim je buditi vest. Ker se niso hoteli zbuditi iz verske mlačnosti in zapustiti poti, po kateri so bili navajeni hoditi, so se začeli v zadregi jeziti nad „kle-^ofašizmom, črno policijo in črno ozno“. Toda to nas ni strašilo. Šli stoo po začrtani poti naprej, d'a ^hranimo čim več beguncev zvestih Bogu, Mariji, Cerkvi in domovini.
Moške nedelje
Vsako prvo nedeljo v mesecu ®o Cerkvena oznanila vabila može in f!ante, naj med sv. mašo ob sed-
mih prejmejo sv. obhajilo. Med to službo božjo je vedno pri maši prepeval moški zbor. Možje- in fantje soi prihajali v velikem številu k skupnemu sv. obhajilu.
Na praenik vseh svetnikov in ob spominu vseh vernih duš so begunci z duhovščino pomnožili svoje molitve za pckojne, posebno za tiste, ki so padli kot žrtve brezbožnega komunizma. Duhovniki -so v osmini vernih duš maševali: za rajne sorodnike vseh beguncev,, za rajne slovenske duhovnike, za rajne domobrance', za vse slovenske vojne žrtve, za vse rajne Slovence, za vse rajne begunce, za vse pomorjene Slovence in za vse rajne pozabljene.
Red službe božje
Red nedeljske službe božje je bil v začetku v taborišču ta-le: Sv. maše s pridigo so bile ob 6., 7. in 8,30. Sv. maša s pridigo je bila tudi v župnijski cerkvi v Tri-sitaehu ob desetih dopoldne, popoldne ob štirih pa krščanski nauk. Ko je 9. avgusta po silnem neurju Drava silno narastla, je okrog devete' ure zjutraj odnesla most, je bilo konec s to službo božjo v Tri-stachu in se je odtlej tudi nedeljska maša vršila v taborišču. Prav tako tudi popoldanski nedeljski krščanski nauk.
Z nedeljo 4. novembra 1945 se je vpeljala ob 8. služba božja za ljudsko Selo, ob devetih pa za gimnazijo. Tako so bile potem sv. maše is pridigo ob nedeljah ob 6., 7., 8., 9. in 10.
Nova maša
Leto 1945 smo- končali s slovesnostjo nove maše. V nedeljo 30. decembra 1. 1945 je iv našem taborišču opravil prvo sveto daritev novomašniik p. Rudolf Pivko, frančiškan. Novomašniku nismo m-o-gli dati zemeljskih darov. Poklonili smo mu le duhovne darove: sv. obhajila in sadove .svetih maš. Molili smo tudi ob tej priložnosti, da bi Bog med nami 'obudil veliko duhovniških poklicev.
Dne 29. decembra 1945 je bila duhovna obnova za može in fante, za žene pa 30. decembra ob treh, za dekleta pa ob petih popoldan.
Za, božične praznike nam je' poslali prevzvišeni gospod škof krasno božično, ob koncu leta pa tolažilno novoletno voščilo. Obojno voščilo- je priobčeno v Cerkvenih oznanilih.
Od starega leta smo se na po-
seben način poslovili in na poseben način tudi v novo leto -stopili. Katoliška akcija je organizirala vso noč -od devetih zvečer do petih zjutraj skupno- molitev po barakah. Vsako uro ponoči je v tem času molila ena družina, oziroma prebivalci ene sobe v baraki. Namen teh molitev je bil : dati zadoščenje za vs-e žalitve v preteklem letu, /zagotovitev božjega varstva v novem -letu. Velika, večina beguncev se je pridružila našemu poslavljanju od starega leta in vstopu v novo leto. Nekaj pa jih je bilo- med begunci talkih, ki so nam očitali versko prenapetost. Kdo je imel bdlj prav, bo razsodil Bog. Kdor z Bogom začne in tudi konča, ne -bo osramočen. To je naše 'upanje ob koncu leta 1945 in v začetku leta 1946. Bog bodi z nami, varuj nas po Mariji!
France Pernišek
„Duhovne vse postreljajte..."
-Besede, ki -s e kotalijo po slovenskem tisku .. .
Bilo je 1. oktobra 1942 nekje na Slovenskem, ko jih je neka roka napisala v pismu komisarju glavnega štaba partizanskih čet Iva-
Op. DŽ: Edvard Kardelj je 1. oktobra 1942 pisal vrhovnemu poveljniku par. tizanske vojske Ivanu Mačku-Matiju: „Duhovne vse postreljajte. Prav tako oficirje, intelektualce itd. ter zlasti tudi kulake in kulaške si,nove.“
nu IMačiku. Ni ga količkaj osveščenega Slovenca, 'kj ne -bi vedel, čigava je bila tista roka.
Je najti v -slovenski zgodovini grozljivejši stavek? Kaj je v primeri z njim tisti ,,Pogine naj pes“, ki se j'e zdel profesorju Slodnjaku tako vnebovpijoč, da ga je vzel zia slab naslov svojemu romanu o Levstiku? Tisto je bilo lahko samo metafora od stranj človeka, ki 'bi morda -v treznejšem razpolože-
nju dal tečnemu Levstiku jesti in piti...
„Duhovne vse postreljajte!“ pa ni bilo rečeno v prispodobi. Naslovnik omenjenega pisma se ni razumel na metafore. Razumel se je samo na gol stil operativcev revolucije. Streljati je zanj pomenilo streljati, pomenilo je svinec in kri, v imenu Josipa Visarjonoviča Stalina.
Pred leti sem v nekem zapisu ‘poskusil našteti nekaj civilizacijskih pobud, ki jih slovenski narod dolguje slovenskemu duhovniku, od pive 'knjige do prve gimnazije, 'od prve hranilnice do prve planinske koče. Klerikalizem je v tistem zapisu zaznal samo neki slovenski cerkveni dostojanstvenik. Dejansko je šlo za suho naštevanje dejstev, kakor če bi našteval športne dosežke nekoga. S čimer še malo ne bi hotel reči, da so vsi drugi tekmovalci kruljavi.
Tistih dejstev ne bi mogel zanikati niti človek, ki je ono streljanje naročal. On manj kot kdorkoli, saj je ista roka, ki je ukazovala počezno pobijanje duhovnikov, komaj kakšno leto prej napisala knjigo Razvoj slovenskega narodnega vprašanja. Torej vprašanja, v katero je bila slovenska 'duhovščina kolikor toliko ustvarjalno vpletena, če' se spomnimo na Trubarja, Pohlina, Vodnika, Slomška, Gregorčiča, Iva:noczyja. J. E. Kreka, Aljaža, Jegliča, Korošca, Sedeja, Jurco, Ščeka, Finžgarja, Janžekoviča...
Kaj je torej s tisto knjigo, ki je
hotela postati katekizem odrešenega slovenstva ? Je šlo samo ra 'brezdušno marksistično šolsko nalogo na kakšnem kominternskem seminarju ? Za proizvod steklenega leninizma ? Ali pa je le bilo v tistem pisanju nekaj, ‘kar za Stalinovo religijo ni obstajalo — iskra ljubezni, .resnične ljubezni do islovenslkega naroda ?
Kdo bi lahko ugovarjal: ni bil to isti človek, ki je malo pred sporom Jugopartije z Informbirojem izjavil sovjetskemu ambasadorju, da je sam za to, da bi Slovenija postala ena od republik ZSSR?
Kdo drug bi moža zagovoril: saj gre tudi za istega človeka, ki je idilično nabiral gobe, ki ga je kdaj zaneslo v kartuzijo Pleterje, ki je šel obiskat svojega bivšega kateheta, ko je ta slavil stoletnico. . .
,,Duhovne vse postreljajte. . . “
No, da je pisec te sintagme tisti Slovenec, iki je prispeval največ k svetovnemu humanizmu, to šalo bo pač kristjan prepustil Josipu Vidmarju in njegovi duhovni 'športnosti. A prav tako se na tisto streljanje ne bo obešal z zagrizenostjo, Iki ne pozna odpuščanja'. če bo pogledal v globino svoje vere, 'bo kvečjemu pomiloval roko, ki je mogla napisati, kar je napisala, samo v hipu obsedenosti. In bo imel misel usmiljenja ra tisti trenutek, 'ko' je pisec ukaza:
•—■ ..Duhovne vse postreljajte*1 — zagledal tiste tri besede prevedene v jezik Večnosti.
Alojz Rebula
Pogovor z Marijo Ivano Tekavec o njeni dejavnosti na Koroškem
Absolventka pravne fakultete Bue. mosianreške univerze Marija Ivama Te-fcavlec iz San Justa je tila od decembra 198-9' do oktobra 1990 na Koroškem, se tam povezala s- slovenislko jsfcuipnoistjo in se v njej udejstvovala. Pogosto je potovala tudi v Slovenijo in navezala stike z mmiogimi javnimi delavci demokratičnega tabora. Pred odhodom v Evropo ije bila -zvezna predsednica Siliovenske dekliške organizacije v Argentini, na odru je pou. stvarila nekaj nepozabnih gledaliških likov, živo in kritično spremlj-a -tudi vsa dogajanja v n-alši skupnosti in v Sloveniji t-er zamejstvu.
Kdo te je povabil na Koroško in s kakšno nalogo?
Prvotni cilj vožnje je bilo po-tova. nje v Italijo. Zaradi raznih zapletenosti se ni uresničilo in tako -sem po osebnih etikih in po dogovoru s Katoliškim dlalavnim odborom (KDO) bila povabljena ,h Katoliški -mladini (KM) 'kot delovna pomoč na honorarni ibazi v poklicnem tajništvu. KM je odvisna -od krške škofije in od tam tudi dolbiva glavne fonde za njeno delovanje. Moja naloga v okviru KM je bila najprej izdelava in oblikovanje dvojezične (nemško-slovenske) mia. dinsfce cerkvene pesmarice in razvoj tematike -slovenske narodne pripadnosti: ohranjevanje slovenstva, slovenska narodna zlavest.
S kom si se spoznala in povezala na Koroškem?
Obenem mi je ta honorarna služba odprll-a koroška vrata. Spoznala sem ogromno -mladine, duhovnikov, redovnic, zgodovinarjev, kulturnikov, umetnikov, pisateljev itd. Nekateri so celo stari znanci iSlovenc-ev v Argentini; z drugimi sem tudi navezah trajne stike. Med njimi, jasno, štejejo sode. lavci KD-O-ja:	dr. Verbinc, Janko
Mieilkač, Vinko Ošlak, Hamzi Sticker (bil je moj „šef“), Andreja Ls-pu-sichitz; osebnosti tamkajšnjega političnega žMj-enjia kakor Karel Smoliči Zdravko in Valentin Inzfco in drugi
javni delavci za slovenstvo kakor mmrns. Jože Kopeinig, dr. Vospernik, -dr, Zierzer, H-amizi in Franci Tomažič, dr. Koreni, dipl in-ž. Kattnšg ‘im še toliko drugih. Zmeraj mi je ibiitto zoprno naštevati imena, ker jih stalimo pozabljam in to je ponavadi povod Ea zamero.
Kakšen je pomen Mohorjeve v Celovcu, kot si ga ti videla?
Pomjan je 'še zmeraj velik, ker se Mohorjeva družba trudi za izdajo kvalitetne literature ter za povezavo Silovemceivi -po svetu. Žal, so z-a nas ta dela mnogokrat nedostopna zaradi tukajšnjih gospodarskih razmer. Glede dela sem pa v nekaterih -posameznih primerih opazila, da včasih prevladuje ekonomski objekt nad človeškim subjektom. Eles .škod-ai, ker to od-vz-atn-e del tradicije Mohorjeve družbe. Na vsak način je -delo, ki ga Mohorjeva .opravlja, resnično velikansko.
Kako je prišlo do tvojega sodelovanja pri volilni kampanji Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) oz. Demosa v Sloveniji?
Začelo se je pravzaprav v prvih dneh mojega prihoda, ko sem spoznala izredno -osebnost, prof. Lojzeta Peterleta, in talko kot prva Slovenka rojena na tujih tle-h, podpisala prijavnico stranke Slovenskih krščanskih demokratov. Po tem srečanju je bilo -se mnogo drugih in nekega dne me ja prof. Peterle povabil v Slovenijo, kjer maj -bi Demos- im-eFJ predvolilni shod, če'š, naj- kot mlada Slovenka iz imigracije -pozdravim navzoče. In tako se je začelo.
V katerih krajih si govorila na volilnih shodih? Kdo so -bili drugi go. verniki ?
Ni fbild veliko krajev, a moram reči, da so bili ti shodi res pos-ebni, vsak -zase: Domižia.le, ker j-e bil prvi -na-stcp; Kranj, zaradi -števila 'lju-di in origimialno-sti — pripeljali smo -se s fijafcarji do velikega odra pod Prešernom — in nazadnje še skltepno volilno zibor-ovanij-e v iLj-ublijani tudi pod iPlrešern-ovim -spom-eniilklom,, Iger že ni hi-lo dvomov o zmagi.
G-oviomiki s-o -prihajali iz vs-eh k-oncev Slovenije kakor tudi iz za--Thej-stva,. Koroška in Primorska sta j-avno -podipirali prv-e iptovo-jne svobodne volitve. -Slovenci po -s-vet-u s-o tudi spremljali ta proces -z različnimi akcijami. Udeležili s-o se predsedniki is-tnar.lk, ki 'sestavljajo Demos, kakor tu-d-il najbolj izraziti predstavniki teh strank :in povabljeni gostje kot Karel S-molle, Bojan Brezigar, in jaz.
Kaj si ti posebej priporočala?
Ne -bi rekla, da j-e -bilo- priporočilo, -pač pa -beseda pcguma, naj jih ne bo stra-h, kajti čas nezaupanja je mimo-, vabilo, naj se udeleže volitev — -ker te niso obvezne — in zagotovilo, da -v prelomnih -časih n-is-o sami, vsi Slovenci na to gledamo- z velikim upanjem-, -potrebno j-e -zgraditi no-vo -SHovenijto'.
Kako si se pri tem delu počutila?
-Pres-enetil me je sprejem n-a teh zborovanj. Vsaka d-chr-a beseda, vsaka -pogumna podpora j-e bila dobrodošla. Veliko ljudi, k-i j-e pri tem sodelovalo, ima znance v Argentini; pri.
(bližali s>o se in spraševali, če poznam tega ali onega, ki je po vojni odšel v Argentino. Drogi so se pa približali, da 'bi isi ogledali rojakinjo in vprašati,, kako je možno, da po 45 letih iše ohranjamo materinščino pod Južnim križem. Večina ni vedela za maš obstoj1, o zvestobi koreninam in dia podpiramo demokratični proces v Sloveniji. Odnesla sem -enkratno doživetje im toplo zahvalo, ker vedo, da niso sami.
Katere vodilne osebe iz vrst SKD in drugih strank Demosa si osebno spoznala?
Najprej Lojzeta Peterleta, ki je bil predsednik SKD in je -sedaj prvi minister Slovenije. Moram reči, da je izvrstna osebnost: oseba, ki živi plo krščanskih vrednotah in načelih, M ima krasno družino -ter je izjemen politik. Oseba, čigar popularnost raste iz dneva v dan. Označila bi ga Ibo-t umirjenega, zavestnega in izredno delavnega.
Ja, zdaj smo pa zopet pri imenih! Navedla jih bom samo nekaj, s katerimi seim -se -osebno spoznala: Izidor Rejc, F.r-ance Bučar, Dimitrij Rupel, Ivan -Oman, Marjam Podobnik, Janez Dular, Peter Reberc, S-p-omenka Hribar, Jože Pučnik, Andrej Capuder, Igor Bavčar, Janez Janša, Rajko Pirnat; im bi lahko še naprej naštevala, k-er bi morala -dodati iše imena izven ožjega političnega -kroga, ki pač tudi pomagajo na vse mogoče načine, da bi -se uresničila notranja, sprememba Slovenije, o-d venskega tiska (Janez Gril, Drago Klemenčič, Drago Ocvirk, Ivan Štuhec) ,do kulturnikov in drugih osebnosti.
Posredovala si za prihod in predavanje zgodovinarja Nikolaja Tolstoja na Koroškem in nato še v Ljubljani. Kako si pri tem sodelovala?
Organizirali simo z g. Kopeinigo-m Tolstojev -obisk na Koroško, kjer je imeli predavanje v Domu v Tinjah. Nato -sie mil je zdela izredna priložnost, da bi Tolstoj predaval tudi v Sloveniji, o- kateri je toliko pisal. Najprej je -bilo treba uskladiti datume, -obiske in- predavanja* potem -sem -uvedla iše -stike s stranko Slovenskih krščanskih demokratov in hitro smo pripravili celoten program z velikim uspehom. Paradoksno: grof Tolstoj je govoril o komunističnih pokolih v dvorani- ,,-španskih borcev"! Dvorana je bila nabito- p-olma in prisotni so bili tiskovni mediji -in televizija. Na Koroškem je bil poudarek govora na razvoju -so-dnega -procesa, ki ga Tolstoj trpi v Angliji. V Ljubljani pa je bila -teža predavanja na zgodovinskih dogodkih. Bilo je pretresljivo-. Prvič v povojni Sloveniji so- se vrstila pričevanja -pred mikrofonom. Neki gospod je izjavil: ,.Jaz sem bil domobranec in -to ponovim, tudi če me zdaj tukaj zlaprejo". Tisti, ki so se počutili zapostavljeni v družbi, so imeli možnost izpovedati svoje trpljenje in resni-co-.
Kakšno je bilo tvoje počutje, ko si ga spremljala na grobišče v Kočevski Rog?
Kočevski Rog. .. Petkrat sem bila tam in nisem še prebolela občutka tesnobe, ki ga povzroča kričeča tišina kočevskih jam. To je del slovenske zgodovine, katere del smo tudi
mi, mladi. Poslanstvo potomcev .političnih emigrantov se ni spremenilo in se tudi ne sme: pričevanje je še zmeraj našla naloga. Kar -seveda ni isto -kot -maščevanje ali stalno premlevanje pozabljenih dogodkov, 'kio-t nekateri- danes izjavljajo.
Ali je Tolstoj dobil kaj novih podatkov v Sloveniji?
‘V-eilii-ko novih -podatkov je dobil. Ne toliko v Sloveniji kot v drugih republikah Jugoslavije. Tolstoj je -prvi snem-al intervju -s S. Dub-ajičem. Ta je biil glavni poveljnik za povojne pokole v Kočevskem Rogu. Snemani tralk je pričeval grozne izjave. Takrat je on Ištel 22 let in vsi, ki so takrat pobijia-li, so bili prostovoljci. On je tudi priznal, da je -ukaz za pokole prišel) od samega Tita. Seveda Dubajieeve besede nihče ne upošteva, ker -pravijo, da ni uravnovešen im je poblaznel.
Mesec dni kasneje od Tolstojevega obiska mie je klical Oliver Rees — najbolj znameniti direktor dokumentarnih filmov iz BBC-ja v Londonu. Pripravljal je film „Iz Vetriinja do Kočevja1Nilkolllaj- Tolstoj je ‘bil eden od' zgodovinskih svetovalcev. Organizirala sem jim -primeren program in dovoljenja -za -snemanje.
Kako si ti doživela njegovo osebnost in delovanje?
Osebnost Nikolaja Tolstoja izraža prepričanje človeka, ki ve, k-aj dela, in neutrudljivo vztrajnost -človeka, ki išče resni-co m jo hoče dokazati. Zaigral je .svoje premoženje za ljudi, ki jih ni poznal; 'a ve, da je
vzrok njihove prezgodnje nasilne smrti nasprotovanje prekriti boljševistični revoluciji. Če Biog da, bo grof. Tolstoj -prišel! v Argentino. Prejela sem njegovo -pi-smo, 'kjer izj-avi svoje želje, da bi s-poznal slovenske rojake v Argentini. Seveda, -morali bi mu pomagati -s stroški-, a mislim, da ne bi smelo, (biti težav.
Govorila si pri žalni slovesnosti v Vetrinju za vrnjene in nato pomorjene domobrance in druge rojake. Kaj bi k temu pripomnila ?
Ž-a.lnla -s-loveisnioist v Vietrinju je bila lansko leto posebno p-omembna. Novo izvoljena de-miokratska vCla-da je bila prisotna. Peterle je z-agotovil: „Narod, ki je ,razdeljen, si- ne more obetati jasne prihodnosti. Slovenska vlada bo storila vse tako- -za dostojanstvo mrtvih kakor za sožitje živih v imenu sprave... Mi ne g-ovorimo več -o razrednem -sovražniku, o narodnih -izdajalcih niti -o sovražni emigraciji alli podobno o -prej- znanih sovražnikih. . . Poudaril bi še to : ko govorimo- io spravi doma, bi radi, da bi pioidlobini procesi potekali med ‘našimi islkupnio-stmi, ‘ki so marsikje- po nepotrebnem ali um-etno' razdeljene -zunaj- Slovenij.e. “
Pričevanja beguncev, maša, ki jo je daroval g. Vinko Zaletel, beseda hčere emigrantov in domobrancev; pričevanje bivšega borca S-tanisPJava Kleipa ter besede Lio-jzeit-a Peterleta so sestavile spominsko proslavo. Moje: ‘besedle slo samo potrjevale način dioraičianja, ki -sem ga imela v Argentini: ljubezen -do- Slovenije, d‘o resnice to upanje v bodočlnio-st.
Precej vpogleda si pridobila v stvarnost v Sloveniji in njene potrebe. Ali meniši, da bi skupina mladih Slovencev iz Argentine lahko pomagala pri duhovni in družbeni prenovi Slovenije?
Jaiz ibi rekla takole: Slovenija mora najti isvojb pot z: lastnimi močmi1. Nalša naloga pa je, da mudimo naše skušnje, in kar i-m-amio, damo na razpolago, da bi do te pnenove prišlo. Nedvomno, da bi skupina mladih odigrala važno vlogo. Glejte, danes je zelo mizieik procent laikov, ki se udejstvujejo v javnem 'življenju (kar je tudi razumljivo: nihče ni hoteli pripadati Cerkvi, ker bi ga to avtomatično napravilo -za ,,drugorazrednega državljana"; Cerkev je imela težave jza javno delovanje), verouk 'šele zdaj dolbiva množično razsežnost in zaenkrat tudi manjka katoliških društev. Očitno,, dela je veliko, im prepričana sem, da je vsak izraz podpore, pričakovanja in zaupanja dobrodošel. Ries je, da bi se morale nekatere strukture Se spremeniti in rdšiti ije še treba nekaj praktičnih zadev, ki bi omogočale bivanje tistim, ki se odločijo za Slovenijo-.
Ti si, se najbrž vrnila v Argentino, da bi končala pravo na univerzi. Tvoji prijatelji in znanci v Sloveniji in na Koroškem so te vabili, da ostani tam oz. se vrni. Najbrž si v dilemi, kje bi delala za slovenstvo, v tej deželi ali v Sloveniji aili pa v kaki drugi državi.
Res je, konkretna ponudba je prišla iz Slovenija in Koroške. Morda
is-e-m -se tam preveč vživela. Videla sem, da je treba opraviti ogromno dela, in ravno fco je bilo meni všeč. Izredno- dobro so m-e -sprejeli. Prijetno sem se -počutila in hvaležna sem za možnost, ki mi- je 'bila dana. Problematika razdvojenosti je komplicirana in -obsežna. Tisti, ki imamo dve domovini, bomo s-talno pred dilemo.. A kaj drugega je življenje kot neprestano- odgovorno odločanje za eno aili drugo s-tviar? Ni važm-o, KJE! de-lae, -pač pa, KAJ delaš, v kaj daš svoj čas, -energije in talente. Danes te Bog postavi tukaj, jutri te pro-si, da se tie-mu odpoveš im -greš' 'kam drugam. Živimo v -svetu, ki nu-di m,nogo možnosti. Važno je le, -da tam, kjer si, o-praviš svoje delo in nudiš svojo ra-z-položl javori;.
Ali bi želela kaj reči našim mladim ali drugim bralcem naše revije?
Najprej bi se rada zahvalila za pogovor. -Človeku se ne nudi vsak da-n taka prilika.
Potem pa samo stavek, kot da bi m-a -gilais premišljevala. Naši starši so zigradr-i -čudež v Argentini. Mi sedaj predstavljamo tretjo ali celo četrto -generacijo. Mene -skrbi, ikaj bo čez deset ali petnajst let. Db-lžni smo vzdrževati i-n podati naprej, bar smo prejeli, če tega m-e storimo, bomo priče žalostna krivice: naša slovenska skupnost z- vsemi vrednotami bo postala zaklad 'brez dediča.
Pogovarjal se je Jože Škerbec.
Vzgajajmo za ljubezen
Pogovarjajmo se
Igrati se z drugimi pomeni tudi pogovarjati se z njim. Igra in govorica sta tesno povezani; govorica sama neredko postane igre. Otroci radi pripovedujejo in prav tako radi poslušajo, če drugi kaj pripovedujejo. Predvsem pa so radi pogovarjajo o tem, kar jih zaposluje, kar jih notranje vznemirja. Radi bi povedali drugim, kar že vedo, pa tudi, da bi jim drugi Potrdili njihovo znanje. Tako se sproščeno pogovarjajo med seboj o vsem, tudi o spolnih rečeh. Pri tem drug drugega spolno poučujejo. Dva primera:
Petletni Matija in 'štiriletni Aleš opazujeta pri igri, kako petletna Judita počepne na trato, da bi se Polulala, Opazujeta jo. Aleš pravi začudeno: „Presneto, Judita sploh hima Meka za tula n je.“
Matija odvrne: „Kako si neumen. Judita mora lulati iz luknjice. Saj je vendar deklica. Deklice nimajo luička."
Šestletni Tomaž, štiriletna Klavdija in triletna Marija se igrajo
na peskovniku. Mimo pride soseda, ki pričakuje otroka.
Tomaž pravi: ,,Gospa Breznik bo kmalu dobila dojenčka."
Klavdija vpraša radovedno: „Ka-ko pa to veš?"
Tomaž: „Nisi videla, kako debel trebuh je imela?"
Marija: „Gotovo je preveč jedla."
Tomaž: ,,Ne govori neumnosti!’ V trebuhu ima dojenčka. Ko bo dovolj velik za otroški voziček, ji ga bo vzel zdravnik ven."
Klavdija: „Ji bo tedaj trebuh počil ?“
Tomaž: ,,Saj trebuh ne poči. Dojenček pride iz luknje med nogami, kjer se tudi Ma.“
Klavdija: „Od kod pa to veš?"
Tomaž: „Mamica mi je povedala."
Klavdija: „Tega pa ne verjamem."
Tomaž: „Potem pa vprašaj svojo mamo. Bomo videli, kdo ima prav."
Sproščen način, s katerim se otroci pogovarjajo o teh rečeh, kaže, da bi bilo odveč razburjati
se. Bilo bi neumno, če !bi otrokom zabioevali, da se s sosedovimi otroki ne smejo 'pogovarjati o tem, -kar smo jim loma povedali o spolnih zadevah. Saj otroka spodbujamo, da si širi znanje tudi na drugih življieinjskih področjih, ker bo le tako obstal v svetu čemu bi ise -tu šli skrivalnice? Morda zato, Iker nam je mučno pogovarjati se o tem -z. manj odprtimi starši ? Saj ;se nam dovolj pogosto ponudi priložnost, da odprto in zaupno -dopolnimo znanje otrok ali pa ga popravimo. 'Zato tudi tujih otrok ne grajajmo, če se z našimi pogovarjajo o spolnih rečeh.
Petletni Monika in Tanja sta prijateljici. Svoje punčke peljeta na sprehod. Monika vpraša Tanjo:
„Boš tudi ti nocoj položila na okno sladkor za štorkljo? Potem boš tudi ti dobila dojenčka."
Tanja je presenečena nad Monikinim vprašanjem in hoče vedeti :
„Kaj pa ima štorklja skupnega z dojenčkom ?“
(Monika: ,,‘Štorklja vendar ponoči prinaša dojenčke v hišo."
Tanja odgovori: „Moja mamica pa mi je rekla, da sem zrasla v njenem trebuhu in sem se' potem rodila. To je mnogo -lepše kot tvo-jiai štorklja."
Monika sedaj premišlja, ali ima prav njena teta ali Tanjina mati. Doma pri (kosilu poro ra o pogovoru s prijateljico. Mati in teta se zgražata. Mati takoj steče k sosedi in ji očita, da ima ,,pokvarjeno" hčer, ki je isedaj pokvarila
tudi njenega otroka. Tanjina mati se brani in pojasni, da je hčerka povedala samo resnico in da resnica ne more nikogar pokvariti. Monikina mati je prepričana, da -otrok „tega“ še ne razume in da bi bil srečnejši brez tega „pre. uranjenega" znanja. V prihodnosti se otroka ne smeta veg igrati skupaj.
Čeprav so takšne reakcije danes vedno redkejše, v nekaterih predelih še lahko pride do njih. Pride do nasprotij, (ki jih žal ne moremo preprečiti, ki pa -nas ne smejo -ovirati pri naših vzgojnih nalogah.
Tudi če naša hčerkica plane v dnevno sobo, kjer so s-e- ob kavi zbrali e materine prijateljice in zavpije: „Mamica, mene pa srbi v nosnici!" lahko s tem povzroči osuple obraze, hkrati pa nam ponudi priložnost, da se v okviru vzgojnih problemov začnemo pogovarjati o spolnih vprašanjih.
Do podobnih pripetljajev v -družini lahko pride tudi, če »raven -živi tašča ali katera druga starejša oseba. Tako je starejša gospa dejala svoji s-niaihi, ki se je oblačila in slačila vpričo svojega otroka: „Ti ni dovolj, da so te svinjarije v revijah?! Sedaj jih počneš še ti doma! Boš že videla, kako daleč boš prišla, s -tem!"
Ne smemo pozabiti, da se je prav na tern vzgojnem področju mnogo spremenilo-, ziaito skušajmo razumeti starejšo generacijo-. Morda -sklenimo, da borno v takšnih primerih -nekoliko zadržani. Pri ne-
izbežnih konfrontacijah pa mirno pojasnimo svoje stališče; morda damo babici brati te članke. Kljub oziru pa -si bodimo na jasnem, da je vzgoja predvsem naloga staršev in ne starih staršev.
»Prijatelj otrok"
Tudi to- je tema, o kateri se moramo pogovoriti z otroki. Po eni -strani ;se -danes v javnosti zelo zadržano govori o spolnih perverzijah; delamo se, kakor da bi jih ne tiillo. Po drugi strani pa s-o seksualni -delikti na otrocih v zadnjih letih marsikje 'vznemirili javnost.
Zato ja pomembna -naloga spolne vzgoje tudi ta, -da zavaruje otroke pred ljudmi, ki jih lahko spolno zavedejo. Zato jim moramo pravočasno povedati, da takšne spolne stranpoti pač obstoje. Kajti hz. raziskav vemo, da pogosto- postanejo otroci žrtve -spolnih deliktov zaradi nevednosti. Neredko otroke motivira tudi spolna radovednost, da si »pustijo nekaj Pokazati".
V mnogih primerih gre namreč za ekshibicioniste, se pravi za ljudi z bolestnim nagnjenjem, da v javnosti 'kažejo -svoje spolne orga-ne. Izkušnja je pokazala, da j-e najboljša zaščita pred -ekshibicionisti celostna -spolna pouči-tev. če 'na primer deček ve, da bo nekoč imel »velik u-d, porasel okrog in »krog z dlakami", in ga je morda ze -kdaj videl pri očetu, ga ne bo mikalo, da bi radovedno gledal 'ekshibicionista. Praviloma 'se bo
hitro -odstranil in doma poroča-I o dogodku.
Mnogo hujši od ekshibicionistov so 'tisti, (ki nagibajo k spolni aktivnosti z otroki. Pred njimi moramo naše -o-troke zavarovati.
Zato je potrebno, da žie majhnemu otroku po-vemo, kako lahko-prepozna moralne zločince. Ne zadošča, da posvarimo otroka pred »hudobnim stričkom". Ne glede na to, da je ta »hudobni striček" pogosto- zelo »prijazen", -da naklanja otroku veliko »časa", »razumevanja" in »naklonjenosti", si otrok z abstraktnim »naprhvil ti bo Ikiaj hudega" ne zna predstavljati ničesar konkretnega. Za večino otrok je na primer sladkos-nednost prav tako »hiuda" kot »iz objestnosti kraj uničiti". Otroku m-o-ramo jasno povedati: »So bolni moški, ki -s prijaznimi besedami privabijo otroke k sebi, jih nato slečejo in opazujejo, prijemajo ali ranijo njihov spolni organ." Nadaljnje razlage so v tej starosti -odveč.
Kako lahko zaščitimo svoje otroke?
Otroke borno še najučinkoviteje zaščitili, e bomo upoštevali nekatere oblike vedenja in jih vcepili otrokom:
6 Otroci se učijo, da so spolni odnosi med odraslimi in otroki prepovedan^ ker otrokom povzročajo bolečino in jim škodujejo-. Če -starši ne pustijo, da bi se otroci igraje dotikali njihovih spolnih organov, se otroci učijo: na tem
področju ni mogoče .navezovati stikov med otroki in odraslimi.
•	Otrokom izrecno prepovejmo, <da. bi šli od hiše z drugimi ali stopili v njihov avto. To ne 'velja le ziai tuje ljudi. Tudi če hočejo vzeti otroka s seboj znane osebe in prijatelji, mora otrok vedno starše vpraišiati za dovoljenje. Zato jim recimo: „Z nobenim človekom ne smeš nikamor oditi, ne da bi prej vprašal očka ali mamico."
•	Otroci morajo vedeti: ,.Nobenemu otroku ali odraslemu ne smeš dovoliti, da bi te slekel laili se dotikal tvojega spolovila. <3e /kdo to poskuša, 'zbeži čim hitreje proč, domov, v bližnjo trgovino, kamor koli 'že, 'kjer so ljudje."
•	Otroci naj vedo', da morajo vedno povedati staršem, če jih je hotel odrasel človek tipati po spolovilu. če je med starši in otroki zaupanje in otroci vedo, da se o vseh pripetljajih lahko pogovorijo 's starši, ne da. bi bili kaznovani, bodo radi poročali.
Osnovna pravila naj bi neizpodbitno veljala. Zato jih v določenih •časovnih presledkih ponavljamo, zlasti pa tedaj, kadar otroci za dalj čiasa. odpotujejo zdoma. Morajo jim postati tako samoumevna, kakor pogled na desno in levo, preden prečkajo cesto, če je otrok poročal staršem o kakšnem moralnem deliktu, naj bi iz napačnega sramu ne molčali, marveč obvestili policijo. Morebitno zaslišanje otroka pa je odvisno od tega, ali je dovolj podatkov, ki bi omogočali identifikacijo 'krivca.. V nasprot-
nem primeru vznemirjanje otroka in morebitni duševni šok nista v nobenem sorazmerju z rezultatom. V takšnem primeru je bolje, da obvestimo policijo, ne da bi vključili otroka.
Nazadnje lahko vzgojitelji zavarujejo zaupane jim otroke le tako, da spolne perverzije imenujejo s pravo besedo.
Kdor dvomi, da spolna zloraba otrok le-tem sploh škoduje, ali celo zagovarja spolne stike med otroki in odraslimi, ne bo mogel preprečiti telesnega in duševnega trpljenja, !ki bo zaradi tega zadelo otroka.
Ne oziraje se na to pomembno dolžnost pa naj bi se starši zavedali, da spolni perverzneži večinoma niso zločinci, ampak bolniki, ki jim lahko v bolnišnici bolje pomagajo kot v zaporu.
Dietmar Rost - Janko Bohak Risala Bara Remec
/^A
DALJNA PRIPRAVA NA ZAKONSKO ŽIVLJENJE
Mladi ljudje velita) razmišljajo in sanjarijo o bodočem življenju v zatonu. Navadno ravno, preveč sanjarij o, a se premalo pripravljajo v vsakdanjem življenju. Najprej gre namreč za daljno pripravo, ko je vstop v zakon še daleč, nikakor pa ni prezgodaj za ta korak tudi kaj storiti. Vprašajte poročene, pa vam bodo povedali, da se jim je vsaka stvar, ki so se je naučili ali si jo pridobili pred poroko, pozneje zelo dobro obrestovala. Pa naj gsne za ta ali oni poklic, za oblikovanje 'značaja s popravljanjem njegovih hib in nenehnim razvijanjem dobrih lastnosti, za gojitev lepih medčloveških odnosov doma in drugje. Ne sa-nro, da ni prezgodaj davno pred Poroko na vise to misliti, pač pa je zadnji čas. Pozneje bo za večino stvari prepozno.
Na žalost se namreč v zakonu
obrestujejo ne samo človekove dobre lastnosti, ampak tudi slabe. In 'pozneje jo zelo težko kaj več narediti za razvoj dobrih in zmanjšanje slabih. Preveč obveznosti zaposluje in bremeni mladi par, ki tudi ni več tako mlad, da bi se iz lahkoto spreminjal, kot je to mogoče v dobi razvoja.
Kadarkoli torej gledate v duhu V prihodnost in se vidite v srečnem zakonu, si dopovedujte: Le toliko bom zadovoljen in srečen, kolikor si bom zdaj, danes, v tem času nabral dobrega in se otresel slabega — in nič več. Sreča v zakonu ni nikomur podarjena, ampak si j O' je treba z velikimi ter dolgotrajnimi napori priboriti.
Da ne bo kakšnega nesporazuma, poglejmo v vaše vsakdanje življenje, če na primer doma zelo neradi pomagate in vas je treba ne vem koliko prositi za kakšno
majhno uslugo, boste v zakonu slabi zakonski tovariši. Zakaj zakon je v bistvu življenje v dvoje, kjer se sicer -drug na drugega naslanjata, a predvsem drug drugega podpirata. Zato sta lenuh in se-bičneiž slaba kandidata za zakon. In če ste zelo vase zaprti in molčeči ter se ne potrudite, da bi svoje misli, želje in občutke izražali, bo v 'zakonu zelo težko, človek o 'človeku ve le toliko, kolikor mu le-,ta o sebi pove, ker smo drug drugemu skrivnost. Zato molčeči ljudje, ki se ne znajo ali nočejo pogovarjati, v zakonu ustvarjajo vzdušje nezaupanja in nelagodnosti. Nesporazumov pa sploh ni mogoče reševati brez resnično odkritega pogovora. Treba Se bo torej truditi za odprtost, posebno če vam le-ta ne leži. Seveda je to dolgotrajno, življenjsko delo, ki se ga pa ne smete ustrašiti, če res želite lep zakon, ne samo sanje o lepem zakonu.
Tako tudi v svojih odnosih do staršev, bratov in sester ter do drugih ljudi — sosedov, sošolcev, sodelavcev — lahko v duhu gledate sebe čez nekaj let kot ženo ali -moža. Kakšna boš do moža ali kakšen boš do žene? Ne veliko drugačen, kot si zdaj do soljudi. Zakon ni čudežen mlin, ki bi človeka prenaredil. če imaš težak značaj, boš prej iz njega naredil še težjega —• zaradi zahtevnosti zakonskega in družinskega življenja.
Če pa se na zakon pripravljata kristjana, ki vesta, da je Bog posegel v človeško življenje in po-
sega iz zakramentom zakona tudi v zakon, potem ni priprave na zakon brez nenehnega razvijanja, poglabljanja in obnavljanja verskega življenja, pa naj gre za molitev, zrelo razumevanje maše in našega sodelovanja pri njej, kr šcanskega gledanja na spolnost in ljubezen pravo vrednotenje zakramentov, posebno spovedi in obhajila. V bodočem zakonskem življenju bosta1 rabila globoko, trdno, živo in osebno vero, ki ne zraste čez noč in je tudi zakrament zakona ne podeli kar tako brez vajinega dolgotrajnega, da, dolgoletnega truda.
Kakorkoli je zakon nekaj lepega — tudi to vam bodo zakonci, ki so si ustvarili dober zakon, potrdili — dostop do takšnega zakona ni „lep“, se pravi ni lahek in ni poceni. Odgovori si torej na vprašanje, ali se' v zgoraj naštetih in seveda mnogih dragih vsakdanjih malenkostih resno pripravljaš na zakon, če se —• bo dober in lep. Če ne —- ni treba biti prerok, da napoveš, kako ne bo prida.
Vital Vider
Risala Bara Remec
Sergej Kurdakov
Odpusti m t\ -Nataša).
Tri dni pozneje s-em z drugimi elani operativne skupine posedal po čakalnici in dežural za primer, da bi nas poklicali. Okrog sedmih zvečer je zazvonil telefon pri Ni-'kiforovu. čez nekaj trenutkov je pritekel iz pisarne in nestrpno zavpil : ,,-Kurdakov, Kurdaikov. takoj na pot!"
,,Kam pa naj gremo?" sem vprašal, ker sem zavohal akcijo.
„Na Zgornjo cesto," mi je odgovoril in mi dal hišno- številko. Morda je kdo opazil kaj sumljivega na 'tistem naslovu ali pa je eden od vohunov odkril napovedano zborovanje in podal ovadbo. Kakorkoli že, zborovanje je teklo.
Hitro sem nagnal 'svoje fante na tovornjak in ulkazal Viktorju, naj -kar se da hitro vozi. Ali je bili Viktor najslabši voizinik na -svetu, ker je venomer tako -brez potrebe tvegal, ali p a je bil najboljši voz-dilk na svetu, kar je potrjeval -s svojo neprestano sposobnostjo, da Se je za las izogibal vsemu ostalemu na cesti.
»Izključi sireno!“ -sem zavpil, ko -sem se bližal cilju.
Prihrumeli smo po Zgornji ce-
sti, ip o skakali -s tovornjaka, še preden se je ustavil, pohiteli k hiši in treskoma vdrli skozi vrata. Na naše veliko začudenje -smo naleteli na same -mlade ljudi. Niti -enega -starejšega ni bilo med njimi! Prišli -smo sredi tajnega mladinskega zborovanja in jih popolnoma presenetili. Brž smo -se spravili nadnje, jih zgrabili in suvali, udarjali po njih in jih pretepali.
»Tam je! Zgrabite ga!" sem pokazali na mladeniča, ki je bil njihov vodja. Nekaj mojih fantov je -skočilo k njemu in ga pričelo obdelovati. Ostali fantje s-o vsevprek udarjali po vernikih in se z njimi poigravali, fcalko-r da bi bili borilne vreče. S pogledom sem hitro preletet sobo in zagledal nekaj, čemur -sem komaj verjel. Bila je ista deklica! Saj ni mogoče! Toda bilo je res. .'Le tri noči prej je bila pri drugem zborovanju, kjer jo je eden o-d naših kruto zagnal v steno. Tokrat -se -mi je vtisnila v spomin — -zelo lepo dekle z dolgimi, -svetlimi lasmi, iz velikimi sinjimi -očmi in z nežno poltjo — ena najbolj naravno lepih deklet, kar sem jih kdajkoli videl.
Tudi Viktor jo je zagledal in zavpil: „Spet je prišla! Poglejte, fantje, da je zopet tukaj!“
„No,“ sem zaklical, „ni videti, da si zadnjič dobro opravil z njo, Viktor. Zdaj je vrsta na meni!“
Zgrabil sem jo in jo vrgel na mizo z obrazom navzdol. Dva sva ji strgala obleko s telesa. Moj pomagač jo je tiščal navzdol, jaz pa sem jo začel na vso moč tepsti z reko in sem 'kar naprej tolkel po njej. Dlani so se mi razbolele od udarcev. Koža ji je pričela nabrekati, jaz pa sem jo še naprej mlatil, dokler nisem izafiutil koščkov krvavega mesa na. svojih rokah. Ječala je, vendar is e je1 borila sama s iseboj, da ni zajokala. Da bi zadrževala krike, se je grizla v spodnje ustnico, dokler si je ni pregriznila in ji je kri pricurljala pio bradi.
Končno je pričela hlipati. Ko sem bil tako izčrpan, da niti roke nisem mogel več dvigniti za naslednji udarec in ko je bila njena zadnjica ena sama gmota zmaličenega mesa, sem jo porinil z mize, da je padla na tla.
Utrujen sem se oprl naokrog, da bi videl, kaj počnejo drugi fantje. Mladi verniki so ležali vsevprek po razmetani sobi. Ker ni bilo razloga, da bi nadaljevali svoje početje in ker smo že prijeli njihovega voditelja, sem ukazal: Našega moža že! imamo, zdaj zapišite še imena ostalih ljudi, potem pa gremo odtod!“
Ko smo prišli na policijsko postajo, nas je Nikiforov že čakal
na vratih z nasmehom in pozdravil: „No, otroci moji," je dejal, „vidim, da ste hitro opravili “
„Tukaj imate svojega moža," sem rekel in mu pokazal triindvajset-1 etn ega mladeniča. Naglo ga je odvlekel v spodnje prostore na zaslišanje. Začel sem pregledovati imena ostalih mladincev, ki smo jih zasačili pri zborovanju. Razumel sem neumne stare ljudi, ki so bili okuženi z vero pred obdobjem komunizma. Toda, da mladi ljudje verujejo v Roga, tega pa ne. Bilo je pretežavno zame, da bi mogel kaj takšnega dojeti. To so bili vendar moji vrstniki, moja generacija. Bil sem potrt.
Tisto dekle sem gotovo podučil. Še enkrat sem pograjal Viktorja: „Nisi uspel, dečko stari,“ sem rekel. „Toda nocoj sem jaz poskrbel zanjo. Nikdar več ne bomo srečali te zvezdice."
Naslednjega dne sem se javil na policijski postaji in vstopil ravno takrat ko je Nikiforov zasliševal mladega voditelja, ki smo ga prijeli prejšnjo noč. Poslušal sem in se čudil Nikiforovi nadarjenosti. Izmenoma je uporabljal neusmiljeno strahovanje in nenadno prijaznost 'ter s trdo in z usmiljeno taktiko zmedel in omajal mladega vernika. Počel je z njim, kar se mu je zahotelo.
„IAili veruješ v Boga?"
„Da.“
„Povej mi, ali si neumen, morda bedak ali pa samo nor?"
Mladi vernik je odgovoril: „Ne, gospod, nikdar ne boste razumeli,
zakaj verujem v to, kar verujem, ker moje verovanje ni nekaj, kar bi lahko povsem razložil. To je zato, ker Bog oživlja zaradi moje vere in zato živi v mojem srcu.11
Nikiforova je raznailo od jeze: ,,Zakaj trdiš, 'da ne morem razumeti ? Ali misliš, da sem neumen? Tudi to knjigo sem bral," je rekel in pokazal na zaplenjeno Sveto pismo. „Mar misliš, da ne znam brati ?“
Mladeniča smo prejšnji večer pretepli mi, tudi v jetniški celici so ga močno zdelali, toda na vprašanja je neomajno odgovarjal. »Morda res znate brati, toda da bi razumeli oznanilo božjega duha v tej (knjigi, morate ne le gledati z očmi in poslušati z ušesi, temveč tudi s srcem.11 Ves zavzet sem poslušal. Kar je povedal, se mi ni zdelo prav nič jasno
„Če jo berete ile zato, da bi jo napadali,11 je dejal mladi vernik, »potem ne boste nikdar doumeli njenega sporočila. Samo Bog vam lahko odpre oči, da boste spregledali in razumeli to, v kar verujejo, ter da boste dojeli, zakaj smo Pripravljeni za svoje prepričanje 'žrtvovati vse, kar imamo.11
Nikiforov je tedaj popustil: „Mo-ram priznati, da nekaterih stvari ne razumem.11
Mladi vernik je odgovoril: ,,Glejte, gospod, sami ste si odgovorili na lastno 'vprašanje. Ne razumete zato Iker ste si oči zatisnili pred resnico, če bi Bogu odprli svoje srcie>, če bi odprli oči, da bi razumeli njegovo Besedo, bi postala
za vas prav tako resnična, kot je zame in za vse druge mlade ljudi. Zakaj ne sprejmete v svoje srce Gospodove Besede ? Spremenil bo vaše življenje in —“
„Molči!“ je vzkipel Nikiforov. „Samo ne pridigaj mi, ti norec,, ali pa bom jaz spremenil tvoje življenje — za vedno!11 Pozval je stražo in mladega jetnika so odvedli nazaj v celico. Pozneje so ga za dolga leta poslali na prisilno delo v taborišče. Bil sem pri številnih zaslišanjih te vrste, vendar so se mi zdela vsa nesmiselna. Ti verniki nikoli ne odnehajo. Poskušajo -spreobrniti celo- policaje!
Nikiforov se je vrnil in mi dejal: „Ti ljudje so res nori.11 Pritrdilno sem -mu prikimal.
Zanimalo me je, da bi zvedel kaj več -o Nataši Ž-danovi. Ker je mladinska organizacija odgovorna za mladino, smo vodili evidenco -o vseh mladih ljudeh v okolišu. O njih smo imeti prav vse osebne -podatke, kje so odraščali, kje so obiskovali šolo. Poi-slkal sem Natašino mapo in si jo 'ogledal.
Rojena je bila v okraju Doneč v Ukrajini, v vasici Bačnaja. Njeni starši so bili zadružni delavci v Ukrajini in zelo- revni. Ko je bila Nataša še majhna deklica, so jo poslali k stricu v Petropav-lovsk, da bi živela v malo boljših 'okoliščinah. Tam je obiskovala šolo in maturirala na četrti šoli Maksima Go-rkega, -ki je -stala v prvem okraju Petropavlovska
Po maturi se je z osemnajstimi leti zaposlila kot korektorica v ča-
sopisnem podjetju Petropavlovska Pravda. K'o sem prebiral njeno mapo, sem presenečen odkril, da je bila med šolanjem članica Kom-so-mola — Mladinske komunistične zveze — in da je bila tam dobra sodelavka. Dosje je izčrpno pripovedoval o vsem, kar se je pripetilo. Ko je končala šolanje, je padla v kremplje, vernikom in se jim kmalu pridružila; šlo je za izvrsten primer, kako verniki lovijo ljudi v svoje strupene mreže.
Nato sem obiskal časopisno podjetje Petropavlovska Pravda in poizvedoval po njej pri njenih sodelavcih. „Izvrstna delavka je,“ je izjavil eden njenih nadrejenih. ,,Nikdar nismo imeli z njo nobenih težav. Je prijazna, zanesljiva, vredna zaupanja in odlična delavka." Takšna poročila so me vedno izmedla. Z drugimi delavci so bile težave, saj so se vdajali pijači, kradli so, bili leni in neučinkoviti. Kadarkoli pa sem izpolnjeval policijske obrazce za vernega človeka, so. bile opombe o njegovem delu vedno: ..izvrsten delavec" ali „ze-lo dobre karakteristike" ali ,.najbolj zaupanja vreden" ali ..nikoli pijan". 'Značilno za vernike je bilo, da so bili vestni in marljivi delavci. Temu sem se nadvse čudil. IMoja dolžnost pa ni bila, da bi se čiudil, ampak da bi deloval.
,, Zakaj vas pa to ranima?" so me spraševali, ko sem poizvedoval o Nataši.
..Dvakrat smo jo odkrili na skrivnem zborovanju v ilegalni cerkvi, vernica je."
Delavci so se spogledali. Bilo je prav tako, kot če bi dejal, da je! gobava ali večkratna morilka-,,No, zdaj; ko ste prišli z resnico na, dan," je rekel eden med njimi — in vsul se je plaz pritožb Nenadoma -so vedeli povedati o njej le slabe reči.
V pisarni sem ji pustil sporočilo, da -se mi mora: v določenem času javiti na policijski postaji. Vedel sem, da jo bo to gotovo prestrašilo. To je bil tudi moj cilj.
Obotavljaje je vstopila in sedla na stol nasproti moje pisalne mize. Opazil sem, kako je bila prestrašena. Kakšna lepota! In ona sedi tam, s sklonjeno glavo in strmi v tla.. Vprašal sem jo, zakaj je vernica.
„Kaj pa naj bi bila?" mi je odgovorila. ..Pijanka? Ali cipa?" Potem je vprašala: „Ste odkrili kaj slabega v mojih delovnih spričevalih ?“
„Ne, ničesar," sem priznal.
,,Zakaj torej nasprotujete mojemu osebnemu prepričanju? Sem mar komurkoli prizadela krivico?"
„Ne," -sem odvrnil, „toda zašli ste n,a kriva pota, ker se družite z ljudmi, !ki predstavljajo nevarnost za našo državo." Poučil in posvaril sem jo pred resničnimi težavami, če se bo še- kar naprej držala svoje poti.
Na koncu sem opazil, da je nisem pretresel. Ponovno sem jo p°' svaril, da bo vse to zapisano v njenem dosjeju in da je ne smem0 nikoli več odkriti -med verniki.
Kljub očitnemu strahu mi je pri'
J
čela pripovedovati, zakaj veruje v Boga. Mislil sem, da bo pretepanje in nato z-asliševanje ma policijski postaji uredilo vso zadevo in da nam Nataša Ždanova ne bo nikdar 'več povzročala težav. Toda bila je izjemno dekle.
Med najinim pogovorom sem opazoval rane na njeni spodnji ustnici. Ugriznila se je, medtem ko sem jo pretepal. Kakšna škoda! Brazgotina je kazila njen sicer ■prelepi obraz, če 'bi se le srečala v drugih -okoliščinah, bi se lahko vnel za takšno delkle!
Ko sem zbral vse podatke, ki sem jih potreboval, in ko sem končal ;s podukom, sem jo na hitro in surovo odslovil. To- je bilo le zato, da bi jo prestrašil, čestital sem si k dobro opravljenemu delu.
Teden dni kasneje so nas poklicali na policijsko postajo zaradi novega nastopa proti tajni cerkvi. Tokrat je bilo zborovanje v neki hiši na Pograšni cesti. S tovornjakom smo odhrumeli tja. Bilo nas je le šest: Aleksander Gulj-ajev, Vladimir Zelenov, AnatoHij Litov-čeniko, Viktor Matvejev, Nikolaj O]iško in jaz.
Ko smo1 prispeli na kraj zborovanja, -sem razporedil stražarje in Z'aprl cesto. Vdrli smo v hišo in 'divje vihteli gumijevke.
Prestrašeni in zbegani verniki so ®e skušali razbežati in se zaščititi pred ploho udarcev. Soba za versiko srečanje je bila majhna, izato je nastala prava gneča. Bilo je zelo hrupno — vpitje in kriki od vsepovsod. Tote pa ne bo
dolgo trajalo! In tedaj sem uzrl znan obraz. Nisem mogel verjeti! Tam je bila zopet ona — Nataša Ždanova!
Tudi drugi fantje so jo opazili. Aleks Guljajev se ji je približal z obrazom, polnim sovraštva in z visoko dvignjenim pendrekom.
Tedaj se je nenadoma zgodilo nekaj, česar ne bi nikdar pričakoval. Viktor je brez opozorila -skočil med Natašo in Aleksa, tako da je bili i' obrazom obrnjen proti njemu.
„Spravi se mi s poti," je zavpil Aleiks.
Viktor -se ni premaknil. Dvignil je -svoj-o gumijevko in zagrozil: „Aleks, rečem ti, nikar -se je ne dotikaj! Nihče se je ne bo -dotaknil!“
Začudeno sem prisluhnil. Neverjetno, Viktor, eden -mojih najbolj grobih mož, ščiti vernico! „Umak-ni se!" je !z,avpill na Aleksa. „U-makni se, ali pa ti b-om jaz pomagal!" Varoval je Natašo, ki je trepetala -na tleh.
Aleks je ves razjarjen -zaklical: „Sam zase jo hoče-š, ali ne?“
„Ne,“ je Viktor zavpil nazaj. „Ona ima nekaj, česar mi nimamo! Nihče se je ne bo- dotaknil! Nihče!"
Moral sem poseči vmes, in to hitro! Aleksov nasilni značaj bi lahko povzročil borbo. „Poglej, Aleks," sem zavpil in pokazal na drugega vernika, ki je skušal pobegniti. „Ujemi ga!“ Aleks se je zmedeno pognal za njim. Oddahnil. sem -si.
Viktor je še vedno stal z iztegnjenimi rokami in ščitil Natašo, da ®i ne bi niti Aleks niti kdo drug upal pristopiti k njej. Nataša je stala, za Viktorjem, ne da bi prav' razumela, 'kaj se sploh dogaja. Vsekakor je od skupine, kakršna je bila naša, pričakovala povsem drugačen nastop. Prikimal sem ji in ji dal znamenje, naj gre. Obrnila se je in hitro stekla ven. Pomignil sem tudi stražarjem, da so ji dovolili oditi.
To je bil eden redkih trenutkov v mojem življenju, iko sem bil globoko pretresen. Bilo je podobno kot tedaj, ko je moj prijatelj Saša umrl v Bariševu. Nekaj je bilo na Nataši! Strašno smo jo pretepli. Posvarili smo jo in ji zagrozili. Prestala je neverjetno trpljenje, toda zopet se je vrnila sem. Celo Viktorja je pretreslo to spoznanje. Na njej je bilo nekaj, česar mi nismo imeli. Zaželel sem si, da bi
stekel za njo in jo vprašal: „Kaj je to v tebi?" Hoteli sem se pogovoriti z njo, vendar je že odšla. To junaško krščansko dekle, ki je prestalo tolikšno trpljenje v naših rokah, mie je,- obenem ganilo in zelo pretreslo.
'Kmalu zatem je Nataša zapustila Kamčatko in se vrnila domov v Ukrajino. Njeni sodelavci v časopisnem podjetju -so jo tako zasmehovali in se norčevali iz nje, da ji je življenje postalo neznosno.
Njen dosjie sem poslal Zvezi komunistične mladine v njeni domači vasi v Ukrajini in slkrbno vpisal podrobno poročilo o njenem verskem življenju.
Bil sem čudno žalosten, ker je odšla. Prvič sem začutil, da morda verniki le niso takšni norci in sovražniki, 'za kakršne sem jih imel. Nataša je zmedla vse moje predstave o njih.
Slovenski kmečki i»otiv - Skrilje*
IZ NAŠE KRONIKE
Pod okriljem SNO je 20. marca govoril v -Slovenski hiši 'i.nž. Vitomil Gros, kranjski župan, o položaju in dogajanjih v Sloveniji.
Na kulturnem večeru SKA sta v
veliki dvorani Slovenske hiše 23. -marca govorili kulturna dela-vka in poslanka Spomenka Hribar in novinarka Alenka Puhar o pripravah na svetovni -slovenski kongres-.
Duhovne vaje jie v Domu duhovnih vaj Maflickro-d-t, Ruta 3, km 38,500, °d 15. do 17. marca delalo 18 fantov; vodil jih je p. dr. Lojze Kukoviča D J.
Velikonočni obredi od cvetne do velike nedelje privabijo izredno veliko število rojakov k -slovenskim opravilom. Za cvetno nedeljo napravijo žen-e in dekleta po naših verskih središčih lične butarice. V cerkvi Marije Pomagaj so bili obredi na veliki -četrtek in petek ob 19. uri. Na veliki 'četrtak je pridigal p-rof. France Ber. gant, pel ipa je miiadtinstki zbor s Pristave p-od vodstvom Anke Savelli-Ga-s©r; na veliki petek je pridigal Anton Bidovec, pel pa mladinski zibor iz San Justa s pevovodjem Andrejem Selanom; na veliko soboto čez dan to dušni pastirji -po okrajih blagoslavljali velikonočna jedila; ha velikonočno' vigilijo je pridigal delegat toroma. Alojzij Starc, pel p-a je zibor Gallus; zbor je vodila Anka Savelli-Gase-r, orgla'1 pa j-e vs-e dni Ivan Vom-bergar; dušni pastirji so izmenjaje sodelovali pri obredih in spovedovali; toladiin-a je v verskih središčih po
vstajenjsikih mašah imela praznična mladinska srečanja.
Na sestanku Lige žena-mati v San 'Martinu je 20. -marca -predavala ga. Anica Loh -o Belli Krajini.
Na sestanku Zveze slovenskih mater in žena v Slovenski hiši je 3. aprila predaval prelat d-r. Alojzij Starc o slovenski skupnosti v Argentini v luči -navodil sv. očeta argentinskim škofom v novembru 1989 in v januarju 1991.
Kreditna zadruga Sloga je imela 16. marca redni občni zbor. Letos šteje 2965 članov. Odbor za leto 1991 je naslednji: predsednik Bo'židar Fink, podpredsednik Ivan Makovec, tajnik lic. Marjan -Schiffrer, namestnik Ja-oeiz Teras; svetovalci: Tone Podržaj, Milan Kerž-ič, Janez Jenko, Marjan Kopač ih Stane Mehle; namestnika: Mavrici j Kočar in Romam Piber; nad. zio-mik dr. Anton išimen-c, namestnik Avgust Jeločnik in upravnik Marjan Loboda.
Razstava fotografij del arh. Viktorja Sulčiča je bila- na 2. kulturnem večeru SKA v Slovenski hiši v soboto 13, aprila. Uvodne besede o Sul-čiču in njegovih delih j,e spregovoril ar-h. -Marjan Eil-etz. Prikaz je obsegal zlasti tržnico- v Buenos Aihesu (Mie-rcado de Abasto), stadion Boca Juniors im cerkev Srca Jezusovega v domu z-a ostarele v San Juste.
Slovenija, Slovenski svetovni kongres in mi je bila tema, o kateri 'je govorila Ivana Tekavec na mladim sikam sestanku v Slovenski hiši v nedeljo 14. aprila.

OB	Naše žrtve — naši vzorniki (Marjan Loboda) 257
JUNIJSKIH	Svata vojska; (Minil je jok, minilo vse...
DOGODKIH	(Zdenka Serajnik) ....................... 260
Junijska razmišljanja (Marko Kremžar) ...	261
VERSKI	Pobožnost do Srca Jezusovega za naš čas
ČLANKI	(slov. škofje) ............................ 265
Nekaj misli o prejemanju svetega oitihajila
(France Rozman) .......................... 269
Molim te ipionižno, skriti Bog nebes (Tomaž
Akvinski) ................................ 270
Papež Pij XI. 1922-1939 (Metod Benedik) .	272
Grehi proti sramežljivosti (Lojze Kukoviča) 274 Poglavitni igreihi . nečistost (Štefan Steiner) 276
NAŠA	Temelj narodne prenove (Marko Kremžar)	.	277
ZGODBA	Grobišča bodo urejena (Družina) ............ 280
IN NAŠA	Umetnost in dokumentacija (Božidar Fink)	.	281
VPRAŠANJA	Spomini na težke dni (Janez, Zdear) ........ 286
Spomini na leto 1946 (Vinko	Zaletel) ....... 290
Dušno pastirstvo v taboriščih na Koroškem
(France Perniišekj ....................... 295
,,Duhovne vse postreljajte. . .“ (A. Rebula) 300
POGOVOR	Pogovor z Marijo Ivanlo Tekavec (J. Škerbec)	302
V DRUŽINI	Vzgajajmo za ljubezen (Dietmar R.ost- Janko Bohak) ............................................................. 307
ZA MLADINO	Daljna priprava na zakonsko življenje (Vital
Vider) .................................. 3-11
PODLISTEK	Odpusti mi, Nataša! (Sergej Kurdafcov) ...	313
KRONIKA	Iz naše kronike ...........................  319
POEZIJA	Pesem s pripevom (Vladimir Kos) ............ 264
Vzhodno japonska marčna	romanca	(VI. Kos) 268
ANO 58	_________JUNIO 1991
Malo za šalo. . .
„Moja žena ima rada za zajtrk kavo, jaz pa čaj.“
„To je pa sitno, ker morata dvakrat kuhati."
„Zakaj dvakrat? Saj oba pijeva kavo."
,,Kdaj je človek star?"
„Takrat, ko stanejo svečke na torti več kot torta."
Psihiater nariše črto- in vpraša pacienta, na kaj ga ta črta spominja.
,,Na polento.“
Psihiater nariše krog: „Fa to?“
,,Na polento."
Psihiater nariše kvadrat. „Im sedaj?"
,,Na polento."
Psihiater odloži svinčnik in reče: „Vidieti je, da je polenta vaša fiksna ideja."
,,Kako moja? Saj ste polento ved*-no vi narisali."
Vojaška prostovoljca se pogovarL jata.
„Zakaj si s-e ti javil prostovoljno v vojsko?"
,,Ker nisem ponočen in mi je vojskovanje všeč. Zakaj si se pa ti?,‘
„Ker sem poročen in imam rad mir."
,,'Ali vas ibom smel :še kdaj videti?"
..Telefonirajte mi! Moja številka je v telefonskem imeniku."
,,In vaše ime?"
„Ime je tam zraven."
Uvoženo iz Slovenije
Vse, kar imam na vesti, spravljam v podzavest.
Za grehe politikov delajo pokoro ljudske množice.
Majhnim lopovom se snemajo glave, pred velikimi se snemajo klobuki.
V socializmu so. glavni miselni usmerjevalci! pendreki.
Razlika- med reveži im proletarci jie v tem, da revežev nihče ne sili, naj se združijo.
Iz Nemčije uvažamo stroje, izva. •žiamd pa vanjo strojnike.
Nekateri naši tovariši nas tako drago stanejo, da hi (bilo z-a našo družbo -cenejše, če 'bi bili gospodje.
Kdor ne dela, že ve, kaj dela.
KdOr visoko leta, ima strica še višje.
Dokler so bili mladi', so gradili socializem, prav kmalu nato pa vikende.
Dolgčas ni tako grozen-, če vam ga dobro plačajo.
Vse si je pridobil z rokami. Vse življenje j-e ploskal.
O svo-bo-di se veliko -g'ovori, kadar je je malo-.
DUHOVNO ŽIVLJENJE
SLOVENSKA VERSKA REVIJA
Izdaja ga konzorcij (Slovensko dušno pastirstvo); urejuje uredniški odbor (Jože Škerbec) — Ra m on L. Falcdn 41-58, (1407) Buenos Aires, Argentina. — Registro de la Propiedad Intelectual N1? 90,877. — Tiska VILKO s. r. 1., Estados Unidos 425, (1101) Buenos Aires, Argentina.
POVERJENIKI
ARGENTINA: Dušnopastirska pisarna, Ramon L. Falcdn 4158, Buenos Aires. ZDA: Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 44103, USA. — KANADA: Ivan Mam, 131 A Treview Dr. Toronto M8W 4C4, Canada. — TRST: Marijina družba, Via Risor-ta 3, Trieste, Italia. — ITALIJA: GORICA, Riva Piazzuta 18, 34170 Gorizia, Italia. — AVSTRIJA: Naročnino po. šiljajte Mohorjevi družbi v Celovec.
NAROČNINA
Naročnina v Argentini za leto 1991: A 400.000.- in izdatki za pošto; drugod v odgovarjajoči valuti. Denarna nakazila na bančni (ne osebni) ček na ime: Luis Starc, Ramon L. Falcdn 4158, (1407) Buenos Aires, Argentina.
La Vida Espiritnal
Revista mensual religiosa. Editor: Mision Catolica Eslo-vena (dr. Luis Starc). director: Jose Škerbec - Ramon L. Falcdn 4158, (1407) Buenos Aires, Argentina. - Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N? 90.877. — Talleres Graficos “Vilko” S. R. L., Estados Unidos 425, (1101) Buenos Aires, Argentina.