primorske novice KOPER, 10. julija 1981 URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA Št. 21 Vsebina Oba!na skupnost Koper — Odredba o obveznem pošiljanju cenikov za proizvode in storitve v potrditev obaini skupnosti za cene Občina Hirska Bistrica — ODLOK o spremembi in dopoinitvi odioka o doiočitvi odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemijišča — ODLOK o prenehanju veljavnosti odioka o pogojih in kriterijih za podeijevanje varstvenega' dodatka za kmete borce. — ODREDBA o pošiijanju cenikov za proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občinske skupnosti za cene občine Iiirska Bistrica v potrditev Občina Koper — SKLEP o ugotovitvi veijavnosti samoupravnega sporazuma o deiovnem času v občini Koper ^ — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o deiovnem času v občini Koper — SKLEP o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitve zazidalnega načrta »Za gradom« za območje graditve vrstnih hiš Občina Piran — SKLEP o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov 'občanov občine Piran za leto 1980 in zaključnega računa obveznega prispevka za starostno zavarovanje kmetov v občini Piran za leto 1980 Občina Postojna — ODLOK o spremembi odloka o določitvi prispevne stopnje za občinsko izobraževalno skupnost Postojna za združevanje sredstev v letu 1981. — ODLOK o spremembi prispevne stopnje za občinsko kulturno skupnost Postojna za združevanje sredstev v letu 1981 — ODLOK o spremembi odloka o določitvi prispevne stopnje za občinsko zdravstveno skupnost Postojna za združevanje sredstev v letu 1981 — ODLOK o spremembi odloka o določitvi prispevne stopnje za občinsko skupnost otroškega varstva Postojna za združevanje sredstev v letu 1981 — ODLOK o spremembi odloka o prispevku za zaposlovanje v letu 1981 — ODLOK o spremembi odloka o določitvi prispevne stopnje za občinsko telesnokulturno skupnost v letu 1981 — ODLOK o zaščitnih območjih kamnolomov pri naselju Planina pri Rakeku in pri naselju Razdrto — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Po-stojana za leto 1980 *— SKLEP o potrditvi zaključnega računa prispevkov in davkov za leto 1980 Občina Sežana *** SKLEP o sprejetju grafične karte urbanističnega reda za nase !je Lokev ODLOK o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za stanovanjsko gradttev na območju zazidalnega načrta Kare 11 v Sežani — kompleks E2 — Lehte in Ograda — ODREDBA o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Sežana — ODREDBA o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih in drugih preiskavah v letu 1981 Krajevnaskupnost Podgrad — SKLEP o spremembi sklepa o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje del po srednjeročnem planu razvoja vaške skupnosti Podbeže za obdobje 1981—1985 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Piran — PRAVILNIK o pogojih in postopku prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini iz sklada stanovanjskih hiš samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran Teiesnokuiturna skupnost občine Piran — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Telesnokul-turne skupnosti občine Piran za obdobje 1981 —1985 Občinska zdravstvena skupnost tzoia — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Izola — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Izola — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Izola za obdobje 1981—1985 — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Izola za obdobje 1981—1985 Občinska zdravstvena skupnost Koper — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Koper — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Koper — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Koper za ob- . dobje 1981 — 1985 — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Koper za obdobje 1981—1985 Občinska zdravstvena skupnost Piran — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Piran ___ SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Piran — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981—1985 ___ SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Piranha obdobje 1981—1985 Občinska zdravstvena skupnost Postojna ___ SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Postojna ___ SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Postojna 250 URADNE OBJAVE 10. ju!ija 1981 — Št. 21 — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih piana občinske zdravstvene skupnosti Postojna za obdobje 1981—1985 — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih piana občinske zdravstvene skupnosti Postojna za obdobje 1981—1985 Občinska zdravstvena skupnost Sežana — SKLEP o ugotovitvi veijavnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Sežana — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Sežana SKLEP o ugotovitvi veijavnosti samoupravnega sporazuma o temeijih piana občinske zdravstvene skupnosti Sežana za obdobje 1981—1985 — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeijih piana občinske zdravstvene skupnosti Sežana za obdobje 1981—1985 Občine Hirska Bistrica, !zo!a, Koper, Piran, Postojna in Sežana — DRUŽBENI DOGOVOR o zagotavljanju pogojev uspešnega varstva arhivskega gradiva in registriranega gradiva na območju šestih južnoprimorskih občin OBALNA SKUPNOST KOPER Na podiagi 59. in 60. čiena Zakona o temeijih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) in 9. člena Odtoka o pravicah in doižnostih izvršnega sveta skupščine Obaine skupnosti Koper na področju družbene kontroie cen in o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravijanju naiog Obaine skupnosti za cene (Uradne objave, št. 12/8!) ter v zvezi z Odiokom o najvišji ravni cen za vse proizvode in storitve in obveznem pošiijanju cenikov zanje v potrditev skupnosti za cene (Uradni iist SFRJ, št. 33/81) je izvršni svet skupščine Obaine skupnosti Koper na seji dne 8. juiija 1981 spreje! ODREDBO O OBVEZNEM POŠILJANJU CENIKOV ZA PROIZVODE IN STORITVE V POTRDITEV OBALNI SKUPNOSTI ZA CENE L čien Samoupravne organizacije in skupnosti in samostojni obrtniki, ki proizvajajo proizvode in opravijajo storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, so doižne postati Obaini skupnosti za cene v potrditev cenike teh proizvodov in storitev. 2. člen Samoupravne organizacije in skupnosti in samostojni obrtniki iz prejšnjega člena pošljejo cenike Obalni skupnosti za cene v potrditev preden začnejo prodajati proizvode in opravljati storitve oziroma preden povečajo cene proizvodov in storitev. Za organizacije združenega deia združene v samoupravnih skupnostih iahko pošiljajo cenike Obalni skupnosti za cene v potrditev te samoupravne skupnosti. 3. člen Z dnem, ko začne veijati ta odredba, neha veljati odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve Obalni skupnosti za cene v potrditev (Uradne objave, št. 13/81) in drugi predpisi in akti, ki so v nasprotju z njenimi določbami. 4. člen Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah, uporabna pa se od dneva sprejema dalje. Št.: 14-5/80 Koper, 8. julija 1981 Predsednik izvršnega sveta SLAVKO VODOPIVEC, l.r. OBČ!NA !L!RSKA B!STR!CA Na podiagi 5. točke 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS. št. 1/79) in 193. člena statuta občine Ilirska Bistrica, je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne L julija 198! sprejela ODLOK O SPREMEMB! IN DOPOLNITVI ODLOKA O DOLOČITVI ODŠKODNINE ZA SPREMEMBO NAMEMBNOST) KMETUSKEGA ZEMLJtSCA L člen V odloku o določitvi odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemtjišča (Uradne objave. št.*!8/79) se 4. čten spremeni tako, da se glasi: »Odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča znaša: KULTURA * RAZRED 1. H. IH. IV. v Vi. Vil. Vlil. m* m* m* m* m* m* m* m* njive, vrtovi, sadovnjaki. vinogradi !()() 80 60 40 30 30 20 20 travniki !()() 80 60 40 30 30 20 20 pašniki, gozdovi in vsa ostala kmetijska zemljišča 30 30 25 23 20 20 20 20 i člen 5. člen se spremeni tako, da se glasi: »Odškodnina za spremembo namembnosti je dohodek KZS občine Hirska Bistrica, ki odvaja 15 din po m' zemljišča Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. f Odškodnino za spremembo namembnosti uporablja Kmetijska zemljiška skupnost za namene, določene z zakonom o kmetijskih zemljiščih.« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: OIO-]8/8)-4/2 Ilirska Bistrica. 1. julija 198! Predsednik BOJAN BROZ1NA. dipl. oec.. !. r. Na podlagi 194. člena statuta občine Hirska Bistrica in določi! zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS. št. 30/79) je skupščina občine Hirska Bistrica na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 1. julija 1981 sprejela ODLOK O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O POGOJIH IN KRITERIJIH ZA PODELJEVANJE VARSTVENEGA DODATKA ZA KMETE-BORCE L člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatka za kmctc-borce (Uradne objave, št. 6/73 in 19/74). 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnih objavuh primorskih občin. Št. H1H-19/81-8/1 Hirska Bistrica. 1. julija 198! Predsednik BOJAN BROZINA. dipl. oec.. I. r 10. jutija 1981 — Št. 21 URADNE OBJAVE 251 Na podlagi 59. in 60. čtena zakona o teme)jih sistema cen in družbeni kontroii cen (Uradni iist SFRJ. št. 1/80 in 3&80). 9. čiena odtoka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju posebnega družbenega interesa pri opravtjanju nalog občinske skupnosti za cene (Uradne objave, st. 34/80), 5. točke odloka o najvisji ravni cen za vse proizvode in storitve in o obveznem pošiljanju cenikov zanje v potrditev Skupnosti za cene (Uradni list SFRJ, št. 33/81) in 221. člena statuta občine Ilirska Bistrica izdaja Izvršni svet Skupščine občine Ilirska Bistrica ODREDBO O POŠILJANJU CENIKOV ZA PROIZVODE IN STORITVE KATERIH CENE SO V PRISTOJNOSTI OBČINSKE SKUPNOSTI ' ZA CENE OBČINE ILIRSKA BISTRICA V POTRDITEV 1. člen Samoupravne organizacije in skupnosti in samostojni obrtniki, ki proizvajajo proizvode in opravijajo storitve, katerih cene so na podlagi 3. člena dogovora o določitvi proizvodov in storitev, katerih cene so v pristojnosti republike in v pristojnosti občin (Uradni list SRS. št. 32/80), v pristojnosti občine, so dolžne poslati Skupnosti za cene občine Ilirska Bistrica v potrditev cenike teh proizvodov in storitev. 2. člen Samoupravne organizacije in skupnosti in samostojni obrtniki iz prejšnjega člena pošljejo cenike Skupnosti za cene občine Ilirska Bistrica preden začnejo prodajati proizvode in opravljati storitve oziroma preden povečajo cene proizvodov in storitev. 3, člen Z dnem. ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pošL tjanju cenikov za posamezne proizvode in storitve Skupnosti za cene občine Ilirska Bistrica v potrditev (Uradne objave, št. 15/81). Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 38-3/81-4/12 [lirskaBistrica, 2. julija 1981 Predsednik izvršnega sveta dip!, inž. Janez KIRN, !. r? OBČINA KOPER Na podlagi 239. člena statuta občine Koper in na podlagi 61. člena samoupravnega sporazuma o delovnem času v občini Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne J. julija 1981 sprejela naslednji SKLEP l.člen Skupščina občine Koper ugotavlja, da je k samoupravnemu sporazumu o delovnem času v občini Koper prestopilo več kot polovica udeležencev sporazuma in da je s tem sporazum sklenjen. Ta sklep velja takoj. Koper, 1. julija 1981 Predsednik MARIO ABRAM, l.r. V skladu s 185. in 39. členom zakona o združenem delu SKLEPAJO udeleženci: — Izvršni svet skupščine občine Koper — Občinski svet zveze sindikatov Koper — Občinska konferenca SZDL Koper — Medobčinska gospodarska zbornica Koper *— Združenje obrtnikov občine Koper — Odvetniška zbornica SRS, območni odbor Koper — Krajevne skupnosti v občini Koper in — delavci v samoupravnih organizacijah in skupnost! ! ter L c skupnosti, ki delujejo v občini Koper (v nadaljnjem bese ! u pr snikivi SAMOUPRAVNI SPORAZUM O DELOVNEM (ASU V OBČIN! KOPER I UVODNE DOLOČBE 1. člen Podpisniki se sporazumejo, da bodo na podlagi določi! tega sporazuma usklajevali delovni čas svojih enot v občini Koper tako, da bo to prispevalo k humanizaciji dela, k dvigu produktivnosti dela, k povečanju gospodarnosti poslovanja v celotni družbenopolitični skupnosti ter k optimalizaciji zadovoljevanja potreb občanov, turistov in drugih obiskovalcev občine. Pri tem bodo težili zlasti k takemu medsebojnemu usklajevanju razporeditve tistega delu delovnega časa delovnih enot, služb, organov, skupin delavcev in posameznih delavcev, namenjenega neposrednemu stiku z občani, ki bo v najmanjši možni meri prizadelo efektivni delovni Čas delavcev v združenem delu. 2. Men Za uresničitev dogovorjenih ciljev iz 1. člena se podpisniki sporazumejo, da bodo delovni čas svojih enot v občini Koper urejevati na način, ki ga določa ta sporazum. 3. člen Podpisniki se sporazumejo, da se s tem sporazumom — razen če to ni posebej opredeljeno — konkretno določa minimalne oziroma maksi-maine okvire ter druge opredelitve samo za dejavnost enot, siužb, organov, posameznih delavcev ali skupin deiavcev, ki je namenjena izključno neposrednemu stiku z občanom oziroma se lahko Qpravlja samo ob neposredni prisotnosti občana, V skiadu s tem se podpisniki sporazumejo, da s terminom »urnik* v okviru tega sporazuma opredeljujejo: »odpiralni čas* trgovin, gostinskih obratov, poslovalnic, servisov in drugih enot v okviru katerega lahko občan zadovolji svojo potrebo po nakupu, postrežbi, oziroma storitvi v poslovalnici ali na domu v pridobitnih dejavnostih, — * Uradne ure* za stranke v organizacijah združenega dela posebnega družbenega pomena, — »čas ordiniranja*, ki ga strokovni zdravstveni delavci oziroma službe menjajo neposrednemu stiku z občanom, = »uradne ure* v katerih občan lahko prihaja v neposredni stik z organi oziroma delavci državne uprave, pravosodja, strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti ipd. ter — podobne oblike dejavnosti. Podpisniki se sporazumejo, da v okvir urnika ne spada delovni čas, ki je namenjen pripravi oziroma organiziranju aktivnosti med obdobjem delovnega časa, opredeljenega kot »urnik*, kot tudi ne obdobje delovnega časa, namenjeno odmoru delavcev. V vsem obdobju »urnika* mora biti zagotovljen vsaj minimalni obseg dejavnosti. Delovni čas enot a!i posameznih deiavcev, ki deino ali v celoti ne zajema »urnika* je lahko urejen neodvisno od določi! tega sporazuma. Njihov delovni čas ter razporeditev delavcev v službah in enotah, za katere ta sporazum določa »umik«, je treba organizirati tako, da so zagotovljeni pogoji, ki jih predpisuje zakonodaja. II. URNIK TRGOVIN 4. člen Minimalni urnik vseh trgovin je v dneh od ponedeljka do petka lahko urejen na dva načina: — deljeno tako, da dopoldne traja neprekinjeno vsaj tri ure, vendar obvezno med 8. in 10. uro, ter popoldne vsaj dve in po! ure, vendar obvezno med 16.30 in 18. uro; — neprekinjeno tako, da traja neprekinjeno vsaj 6 ur, vendar obvezno med 12. in 17. uro. 5. člen Za trgovine z živili, tobakom, tobačnimi proizvodi in časopisi ne veljajo določila iz predhodnega člena. Te trgovine se v dneh od ponedeljka do sobote odpirajo najkasneje ob 7. uri in so odprte vsaj do 10. ure ter še vsaj od 16. do 18. ure, vendar dnevno skupaj vsaj 7 ur. Specializirane trgovine s kruhom, mlekom in mlečnimi proizvodi, mesom in delikatesami ter tobakom, tobačnimi proizvodi in časopisi se v teh dneh odpirajo najkasneje ob 6. uri. 6. člen Urniki ostalih trgovin so oh sobotah lahko urejeni deljeno ali neprekinjeno po načelih iz 4. člena ali pa neodvisno od te ureditve, vendar morajo trajati vsaj 4 ure. 252 URADNE OBJAVE - 10. julija 1981 — Št. 21 7. č!cn Ob nedeljah se zagotovi umik vsaj med 8. in 11 uro za sledeče trgovine: — izmenično vsaj ena od: Emona—Jestvina market — Titov trg Emona—Jestvina market — Ulica JLA Timav—Preskrba — Market na tržnici Emona—Jestvina market — Ulica H. prekomorske brigade Nanos—Preskrba Portorož — Market v Semedeli Emona—Jestvina — Market — Tomšičeva ulica Nanos—Preskrba Portorož — Market v Salari — vsaj eno prodajalno za tobak, tobačne proizvode in časopise na območju mesta Koper (lahko izmenično).* O izmeničnem poslovanju oziroma določitvi teh trgovin se dogovorijo prizadete organizacije med seboj. V tednu po nedeljskem poslovanju je dežurna trgovina eno dopoldne lahko zaprta — po enotnih kriterijih o katerih se dogovorijo prizadete organizacije. 8. člen Kadar se prazniki vežejo na dela prost dan (nedelja), tako da bi bile trgovine sicer nepretrgano zaprte tri dni skupaj, se zagotovi prvi ali tretji dan poslovanje vsaj v času od 7. do 11. ure vseh trgovin, citiranih v členu 3. 9. člen Urnik lekarn obsega v dneh od ponedeljka do petka neprekinjeno vsaj obdobje med 8. in 19. uro, ob sobotah do 13. ure, poleg tega pa mora biti vsaj v eni lekarni uvedena stalna dežurna služba v vsakem času dneva, vse dni v tednu in med prazniki. 10. člen Zagotovi se neprekinjeno poslovanje od 00 do 24. ure vse dni v tednu in ob praznikih vsaj za eno prodajalno goriva in maziva (bencinski servis) na področju mesta Koper in vsaj za eno prodajalno na preostalem področju občine ob magistralnih cestah. To poslovanje je lahko izmenično in se o njem dogovorijo prizadete organizacije. 11. člen Skupni urnik posamezne trgovine mora v toku tedna obsegati vsaj 42 ur. 12. člen Konkretni urnik posamezne trgovine določi trgovska organizacija v dogovoru s svetom potrošnikov oziroma svetom krajevne skupnosti na področju katerega stoji trgovina. Za trgovine iz prve in druge alinee prvega odstavka člena 7., za lekarne, bencinske servise, za Blagovnico Soča-cesta JLA in Blagovnico Nanos-Ljubljanska cesta določijo umik prizadete organizacije v dogovoru s Komitejem za družbeno planiranje in gospodarstvo. 13. člen Urnik posamezne trgovine je v letnem času od 1. maja do 30. septembra lahko različen od umika v preostalem delu leta, vendar mora upoštevati določila tega sporazuma. 14. člen Neodvisno od drugih določi! tega sporazuma se podpisniki sporazumejo, da je umik ribarnic in tržnic v občini Koper vse dni v tednu v vseh obdobjih leta med 6. in 12. uro ter vsaj enkrat tedensko popoldan. 15. člen Za trgovine v odročnih naseljih, kjer je obseg poslovanja majhen, se delovna organizacija in svet potrošnikov oziroma svet krajevne skupnosti lahko dogovorita za umik, ki ni določen v skladu s tem sporazumom, vendar mora zanj dati soglasje Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo. UL URNIK GOSTINSTVA !N TURIZMA 16. člen Gostinski obrati smejo biti odprti vsak dan v tednu, praviloma med 6. in 22. uro, lahko pa so en dan v tednu zaprti, morajo pa biti odprti 3 dni v tednu vsaj 12 ur in en dan v tednu vsaj 10 ur. Umik je lahko neprekinjen ali deljen na največ dva dela. S tem, da mora biti vsak del dolg najmanj 5 ur. Individualni gostinski obrati, v katerih dela samo nosilec obratovalnice morajo biti odprti vsaj 42 ur tedensko in imajo lahko odpiralni čas deljen, s tem, da mora vsak de! trajati vsaj 3 ure. 17. člen Umik gostinskih obratov se lahko podaljša do 24. ure, s tem, da se čas nad 22. uro ne šteje v obvezni odpiralni čas (12 ur dnevno oziroma 42 ur tedensko za individualne obratovalnice, v katerih dela samo nosilec obratovalnice). Podaljšanje iz prejšnjega odstavka je možno, če je v interesu razvoja turizma in če ne predstavlja ogrožanja javnega reda in miru. 18. člen Hotelske recepcije in recepcije avtokampov, v obdobju leta, ko so odprte, imajo neprekinjen urnik od 0—24. ure vse dni v tednu, druga prenočišča pa vsaj od 7. do 24. ure. Vsaj ena turistična poslovalnica oziroma agencija, ki se ukvarja s posredovanjem zasebnih prenočišč mora imeti v obdobju od 1. junija do 30. septembra umik vsaj od 7. do 22. ure, v preostalem delu leta pa vsaj od 8. do 20. ure vse dni v tednu. 19. člen Turistične in gostinske poslovalnice na centralni železniški in avtobusni postaji morajo biti odprte vsaj po! ure pred odhodom prvega medmestnega avtobusa ali vlaka in vsaj še 15 minut po prihodu ali odhodu zadnjega, vendar ne nujno med polnočjo in 5. uro zjutraj. 20. člen Konkretni urnik gostinskih obratov določi Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo z izdajo soglasja na predlog delovne organizacije, ki je predhodno usklajen s pristojnimi sveti potrošnikov ali sveti krajevnih skupnosti, oziroma z izdajo soglasja na enoten predlog Združenja obrtnikov za vse individualne gostinske obrate v občini, ki je predhodno usklajen s pristojnimi sveti potrošnikov oziroma sveti krajevnih skupnosti. Ob izdajanju soglasij iz prejšnjega odstavka Komite ugotavlja ali predlogi zagotavljajo, da je med 8. in 20. uro v vseh daeh v tednu ob magistralnih cestah v občini zagotovljena zadostna gostinska oskrba ter ali je v mestu Koper zagotovljena trajna gostinska oskrba. Če predlogi in njihovo usklajevanje ne ustvarijo pogojev iz prejšnjega odstavka Komite predpiše urnik gostinskih obratov neodvisno od teh predlogov z odločbo. 21. člen Določbe iz členov 16., 17. in 20. ne veljajo za poslovanje hotelskih restavracij, obratov družbene prehrane, nočnih lokalov in podobnih dejavnosti. Njihov urnik se določi tako, da izda Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo soglasje na predlog gostinske delovne organizacije. 22. člen Urnik obratov družbene prehrane internega značaja določijo samoupravni organi delovne organizacije v skladu s potrebami tehnološkega procesa, zahtev dela in potrebami delavcev v delovnih organizacijah neodvisno od drugih načel tega sporazuma. 23. člen Gostinski obrati, ki predstavljajo prostorsko ali organizacijsko isto enoto s trgovskim obratom, lahko s/oj urnik določajo neodvisno od urnika trgovine, vendar ne v obsegu, ki bi bi! manjši od najmanjšega možnega obsega po načelih za trgovino ali za gostinstvo iz tega sporazuma, oziroma v obsegu, ki bi krši! maksimalne omejitve po določilih 16. člena. !V. URNIK! V STOR!TVEN!H DEJAVNOST!H, ORGAAZA-C!JAH ZDRUŽENEGA DELA POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA, SAMOUPRAVAH !NTERESN!H SKUPNOST!H, DRŽAVAH ORGAAH !N DRUG!H JAVAH SLUŽBAH 24. člen Podpisniki iz posameznih dejavnosti se obvezujejo, da bodo poslovanje z občani organizirali na sledeč način: m iutiia1981 — Št. 21 URADNE OBJAVE 253 a) neprekinjeno od 0 do 24. ure vse dni v tednu in vse praznike — AMZS — Tehntčna baza v Kopru — viečna stuiba in pomoč _ ^formacije — TOZD Etcktro Koper dispečerska stuiba in dežurni monterji v nadzorniitvih Koper in Dekani — TOZD Etektroprenos Divača — RTP Koper — dispečerska stuiba. b) neprekinjeno od 7. do 19. ure vsak dan v tednu, razen ob nede-!jah. ko postu jejo od 8. do ! 1. ure: __ pyp — Izvršna enota Koper — avtoncgovatnice osebnih vozit c) vsak dan od ponedetjka do petka najmanj tri ure dopotdan in dve ure popotdan ter ob sobotah vsaj tri ure pravitoma dopotdan: — kemične čistihicc in pratnice — druge osebne storitve in neimenovane obrtne storitve — AMZS — Tehnična baza v Kopru — testiranje vozi! — brivnice in česatnice — banke d) vsak dan v tednu — z izjemo sobote in nedetje — najmanj tri ure dopotdan in dve uh popotdan: — drugi servisi za gospodinjske stroje in naprave — dimnikarska stuiba — stuiba za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo e) vsak dan v tednu — z izjemo sobote in nedetje — vsaj tri ure do-potdne in vsaj trikrat tedensko po najmanj dve uri popotdan: — sprejemne pisarne avtoservisov — tehnični pregtedi vozi! — tehnične trgovine pri avtoservisih — biro servis — graverstvo — zbiratišča in odtagaiišča odpadnih predmetov in snovi oziroma odpadkov — btagajne organizacij združenega deta posebnega družbenega pomena (Rižanski vodovod, Etektro ipd.) — Zavarovatnice — Skupščina občine — sprejemna pisarna in Sekretariati za notranje zadeve, za tjudsko obrambo in za družbene prihodke f) vsak teden v dneh od ponedetjka do petka najmanj 1 $ ur od tega najmanj trikrat tedensko popotdan vsaj po dve uri — Zdravstvena skupnost — Skupnost pokojninskega in invatidskega zavarovanja — Stanovanjska skupnost — Odvetniki, pravne pomoči in druge intetektuatne storitve g) vsak teden v dneh od ponedetjka do petka najmanj ! ! ur, od tega najmanj enkrat tedensko popotdan, vsaj dve uri ter vsaj trikrat na teden v dopotdanskih urah: — servis gasitnih aparatov — druge stužbe organizacij združenega deta, ki postujejo neposredno z občani — ostati organi skupščine občine in skupščine obatne skupnosti — pravosodni organi — ostati organi DPS, društev, družbenih organizacij, SIS ipd; — postovne enote organizacij združenega deta, ki oprav!jajo druge dejavnosti v neposrednem stiku z občani. Kjer ni izrecno navedeno ob praznikih ni predvideno obvezno poslovanje. Dejavnosti, katerih postovanje z občani je omejeno na manjše šte-vi!o dni v tednu, opredetijo te dneve tako-!e: — če postujejo en dan, je ta dan sreda; — če postujejo dva dni, sta to sreda in ponedetjek; — če postujejo tri dni, so to ponedetjek, sreda in četrtek. (e detuje v občini več istovrstnih in enakovrednih dejavnosti, opre-detitve iz prejšnjega odstavka ne ve! ja jo, pač pa se prizadeti nositci dejavnosti med seboj dogovorijo o razporedu tako, da je občanu omogočeno postovanje v čimvečjem števitu dni v tednu. 25. čten V npredetitvah po čtenu 24. mora dopotdansko obdobje obvezno "begati čas med 8. in !(). uro ter popotdanski čas med !6. in !8. uro. dejavnosti gospodarskega značaja iz čtena 24 (storitve, dejavno- OZD posebnega družbenega pomena ipd.) tahko urnike organizi-mjo tudi neprekinjeno s tem, da obsegajo dnevno obdobje med ! 2. in 17 uro ter trajajo nepretrgoma vsaj b ur in sicer totikšno števito dni v ^dnu. kot je najmanjše števito dni popotdanskega postovanja po etenu Ta obtika bo ztasti uvetjavtjena pri organiziranju storitev na domu. 26. čten Detovne organizacije, ki se ukvarjajo z avtoservisno dejavnostjo in združenje obrtnikov, vsako teto, najkasneje v apritu sktenejo dogovor o statni dežurni stužbi za odpravo napak in manjša popravita na osebnih vozitih v obdobju od t. maja do 30. septembra. (e do 30. aprita tak dogovor ni sktenjen, dežurstvo z odtočbo prepiše Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo. 27. čten Prodajatne vozovnic in druge stužbe za stik s občani na ccntratni železniški in avtobusni postaji morajo biti odprte vsaj pot ure pred odhodom prvega in vsaj do odhoda zadnjega vtaka oziroma avtobusa. 28. čten Upravni organi bodo v uradnih vabitih za občane navajati časovni interval v katerem se občan tahko zgtasi, ta interval pa obtikovati tako, da bo občan v načetu ime! možnost uradnega opravka, na katerega je pozvan, izven svojega rednega detovnega časa. V uradnih vabitih bo citirano priporočito, naj pozvani občan uradno zadevo opravi izven svojega rednega detovnega časa. 29. čten ^ inšpekcijski organi v občinskih upravnih organih ter upravnih organih skupščine obatne skupnosti pravitoma detovni čas posameznih delavcev razporejajo tako, da tahko trajno zagotavtjajo opravljanje natog iz tega sporazuma in vseh drugih detovnih natog na terenu v vseh dneh v tednu, negtede na praznike in dobo dneva. 30. čten Sekretariat za notranje zadeve skupščine občine Koper, opravtjanje vozniških izpitov organizira v dopotdanskem in popoldanskem času v sktadu z interesi kandidatov, ki jih ti izražajo upoštevajoč dotočita 39. čtena. Tudi pripravo kandidatov za vozniške izpite organizira AMTK v prostem času kandidatov oziroma upoštevajoč interese kandidatov, izražene v sktadu z dotočiti 39. čtena tega sporazuma. 31. čten Urnike otroško-varstvenih ustanov dotočajo detovne organizacije v sktadu s potrebami staršev. Samoupravna interesna skupnost za otroško varstvo vsaj enkrat tetno preveri potrebe staršev po popotdanskem varstvu in ga organizira v minimalnem potrebnem obsegu. 32. čten Urnike stalnih in občasnih muzejskih razstav, gaterij in drugih podobnih prireditev in ustanov dotočajo detovne organizacije oziroma organizatorji v sogtasju s kutturno skupnostjo. V času od 1. maja do 30. septembra morajo vse prireditve iz prejšnjega odstavka zagotoviti tudi nedeljski in praznični urnik. 33. čten Zdravstvene organizacije dejavnost ambutant, dispanzerjev in tabo-ratorijev enakomerno porazdetijo na dopotdanski in popotdanski čas. Pri tem urejajo ordiniranje posameznih zdravstvenikov, zobozdravnikov, speciatistov ipd. tako, da je enakomerno porazdeljeno na dopotdanski in popotdanski čas. 34. čten Veterinarska postaja v Kopru vzdržuje naprekinjenodežurno stužbo oziroma pripravtjenost v ambutanti za vetike Živah, ambutanta za mate Živah pa pestuje dopotdtle vsak dan od ponedetjka do sobote vsaj dve uri, ter vsaj trikrat na teden najmanj po dve uri popotdan. 35. čten Konkretni ukrepi za dejavnost iz čtenov 24., 27. in 34. se dotočijo tako. da Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo izda sogtasje na predtog detovne organizacije oziroma organa. Za obratovalnice v individuatnem osebnem detu pripravi predtog Združenje obrtnikov, za odvetnike pa Področni odbor odvetniške zbornice SRS. Predtoge urnikov iz čtena 33, pripravijo zdravstvene detovne organizacije: pri tem morajo biti predtogi urnikov za obratne ambutante predhodno uskta-jeni z detovnimi organizacijami — uporabniki. 254 URADNE OBJAVE 10. jutija 1981 — Št. 21 V kolikor predlogi iz prvega odstavka niso pripravljeni oziroma usklajeni v duhu tega samoupravnega sporazuma, lahko Komite posamezne urnike določi z odločbo. s V. ROK! ZA URESN!(ITEV DOLOČIL SPORAZUMA 36. člen Podpisniki se sporazumejo, da bodo pripravili predloge za ureditev delovnega časa po določilih tega sporazuma najkasneje v 30. dneh po uveljavitvi tega sporazuma ter uveljavili najkasneje v 8. dneh po izdaji soglasja Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo. Trgovske organizacije in sveti potrošnikov oziroma krajevne skupnosti oziroma Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo bodo dogovore po i 2. členu sklenili najkasneje v 30. dneh po uveljavitvi tega sporazuma in uveljavili v 8. dneh po sklenitvi dogovora. Če ustrezni dogovori med podpisniki ne bodo v roku sklenjeni, bo posamezne urnike z odločbo določi! Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo. 37. člen Urmki in druge konkretne opredlitve iz tega sporazuma se praviloma lahko spreminjajo samo enkrat letno in to s pričetkom veljavnost) L januarja. V kolikor v zvezi s tem ni sprejet poseben sldep ali dogovor, veljajo urniki iz preteklega leta tudi v naslednjem letu. Urniki za poslovanje v času od L maja do 30. septembra, se lahko določijo že s sklepi ali dogovori za celo leto, lahko pa tudi najkasneje v aprilu tekočega leta. 38. člen Urnike za trgovine, gostinske obrate, državne organe in druge službe za neposredno poslovanje z občani, ki se ustanavljajo med letom, je treba po dogovorjenem postopku opredeliti najkasneje z dnem, ko te prično s poslovanjem. V! NALOGE OSTALIH POPP1SN1KOV V ZVEZ! Z DELOVNIM ČASOM 39. člen Podpisniki se zavezujejo, da bodo v svojih samoupravnih aktih doto^ čili in v praksi dosledno izvajali načelo, po katerem ne bodo dopuščali prekinitev dela ozidoma dohodkov iz delovne organizacije na račun opravljanja opravil, ki jih ta sporazum omogoča izven delovnega časa posameznega prizadetega delavca. 40. člen Podpisniki se obvezujejo, da bodo proučili in uvajali stopničaste, premične in drseče oblike delovnega časa v vseh primerih, ko večje šte* vilo delavcev (praviloma vsaj 10) v isti organizacijski ali tehnološki enoti ni v vsem svojem delovnem času neposredno odvisno od prisotnosti vseh sodelavcev, so pa delovna mesta vseh teh delavcev prostor^ sko koncentrirana. 4L člen Podpisniki se zavezujejo, da bodo pri uvajanju premičnih in drsečih oblik delovnega časa zagotovili, da bo v dneh od ponedeljka do petka interval obvezne prisotnosti na delu obsega! vsaj čas med 8.30 in 13. uro. 42. člen Podpisniki se obvezujejo, da bodo uvajali take prilagodljive prijeme pri organizaciji dela oziroma oblikovanju delovnega časa posameznih delavcev ali skupin delavcev, ki bodo prispevali k boljšemu izkoriščanju proizvodnih kapacitet ter dvigu delovne storilnosti. V ta namen bodo tudi proučevali možnosti in umestnost uvajanja deljenih oblik delovnega časa za posamezne delavce ali skupine delavcev. VIL OBJAVA URNIKOV 43. člen Todpisniki se sporazumejo, da bodo trgovine, gostinski obrati, storitvene delavnice, državni organi in druge službe za poslovanje z občani svoje ut mke ter vsa druga obvestila o delovnem času na podlagi tega sporazuma izvedi!) na vidnih mestih tako, da bodo občanu razvidni ob vsakem času. neglede na to ali obrat oziroma služba trenutno posluje ali ne. V primeru, da je urnik v obdobju od 1 maja do 30. septembra različen od urnikov v preostalem delu leta, mora biti izvešen samo trenutno veljavni urnik. Na dvojezičnem območju občine morajo biti vsi izvešeni urniki ter druga obvestila objavljeni v slovenskem in italijanskem jeziku. Urniki, ki so pomembni za tuje turiste so praviloma objavljeni tudi v najpomembnejših svetovnih jezikih, praviloma pa to velja za obvestila iz členov 44., 45., 48., 50. in 51. 44. člen Razpored izmeničnega nedeljskega poslovanja trgovin za vse trgovine iz prve in druge alinee oziroma iz tretje alinee prvega odstavka 7. člena se objavi np vseh ustreznih trgovinah iz tega člena vsaj za trimesečno obdobje skupaj. 45. člen Objava razporeda neprekinjenega poslovanja prodajaln goriva in maziva (bencinski servisi) po 16. členu mora bit) izvešena na vseh tovrstnih prodajalnah v občini na način, po katerem bo občan ob vsakem času lahko ugotovil, katera prodajalna je trenutno odprta. 46. člen Objava odpiralnega časa trgovin med prazniki po 8. členu mora biti izvešena na vseh trgovinah vsaj 8 dni pred pričetkom prvega dne praz^ nika < ' 47. člen Objava zaprtja obrata zaradi izjemnih primerov po 57. členu mora biti izvešena najkasneje tistega dne, ko je za to pridobljeno soglasje. 48. člen Objava urnikov in dežurstva vseh lekarn mora biti izvešenaza vse !e= karne v občini skupaj v vseh lekarnah ter vseh zdravstvenih organizacijah- Za objavo poskrbi DO Združeno zdravstvo južne Primorske 49. člen Na vseh gostinskih obratih ob magistralnih cestah v občini mora biti v času, ko so zaprti, izvešena objava, iz katere je mogoče razbrati kateri gostinski obrat na določeni relaciji je trenutno odprt. V mestu mora biti ustrezno objavljena objava trenutno odprtih gostinskih obratov v mestu Koper. Objave po tem členu v sodelovanju z Združenjem obrtnikov organi* žira Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo. . t . 50. člen Objava nedeljskega poslovanja PTt — Izvršne enote Koper mora biti izvešena na vseh izvršnih PTT enotah v občini ter na vseh bančnih agencijah. < j Za objavo poskrbi TOZD za PTT promet Koper v sodelovanju s Splošno banko in J1K banko. 51. člen Razpored dežurstev iz člena 26. se enotno za celo sezono objavi na vseh servisih, z njim pa se seznani tudi vse delavce milice. 52. člen Urnike vseh dejavnosti iz člena 33. v občini sc objavi enotno za vse ambulante, dispanzerje in laboratorije ter izvesi v vseh zdravstvenih organizacijah v občini. Za objavo poskrbi DO Združeno zdravstvo južne Primorske v sodelovanju z Ortopedsko bolnišnico Valdoltra. Praviloma se skupaj s tem objavi tudi urnike poslovanja pomembnejših specializiranih ambulant v drugih občinah, ki so pomembne za zadovoljevanje potreb občanov občine Koper. 53. člen Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo poskrbi za enotno objavo vseh konkretnih urnikov iz člena 24., ki bo obvezno izvešen pri vseh vratarskih, receptorskih in drugih službah v vseh organizacijah in skupnostih v občini Koper, kar bo med drugim omogočalo dosledno realizacijo določil iz člena 39. 10. julija 1981 — št. 21 URADNE OBJAVE 255 V!!! ORGANIZACIJSKA DOLOČILA, NADZOR, SANKCIJE IN PREHODNE DOLOČBE 54. č!en Podpisniki ustanovijo Odbor podpisnikov samoupravnega sporazuma o de!ovnem času v občini Koper, ki ga sestavlja po en delegat: — Komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo, ki seje odbora tudi vodi, — DO Tomos — DO Luka — DO Interevropa — SOZD Timav — SOZD Emona — SOZD Mercator-Nanos — DO Trgoavto — DO Istra benz — DO Galeb — DO Podjetje za PTT promet — KS Ankaran — KS Koper — Združenje obrtnikov — Področni odbor odvetniške zbornice — Splošna banka Koper — Občinska konferenca SZDL — Občinski svet ZSS Tehnična in strokovna opravila za odbor vrši Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo, ki tudi izdaja tehnična navodila za izvajanje tega sporazuma. 55. člen Pristojnosti Odbora iz 54. člena so: interpretacija določi! tega sporazuma, spremljanje njegovega izvajanja, pripravljanje sprememb sporazuma, odločanje o spornih ukrepih Komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo, podvzetih na podlagi tega sporazuma, razprava o primerih, ko ne uspe samoupravno sporazumevanje dogovarjanje, ki ga terja ta sporazum ter odločanje o ukrepih v primerih kršitev tega sporazuma. Odbor je sklepčen, če je prisojnih več kot polovica delegatov, v pristojnostih iz prvega odstavka pa odloča z večino glasov prisotnih delegatov. S soglasjem vseh članov odbora lahko tudi spremeni oziroma dopolni posamezne člane sporazuma, v kolikor je predhodno o takem predlogu pismeno prouči! stališče podpisnikov. 56. člen Odbor se skliče vsaj dvakrat letno, praviloma v decembru za pregled priprave urnikov za prihodnje leto ter v aprilu za pregled priprave urnikov za turistično sezono. Odbor se skliče lahko tudi na pobudo podpisnikov, ki je pismeno predložena Komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo. Delavci, delovni ljudje in občani svoje interese in pobude v zvezi z delovnim časom uresničujejo preko podpisnikov samoupravnega sporazuma. 57. člen V izjemnih primerih (inventura, letni dopust, adaptacija, zbor delavcev, bolezen in drugi upravičeni razlogi) so lahko trgovski, gostinski, storitveni obrati in druge dejavnosti zaprte tudi v času, za katerega je na podlagi tega sporazuma določen * urnik«. Prekinitev dejavnosti iz prejšnjega odstavka je možna le na podlagi soglasja, ki ga izda Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo na predlog delovne organizacije oziroma nosilca obratovalnice. Predlog iz prejšnjega odstavka je treba predložiti vsaj 8 dni pred zaprtjem, v kolikor bo to trajalo več kot en dan, sicer pa vsaj 3 dni prej, rožen v primeru višje sile, ko ga je treba predložiti takoj, ko za to nastopi razlog. 2aradi interesa po zagotovitvi potreb občanov ima Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo pravico predlagani termin zaprtja usklajevati in v okviru možnosti tudi spremeniti. . S"' Podpisniki, ki so po določbah tega samoupravnega sporazuma doiznt ^""hirati poslovanje z občani trikrat tedensko v popoldanskem času. "Mo zaradi uvajanju delovnega časa po tem sporazumu v prehodnem obdobju 1981—1982 organizirajo popoldansko poslovanje z občan! *atno dvakrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih in sredah. 59. člen Nadzor nad izvajanjem tega sporazuma vršijo podpisniki, po službeni dolžnosti pa: — za področje trgovine, gostinstva in obrti inšpekcijske službe skupščine občine obalne skupnosti, — za ostala področja — komunalna inšpekcija. 60. člen Pri zagotavljanju izvajanja določil tega samoupravnega sporazuma pri posameznih podpisnikih se odbor podpisnikov opira na aktivnost družbenopolitičnih organizacij. Odbor podpisnikov lahko v primerih kršitev posameznemu podpisniku izreče opomin, v primerih hujših kršitev pa javno kritiko. 61. člen Za spremembo posameznega člena, za katero ni soglasja vseh članov odbora podpisnikov ter za vsako drugo spremembo, dopolnitev ali preklic tèga samoupravnega sporazuma je postopek enak postopku za njegovo sklenitev. Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme več kot polovica udeležencev, kar ugotovi občinska skupščina na seji in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. K temu samoupravnemu sporazumu lahko pristopijo tudi drugi, s tem da o pristopu pismeno obvestilo odbor podpisnikov samoupravnega sporazuma. Koper, junij 1981 Udeleženci — podpisniki: Izvršni svet skupščine občine Koper, Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, Občinska konferenca SZDL, Združenje obrtnikov, KS Ankaran, KS Dekani, KS Pobegi-Čežarji, KS Gračišče, KS Boršt, KS Šmarje, KS Škocjan-Šalara, KS Žusterna, KS Breg, KS Semedela, KS Markovec, KS Za gradom, KS Koper I, KS Koper II, KS Koper III, KS Koper IV, SIS za otroško varstvo, SIS za kulturo, SIS za telesno kulturo, SIS za socialno skrbstvo, SIS za izobraževanje, Cimos — TOZD Avtoproizvodnja, — DSSS, Interevropa — DSSS, Stavbenik — TOZD Gradbena operativa — TOZD Gradbeni polizdelki, — TOZD Projek-tivno-konstrukcijski biro — SDSSS, Primorski tisk — TOZD Tiskarna Jadran, — TOZD TIS, — TOZD Založba Lipa, Center — DSSS, — TOZD Gradbene dejavnosti, Združeno zdravstvo južne Primorske — DSSS, — TOZD Zdravstveni dom Koper, — TOZD Bolnišnica Ankaran, — TOZD ZSMIH, — TOZD Obalne lekarne, — TOZD Zdravstveni center — Bolnica Koper, Trgoavto — TOZD Trgovina na debelo, — TOZD Trgovina na drobno, — TOZD Servis, Trgoavto — DS Skupnih služb, Timav Agraria, — DSSS, — TOZD Servisne delavnice, — TOZD TOK Kmetijstvo, — TOZD Mlekarna Dekani, Luka Koper — DS Skupne službe, — tozd Vzdrževanje, — TOZD Sipki tovori, — TOZD Tovori lesa, — TOZD Generalni tovori, — TOZD Kontejnerski terminal, — TOZD Luški dom, Iplas — DS Razvoj, — TOZD Commerce, — TOZD Polisinteza, Tomos Koper — DS skupnih služb, — TOZD Livarna, — TOZD Razvoj, — TOZD Končni izdelki, — TOZD Mehanska obdelava, — TOZD Orodjarna, — TOZD Vzdrževanje, — TOZD Pločevinama, Invest biro Koper, Primorka, Kemo-teks, Rižanski vodovod, Jestvina, AR, Preprodaja, Galeb, Istra benz, MAK, Komunalni servis, Cestno podjetje, Sloga, Gradis — TOZD GO Koper, Gorica — TOZD GO Koper, Mlinotest — TOZD Pekarna Bertoki, Nanos — TOZD Sadje, Elektrotehna — TOZD Maloobmejni promet Koper, IMP — Promont — TOZD Montaža, Transjug — TOZD Koper, Varnost — TOZD Koper, Nanos-Indus, RTV — TV studio Koper, RTV — Radio Koper, OŠ J. P. V. Koper, OŠ D. B. Semedela, Vzgojno varstveni zavod Semedela, INDE, Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Globus film, Obalna delavska univerza Ivan Regent, Primorske novice, Gimnazija z italijanskim učnim jezikom, Obalni dom upokojencev, Splošna banka Koper, JIK banka, Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Croatia, AMTK, Sodnik za prekrške, Luška kapitanija, Temeljno sodišče Koper, Višje sodišče, Temeljno javno tožilstvo, Višje javno tožilstvo, RSOUP — Zapori Koper. Sodišče združenega dela, Javno pravobranilstvo, DS Regionalna zdravstvena skupnost, DS SPIZ — enota Koper, DS SIS za vodno oskrbo, DS SS SIS za zaposlovanje, Organi Komiteja ZKS, DS Organi SZDL, DS Organi ZSS, DS SIS za požarno varstvo, DS Gasilska brigada, DS Zveza tcle-sno-kulturnih društev, DS Zveza prijateljev mladine, DS Temeljna organizacija zveze gluhih, DS Občinski odbor RK, DS — Komite za družbene dejavnosti in občo upravo, KD Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo, DS Komite za urbanizem, gradbene, komunalne 256 URADNE OBJAVE 10. jutija 1981 — št. 21 in stanovanjske zadeve, D5 Uprava za družbene prihodke, DS Sekretariat za notranje zadeve, DS SekretaAat za občo upravo in proračun, DS Strokovne s!užbe skupščine in izvršnega sveta, DS Pokrajinski odbor, Verdijeva 6, ŽG Postojna — TOZD Transport Postojna — enota Koper, ŽG Postojna — TOZD Prometna sekcija Sežana — enota Koper, Merkator-Nanos — TOZD Preskrba Portorož, Merka-tor-Nanos, — TOZD TMI Postojna — prodajalna Koper, Tovarna nogavic Polzela — prodajalna Koper, Astra Zagreb — prodajalna Koper, Planika Kranj — prodajalna Koper, Zmaga Ljubljana — prodajalna Koper, Merkator — Steklo — prodajalna Koper, ŽG-TTG-TOZD Gostinstvo Pivka — enota Koper, Kompas — Inozemski turizem — poslovalnica Koper, Gorenje-Servisi — servisna izpostava Koper, Autocommerce — poslovna enota Koper, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor — enota Koper, ZZJP — TOZD Tehnično vzdrževanje, Osrednja knjižnica, Pokrajinski muzej, Pokrajinski arhiv, Družbeni pravobranilec samoupravljanja, KS Škofije, OŠ Pinka Tomažiča, Vzgojno-varstveni zavod Koper, Propaganda. Krajevna skupnost Škofije, OŠ Pinka Tomažiča Koper, VVZ Koper, Propaganda Koper, Kemična industrija Iplas Koper — DS Službe, TOZD IPOR, Obrtno podjetje »Brivnice-česalnice« Koper, Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom Koper. Na podlagi 11., 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in S/78) in 273. člena statuta občine Koper je izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 2. julija 1981 sprejel naslednji SKLEP 1. Javno se razgrne osnutek spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta »Za gradom« za območje graditve vrstnih hiš, ki ga je izdela! Invest biro Koper, pod št. 80/75, decembra 1980. 2. Javna razgrnitev traja 2 meseca. 3. Razgrnitev opravi organizacija, ki je izdelala osnutek, v veži zgradbe skupščine občine Koper, Verdijeva 10 in v prostorih krajevne skupnosti Semedela IV. Ogled razgrnjenega osnutka je možen: — v veži zgradbe skupščine občine Koper, vsak delavnik, razen sobote od 6.00 do 15.00, ob sredah od 6.00 do 17.00; — v prostorih krajevne skupnosti Semedela IV, v času, ko so uradne ure za stranke. 4. V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organizacije in organi na razgrnjeni osnutek pripombe v knjigo pripomb, ki so priložene razgrnjenemu osnutku ali neposredno občinskemu komiteju za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve, Koper, Verdijeva 10/11. Št.: 350-20/70 Koper, 2. jutija 1981 Predsednik izvršnega sveta BOGOMIR BARAGA, l.r. OBČtNA PtRAN Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76, 8/78), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 221. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in /bora krajevnih skupnosti dne 25. maja 1981 sprejela SKLEP O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA DAVKOV IN PRISPEVKOV OBČANOV OBČINE PIRAN ZA LEI O 1980 IN ZAKLJUČNEGA RAČUNA OBVEZNEGA PRISPEVKA 7A S1 AROS1 NO ZAVAROVANJE KMETOV V OBClN! PIRAN ZA LEJO 1980. 1. Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Piran za leto 1980 z: 2.987.204,45 din aktive in 2.987.204,45 din pasive. 2. Potrdi se zaključni račun obveznega prispevka za starostno zavarovanje kmetov občine Piran za leto 1980 z: 87.088,30 din aktive in 87.088,30 din pasive. 3. Vodji knjigovodstva davkov se da razrešnica za leto 1980. 4. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah. Št.: 400-2/80 Piran, 25. maja 1981 Predsednik ANTON MIKELN, l.r. OBČ!NA POSTOJNA Na podlagi 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 168. in 185. člena statuta občine Postojna je Skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 30.6.1981 in na seji skupščine Občinske izobraževalne skupnosti dne 12. junija 1981 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O DOLOČITVI PRISPEVNE STOPNJE ZA OBČINSKO IZOBRAŽEVALNO SKUPNOST POSTOJNA ZA ZDRUŽEVANJE SREDSTEV V LETU 1981 1. člen V prvem členu odloka o določitvi prispevne stopnje za občinsko izobraževalno skupnost Postojna za združevanje sredstev v letu 1981 (Uradne objave, št. 34/80) se prispevna stopnja 6,85 % nadomesti s 6,83%. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. 7. 1981. Št.: 420-25/78. Postojna, 30. junija 1981 Predsednik: ZVONE NASTRAN, l.r. Na podlagi 168. in 187. člena statuta občine Postojna ter 43. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81) je Skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1981 in seji skupščine kulturne skupnosti občine Postojna dne 22. junija 1981 sprejela ODLOK O SPREMEMBI PRISPEVNE STOPNJE ZA OBČINSKO KULTURNO SKUPNOST POSTOJNA ZA ZDRUŽEVANJE SREDSTEV V LETU 1981 1. člen V prvem členu odloka o določitvi prispevne stopnje za Občinsko kulturno skupnost Postojna za združevanje sredstev za leto 1981 (Ur. objave št. 34/80) se prispevna stopnja 1,18% nadomesti z 1,10 in 0,62 % z 0,54%. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. 7. 1981 dalje. Št.: 427-29/78. Postojna, 30. junija 1981. Predsednik: ZVONE NASTRAN, I r. 10. jutija 1981 — št. 21 URADNE OBJAVE 257 Na podlagi 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni !ist SRS, št. 1/81), 168. in 188. čiena statuta občine Postojna je Skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega deta in Zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1981 in skupščina občinske zdravstvene skupnosti dne 6. junija 1981 sprejeta * ODLOK 0 SPREMEMBI ODLOKA O DOLOČITVI PRISPEVNE STOP NJE ZA OBČINSKO ZDRAVSTVENO SKUPNOST POSTOJNA ZA ZDRUŽEVANJE SREDSTEV V LETU 1981 1. č!en V prvem č!enu odtoka o določitvi prispevne stopnje za občinsko zdravstveno skupnost Postojna za združevanje sredstev v !etu 1981 (Uradne objave, št. 34/80) se stopnja 11,91% nadomesti s stopnjo 11,13%, stopnja 0,90% z 0,85% in stopnja 11,01 z 10,28%. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. 7. 1981. $t.: 420-22/78. Postojna, 30. junija 1981. Predsednik: ZVONE NASTRAN, l.r. Na podlagi 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 168. člena statuta občine Postojna, je skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 198 T sprejela ODLOK 0 SPREMEMBI ODLOKA O DOLOČITVI PRISPEVNE STOPNJE ZA OBČINSKO SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA POSTOJNA ZA ZDRUŽEVANJE SREDSTEV V LETU 1981 1. člen V prvem členu odloka o določitvi prispevne stopnje za občinsko skupnost otroškega varstva Postojna za združevanje sredstev za leto 1981 (Uradne objave, št. 34/80), se stopnja 1,42 % nadomesti z 1,33% in stopnja 1,49% z 1,47 %. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. 7. 1981. Št.: 420-27/78 Postojna, 30. junija 1981 Predsednik: ZVONE NASTRAN, 1. r. Na podlagi 43. Člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS št. 8/78) in 168. člena statuta obline Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija sprejela ODLOK 0SPREMEMBI ODLOKA O PRISPEVKU ZA ZAPOSLOVANJE V LETU 1981 1. člen V prvem členu odloka o prispevku za zaposlovanje v letu 1981 (Ur. objave, št. 34/80) se prispevna stopnja 0,25 % nadomesti z 0,20%. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, "Porablja pa se od 1. 7. 1981. St.: 420-3/78 Postojna, 30. junija Predsednik ZVONE NASTRAN, 1 r Na podlagi 168. člena statuta občine Postojna in 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79) je Skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija, sprejela / ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O DOLOČITVI PRISPEVNE STOPNJE ZA OBČINSKO TELESNOKULTURNO SKUPNOST V LETU 1981 1. člen V prvem členu odloka o določitvi prispevne stopnje za Občinsko te-lesnokulturno skupnost Postojna za združevanje sredstev v letu 1981 (Uradne objave, št. 34/80) za prispevna stopnja 0,72% nadomesti z 0,66 % in 0,67 % z 0,61 %. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1.7. 1981. Št.: 420-23/78 Postojna, 30. junija Predsednik ZVONE NASTRAN, ! r. Na podlagi 4. odstavka 5. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), in 191. člena statuta občine Postojna Skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega dela in Zbora krejvnih skupnosti dne junija 1981 sprejela ^DLOK O ZAŠČITNIH OBMOČJIH KAMNOLOMOV PRI NASELJU PLANINA PRI RAKEKU IN PRI NASELJU RAZDRTO 1. člen S tem odlokom se odločata zaščitni območji kamnolomov pri naselju Planina pri Rakeku (izkoriščanje oz. eksploatacija dolomita) in pri naselju Razdrto (izkoriščanje apnenca) z namenom, da se zagotovi nemoteno izkoriščanje rudnin in prepreči negativne oz. škodljive vplive na neposredno okolico kamnolomov v procesu izkoriščanja rudnin. 2. člen Zaščitno območje kamnoloma pri naselju Planina pri Rakeku, katerega lastnik oz. upravljalec je Komunalno podjetje Postojna obsega cca 970.000 kv. m površine (neposredno eksploatacijsko območje, objeti in naprave, varstveni oziroma zaščitni pas). To območje je v celoti na teritoriju občine Postojna. Zaščitno območje sega približno poleg sedanjega stanja še v radiu 300 m v vse smeri in sega do nekaterih že obstoječih stanovanjskih in drugih objektov naselja Planina na južni strani; na vzhodni, zahodni in severni strani pa sega v obstoječe gozdne površine. Detaljni prikaz območja je razviden iz priloženega katastrskega načrta, ki je sestavni del tega odloka. 3. člen Zaščitno območje kamnoloma pri naselju Razdrto, katerega lastnik oziroma upravljalec je Cestno podjetje Koper obsega približno 450.000 kv. m površine (neposredno eksploatacijsko območje, objekti in naprave ter varstveni oz. zaščitni pas). To območje je delno na teritoriju občine Postojna, delno pa na teritoriju občine Sežana. Zaščitno območje sega na zahodni strani do magistralne ceste M 10 Ljubljana — Sežana nad naseljem Razdrto, to velja tudi za južno in severno območje kamnoloma, medtem ko sega na vzhodni strani v obstoječe gozdne površine do pare. št. 2842 k. o. Razdrto. Detaljni prikaz območja je razviden iz priloženega katastrskega načrta, ki je sestavni del tega odloka. 4. člen Katastrski načrt zaščitnih območij obeh kamnolomov hranita uprav-ljalca oz. lastnika kamnolomov in pristojni skupščinski upravni organ za urbanizem in rudarstvo. Omogočen mora biti na vpogled vsem zainteresiranim organizacijam in občanom. 258 URADNE OBJAVE 10. juHja 1981 — št. 21 5. člen V 2. in 3 č!enu tega odtoka navedena upravljalca oziroma lastnika kamnolomov sta dolina pri procesu pridobivanja rudnin upoštevati do-točiia zakona o rudarstvu (Uradni tist SRS. št. ! 7/75) in dotočita zakona o urbanističnem pianiranju (Uradni tist SRS, št. 16*67, 27/72 in 8/78) in v ta namen pridobiti vsa predhodna upravna dovoljenja pri pristojnemu upravnemu organu skupščine občine Postojna (lokacijsko dovoljenje, dovoljenje za raziskovanje in dovoljenje za izkoriščanje rudnin). Predpisan mora biti tak način eksploatacije, da bo glede na bližino naselij in komunikacij pri obeh kamnolomih zagotovljena varnost ljudi, varnost objektov in sosednjih zemljišč ter varnost prometa in za-gotavljeno maksimalno varstvo pred onesnaženjem okolja ter drugimi škodljivimi vplivi in motnjami (predvsem izvajanje vrtalno minerskih in ostalih del, ki povzročajo prekomerni hrup). 6. člen Upravljalca oziroma lastnika kamnolomov sta prav tako dolžna sprotno vršiti sanacijo opuščenih cksploatacijskih površin kamnolomov in to na način, ki ga predhodno z ustreznim upravnim aktom predpiše pristojni upravni organ za rudarstvo skupščine Postojna v soglasju s prizadetima krajevnima skupnostima. 7. člen V 2. odstavku 2. in 3. člena tega odloka navedenih zaščitnih območjih kamnolomov je možna dosedanja namenska izraba površin oz. zemljišč izvzemši ožje eksploatacijsko območje. Gospodarjenje in upravljanje na teh površinah ostane v dosedanjem obsegu in obliki, ne dovoljuje pa se novogradenj, razen tistih za katere izda upravljalec oziroma lastnik kamnoloma posebno soglasje. Vso eventuelno škodo na površinah in komunikacijah, ki bi bila povzročena pri pridobivanju rudnin je last * oziroma upravljalec kamnoloma dolžan uporabnikom poravnati att izvesti ustrezno sanacijo. 8. člen Navedeni zaščitni območji kamnolomov sta sestavna elementa prostorskih načrtov občine Postojna in obeh krajevnih skupnosti. Morebitna razširitev oziroma opustitev navedenih območij terja ustrezni predhodni postopek spremembe prostorskega načrta občine in prizadetih krajevnih skupnosti. 9. člen Nadzorstvo nad izvajanjem določil tega odloka je v pristojnosti republiškega inšpektorata za rudarstvo iz Ljubljane in urbanistične inšpekcije pri Medobčinskem inšpektoratu Postojna. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 350-5/80-7 Postojna, 30. junija 1981 Predsednik: ZVONE NASTRAN, ]. r. Na podlagi 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 1/79), 3. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 11/81) in 191. člena statuta občine Postojna je Skupščina občine Postojna na skupni seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1981 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DOLOČITVI ODŠKODNINE ZA SPREMEMBO NAMEMBNOSTI KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA 1. člen V prvem odstavku 4. člena odloka o določitvi odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča (Uradne objave št. 19/79) se nadomesti »5,00 din po m^ s 15,00 din*. 2. člen Sedanji 5. člen se v celoti spremeni in se glasi: Odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča din/kvadr. m: Razred * Kultura 1 11 111 IV V V! VII Vili Njiva, vrtovi sadovnjaki in vinogradi 100 85 75 65 60 50 40 30 Travniki 80 75 65 60 30 40 30 Pašniki, gozdovi 45 35 30 25 23 Po analogiji določbe 1. odstavka 17. člena zakona o kmetijskih zemljiščih bo Izvršni svet Skupščine občine Postojna vsaki dve leti valoriziral znesek odškodnine, ki jo prejema Kmetijska zemljiška skupnost, v skladu s splošnim gibanjem cen. Osnova za izračun prispevka je kultura in razred zemljišča po podatkih iz zemljiškega katastra oz. ugotovljenega dejanskega stanja zemljišč. Kdor izkorišča rudnine je obvezen plačila odškodnine v višini 5 % od cene izkopanega materiala za m* in sicer kamenja, gramoza, peska, mivke in opekarske gline. Obvezo plačila posebne odškodnine zaradi onesnaževanja okolja in način in v višini kakor bo določil Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 3. člen V drugi vrsti 6. člena sc za besedo »konj* postavi vejica in se doda »prašičev*. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 320-HV79 Postojna, 30. junija 1981 Predsednik: Zvone NASTRAN, 1. r. Na podlagi 35. in 44. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) in na podlagi pravilnika o sestavljanju zaključnega računa proračuna družbenopolitične skupnosti (Ur. list SRS, št. 10/79) ter pravilnika o dopolnitvi pravilnika o načinu sestavljanja zaključnega računa proračuna (Ur. list SRS, št. 7/81) in 168. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 5. 1981 sprejela ODLOK O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1980 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Postojna za leto 1980, katerega sestavni de! je tudi zaključni račun rezervnega sklada proračuna. 2. člen Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1980 so znašali: I. Po proračunu: — prihodki — odhodki — presežek prihodkov nad odhodki II. Rezervni sklad: — prihodki — odhodki — presežek prihodkov nad odhodki din 37.c46.837.95 37.247.244.05 699.593.90 6.150.824.50 3 000.000,00 3.150.824.50 3. člen I. Presežek prihodkov nad odhodki po proračunu v znesku din 699.593,90 se prenese kot prihodek za leto 1981. II Presežek prihodkov nad odhodki rezervnega sklada v znesku 3.150.824,50 din se prenese kot prihodek za leto 1981. URADNE OBJAVE 259 10. julija 1961 — št. 21 4. č!cn Ta od!ok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St-: 400-1/80 Predsednik Koper, 27. maja 1981 ZVONE NASTRAN !. r. Na podiagi 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni !ist SRS št. 2/73) in 191. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. maja 1981 sprejela SKLEP O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRISPEVKOV IN DAVKOV ZA LETO 1980 1. člen Potrdi se letni zaključni račun prispevkov in davkov občanov občine Postojna za leto 1980, ki ga je pregledala strokovna komisija za pregled letnega zaključnega računa prispevkov in davkov občanov. 2. člen Letni zaključni račun izkazuje: 1. Davki in prispevki, razen prispevka za starostno zavarovanje kmetov: din — zaostanki iz leta 1979 1.338.162,80 — obremenitve v letu 1980 27.684.786,40 — obresti in stroški 180.712,05 — odpisi v letu 1980 304.751,40 — plačila v letu 1980 26.213.015,10 — zaostanek 31. 12. 1980 (po odbitku preplačil) 2.685.894,75 2. Prispevki za starostno zavarovanje kmetov: din — zaostanek iz leta 1979 270.605,35 — obremenitve v letu 1980 2.301.508,05 — obresti in stroški 17.916,55 — odpisi v letu 1980 303.289,40 — plačila v letu 1980 2.159.053,70' — zaostanek 31. 12. 1980 (po odbitku preplačil) 127.686,85 3. člen Letni zaključni račun prispevkov in davkov občanov obsega: 1. brutto bilanco 2. bilanco 3. pregled skupno doseženega prometa 4. pregled dolgov in preplačil zavezancev na dan 31. 12. 1980 5. zapisnik strokovne komisije o pregledu letnega zaključnega računa prispevkov in davkov občanov za leto 1980. 4. člen Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 422-6/81-4 Predsednik Postojna, 27. maj 1981 NASTRAN ZVONE, 1. r. 0BČ!NA SEŽANA Na podlagi 2. in 2.a člena odloka o urbanističnem redu občine Sežana (Uradne objave, št. 10/68,13/71,4/78 in 26/80), 155. in 159. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78 in 30/79) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, na podlagi stališča družbenopolitičnega zbora sprejetega na seji 10. junija 1981, dne 10. junija 1981 sprejela SKLEP O SPREJETJU GRAFIČNE KARTE URBANISTIČNEGA REDA ZA NASELJE LOKEV 1. Sprejme sc novclacija grafične karte urbanističnega reda za naselje Lokev, ki jo je pod št. 49/81 januarja ! 981 izdelal SGP Krašk! ztdar Sežani). 2. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. $t.: 350-6/69-1 Sežana, 10. junija 1981 Predsednik BORIS BERNETIČ, 1. r. Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev (Ur. L SRS, št. 19/76) in na podlagi 155. in 159. člena statuta občine Sežana (Uradne objave št. 7/78 in 30/79) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, na podlagi stališča družbenopolitičnega zbora sprejetega na seji dne 10. junija 1981 dne 10. junija 1981 sprejela ODLOK O PRENEHANJU LASTNINSKE PRAVICE IN DRUGIH PRAVIC NA ZEMLJIŠČIH NAMENJENIH ZA STANOVANJSKO GRADITEV NA OBMOČJU ZAZIDALNEGA NAČRTA KARE 11 V SEŽANI — KOMPLEKS E2 — LEHTE IN OGRADA 1. člen Za pospeševanje stanovanjske izgradnje v Sežani in za pridobitev zemeljiških površin, ki so potrebne za stanovanjsko graditev ter komunalno ureditev po zazidalnem načrtu KARE 11 Sežana — E2 »LEHTE« in »OGRADA«, ki ga je izdela! SGP Kraški zidar — TOZD Projektivni biro št. 198/79 od avguta 1979 (Uradne obajve št. 30/79), preidejo nezazidana stavbna zemljišča, ki ležijo znotraj tega območja v družbeno lastnino. 2. člen Zemljišče predvideno za realizacijo delov zazidalnega načrta E2 — LEHTE in OGRADE V KAREJU XI za Sežano je omejeno na severu z delom zazidalnega načrta z oznako O) na zahodu z delom zazidalnega načrta z oznako C2, na južni strani meji na de! zazidalnega načrta z oznako O) in na vzhodni strani na de! zazidalnega načrta z oznako O). 3. člen V območju iz prejšnjega člena tega odloka ležijo parcele z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki: Za območje »LEHTE«: 1. pare. št. 2212/491 pašnik v izmeri 1493 m^ vpisana v vi. št. 1337 last: — D Este Pavla roj. Kocjan, La Plata, Calles entre 28 rp. 29, Argentina do 1/2 — Tavčar Jožef, pok. Jakoba, Treviso, Via Gian Maria Ciassi 20, do 1/6, — Tavčar Osvald, sin Jožefa, Genova, Via A. Caveri 1/A Scala B, do L/6, — Tavčar Ivanka, hči Jožefa, Treviso, Via Gian Maria Ciassi 20, do 1/6, 2. pare. št. 2212/490 pašnik v izmeri 204 m^, vpisana v vi. št. 1338 last: Ozbič Stanislav in Gabriela, Sežana, Krpanova pot 1: 3. pare. št. 2379/2 travnik v izmeri 344m^, vpisana v vi. št. 1360 k. o. Sežana last: Kocjan Stanko, pok. Ivana, Sežana, Pod Planino 11; 4. pare. Št. 2212/492 gozd v izmeri 601 m^, vpisana v vi. št. 1349 k. o. Sežana, last: — Ozbič Anton (Antona), Sežana, Krpanova pot 5; 5. pare. št. 2212/493 gozd v izmeri 789m^ vpisana v vi. št. 1375 k. o. Sežana, last: — Hren Marija (Kocjan), Sežana, Krpanova pot 3; 6. pare. št. 2212/494 gozd v izmeri 777 m^, vpisana v vi. št. 1330 k. o. Sežana, last: — Colja (Mihaela) Ludvik, Sežana, Vidmašče 17, — Colja (Furlan) Pavla, Sežana, Vidmašče 17; 7. pare. št. 2212/495 gozd v izmeri 92 m^, vpisana v vi. št. 1330 k. o. Sežana, last: — Colja (Mihaela) Ludvik, Sežana, Vidmašče 17, — Colja (Furlan) Pavla, Sežana, Vidmašče 17; URADNE OBJAVE S. pare. št. 2380/3 gozd v izmeri 2294 ttV. vpisana v v), št. 1333 k o. 10. julija 1981 — §t. 21 22. pare.š!. 2212/543,gozdvizmeri 1770m^vpisanavv).š!. 1573k. Sežana, last: — Ludzardi Ade!!a (Lužar), Trst, Via Battisti 7, — Gianuzzi Adretta Jolanda, Rim, Via!e Po!a 23. Za območje »OGRADE«: !. pare. št. 2212/500 gozd v izmeri 43!6m^, vpisana v v!, št. 1325 k. o. Sežana, last: — Krt Anton, pok. Jožeta, Sežana, Pod Pianino 21: 2. pare. št. 2212/499 gozd v izmeri 3523 m^, vpisana v vi. št. 1893 k. o. Sežana, last: — Hreščak (Bekar) Marija, Sežana, Ul. Mare Husove št. 1, 3. pare. št. 2212/498 gozd v izmeri 2156m^, vpisana v vi. št. 1344 k. o. Sežana, last: — Lorenzi Norma, Trst, Ul. Pasquale Revoltella 134, do 1/4, — Ukmar (Seražin), Vera, Sežana, Vidmašče 25, do 3/4; 4. pare. št. 2212/497 gozd v izmeri 56 m^, vpisana v vi. št. 1330 k. o. he/ana, last: — Colja Ludvik, pok. Mihaela, Sežana, Vidmašče 17, do 1/3-tine, — Colja Pavla, roj. Furlan, Sežana, Vidmašče 17, do 2/3-tin; 5. pare. št. 2212/512 gozd v izmeri 145 m^, vpisana v vi. št. 1338 k. o. Sežana, last: — Ozbič Stanislav, pok. Antona, Sežana, Krpanova pot 1, do 1/2-vice, — Ozbič Gabrijela, od Stanislava, Sežana, Krpanova pot 1, do 1/2-vice. 6. pare št. 2212/549 gozd v izmeri 1383 m^, pare. št. 2212/550 gozd v izmeri 360 m^, vpisani v vi. št. 1313 k. o. Sežana, last — Ukmar Alojz, pok. Matija, Sežana 130,sedaj Ulica Talcev št. 20; 7. pare. št. 2212/515 pašnik v izmeri 569m^, vpisana v vi. št. 1173 k. o. Sežana last: — Pirjevec (Antona) Josip, Sežana, Pod Planino 9; 8. pare. št. 2212/516 gozd v izmeri 689 m^, vpisana v vi. št. 1534 k. o. Sežana, 1st: — Čebulec Marija, roj. Krt, Sežana, Ul. Talcev 5; 9. pare. št. 2212/532 gozd v izmeri 612 m^, vpisana v vi. št. 1374 k. o. Sežana, last: * — Stojkovič (Renčelj) Amalija, Ul. Talcev, 7, žena Viktorja; 10. pare. št. 2212/533 gozd v izmeri 597 m^, vpisana v vi. št. 992, lastnina kot pod 9; 1L pare. št. 2212/534 gozd v izmeri 1069m^, vpisana v vi. št. 1374, lastnina kot pod 9; 12. pare. št. 2212/535 pašnik v izmeri 9164 m^, vpisana v vi. št. 915 k. o. Sežana, last: — Škrinjar Terezija, roj. Mahne, Merče 16, do 1/2, — Škrinjar Viktor, pok. Ivana, Merče 18, do 1/2; 13. pare. št. 2411/2 travnik v izmeri 233 m^, vpisana v vi. št. 766 k. o. Sežana, last: - Abram (Bak) Rozalija, Sežana, Strma pot 5; 14. pare. št. 2212/536 gozd v izmeri 33m^, vpisana v vi. št. 1254 k o. Sežana, last. — Batista Elizabeta, roj. Husu, Trst, Vicolo Ospedale Militare št. 33 do 1/2-vice — Schrimpf Ljudmila, roj. Husu, Maribor, Prisojna 75, do 1/2-vice; 15. pare. št. 2212/544 gozd, v izmeri 532 m^, vpisana v vi. št. 1445 k. o. Sežana, last: — Bekar Marija, vd. Mohorčič, roj. Kariž, Sežana, Strma pot 1; 16. pare. št. 2212/537, gozd v izmeri 1722 m^, vpisana v vi. 1573 k. o. Sežana, last: — Kocjan Jožef, pok. Ivana, Sežana, Pinka Tomažiča 1; 17. pare. št. 2212/538, gozd v izmeri 1898m^, vpisana v vl.št. 1573 k. o. Sežana, last: — Kocjan Jožef, pok. Ivana, Sežana Pinka Tomažiča 1; 18. pare. št. 2212/539, gozd v izmeri 1709m^, vpisana v vi. št. 1573 k. o. Sežana, last: — Kocjan Jožef pok. Ivana, Sežana, Pinka Tomažiča 1; 19. pare. št. 2212/540, gozd v izmeri 1641 m^, vpisana v vi. št. 1573 k. o. Sežana, last: — Kocjan Jožef, pok Ivana, Sežana, Pinka Tomažiča 1; 20. pare. št. 2212/541 gozd v izmeri 1656m^, vpisana vvl.št. 1573 k. o. Sežana, last: — Kocjan Jožef, pok. Ivana, Sežana, Pinka Tomažiča 1; 21 pare. št. 2212/542 gozd v izmeri 1790m^ vpisana v vi. št. 1573 k. o. Sežana, last: — Kocjan Jožef, pok. Ivana, Sežana, Pinka Tomažiča 1; o. Sežana, last: — Kocjan Jožef, Ivana, Sežana, Pinka Tomažiča 1; 23. pare. št. 2212/546, gozd v izmeri 30m^, vpisana v vi. št. 72 ! k. o Sežana, last: — Obersne! Nada, roj Kert, Maribor, Oblakova št. 15, sedaj Cesta zmage št. 91; 24. pare. št. 2212/547, gozd v izmeri 7! m^, vi. št. 72! k. o. Sežana, last: — enako kot pod 23; 25. pare. št. 22 ! 2/502, gozd v izmeri 8787 m-, vpisana v vi. št. 13 ! 4 k. o. Sežana, last: — Hrobat Marija roj. Furlan Sežana št. 193, Partizanska št. 22: 26. pare. št. 2212/551 gozd v izmeri 587 m^, vpisana v vi. št. 1314 k. o. Sežana, last: — enako kot pod 25; 27. pare. št. 2212/548, gozd v izmeri 12 m*, vpisana v vi. št. 1317 k o. Sežana, last: — Gec Ljudmila, roj. Mahnič, Sežana Iga Grudna 4; 28. pare. št. 2212/505 gozd v izmeri 3581 m^, vpisana v vi. št. 1396 k. o. Sežana, last: — Zabric Kristina, od Franca, vd. Škrinjar, Sežana 84, do 1/3-tine, a) Sciarra Vida roj. Škrinjar, San Benedetto del Tronto (Provincia Ancoli Pečeno) Via Legnano št. 2, do 8/36-tin, b) Biez Angela roj. Škrinjar, Collo Madrid 1161, Doch Sud, Buenos Aires, Argentina, do 8/36-tin, c) Bekar Bojan, pok. Ivana, St. Regina, 2242 Toronto — Sack — Canada, do 1/9-tine, d) Bekar Dušan pok Jakoba Hi 25,50m', Wood-side L. L USA, do 1/9-tine; 29. pare. št. 2212/506 goznd v izmeri 14 m*, vpisana v vi. 1396 k.o. Sežana, last: — enako kot pod 28; 30. pare. št. 2212/511 gozd v izmeri 197 m^, vpisana v v!, št. 1396 k. o. Sežana, last: — enako kot pod 28; 31. parcel, št. 2212/510 gozd v izmeri 199m*, vpisane v v! št. 674 k. o. Sežana, last: — Sajevic Karlo pok. Ivana, Plešivica 3, sedaj Sežana, Stara pot 3, do 1/2-ice; — Sajevic Frančiške, roj. Rejc, Plešivica 3, sedaj Sežana, Stara pot 3, do 1/2-ice; 32. pare. št. 2212/509 v izmeri 189 m-, vpisana v vi. št. 777 k. o. Sežana, last: — Bekar (Marije) Marija, Sežana, Starovaška pot 4, — Casttelan Enrico, Trst, Via della guardia 52, — Piziga Adela, Nabrežina 62, — Bekar Alojz Sežana, Mare Husove 11; 33. pare š! 2212/307 v izmeri 125 tn^. gozd vpisana v v). 2212/508 v izmeri 4060m^, 1965 k. o. Sežana, last: — Čebulec Vera pok. Ivana, Sežana, Brkinčeva 9; 34. pare. št. 2212/503 gozd v izmeri 3018m^, vpisanavvl. št. 1391 k. o. Sežana, last: — Fabris Marjan, pok. Romana, Sežana, Stara pot 5; 35. pare. št. 2212/501 gozd v izmeri 4523 m^, vpisana v vi. št. 611 k. o. Sežana, last: — Ludzardi-Lužar Adela, Trst, Via Batisti št. 7, do 1/2, — Gianuzzi Jolanda, roj. Andretta, Rim, Viale Pola št. 23, do 1/2-vice: 36. pare. št. 2212/513 gozd v izmeri 186 m^, vpisana v vi. št. 699 k. o. Sežana, last: — Ludzardi-Lužar Adela, Trst, Via Battisti št. 7 do 1/2, — Gianuzzi Jolanda, roj. Andretta, Rim, Viale Pola 23, do 1/2. 37. pare. št. 238(^4 gozd v izmeri 887 m^, vpisana v vi. št. 1333 k. o. Sežana, last: — enako kot pod 36; 38. pare. št. 2212/545 gozd v izmeri 783 m*, vpisana v vi. št. 611 k. o. Sežana: — enako kot pod 36. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha lastninska pravica na zemljiščih določenih v 3. členu tega odloka, ter na njih pridobi pravico uporabe občina Sežana. URADNE OBJAVE 261 10. jutija 1981 — Št. 21 ..... 5. čten Prejšnji tastniki zemtjišč iz 3. čtena tega odtoka !ahko uporabtjajo ta zenitjišča na način, s katerim se ne menja njihovo svojstvo vse do dneva, dokter za premoženjsko pravne zadeve pristojni občinski upravni organ ne izda odtočbe — s katero odtoči, da morajo zemtjišča izročiti občini. Po izdaji te odtočbe in pred vknjižbo občine Sežana kot imetnika pravice uporabe v zemtjiški knjigi pristojnega sodišča, bo prizadetim strankam izptačana ptyvična odškodnina. h. čten t a odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 403/3-2/80-3 Sežana, H) junija 1981 Predsednik BORIS BERNET1Č ! r. Na podtagi 4. točke 1. čtena Zakona o varstvu Živah pred kužnimi bo-teznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni tist SFRJ št. 43/70), 37. in 38. čtena Zakona o varstvu Živah pred kužnimi boteznimi (Uradni tist SRS, št. 18/77 in 2/78), 6. čtena Pravitnika o ukrepih za zatiranie in izkoreninjene stekhne pri živatih (Uradni tist SFRJ, št. 34/80) in 180. čtena Statuta občine Sežana (Uradne objave št. 7/78 in 3(!/79), je Izvršni svet Skupščine občine Sežana na seji dne 9. jutija 1981 sprejet ODREDBO O UKREPIH ZA PREPREČEVANJE STEKLINE V OBČIN! SE ŽANA 1. čten Območje občine Sežana se progtaša za okuženo s stekhno. 2. čten Da bi se preprečito nadatjnje širjenje stekhne ,se na okuženem območju izvajajo nastednji ukrepi: 1. zapiranje živati, za katere se sumi, da so zbotete za stekhno, 2. zapiranje psov, ki še niso stari 4 mesece, 3. nadzorovanje psov in mačk, pri čemer morajo biti psi označeni s pasjimi znamkami in privezani ati pa jih je treba voditi z nagobčnikom na jermenu, 4. prepoved prometa psov in mačk, 5. preverjanje, kaj je ukreni! imetnik živati, ati okužena živa! morebiti ni prišta v stik z drugimi živatmi, na katere se tahko prenese stekhna ati v stik z tjudmi, h. zaščitno ceptjenje psov, ko dopotnijo 4 mesece in mačk, ko do-potnijo 3 mesece starosti in če je treba tudi drugih za stekhno dovzetnih živati, 7. pobijanje neceptjenih psov in mačk, kakor tudi potepuških psov in mačk, 8. ubijanje tisic, gtodatcev in druge škodtjive divjadi, 9. ubijanje živati, ki so zbotele za stekhno in živati, ki jih je ugriznita oboteta živa!, 10. ubijanje živati, ki so prište v stik z živatjo, zboteto za stekhno oz. živatjo, za katero se sumi, da je zboteta za stekiino ati ceptjenje teh živati in njihovo zapiranje za 3 mesece v karanteno, 11 ubijanje živati, za katere se sumi, da so zbotete za stekhno, če se obnašajo drugače, kot je značitno za njihovo vrsto, 12. prepoved odnašanja živatskih proizvodov, živatskih surovin ter predmetov, s katerimi se tahko prenese stekhna iz okuženega dvorišča in od drugod, 13. prepoved odpiranja trupe! psov, mačk in tisic in drugih dtakastih živati, 14. zaščitno ceptjenje psov proti stekhni opravijo detavci Veterinarskega zavoda Primorske, DE Sežana, 15. na območju občine je treba pokončati vse pse in mačke, katerih posestniki ne upoštevajo predpisanega kontumaca. Ctani tovskih organizacij in veterinarsko-higienske stužbe so dotžm pokončevati: — neregistrirane in neceptjehe pse, — pse brez znamke, — pse, ki niso privezani ati zunaj bivališča niso na vrvici in z nago nikom, — mačke, ki niso zaprte Lastnikom navedenih živati ne pripada odškodnina za pokončane živati. Ib. pobijanje zveri, pižmovk, potepuških psov in mačk so dotžne vršiti krajevno pristojne tovske organizacije. 3 čten t rupta pokončanih zveri in pižmovk morajo čtani tovske organizacije takoj zapakirati v neprepustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstreta oz. najdbe, takoj postati najbtižji veterinarski organizaciji. Veterinarska organizacija preskrbi za laboratorijski pregted možganov take živati, veterinarsko-higienska stužba pa za neškodtjivo odstranitev trupta. 4. čten Pse je dovotjeno uporahtjati za tov, če so biti dvakrat na teto zaščitno ceptjeni proti stekhni, če imajo pasjo znamko in če so imuni proti stekhni. 5. čten Prepovedano je odirati trupta zveri in pižmovk in jemati tovske trofeje te divjadi. b. čten Lovska organizacija mora prijaviti Občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstre) druge divjadi, ki se je vedta nenavadno in ravnati s truplom v smistu 3. čtena te odredbe. 7. čten Sveti krajevnih skupnosti in enote CZ so dotžne na svojem območju sodetovati pri izvajanju dotočit te odredbe in posvetiti posebno pozornost preventivnemu ceptjenju psov. Občani so dotžni o gibanju živali, navedenih v 2. čtenu in drugih živali, ki bi se nenavadno vedle, nemudoma obvestiti veterinarsko organizacijo. 8. čten Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja občinski organ veterinarske inšpekcije. 9. čten Po b2. in b4. čtenu Zakona o varstvu živati pred kužnimi boteznimi (Uradni tist SRS,št. 18/77) se v primeru prekrška te odredbe kaznujejo organizacije združenega deta in druga pravna oseba z denarno kaznijo 10.000 ati 200.000 din. Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 se po b5. čtenu kaznuje za prekršek posameznik, ki stori dejanje iz čtenov b2. in b4. citiranega zakona. 10. čten Ta odredba začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah. 11. člen Z dnem uveljavitve te odredbe preneha vetjati odredba o ukrepih za preprečevanje stekhne v občini Sežana, objavljena v Uradnih objavah št. 20/81 z dne 3. 7. 1981. Št.: 322-1/81 Predsednik Sežana. 9. jutija 1981 izvršnega sveta ALBIN DEBEVEC, t.r. Na podtagi 10. čtena zakona o varstvu Živah pred kužnimi boteznimi (Ur. !. SRS, št. 18/77 in 2/78), 2. čtena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v tetu 1981 (Ur. 1. SRS, št. 33/80) in 180. čtena statuta občine Sežana (Uradne objave št. 7/78 in 30/79) je Izvršni svet skupščine občine Sežana na seji dne 10. februarja 1981 sprejet ODREDBO O PREVENTIVNIH CEPLJENJIH IN DIAGNOSTIČNIH TER DRUGIH PREISKAVAH V LETU 1981 1. čten Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živatske kužne botezni, mora Veterinarski zavod Primorske Sežana opraviti v tetu 1981 ukrepe zaradi ugotav! jan ja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih botezni. Posestniki živati so dotžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 262 URADNE OBJAVE 10. julija 1961 — Št. 21 2. č!en^ Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v vasi Zazid. Cepljenje mora hiti opravljeno do 30. apri!a 1981. 3. č!en Preventivno cepljenje proti steklini je obvezno za vse pse, stare več kot Stiri mesece in za vse domače živa!i, ki se pasejo brez nadzorstva. 4. člen Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — v perutninskih obratih organizacij združenega de!a, — v naseljih, kjer so perutninski obrati organizacij združenega de!a a)i večje reje individuatili proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela, — v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost. Cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi. Cepljenje proti atipični kokošji kugi v perutninskih obratih in obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela PIVKA Perutninski kombinat Neverke, ki ima organizirano lastno veterinarsko službo, opravi preventivno cepljenje njihova obratna veterinarska ambulanta. 5. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset ali več plemenskih svinj oziroma najmanj petdeset pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Cepljenje se opravi s sevom K lapiniziranega virusa. 6. člen V letu 1981 mora biti opravljena tuberkulinizacija v najmanj 40% gospodarstev, ki imajo goveda. Najprej je treba tuberkulinizirati goveda v naseljih, kjer so bila s peto splošno tuberkulinizacijo ugotovljena tuberkulozna goveda ter pozitivni ali sumljivi reaktorji na tuberkulin. 7. člen Glede na brucelozo je treba preiskati enkrat letno krave v helvih individualnih proizvajalcev z mlečno prstnastim preiskusom. 8. člen Bika plemenjaka v prirodnem pripustu na Misličah je treba enkrat letno preiskati na mehurčasti izpuščaj pri govedu (1BR/1PV). 9. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse plemenske žrebce in vse plemenske kobile v Kobilarni Lipica in vse kopitarje v občini Sežana. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Primorske Sežana na zbirnih mestih. 10. člen Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je treba preiskati na varoatozo. Lastniki čebel morajo obvezno prijaviti čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah. Vzorce zimskega drobirja mora odvzeti Veterinarski zavod Primorske Sežana in jih dostaviti pristojnim pooblaščenim veterinarskim organizacijam v preiskavo do 31. marca 1981, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1981. 1 L člen Preventivna cepljenja, diagnostična cepljenja, odvzem mleka, analizo in odvzem vzorcev opravi oddelek za epizootiologijo Veterinarskega zavoda Primorske Sežana. Ostale diagnostične analize opravijo pristojni veterinarski zavodi, določeni z republiško odredbo o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 (Uradni list-SRS, št. 33/80). 12. člen Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 13. člen Veterinarski zavod Primorske Sežana in Obratna veterinarska ambulanta PIVKA Perutninskega kombinata Neverke sta dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov o tem obvestiti pristojni organ občinske veterinarske inšpekcije SO Sežana. O opravljenem delu in diagnostičnih preiskavah pa mora voditi evidenco in po končanem delu poročati na predpisanih obrazcih organom veterinarske inšpekcije pri SO Sežana. 14. člen Stroški za sistematično ugotavljanje kužnih bolezni in cepljenja živali po tej odredbi gredo v breme posebnega računa za zdravstveno ' varstvo živali proračuna občine Sežana, razen za preglede čebel, ki se vozijo na pašo iz občine. 15. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. §t.: 322-1/78 Sežana, 10. februarja 1981 - , . Predsednik Izvršnega sveta ALBIN DEBEVEC l.r. KRAJEVNA SKUPNOST PODGRAD Na podlagi 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) je svet krajevne skupnosti Podgrad na seji dne 10. junija 1981 sprejel SKLEP O SPREMEMBI SKLEPA O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE DEL PO SREDNJEROČNEM PLANU RAZVOJA VAŠKE SKUPNOSTI PODBEŽE ZA OBDOBJE 1981—1985 / 1. Spremeni se sklep o uvedbi samoprispevka za sofinansiranje de! po srednjeročnem planu razvoja vaške skupnosti Podbeže za obdobje 1981—1985 (Uradne objave, št. 13/81) tako, Ha se v 3. točki sklepa črta: a) 6. in 7. alinea ter v 4. točki zadnji stavek. 2. Ta sklep stopi v veljavo osmi dan Podgrad, 10. 6. 1981 po objavi v Uradnih objavah. Predsednik krajevne skupnosti VLADO JAGODNIK, 1. r. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OB&NE PiRAN Na podlagi 24. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran in 3. člena Zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. 1. SRS, št. 13/74) je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran na seji dne 23. junija 1981 sprejel PRAVILNIK O POGOJIH IN POSTOPKU PRODAJE STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ V DRUŽBENI LASTNIN! IZ SKLADA STANOVANJSKIH HIŠ SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOST! OBČINE PIRAN L č!en Stanovanjske hiše in stanovanja v družbeni !astnini, s katerimi upravtja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Piran (v nada!j- 10. ju!ija 1981 — Št. 21 URADNE OBJAVE 263 nem besedilu: stanovanjska skupnost), sc lahko proda občanom in civilnopravnim osebam pod splošnimi pogoji, ki jih za prodajo stavb določajo drugi predpisi in po določbah tega pravilnika. 2. člen Predmet prodaje so lahko: — stanovanjske hiše in stanovanja, ki so zaradi dotrajanosti potrebne večjih popravil, — stanovanjske hiše in stanovanja, za katere popravila in vzdrževanje so stanovalci vložili znatna lastna sredstva, — stanovanjske hiše in stanovanja, za katere dajo soglasje njihovi vlagatelji, — stanovanja v stanovanjskih hišah mešane lastnine. — stanovanjske hiše in stanovanja, ki so zaradi dotrajanosti in neprimernosti nenaseljena, —* stanovanja, ki so kupljena iz sredstev družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. 3. člen Stanovanjske hiše in stanovanja, ki jih zajame asanacijski načrt mesta Piran, so lahko predmet prodaje pod posebnimi pogoji, ki jih določi Izvršni svet skupščine občine Piran v skladu z asanacijskim načrtom in potekom izvajanja prenove. Ne prodaja se stanovanj in stanovanjskih hiš, ki bi služila za počitniška stanovanja (vikende). Izjemoma se lahko v ta namen odprodajo stanovanjske hiše, ki ne ustrezajo minimalnim bivalnim standardom. Za take stanovanjske hiše mora poleg soglasja imetnika pravice uporabe dati soglasje tudi skupščine stanovanjske skupnosti na predlog Odbora za prenovo mesta Piran. 4. člen Pobudo za prodajo naseljene stanovanjske hiše ali stanovanja ima samo imetnik stanovanjske pravice, ki stanuje v stanovanjski hiši oz. stanovanju, ki je predmet prodaje. 'S* Pobudo za prodajo nenaseljene stanovanjske hiše oz. stanovanja lahko da: Krajevna skupnost, na območju katere se stanovanjski objekt nahaja, Kmetijska zemljiška skupnost, Izvršni svet, Samoupravna stanovanjska skupnost Piran (na podlagi vlog interesentov). Pri dvo ali več stanovanjskih hišah se lahko prične postopek za prodajo stanovanj le v primeru, da je bila dana pobuda s strani vseh imetnikov stanovanjske pravice v stanovanjski hiši. Pobudo za odprodajo stanovanj, kupljenih iz sredstev družbene pomoči, lahko da imetnik stanovanjske pravice, ki si je predhodno pridobi! mnenje Odbora za družbeno pomoč; sklep o prodaji pa sprejme Izvršilni odbor stanovanjske skupnosti. Pobudo za prodajo stanovanjske hiše ali posameznega stanovanja lahko da Odbor za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji v družbeni lastnini. 5. člen Strokovna služba stanovanjske skupnosti izvede pripravljalni postopek za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj. Pripravljalni postopek za prodajo obsega zlasti naslednja opravila: — zbiranje pobud za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj, — ugotovitev zemljiškoknjižnega stanja, — pridobitev mnenja Krajevne skupnosti, na področju katere je stanovanjski objekt, — pridobitev mnenja pristojnega Medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo, če je objekt po veljavnih predpisih zavarovan kot kulturni spomenik, — pridobitev mnenja Kmetijske zemljiške skupnosti, — pripravi splošni tehnični opis objekta. Stanovanjska skupnost opravi ogled tistih nenaseljenih stanovanj ali stanovanjskih hiš, ki pridejo v poštev za prodajo. 6. člen Po izvršenem pripravljalnem postopku iz 5. člena tega pravilnika Pošlje stanovanjska skupnost Izvršnemu svetu oz. vlagatelju stanovanja ali stanovanjske hiše spisek stanovanjskih hiš, ki so lahko predmet Prodaje. Po prejetem sogtasju tzvršnega sveta opravi strokovna stužba stanovanjske skupnosti še naslednja opravila: — ugotovi knjižno vrednost stanovanjske hiše oz. stanovanja, — ugotovi morebitne finančne obremenitve (krediti, druge o re menitve, vložena sredstva za popravilo oz. izboljšavo), — naroči eventuelno odmero funkcionalnega zemljišča, — naroči elaborat o ugotovitvi revalorizirane vrednosti stanovanj oz. stanovanjske hiše in po potrebi delilni načrt za etažne dele. 7. člen Tako pripravljeno gradivo posreduje strokovna služba v razpravo in sklepanje Odboru za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji stanovanjske skupnosti. Odbor prouči predloženo gradivo in sprejme sklep o prodaji posamezne stanovanjske hiše oz. stanovanja, upoštevaje določila od 2. do 6. člena tega pravilnika, določi izklicno ceno in druge prodajne pogoje ter pogoje plačila kupnine. Pri določanju izklicne cene in prodajnih pogojev mora Odbor upoštevati naslednje: 1. da izklicna cena ne sme biti nižja od revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja, kot jo je ugotovi! sodni cenilec v skladu z določili Pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja, po veljavnih predpisih, oziroma, da ne more biti nižja od knjižne vrednosti, ki je evidentirana v knjigovodstvu osnovnih sredstev stanovanjske skupnosti, če je ta višja od revalorizirane vrednosti, ki jo je ugotovi! sodni cenilec; 2. da v izklicni ceni niso vključeni: prometni davek, takse in drugi stroški v zvezi s prodajo in da mora te stroške nositi kupec; 3. da mora dražitelj pred dražbo obvezno položiti na tekoči račun ali blagajno stanovanjske skupnosti varščino v višini najmanj K) % izklicne cene; 4. da ob določitvi prodajnih pogojev Odbor za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji lahko omogoči obročno odplačevanje s tem, da osebni polog kupca stanovanjske hiše oz. stanovanja ne sme biti nižji od 35 % prodajne cene, v nobenem primeru pa ne nižji od din 50.000. 00 ter da mora biti ta plačan najkasneje v roku 30 dni od dneva podpisa pogodbe; 5. da so pri prodaji stanovanjskih hiš oz. stanovanj naslednji odplačilni pogoji: a) za objekte, katerih vrednost ne presega din ! 50.000,00 je odplačilna doba 5 let s 4 % obrestno mero; b) za objekte, katerih vrednost znaša od din 150.000,00 do din 250.000. 00 je odplačilna doba 8 let s 4 % obrestno mero za prvih pet let ter 6% obrestno mero za nadaljna 3 leta; c) za objekte, katerih vrednost znaša od din 250.000,00 do din 350.000. 00 je odplačilna doba 10 let ter znaša obrestna mera za prvih pet let 4 %, za nadaljna tri leta 6 %, za nadaljni dve leti pa 8 % obrestna mera; d) za objekte, katerih vrednost znaša od din 350.000,00 do din 500.000. 00 je odplačilna doba 12 let ter je za prvih pet let 4 % obrestna mera, za nadaljna tri leta je 6 % obrestna mera ter 8 % obrestna mera za preostali rok odplačevanja; e) za objekte, katerih vrednost znaša nad din 500.000,00, je odplačilna doba 15 let ter obrestna mera, kot jih določa točka d) tega člena. 6. da mora kupec stanovanjske hiše oz. stanovanja plačati ob sklenitvi prodajne pogodbe tudi stroške postopka prodaje ter stroške odmere funkcionalnega zemljišča in izdelave cenilnega elaborata; 7. da ima prodajalec predkupno pravico za prodajo stanovanjsko hišo oz. stanovanje, če jo kupec proda pred iztekom 10 let od dneva sklenitve pogodbe; 8. da gredo stroški vpisa predkupne pravice v zemljiški knjigi v breme kupca. 8. člen Ne glede na 4. točko prejšnjega člena sme Odbor za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji znižati osebni polog kupcu največ na 25 % od prodajne cene za vsak primer ločeno, če gre za: — viničarje, kmetijske stanovanjske stavbe in za stanovanjske hiše in stanovanja, za katere se po veljavnih predpisih ne plačuje prometni davek na premoženje; — kupce, katerih poprečni dohodek na družinskega člana ne presega 60% poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji. Odbor lahko v utemeljenih primerih podaljša odplačilno dobo do največ 20 let. 9. člen Prodaja stanovanjskih hiš oz. stanovanj se vrši z ustno javno licitacijo, ki jo razpiše Odbor za gospodarjenje. Razpis mora biti objavljen najmanj 15 dni pred dražbo na oglasnih deskah Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran, Skupščine občine Piran in Krajevnih skupnosti, na območju katerih se nahajajo stanovanjske hiše oz. stanovanja, ki so predmet prodaje. 264 URADNE OBJAVE 10. jutija 1981 — Št. 21 Razpis mora vsebovati naslednje podatke: 1. kraj, ulica in hišna številka 2. zemljiško knjižne podatke 3. neto etažna površina 4. izklicna cena $. navedbo kraja, datuma in uro dražbe 6. prodajne pogoje iz 7. člena tega pravilnika. Razpis dražbe se objavi tudi v Primorskih novicah s tem, da se objavijo podatki iz 1., 2., 3., 4. in 6. točke tretjega odstavka tega člena z navedbo, kje so objavljeni podrobnejši pogoji dražbe ter kje in kdaj lahko dobijo interesenti dodatne informacije. 10. člen Nenaseljene stanovanjske hiše, za katere da Izvršni svet skupščine občine Piran soglasje za prodajo, se po postopku, ki jih določa ta pravilnik prodajo. Med pogoje dražbe je treba navesti, da imajo pri odkupu prednost; 1. občani, ki še nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja, kar iz-žakejo s potrdilom pristojnega upravnega organa skupščine občine Piran ali Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran; 2. občani iz drugih občin, ki še nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja, kar morajo izkazati s potrdilom pristojnega upravnega organa v občini, kjer so ali s potrdilom občinske samoupravne stanovanjske skupnosti. K zahtevanim potrdilom iz točke 1. in 2., 10. člena tega pravilnika mora biti priloženo soglasje krajevne skupnosti, na območju katere je stanovanjska hiša ali stanovanje, ki je predmet prodaje. 11. člen Dražbo opravi tričlanska komisija, ki jo imenuje Odbor za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji stanovanjske skupnosti. Komisija prične z dražbo na osnovi razpisa ob napovedanem času in kraju s tem, da seznani prisotne s pravicami in obveznostmi ter postopkom dražbe, predvsem pa: — da lahko draži samo tisti, ki je vplača! varščino, kar dokaže komisiji za licitacijo s potrdilom o vplačilu; — da morajo pooblaščenci predložiti veljavno pooblastilo za zastopanje; — da je najnižji znesek naslednje višine ponudbe najmanj din 500,00; — da na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno, oziroma tisti dražitelj, ki pri enaki najvišji ceni ponudi višji osebni polog in krajšo odplačilno dobo; — da bo z dražiteljem, ki je na dražbi uspe! in ki ni imetnik stanovanjske pravice na stanovanju, katerega je dražil, sklenjena kupna pogodba le v primeru, če imetnik stanovanjske pravice ne bo uveljavljal z zakonom določeno predkupno pravico; — da javna dražba za prodajo stanovanj v večstanovanjskih hišah ne bo uspešna, če ne bodo istočasno prodana vsa stanovanja v taki hiši; — da bo dražiteljem, ki na dražbi niso uspeli, vplačana varščina vrnjena, kupcu pa de! varščine, ki ostane po odbitku stroškov prodaje, vračunan v njegov osebni polog; — da bo mora! dražitelj, ki je na dražbi uspel, nositi vse stroške v zvezi s pripravo dražbe in dražbe same, če v določenem roku ne bi skleni! kupne pogodbe za stanovanjsko hišo oz. stanovanje, katero je dražil. Ko komisija za licitacijo evidentira dražitelje za dražbo določene stanovanjske hiše oz. stanovanja in prečita razpisne podatke ter ostale pogoje prodaje posameznega stanovanja oz. stanovanjske hiše, začne z dražbo na ta način, da član dražbene komisije — izklicatelj javno iz-kliče izklicno ceno. V primeru, da draži določeno stanovanje samo en dražitelj, ki nedvoumno izjavi, da se z izklicno ceno strinja, mora izk!i-catelj glasno objaviti izklicno ceno, nato pa javno razglasiti dražitelja, ki je na dražbi uspel in doseženo ceno stanovanjske hiše oz. stanovanja. V primeru, da draži isto stanovanje oz. stanovanjsko hišo več dražite-Ijev, začne izklicatelj dražbo na ta način, da izkliče izklicno ceno in vpraša dražitelje, kdo sprejema izklicno ceno. Nato izklicno ceno prvič ponovi in vpraša dražitelje »kdo da več« — ta postopek nadaljuje vse dotlej, dokler noben dražitelj slednje ne poviša. Nato drugič ponovi najvišjo zdraženo ceno in vpraša ponovno dražitelje »kdo da več«. Če noben dražitelj ne ponudi višje cene v 3 minutah od objave zadnje ponudbe, izkliče tretjič najvišjo doseženo ceno in javno razglasi dražitelja, ki je uspel na dražbi in doseženo ceno zdraženega stanovanja ali stanovanjske hiše. Med dražitelji, ki so ponudili isti znesek, se izvede dražba za višino osebnega pologa in, če je tudi ta ponudba enaka, za odplačilno dobo ob smiselni uporabi določi! prejšnjega odstavka. Javna dražba se nadaljuje vse dotlej, dokler se niso zdražila vsa razpisana stanovanja oz. stanovanjske hiše. 12. člen Med dražbo mora komisija za licitacijo pisati zapisnik o poteku dražbe. Zapisnik mora vsebovati predvsem naslednje podatke: — kraj in čas dražbe — podatke o komisiji za licitacijo — navedbo o seznanitvi prisotnih o razpisu dražbe in o dražbenem postopku. Za vsako posamezno stanovanje oz. stanovanjsko hišo, ki je predmet prodaje, pa mora zapisnik vsebovati: — naslov in ostale podatke o stanovanju oz. stanovanjski hiši, — poimensko navedbo priglašenih dražiteljev — ugotovitev ali je med dražitelji imetnik stanovanjske pravice, ki ima predkupno pravico — ugotovitev o izpolnitvi razpisnih pogojev (vplačana varščina in pooblastila za zastopnike) — izklicno ceno — ponudbe dražiteljev — najvišjo ponudeno odkupno ceno — razglasitev dražitelja, ki je na dražbi uspel in doseženo ceno — ugotovitev ali je dražitelj, ki je na dražbi uspel, imetnik stanovanjske pravice — navedbe tistih dražiteljev, ki na dražbi niso uspeli in ki se jim povrne vplačana varščina. Po dražbi vsakega posameznega stanovanja oz. stanovanjske hiše podpišejo zapisnik Člani komisije za licitacijo in dražite}j, ki je na dražbi uspel. V zapisnik se vpišejo tudi ostali dogodki iu pripombe, ki bi vplivale na sam potek dražbe. Morebitne ugovore o postopku in poteku dražbe dokončno rešuje Odbor za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji. 13. člen V kolikor ta pravilnik ne določa drugačnih pogojev, se dražba opravi po pravilih nepravdnega postopka. Ne glede na določbe prvega odstavka 11. člena tega pravilnika, lahko Odbor za gospodarjenje sklene, da dražbo opravi Temeljno sodišče v Kopru — Enota v Piranu. 14. člen Če se ugotovi, da kupec stanovanja ni imetnik stanovanjske pravice, se imetniku stanovanjske pravice, ki mu je z zakonom zagotovljena predkupna pravica, s priporočenim pismom ponudi stanovanje ali stanovanjsko hišo, pod pogoji, ki so bili doseženi na javni dražbi. Če imetnik stanovanjske pravice v 30. dneh ne izjavi, da ponudbo sprejme, sklene stanovanjska skupnost prodajno pogodbo s kupcem, ki je na dražbi uspel. 15. člen Če kupec stanovanja kljub pismenemu pozivu ne sklene kupoprodajne pogodbe v 30. dneh po javni dražbi oz. v 8. dneh po preteku roka iz prejšnjega člena, zapade ostanek varščine, po odbitku stroškov za izdelavo cenilnega elaborata, delilnih načrtov v korist sklada stanovanjskih hiš Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 16. člen Kupcem, ki so pridobili lastninsko pravico nad stanovanjsko hišo ali stanovanjem po določilih pravilnika o postopku in pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. objave, št. 23/80) in še niso iz upravičenih razlogov poravnali dolžne kupnine, lahko izvršilni odbor odobri obročno odplačevanje preostalega zneska kupnine po določilih tega pravilnika, če gre za stanovanjske objekte, katerih vrednost presega din 150.000,00. Prosilec mora poleg vloge dostaviti tudi potrdilo o vplačanem osebnem pologu. 17. člen Ko začne veljati ta pravilnik se preneha uporabljati Pravilnik o postopku in pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni 10. }ut)ja1981 — Št. 21 URADNE OBJAVE 297 rih je bi!a ustanovljena skupnost, upoštevajoč smernice občine kot temeljnega srednjeročnega planskega akta ter elementov, ki smo jih ude-teženci po svojih delegatih opredelili in usk!adi!i v skupščini skupnosti. 3. č!en Udeleženci s tem samoupravnim sporazumom določamo: — program zdravstvenega varstva, v katerem je dotočen obseg zdravstvenega varstva, ki se zagotavtja s svobodno menjavo deta v skupnosti ter po njej v medobčinski in v zdravstveni skupnosti Stoveni- je; — osnove in merita za dotočanje cen zdravstvenih storitev; — osnove in merita za obtikovanje sredstev ter kotičino sredstev, potrebnih za izpotnjevanje obveznosti v svobodni menjavi deta ter za zagotavtjanje pravic do sociatne varnosti; — obseg in način sotidarnostnega združevanja in razporejanja sredstev; * — način in roke izpotnjevanja medsebojnih obveznosti. Udeteženci dotočamo s tem samoupravnim sporazumom tudi izva-jatce posameznih vrst zdravstvenih storitev iz programov zdravstvenega varstva in izvajatce drugih programov, medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti materiatnega in finančnega značaja udeležen-cev tega sporazuma ter njihove konkretne obveznosti gtede ustvarjanja in razporejanja dohodka ter razpotožtjivih sredstev za izvrševanje zdravstvenih storitev, programa zdravstvenih storitev a!i zdravstvene dejavnosti in drugih nalog, ki smo jih posamezni udeieženci sprejeti v zvezi z uresničevanjem tega samoupravnega sporazuma ter dogovorov otemeijih pianov in sprejete ekonomske poiitike, opredeijene v družbenem pianu občine. 4. čien $ tem samoupravnim sporazumom udeieženci ugotavijamo ceiovite potrebe in interese po zdravstvenem varstvu v občini, ki si ga bomo za-gotavijaii s svobodno menjavo deia v tej skupnosti in po njej. S svobodno menjavo deia v skupnosti si bomo ziasti zagotavljati za-dovoijevanje potreb in interesov na področju osnovne zdravstvene dejavnosti, preskrbe z zdraviti in sanitetnim materiaiom ter nujne medicinske pomoči. Doiočene pravice kot jih opredeijuje zakon o zdravstvenem varstvu in ta samoupravni sporazum, si bomo zagotavijaii s soiidarnostnimn združevanjem sredstev v medobčinski zdravstveni skupnosti in v zdravstveni skupnosti Siovenije. V ta namen bomo skiadno z opredelitvami v tem samoupravnem sporazumu po uskiaditvi potreb in interesov z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi, skieniii po svojih deiegatih samoupravni sporazum o temeijih piana medobčinske zdravstvene skupnosti in samoupravni sporazum o skupnih temeijih pianov zdravstvenih skupnosti v SR Sioveniji za čas 1981 —1985. čunalniški podiagi, ki bo usklajen z družbenim sistemom informiranja in s katerimi si bomo zagotovili celovito in usklajeno evidentiranje, zbi-biranje, obdelavo, prenos in pravočasno izkazovanje podatkov, ki bodo podlaga za planiranje, usklajevanje informacijskih tokov, ustreznejše koriščenje kadrovskih zmogljivosti ter odločanje na vseh ravneh; e) povečanje skrbi in odgovornosti vsakega delavca, delovnega človeka in občana za lastno zdravje in za zdravje drugih 6. člen Skladno z opredeljenimi cilji si udeleženci tega samoupravnega sporazuma opredeljujemo kot prednostne naslednje paloge: a) hitrejši razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti, njeno kadrovsko okrepitev ter boljšo opremljenost in usposobljenost znotraj nje pa zlasti: — zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva s poudarkom na preventivni dejavnosti in zmanjševanju odsotnosti z dela; — nadaljnje krepitev zdravstvenega varstva borcevNOV z uveljavljanjem dispanzerjev (ambulant) za borce, ki naj postopoma prihajajo v posebno obliko zdravstvenega varstva starejših občanov; — večanje obsega in kvalitete dela na področju medicine dela, splošne medicine, splošnega in mladinskega zobozdravstva ter sistematičnih pregledov otrok in šolarjev, tako da jih bo vsako leto pregledanih vsaj 50% in žena zaradi zgodnjega odkrivanja raka na maternici in dojkah; b) razvijanje in širitev dela na področju zdravstvene vzgoje v vseh zdravstvenih dejavnostih; c) uvajanje in širjenje zdravljenja obolelih na domu z zagotavljanjem nege na domu s posebnim poudarkom na starostnike in kronično bolnih; č) razvijanje zdravstvenega varstva v vzgojno varstvenih organizacijah in v domovih za starejše občane; d) prilagajanje delovnega časa v ordinacijah in dežurne službe dejanskim potrebam delovnih ljudi in občanov z uvajanjem izmenskega dela za vse profile zdravstvenih delavcev in prizadevanje za pretežno opravljanje dela v rednem delovnem času; — ustreznejša delitev dela med osnovno, specialistično in bolnišnično dejavnostjo z racionalizacijo dela in skrajševanjem čakalnih dob; — zmanjševanje obsega in trajanja bolniškega zdravljenja z razvojem zdravljenja in nege na domu; e) prilagoditev števila obstoječih postelj v bolnišnicah, skladno s samoupravnim sporazumom o delitvi dela na področju zdravstva; f) postopna organizacija specialističnih ambulantnih storitev v okviru osnovne zdravstvene dejavnosti; g) organizacija zdravstvene dejavnosti v pogojih splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter usposobitev zdravstvene službe za delovanje v izrednih razmerah. 5. člen Oh upoštevanju dosežene stopnje razvoja zdravstvenega varstva na območju občine in na širšem območju ter predvidene možnosti gospodarskega in socialnega razvoja v skladu s smernicami družbenopolitične skupnosti, si udeleženci tega samoupravnega sporazuma zastavljamo za obdobje Ì981 do 1985 naslednje cilje: a) nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov v skupnosti ter po njej v medobčinski in zdravstveni skupnosti Slovenije z nadaljnjim uveljavljanjem in krepitvijo odločujoče vloge delavcev pri uresničevanju svobodne menjave dela ter usklajevanju svojih potreb, interesov in možnosti na področju zdravstvenega varstva; h) usklajen razvoj zdravstvenih dejavnosti in zmogljivosti na območju občine in na širšem območju z izvajanjem dogovorjene delitve dela, ustreznejšega razporejanja kadrov na območju občine in na širšem območju, kakor tudi na podlagi dohodkovne povezanosti in soodvisnosti obsega zdravstvenega varstva in drugih pravic od ustvarjenega dohodka v materialni proizvodnji; c) izboljšanje dostopnosti in učinkovitosti zdravstvenih dejavnost! s širitvijo preventivnih in zdravstveno vzgojnih programov ter nadaljnjim uveljavljanjem in širjenjem dispanzerskih metod dela ter s pre o dom na racionalnejše opravljanje zdravstvenih storitev, č) zboljšanje zdravstvenega stanja in zdravstvenega varstva pre ! valstva, zlasti delavcev z zmanjševanjem začasne in trajne dela nezmožnosti, s povečanjem deleža zdravstvenih delavcev pri dv!gu pro duktivnosti, ustvarjalne in obrambne sposobnosti združenega de a ter s tem izboljšanje življenjske ravni in socialne varnosti prebtva stva, d) postavitev enotnega zdravstveno intorniacijskega sistema !!. PROGRAM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA -OBSEG PRAV!C !N SREDSTVA 7. člen Z opredelitvijo pravic do zdravstvenih storitev ter pravic do socialne varnosti, ki si jih zagotavljamo v skupnosti in preko nje ter s programiranim obsegom po vrstah, kohčmi in kaovosti zdravstvenih storitev, opredeljujemo udeleženci s tem samoupravnim sporazumom celotne potrebe za vse prebivalstvo občine ter za delavce in njihove družinske člane, ki stalno prebivajo oziroma delajo na območju drugih občin (in republik). Celovitost potreb in interesov zajema: — zagotovljeni obseg pravic do zdravstvenih storitev po zakonu o zdravstvenem varstvu; — zagotovljeni obseg pravic do zdravstvenih storitev, opredeljenih s tem samoupravnim sporazumom; — obseg pravic do socialne varnosti; — druge skupne potrebe in interese v tej skupnosti ter v okviru medobčinske in zdravstvene skupnosti Slovenije 8. člen Z zakonom zagotovljene pravice do zdravstvenih storitev so opredeljene v samoupravnem sporazumu o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji in pravice do zdravstvenih storitev, ki jih opredeljujemo s tem samoupravnim sporazumom pa v posebnem samoupravnem sporazumu. 298 URADNE OBJAVE 10. jutija 1981 — $t. 21 1. Zagotovljeni program zdravstvenih storitev po zakonu 9. č!et^ Pravice do zdravstvenih storitev iz zagotovijenega obsega po zakonu bomo udeieženci tega sporazuma prek skupnosti opredc!i!i s samoupravnim sporazumom o skupnih temeijih pianov zdravstvenih skupnosti v SR Sioveniji. 10. čien Za načrtovanje obsega, vrste in kakovosti zagotovijenega obsega zdravstvenih storitev po zakonu, skiadno z opredeijenimi ciiji in prednostnimi naiogami, se upoštevajo normativi in standardi za opredeiitev vrste, obsega in zahtevnosti storitev iz zagotovijenega obsega zdravstvenega varstva po zakonu kot so dogovorjeni v zdravstveni skupnosti Siovenijc in so sestavni dei samoupravnega sporazuma o skupnih te-mcijih pianov zdravstvenih skupnosti v SR Sioveniji. 11. čien Za opredeiitev programa zdravstvenih storitev po ietih za zagotov-ijeni obseg zdravstvenih storitev po zakonu za: — osnovno zdravstveno dejavnost; — boinišnično zdravstveno dejavnost; — zdraviiiško zdravstveno dejavnost; — zdravstveno dejavnost univerzitetnih zdravstvenih organizacij; — preskrbo z zdravih, sanitetnim materiaiom, ortopedskimi pripomočki in konzervirano krvjo, krvnimi derivati in krvnimi proizvodi ter — nujno medicinsko pomoč in reševaini prevoz; se dotočijo in upoštevajo kazaici o fizičnem obsegu zdravstvenih storitev, programov zdravstvenih storitev oziroma zdravstvene dejavnosti, ki so kot skupni kazaici za doiočitev zagotovijenega programa zdravstvenega varstva po zakonu za obdobje 1981 — 1985 dogovorjeni v zdravstveni skupnosti Siovenije in so sestavni de! samoupravnega sporazuma o skupnih temeijih pianov zdravstvenih skupnosti v SR Sioveniji. 12. čien Potrebna sredstva za uresničitev opredeijenega programa iz prejšnjega čiana (z zakonom zagotovijeni obseg zdravstvenih storitev) po stainih cenah iz ieta 1980 (po ietih znašajo): za 1981. ieto 73,216.000 za 1982. ieto 74,205.000 za 1983. ieto 75,913.000 za 1984. ieto 77,497.000 za 1985. ieto 79,735.000 Skupaj 1981—85 380,566.000 13 čien Po enotno dogovorjeni prispevni stopnji v SR Sioveniji se samoupravni sporazum o skupnih temeijih pianov zdravstvenih skupnosti v SR Siovenije za obdobje 1981 — 1985 bodo znašata zbrana sredstva za zagotovijeni obseg pravic iz zdravstvenega varstva po zakonu din: v 1981. ietu 68,633.000 v 1982. ietu 69,602.000 v 1983. ietu 71,562.000 v 1984. ietu 72,745.000 v 1985. ietu 74,938.000 Skupaj 1981—85 357,480.000 Giede na sprejeta merila v SRS bo skupnost prispevata naslednja so- iidarnostna sredstva v višini din: v ietu 1981 1,941.000 v ietu 1982 1,951.000 v ietu 1983 1,662.000 v ietu 1984 1,818.000 v ietu 1985 1,714.000 Skupaj 1981—85 9.086.000 Pianirana sredstva so !e okvirna ter se bodo skupnosti v SRS vsako ieto sproti dogovarjate o konkretnih obveznostih do soiidarnosti. udeieženci s tem samoupravnim sporazumom kot zagotovijeni obseg zdravstvenih storitev v občinski skupnosti. Za načrtovanje v občinski skupnosti zagotovijenega obsega zdravstvenih storitev, se upoštevajo normativi in standardi, ki veijajo za zagotovijeni program v SRS in so objavijeni v Dciegatskem obveščcvaicu št. 22. Konkretizirani bodb s samoupravnimi sporazumi o izvajanju svobodne menjave deia. 15. čien Potrebna sredstva za uresničitev opredeijenega programa iz prejš-njega čiena (v občinski skupnosti zagotovijeni obseg zdravstvenih sto-ritev) po stainih cenah iz ieta 1980 (po ietih) znašajo din: za 1981. ieto 36,473.000 ' za 1982. ieto 38,720.000 za 1983. ieto 41,164.000 za 1984. ieto 43,672.000 * TOH $ Skupaj 1981-85 205,317.000 16. čien Doiočene pravice kot jih opredeijuje zakon o zdravstvenem varstvu in ta samoupravni sporazum si bomo udeieženci zagotavijaii s soiidar-nostnim združevanjem sredstev v medobčinski zdravstveni skupnosti. V ta namen bomò skiadno z opredeiitvami v tem samoupravnem sporazumu po uskiaditvi potreb in interesov z zdravstvenimi skupnostmi Hirska Bistrica, Izoia, Koper, Piran, Postojna in Sežana skieniii po svojih deiegatih samoupravni sporazum o temeijih piana medobčinske zdravstvene skupnosti. V samoupravnem sporazumu medobčinske zdravstvene skupnosti bomo opredeiiii raven zdravstvenega varstva, za katero se sredstva solidarnostno združujejo in dotočijo osnove za upravičenost do medobčinske soiidarnosti, na osnovi povprečnih izdatkov in obremenitev. 17. čien Od skupno ugotovijenega dohodka v skupnosti bomo udeieženci sporazuma združevali pri zdravstveni skupnosti Siovenije dodatna sredstva za nepredvidene rizike v višini 0,10%. Pogoje za združevanje in porabo sredstev iz prejšnjega odstavka bomo udeieženci doiočiii s samoupravnim sporazumom o skupnih temeijih pianov zdravstvenih skupnosti v SR Sioveniji. 18. čien Za izvajaice posameznih vrst zdravstvenih storitev iz programov zdravstvenega varstva in za izvajaice drugih programov v občinski skupnosti udeieženci tega sporazuma doiočamo: TOZD Zdravstveni dom Postojna Kraške iekarne Hirska Bistrica Izvajaice posameznih vrst zdravstvenih storitev, programov zdravstvenih storitev aii dejavnosti tistih zdravstvenih dejavnosti, ki niso organizirani na območju občinske skupnosti, bomo udeieženci sporazuma doiočiii s samoupravnim sporazumom o temeijih piana medobčinske zdravstvene skupnosti oziroma zdravstvene skupnosti Siovenije 19. čien Z izvajaici iz prvega odstavka prejšnjega čiena bomo udeieženci skieniii samoupravne sporazume o svobodni menjavi deia v občinski zdravstveni skupnosti, z izvajaici iz drugega odstavka prejšnjega čiena pa bomo udeieženci skieniii samoupravne sporazume o svobodni menjavi deia po tej skupnosti v medobčinski zdravstveni skupnosti oziroma v zdravstveni skupnosti Siovenije skiadno s samoupravnimi sporazumi o temeijih pianov teh skupnosti. 20. čien Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti materiainega in finančnega značaja ter konkretne obveznosti glede uresničevanja programa zdravstvenega varstva in razporejanje razpoiožijivih sredstev za izvrševanje zdravstvenih storitev, bomo udeieženci tega sporazuma natančneje opredeiiii s samoupravnimi sporazumi o svobodni menjavi deia. 2. Zagotovljeni program zdravstvenih storitev v občinski zdravstveni skupnosti 14. čien Pravice do zdravstvenih storitev, ki si jih skiadno z 8. čienom tega sporazuma zagotavijamo v občinski zdravstveni skupnosti, poieg zagotovijenega obsega zdravstvenih storitev po zakonu, opredeijujemo 3. Pravice do sociaine varnosti in upravičenci 21. čien Udeieženci tega sporazuma doiočamo za deiavce in druge deiovne ijudi obseg pravic in upravičence za pravice do sociaine varnosti v tej skupnosti kot je opredeijen v samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. URADNE OBJAVE 299 10. julija 1981 -n- Št. 21 i 22. č!en Potrebna sredstva za uresničevanje pravic do socialne varnosti (nadomestila in povračila za pogrebnine in posmrtnine) znašajo din: ' 1981. leto r K),280.000 'a 1982. leto 10,434.000 za 1983 Jeto 10,591.000 za 1984. leto 10,749.000 za 1985. leto 10,911.000 Skupaj 1981-85 52,965.000 HI. PROGRAM NALOG SKUPNEGA POMENA, DRUGIH NALOG IN NALOŽB a) Program nalog skupnega pomena in naložb v , Zdravstveni skupnosti Slovenije 23. člen Udeleženci tega sporazuma skupaj z udeleženci sporazumov drugih OZS v SR Sloveniji oblikujemo program skupnih nalog v zdravstveni skupnosti Slovenije kot ga opredeljujejo samoupravni sporazumi o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. Program nalog skupnega pomena obsega tudi naložbe skupnega pomena v SRS in naložbe solidarnostnega pomena v SRS na manj razvitih območjih. Naložbe skupnega pomena v SR Sloveniji, ki jih bomo uresničevali z združenimi sredstvi pri Zdravstveni skupnosti Slovenije so: Onkološki inštitut v Ljubljani, Medicinska fakulteta v Ljubljani, Otroška onkologija, Mladinsko zdeavilišče »Debeli rtič« Ankaran,Zdravstveno rekreacijski center Strunjan (odplačilo anuitet), sofinanciranje naložb na manj razvitih območjih v višini 40 % predračunske vrednosti (osnovna zdravstvena dejavnost), Splošna bolnišnica Murska Sobota. 24. člen Za skupni program iz prejšnjega člena bomo v skupnosti združevali sredstva po enotni stopnji od planiranega brutto osebnega dohodka občini, po letih znaša obveznost v višini din: 1981 2,116.000 1982 2,352.000. 1983 1,804.000 1984 1,634.000 1985 1,721.000 Skupaj 1981—85 9,627.000 b) Program nalog skupnega pomena in naložb v zdravstveni skupnosti Udeleženci tega sporazuma skupaj z udeleženci sporazumov drugih OZS združenih v medobčinski zdravstveni skupnosti kot ga opredeljuje samoupravni sporazum o temeljih plana medobčinske zdravstvene skupnosti. 26. člen Sredstva za delovanje samoupravnih organov skupnosti in delovne skupnosti, ki za skupnost opravlja administrativna, strokovna-po-možna in tem podobna dela ter za druge materialne potrebe kot tudi za štipendiranje, ter za naloge LO in DS, usmerjenega izobraževanja in raziskovalne dejavnosti bomo združevali sredstva, ki po letih znašajo din: 1981 6,602.000 1982 6,767.000 1983 6,939.000 1984 7,114.000 1985 7,293.000 Skupaj 1981-85 34,715.000 27. člen Za naložbe bomo udeleženci v občinski zdravstveni skupnosti združevali sredstva v znesku din za: Leto ZD Postojna anuiteta ZD 11. faza porod. Post. Spl. bol. v Izoli Stanov. gradnja Skupaj 1981 7.944.000 1,566.000 1,839.000 582.000 11,931.000 1982 8.183.000 1.613.000 ).H94.0«0 599.000 12,289.000 1983 8,428.000 1.662.000 1,931.000 617.000 12,658.000 1984 S.6K ].()()() 1.712.000 2.(M)9.()()() 636.000 13,038.000 1985 8,941.000 1.763.000 2,069.000 635.000 13.428.000 Skup XI-H$ 42,177.000 8,316.000 9J62.000 3,089.000 63,344.000 28. člen Za zdravljenje uporabnikov skupnosti v tujini, kadar zdravljenje ni mogoče v SFRJ in za zdravljenje v državah, s katerimi Jugoslavija nima sklenjenih mednarodnih sporazumov o zdravstvenem varstvu, bomo udeleženci zagotovili skupnosti v okviru samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose v tujini devizna sredstva. 29. člen Potrebna sredstva za uresničevanje vseh programov skupnosti (za zagotovljen obseg zdravstvenih storitev po zakonu, za zagotovljen obseg zdravstvenih storitev po tem sporazumu, za pravice do socialne varnosti, za naložbe in druge naloge skupnosti) znašajo po letih 1981. leta 137.976.000 1982. leta 142,115.000 1983. leta 146,380.000 1984. leta 150.770.000 1985. leta 155,293.000 Skupaj 1981-85 732,534.000 Potrebna sredstva za posamezne programe po dejavnosti, pravicah, pomenu nalog in vrstah naložb in po letih združevanja, so opredeljena v prilogi, ki je sestavni de! tega sporazuma. IV PRISPEVNE OSNOVE, PRISPEVNE STOPNJE, DRUGI PRISPEVKI IN REVALORIZACIJA SREDSTEV (VREDNOSTI PROGRAMOV) 30. člen Osnove za prispevek za združevanje sredstev v skupnosti za programe zdravstvenih storitev, za pravice do socialne varnosti in za druge naloge in obveznosti skupnosti so: — osebni dohodek (brutto) — za delavce v združenem delu, za delovne ljudi, ki z osebnim delom in z delovnimi sredstvi, ki so last občanov, opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in za pri njih zaposlene delavce ter za kooperante — kmete, — katastrski dohodek — za kmete, — za delovne ljudi in občane, ki imajo dohodek iz drugih virov, ki niso osebni dohodki in jim ni mogoče opredeliti osnove za prispevek, določi skupščina skupnosti osnovo oziroma pripevek v pavšalnem znesku. 31. člen Dejanske letne prispevne stopnje bomo udeleženci tega sporazuma določali z letnimi planskimi akti po uskladitvi stalnih cen na tekoče cene za posamezno leto 31 a člen Vrednost programa za združeno delo za leto 198 L izračunana v sporazumu v cenah leta 1980, je na osnovi metodologije Zavoda za družbeno planiranje, izračunana v tekoče cene leta 1981 ter znaša 162,745.000,00 Ob ocenjeni masi brutto osebnega dohodka v višini 1,366.000,00 din bomo udeleženci združevali sredstva po stopnji 11,91 in sicer: din stopnja !. iz brutto osebnega dohodka: 12,315.000 0,90 za nadomestila osebnih dohodkov ob bolezni in povračila 2. iz dohodka na osnovi brutto OD: 150,430.000 11,0! za neposredno zdravstveno varstvo, materialne in druge odhodke ter investicije 32. člen Obveznosti uporabnikov oziroma sredstva določena s tem sporazumom (ovrednoteni programi) izhajajo iz cen za 1980. leto. Vsakoletno nominalno vrednost programov oziroma nominalno višino sredstev kot obveznosti uporabnikov ugotovi skupščina skupnosti ob upoštevanju gibanja cen. Za valorizacijo sredstev skupnosti se uporabi revalorizacijski količnik, ki na podlagi podatkov o gibanju cen Zavoda za statistiko SRS ugotovi za vse SIS na področju družbenih dejavnosti oziroma za vse zdravstvene skupnosti v SRS. 300 URADNE OBJAVE 10 juiija 1981 —§t. 21 V OBL!KOVANJECEN ZDRAVSTVENIH STORITEV [N SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SVOBODNI MENJAV! DELA \ 33. č!en Pri oblikovanju cen posameznih zdravstvenih storitev oziroma pri vrednotenju programov zdravstvenih storitev a!i določene zdravstvene dejavnosti bomo udeleženci tega sporazuma uporabljali delovne in kadrovske normative ter druge ka!ku!ativne elemente kot jih opredeljujemo s tem samoupravnim sporazumom. 34. člen Zdravstvene storitve in njihova medsebojna relativna razmerja, ki bodo temeljila na ugotovljenem potrebnem številu zdravstvenih delavcev, izobrazbi in potrebam časa za izvršitev posamezne zdravstvene storitve, bomo udeleženci tega sporazuma opredelili skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v SRS v okviru zdravstvene skupnosti Slovenije ter sprejeli enoten seznam zdravstvenih storitev in njihovih relativnih razmerij. Seznam zdravstvenih storitev iz prejšnjega odstavka je podlaga za konkretno opredelitev delovnih normativov izvajalcev ter za obračunavanje opravljenega dela zdravstvenih orgamzacij. 35. člen Za oblikovanje cen zdravstvenih storitev bomo udeleženci tega sporazuma porabljali naslednje kalkulativne elemente: a) Osebni dohodki delavcev v zdravstvu: — v soodvisnosti od njihove višine in rasti v združenem delu na področju, na katerem deluje temeljna zdravstvena organizacija, — upošteva se število delavcev, ki izhaja iz kadrovskih normativov za posamezno zdravstveno dejavnost (ter dejanska zasedba v mejah normativo'). b) sredstva za skupno porabo: — v soodvisnosti od višine teh sredstev v združenem delu na območju, na katerem deluje temeljna zdravstvena organizacija, — upošteva se število delavcev, ki izhaja iz kadrovskih normativov za posamezno zdravstveno dejavnost (ter dejanska zasedba v mejah normativov), c) materialni stroški — oblikujejo se po normativih materialnih stroškov, — v odvisnosti od gibanja njihovih cen na tržišču, č) sredstva za zakonske, samoupravne obveznosti ter rezervo v predpisani višini po zakonu oz. samoupravnih sporazumih d) sredstva amortizacije v minimalnem znesku predpisanem po zakonu; e) sredstva za dogovorjene znanstvenoraziskovalne naloge, ki so v interesu udeležencev v svobodni menjavi dela; f) sredstva za naloge s področja uresničevanja kadrovske politike, kot tudi za druge potrebe izobraževanja s prenosom nalog med izobraževalno in zdravstveno skupnostjo; g) sredstva za naložbe: — če so določena s tem sporazumom; h) sredstva za zbiranje, obdelavo in posredovanje podatkov na računalniški podlagi, ki so pomembni za zdravstveno varstvo. V cene zdravstvenih storitev se kot kalkulativni element vključijo tudi sredstva za naložbe (prostorske zmogljivosti in opremo, in sicer za tiste naložbe, ki izrecno določa ta sporazum ali na njegovi osnovi drugi sporazumi o temeljih planov, katerih udeleženec je skupnost. 36. člen Cene zdravstvenih storitev, oblikovane na način kot ga določa ta samoupravni sporazum, veljajo le za zdravstvene storitve opravljene v programiranem obsegu, ob uresničevanju dogovorjenih obveznosti opredeljenih ciljev, prednostnih nalog in s tem povezanih pričakovanih rezultatov v združenem delu. 37. člen Opredelitev materialnih obveznosti za celovite potrebe po zdravstvenih storitvah na podlagi programov zdravstvenega varstva, izoblikovanih po normativih, standardih in kazalcih iz tega samoupravnega sporazuma ter po cenah po elementih iz prejšnjega člena z zagotavljanjem ciljev in prednostnih nalog kot jih opredeljuje ta samoupravni sporazum, ne morejo s samoupravnimi sporazumi o svobodni menjavi dela in pogodbami preseči sredstva združenih po tem samoupravnem sporazumu. 3K. člen Udeleženci tega sporazuma smo si soglasni, da bo skupnost poravnala račune za opravljene zdravstvene storitve zdravstvenim organizacijam, s katerimi bo sklenila samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela v skupnosti, kakor tudi za opravljene zdravstvene storitve, ki jih bo zagotovila udeležencem po skupnosti v medobčinski zdravstveni skupnosti ali v zdravstveni skupnosti Slovenije po dogovorjenih cenah za posamezno leto od obsega, kot ga predvidevajo programi zdravstvenih storitev oziroma do višine kot je predvidena s srednjeročnimi plani oziroma z letnimi planskimi akti za posamezne zdravstvene dejavnosti. V! PRISPEVEK UPORABNIKOV K STROŠKOM ZA ZDRAVSTVENE STORITVE (PARTICIPACIJE) 39 člen Udeleženci tega sporazuma določamo, da posamezni uporabniki, ko uresničujemo pravice do zdravstvenih storitev, prispevajo k plačilu za določene zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke iz svojega osebnega dohodka oziroma iz drugih svojih sredstev. Posamezni uporabnik prispeva k plačilu za tiste zdravstvene storitve, ki jih s tem sporazumom opredeljujemo ž zagotovljenim programom zdravstvenih storitev v skupnost) (14. člen). 4(1. člen Zdravstvene storitve, zdravila in pripomočki, za katere prispeva posamezni uporabnik k plačilu, so opredeljene v samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. Le-ta določa tudi uporabnike, ki k plačilu ne prispevajo. 4!. člen Skupščina skupnosti je dolžna usklajevati prispevke k plačilu z gibanji stroškov za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke vsako leto najkasneje s sprejemom letnega planskega akta. V!! PLAN OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOST! ZA OBDOBJE 1981—!98S !N LETN! PLAN! 42. člen Na podlagi tega samoupravnega sporazuma sprejme skupščina skupnosti -plan občinske zdravstvene skupnosti za obdobje !98! —1985 v soglasju s skupščino občine. Skupščina skupnosti sprejme tudi letne plane. 43. člen Plan skupnosti za obdobje 1981—!985 mora vsebovati: — srednjeročne cilje razvoja zdravstvene dejavnosti na območju občine in na širšem območju; — naloge, obveznosti in sredstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, — naloge, obveznosti in sredstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, ^ — naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih sporazumih, dogovorih in predpisih ter ukrepe in sredstva za uresničevanje tega samoupravnega sporazuma. 44. člen Organ za pripravo plana pripravi predlog plana in ga predloži skupščini v roku, ki ga je določila skupščina skupnosti s sklepom o pripravi plana ter skladno z delovnim programom pripravljanja plana. 45. člen Letni plan skupnosti mora vsebovati: — cilje zdravstvene dejavnosti v tekočem letu, — prednostne naloge zdravstvenega varstva v tem letu, — naloge, ki jih je prevzela skupnost ter ukrepe, sredstva in načine za njihovo uresničevanje, organizacijske, kadrovske in druge ukrepe za uresničevanje plana skupnosti. V!!!. SPREMLJANJE !N URESNIČEVANJE SPORAZUMA !N PLANA 46. člen Uresničevanje tega samoupravnega sporazuma in plana skupnosti spremlja skupščina skupnosti. URADNE OBJAVE fb'.') f... **^10. julija 1981 — Št. 21 301 Uresničevanje tega samoupravnega sporazuma in piana skupnosti spremijajo tudi pristojni organi družbenopoiitične skupnosti ter družbeni pravobranitec samoupravijanja v mejah svojih pravic in doižnosti sti. 'er nadzor nad tzvrsevanjein obveznosti v zvezi z združevanjem sredstev ter drugih medsebojnih pravic in obveznosti, opravlja odbor za samoupravni nadzor občinske zdravstvene skupnosti 47. čten Skupščina skupnosti je dotžna organizirati iu redno spremijati uresničevanje planov skupnosti ter obravnavati anatize in ocene ouresni-čevanju teh ptanov. Skupščina skupnosti je dotžna dajati pobude za sktepnnje samoupravnih sporazumov in dogovorov, s katerimi se zagotavlja uresničevanje planov, kakor tudi pobude za morebitne spremembe in dopolni-tve tega samoupravnega sporazuma. 3 ! čten Odbor za samoupravni nadzor lahko dotoči (imenuje) ustrezne strokovnjake ter s svojtm postovmkom opredeti njihove pristojnosti, na-toge in način delovanja pri strokovnem ugotavljanju neuresničevanja ah pomanjkljivega uresničevanja pravic do zdravstvenih storitev, dru-gih pravic do sociatne varnosti, kakor tudi neizvrševanje drugih pravic in obveznosti uporabnikov in izvajatcev oziroma njihovih temetjnih organizacij združenega deta in detovnih skupnosti 4M. čten Pristojni organ skupnosti spremtja uresničevanje tega sporazuma in ptana skupnosti, pripravtja programe uresničevanja ter analize in ocene o uresničevanju ter predtaga ukrepe za uresničevanje plana oziroma za dopolnjevanje tega samoupravnega sporazuma. Organ, ki je pristojen za pripravo ptana, pripravi predtog tetnega akta. s katerim se zagotavtja izvajanje srednjeročnega ptana v nasted-njem teto in ga predtoži skupščini skupnosti pred zaktjučkom tekočega teta. 49. čten Anatize o uresničevanju ptana z oceno uresničevanja cit jev in natog, izvrševanja obveznosti iz tega samoupravnega sporazuma, oceno pogojev in možnosti razvoja v tekočem tetu s predtogom ukrepov in aktivnosti za uresničevanje ptana in izpotnjevanje obveznosti, so skupaj z zaktjučnimi in periodičnimi računi eden od inštrumentov za morebitno pripravo predtogov za ustrezne ukrepe in natoge v tekočem tetu, za sktepanje novih samoupravnih sporazumov oziroma za spremembe in dopotnitve tega samoupravnega sporazuma, kakor tudi za morebitno dopotnitve tetnega ptanskega akta. !X. NADZOR NAD IZVAJANJEM SPORAZUMA 50. čten Nadzor na d uresničevanjem tega samoupravnega sporazuma, ztasti nadzor nad uresničevanjem pravic do zdravstvenih storitev ter pravic do sociatne varnosti, kakor jih je opredetit ta samoupravni sporazum 52. čten Odbor za samoupravni nadzor ima pravico in dotžnost o svoji ti ugotovitvah seznaniti skupščino skupnosti in predtagati ustrezne uk repe/a odpravo pomanjktjivosti. Odbor za samoupravni nadzor ima pravico in dotžnost o ugotovitvah, za čigar ukrepanje ni pristojna skupščina skupnosti, seznaniti pristojne organe družbenopotitične skupnosti in družbenega pravohra-nitca samoupravljanja ter jim predtagati ustrezne ukrepe. X PREHODNE !N KONTNE DOLOt BE * 51. čten Morebitne spremembe in dopotnitve tega sporazuma ati ptana skupnosti predtaga skupnosti organ, ki je odgovoren za pripravo ptana. Postopek za spremembo oziroma dopolnitev sporazuma ati ptana začne ta organ na podtagi anatize o uresničevanju ptana in tega samoupravnega sporazuma. 54. čten Za dotočanje o morebitnih sporih, ki nastanejo iz tega samoupravnega sporazuma, se udeteženci sporazumejo, da je pristojno sodišče združenega deta. 55. čten Ta sporazum je sktenjcn, ko k njemu pristopi % udeteženccv. Uporabtjati se prične s L januarjem t9HL Štrevitka: 02-24/S !-2 Datum: 20. 1 !9M! SREDSTVA ZA ZAGOTAVLJANJE ZDRAVSTVENtH STORtTEV. SOCtALNE VARNOST! !N NALOŽB v BOO din (cene !9M0) BESED!LO !9Mt !9H2 !9S3 MJM4 !9S3 Popr st. r. Skupaj St—M3 L V!M SREDSTEV !. Prispevki iz dohodka, iz osebnega dohodka, združeno deto in zasebni sektor 2. Prispevki kmetov !33.S47 2 !29 !39.922 2 !93 !44.!2! 2.239 !4S.444 2.320 !32.S97 2.390 3,0 72!.23! ! ! .303 Skupaj !37.970 t42.t t5 !40.3H0 !30.770 !35.293 3,0 732.534 3. Participacije uporabnikov 2. !00 2! 03 2.22S 2.293 2.304 3.0 ! t.!30 !! !ZDATK! J. Neposredno zdrav, varstvo 2. Nadomestita osebnega dohodha ob botezni in povrači!a !05.!00 ÌO.2S0 !OS.322 !0.434 ! !2.720 t0.39! t !0.4!7 !0.749 !20.220 !tt.9t t 3,0 !.5 302.797 32.903 M! DRUG! ODHODKI t. Skupni program SRS 2. Sotidarnost v SRS 3. Ostati izdatki !V. NALOŽBE 2 ! !0 !.94t 0.002 ! L93! 2.332 Ì.93! 0.707 !2.2S9 !.S04 too!! 0.939 !2.03S !.034 t.sts 7.! !4 !3.03S t.72! !.7!4 7.293 !3.42S 3.0 9.027 9.OS0 34.7!3 03.344 SKUPAJ tZDATKt I37.'ž7h !42 !!5 !40.3S0 !50.770 t35.293 3.0 732.334 OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST SEŽANA Na pod!agi 38. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Sežana, je skupščina skupnosti na svoji seji dne 24. 3. 1981 sprejeta naslednji SKLEP Skupščina skupnosti ugotavlja, da je več kot polovica delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnosti do 24. 3. 1981 pristopila k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Sežana. S tem je samoupravni sporazum skladno z 38. členom veljaven. Številka: 02-17/81-2 Datum: 24. 3. 1981 Predsednik skupščine: inž. ROBERT SILA, 1. r. Na podlagi $8. člena ustave SR Slovenije in 2. Člena zakorta o zdravstvenem varstvu (Ur. 1. SRS, št. 1/80) in zavoljo uskladitve nalog in organizacij občinske zdravstvene skupnosti Sežana z zakonom o zdravstvenem varstvu sklenemo delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in v krajevnih skupnostih (udeleženci) spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Sežana (Uradne objave, št. 15/76) tako, da se v prečiščenem besedilu glasi: SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI SEŽANA I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Delavci v združenem delu in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kmetijsko, obrtno ali drugo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost s sredstvi, ki so last občanov, združeni v temeljne organizacije združenega dela in v druge samoupravne organizacije ter skupnosti ter delovni ljudje, združeni v krajevni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: uporabniki ) in delavci v zdravstvenih in drugih organizacijah in društvih, ki opravljajo zdravstvene storitve na vseh področjih zdravstvene dejavnosti za potrebe uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) se združimo v občinsko zdravstveno skupnost (v nadaljnjem besedilu: skupnost), da bi si v njej z združevanjem dela in sredstev po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter z uresničevanjem svobodne menjave dela zagotovili zdravstveno varstvo. 2. člen Skupnost je pravna oseba z imenom: Občinska zdravstvena skupnost Sežana, sedež je v Sežani. Skupnost predstavlja predsednik skupščine, zastopa pa jo delegat oziroma delavec delovne skupnosti strokovne službe, ki ga določi skupščina. Skupnost se vpiše v register samoupravnih interesnih skupnosti pri pristojnem registrskem sodišču. H NALOGE SKUPNOSTI 3. člen Uporabniki in izvajalci se zavoljo uresničevanja svobodne menjave dela enakopravno sporazumevajo v skupnosti zlasti o: — združevanju dela in sredstev, da si po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo zdravstveno varstvo, — vrstah in obsegu pravic iz zdravstvenega varstva, — politiki razvoja in prostorske razporejenosti zdravstvenih delovnih organizacij, — planih skupnosti, s katerimi usklajujejo in določajo svoje osebne, skupne in splošne potrebe in interese na področju celovitega zdravstvenega varstva, — skrbi za neposredno uveljavljanje in uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva, — sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi organizacijami združenega dela oziroma pogodb z drugimi izvajalci zdravstvenega varstva, — problematiki v medobčinski zdravstveni skupnosti in Zdravstveni skupnosti Slovenije ter oblikujejo in usklajujejo svoja stališča in predloge, — postopku in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva in to skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v SR Sloveniji, — zagotavljanju možnosti za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih delavcev in za raziskovalno delo. 4. člen Uporabniki in izvajalci uresničujejo svoje pravice do samoupravnega odločanja neposredno v temeljnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ali prek svojih delegacij in delegatov. 5. člen Uporabniki in izvajalci urejajo zadeve s področja nalog skupnosti s samoupravnimi splošnimi akti, zlasti pa s: — samoupravnimi sporazumi o temeljih plana in s plani, — statutom, — samoupravnimi sporazumi o pra\icah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, — samoupravnimi sporazumi o postopku in načinu uresničevanja pravic iz zdravstvenega varstva, — drugimi samoupravnimi sporazumi, pravilniki ter z drugimi splošnimi akti III. ORGANIZACIJA SKUPNOSTI 1. Skupščina skupnosti 6. člen Mesto za samoupravno sporazumevanje uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva je skupščina skupnosti. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. f 7. člen Delegacije za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti se oblikujejo na način in po postopku, ki ga določa zakon o volitvah in delegiranju v skupščine (Ur. 1. SRS, št. 24/77), število in sestav delegatov posameznega zbora pa določa statut ali drug splošen akt skupnosti. 8. člen Delegate v zbor uporabnikov delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela v delovnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katerih se združujejo delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost s sredstvi v lasti občanov, ter delegacije v krajevnih skupnostih. Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delavski sveti ali drugi ustrezni organi upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, ki izvajajo program zdravstvenega varstva na vseh področjih zdravstvene dejavnosti, lahko pa volijo tudi posebno združeno ali splošno delegacijo, ki opravlja to funkcijo. 9. člen Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika in podpredsednika zbora, oba zbora na skupni seji pa predsednika in podpredsednika skupščine. Mandatna doba predsednikov in podpredsednikov zborov skupščine in drugih skupnih organov uporabnikov in izvajalcev se določi s statut-tom skupnosti. Nihče ne more biti izvoljen na isto funkcijo več kot dvakrat zapored. 10. člen S sporazumom obeh zborov skupščine: — usklajujemo in sprejemamo predlog elementov planov, — določamo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih planov, — sprejemamo plane skupnosti, usklajujemo planske elemente med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi, združenimi v medobčinsko zdravstveno skupnost in med samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini, — sprejemamo statut skupnosti, URADNE OBJAVE 303 10. juttja 1981 — Št. 21 — sprejemamo samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, — oblikujemo izhodišča za uvcijavijanje svobodne menjave de!a med uporabniki in izvajalci, — oblikujemo podlage za delitev dela med izvajalci, — skrbimo za skladen razvoj zdravstvenih zmogljivosti, — oblikujemo kadrovsko politiko na področju zdravstvene dejav. nosti, — določamo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz sodelovanja z drugimi organizacijami in skupnostmi, — zagotavljamo uresničevanje drugih nalog skupnosti. 11. člen Z večino glasov vseh delegatov obeh zborov odloča skupščina o: — zadevah, o katerih odloča enakopravno s pristojnimi zbori skupščine občine, — izvolitvi skupnih organov uporabnikov in izvajalcev, — imenovanju vodje delovne skupnosti strokovne službe, ki oprav-lja naloge za skupnost, — imenovanje organov, ki jih skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanovijo za opravljanje skupnih nalog. 12. člen V zboru uporabnikov se delegati sporazumevajo zlasti o: — predlogu elementov plana na področju zdravstvenega varstva in o predlogu osnov in meril, na podlagi katerih zagotavljamo sredstva za obveznosti, ki jih prevzemamo v svobodni menjavi dela, — obsegu in načinu zagotavljanja pravic do socialne varnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter s tem povezanih medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti, o količini sredstev, ki jih solidarno združujejo in razporejajo za te namene, ter o osnovah in merilih za določanje teh sredstev, — sprejemu samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela s posameznimi izvajalci zdravstvenih storitev, — izvolitvi delegata za zbor uporabnikov medobčinske zdravstvene skupnosti in Zdravstvene skupnosti Slovenije. 13. člen V zboru izvajalcev se delegati sporazumevajo zlasti o: — organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev in v zvezi s tem o obveznostih izvajalcev na vseh področjih zdravstvenih dejavnosti, — uresničevanju delitve dela med zdravstvenimi organizacijami združenega dela, — usklajevanju razvojnih programov zdravstvenih organizacij združenega dela, — o izvolitvi delegata na zbor izvajalcev medobčinske zdravstvene skupnosti in Zdravstvene skupnosti Slovenije. 2. Odbor za samoupravni nadzor 14. člen Nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva, oblikovanjem in porabo sredstev, uresničevanjem planov, programov in nalog ter delom organov skupnosti in njene strokovne službe, ki opravlja strokovna in administrativna dela, opravlja odbor za samoupravni nadzor. Sestavo odbora in postopek za njegovo izvolitev določa statut skupnosti. 3. Organi skupščine skupnosti 15. člen Za pripravo predlogov in za izpolnjevanje odločitev skupščine ali posameznega zbora in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupne organe uporabnikov in izvajalcev, zlasti pa: — koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge, — koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela, — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — odbor za varstvo pravic uporabnikov. Za posamezna področja dela in naloge skupščina imenuje e ruga stalna ali občasna delovna telesa skupščine IV. PLANIRANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 16. člen Svoje celovite osebne in skupne potrebe po zdravstvenem varstvu medsebojne pravice in obveznosti določajo uporabni ! m izvaja sporazumi o temeljih plana in z drugimi planskimi akti v skladu z družbenimi plani v občini in republiki. 17. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana temelji na elementih za sklepanje teh sporazumov. Pri določanju elementov za samoupravne sporazume o temeljih plana upoštevamo zlasti: — potrebe in inlemse prebivalstva po zdravstvenem varstvu, ki izhajajo iz zdravstvenega stanja in zdravstvenih razmer prebivalstva, strokovne, kadrovske, tehnične, materialne, organizacijske in druge zmogljivosti zdravstvenih in drugih organizacij, ki opravljajo zdravstvene storitve, — dohodkovne sposobnosti uporabnikov, — zagotovljen obseg zdravstvenega varstva. 18. člen Samoupravni sporazum o temeljih piana skupnosti temelji na elementih iz prejšnjega člena in obsega zlasti: — program zdravstvenega varstva, v katerem je določen obseg varstva po posameznih oblikah za vsa področja zdravstvene dejavnosti, — osnove in merila za določanje cen zdravstvenih storitev, — osnove in merila za oblikovanje sredstev ter količino sredstev, potrebnih za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela ter za zagotavljanje pravic do socialne varnosti, — obseg in način solidarnostnega združevanja in razporejanja sredstev, — program skupnih nalog in program naložb, — način in roke izpolnjevanja medsebojnih obveznosti. 19. člen Na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih plana sprejme skupščina skupnosti srednjeročne in letne plane skupnosti, v katerih določamo zlasti politiko in cilje razvoja zdravstvenega varstva, ki jih uresničujemo v skupnosti in po njej, naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah samoupravnega sporazuma o temeljih plana, naloge, ki jih prevzema skupnost z drugimi sporazumi, dogovori in predpisi, ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev ter organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za izpolnitev sprejetih nalog. 20. člen Po načelih kontinuiranega planiranja bomo uporabniki in izvajalci spremljali in analizirali uresničevanje planov ter jih sproti prilagajali dohodkovnim možnostim uporabnikov tako glede pravic kot obveznosti iz zdravstvenega varstva. V. URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA 21. člen Svobodna menjava dela med uporabniki in izvajalci temelji na sprejetih planskih aktih, na podlagi katerih sklenemo srednjeročne ali letne sporazume o svobodni menjavi dela v skupnosti s posamezno organizacijo združenega dela, ki opravlja zdravstveno dejavnost, oziroma pogodbe. 22. člen Udeleženci določajo v sporazumih o svobodni menjavi dela zlasti vrste in obseg zdravstvenih storitev, standard storitev, ceno oziroma povračilo za opravljeno delo, medsebojna jamstva za sprejete obveznosti in odgovornosti ter urejajo druga vprašanja, ki zadevajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. Uporabniki in izvajalci lahko uresničujejo svobodno menjavo dela tudi v neposrednih odnosih, če to omogočajo zmogljivosti izvajalcev in če s tem ne omejujejo ali onemogočajo zadovoljevanja potreb in interesov po zdravstvenem varstvu, za katerega smo se sporazumeli v skupnosti. VI. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO 23. člen Sredstva za zdravstveno varstvo, ki si ga zagotavljajo v skupnosti, združujejo uporabniki po načelih vzajemnosti in solidarnosti na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov in drugih planskih aktov 304 URADNE OBJAVE 10 jutija 1981 — Št. 21 24. čten Sredstva z; uresničevanje programov skupnosti bomo združevati: iz doho tka temetjne organizacije združenega deta in detovne skupnosti, iz dohodka detovnih tjudi, ki z osebnim detom s sredstvi v tasti občano\ ^pravtjajo gospodarsko ati drugo dejavnost, iz dohodka detovnih tjud ter iz sredstev drugih oseb, ki uporabtjajo dopotnitno deto de!avce\ za obveznosti, ki jih dotoča samoupravni sporazum o temetjih ptana a uresničevanje dogovorjenega Nravstvenega varstva; — iz oseb! ih dohodkov detavcev in drugih d^ jvnih tjudi za zagotovitev nadome 4i! osebnih dohodkov in drugih pravic iz sociatne varnosti; — iz drugm virov, ki so dotočeni z zakonom. 25. čten V samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva bomo dotočiti zdravstvene storitve in krog uporabnikov, ki bodo rispevati de! svojih sredstev k stroškom zdravstvenih storitev. 26. čten Z aneksi k amoupravnim sporazumom o temetjih ptana bomo vsako teto dotočiti merita po katerih bomo združevati sredstva za uresničevanje programov skupnosti. 27. čten Združena edstva bomo s finančnim načrtom namensko razporediti v sktadu s spi e jetimi ptanskimi akti Ob koncu postovnega teta bomo z zaktjučnim rakunom ugotoviti rezuhate postovanja skupnosti. VII. POVEZOVANJE IN SODELOVANJE SKUPNOSTI Z DRUGIMI SKUPNOSTMI 28. čten Zavotjo uresničevanja sotidarnosti pri zagotavtjanju zdravstvenega varstva, zagotovitve zdravstvenih storitev, katerih opravtjanje ni organizirano na območju skupnosti, usktajevanja in razvoja zdravstvenih zmogtjivosti in detitve deta med zdravstvenimi organizacijami ter uresničevanja drugih skupnih interesov in potreb se skupnost povezuje z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v Zdravstveno skupnost Stovenije, tahko pa tudi na podtagi samoupravnega sporazuma v medobčinsko zdravstveno skupnost. 29. čten Zavotjo usktajevanja programov in ptanskih aktov sodeluje skupnost z drugim: interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini, / zdravstvenimi skupnostmi v drugih občinah na širšem gravitacijskem oziroma zaokroženem gospodarskem območju pa zavotjo zadovotj Ivanja skupnih interesov na področju zdravstvenega varstva, razvoja enotnega informacijskega sistema ter drugih skupnih natog. 30. čten Skupščina kupnosti enakopravno z ustreznimi zbori skupščine občine odtoča o vprašanjih zdravstvenega varstva, ki so sktadno s statutom občine ' pristojnosti skupščine občine. VIII. ENOTE OZIROMA TEMELJNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 31. čten Uporabni! t na območju ene ati več krajevnih skupnosti oziroma ene ati več organ zacij združenega deta tahko v sogtasju s skupščino skupnosti ustano ijo skupaj z izvajatci, ki zadovotjujejo de! potreb po zdravstvenih toritvah uporabnikov, enovite oziroma temetjne zdravstvene skup! isti. Enote ozi' na temetjne skupnosti so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in Zgovornostmi, dotočenimi v samoupravnih sptošnih aktih enote oziron ! temetjne skupnosti v sktadu z zakonom in tem samoupravnim spo a7umom. 32. čten Enote oziroma temetjne zdravstvene skupnosti je mogoče ustanoviti če so zagoto\ tjeni nastednji pogoji: — vsebin ka in programska zasnova enote oziroma temetjne skupnosti je uskk jena z družbenim dogovorom o temetjih ptana občine in s samoupravnim sporazumom o temetjih ptana skupnosti ter s sptošnimi družbenimi interesi na tem področju; — enota oziroma temetjna skupnost je zaktjučena cetota v krajevni skupnosti ati v organizaciji združenega deta s specifičnimi interesi uporabnikov gtede zdravstvenih storitev na področju osnovnega zdravstvenega varstva in z ustrezno organizacijsko obtiko zdravstvene dejavnosti, ki opravtjajo te storitve; — za zadovotjevanje posebnih potreb po zdravstvenih storitvah so v enoti oziroma temetjni zdravstveni skupnosti zagotovtjeni dodatni viri sredstev. IX. POSEBNO SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA 33. čten Za odtočanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajatci v skupnosti, za odtočanje o sporih med skupnostmi ter zavotjo sodnega varstva pravic iz zdravstvenega varstva bomo uporabniki in izvajatci v skupnosti skupaj z uporabniki in izvajatci v drugih občinskih zdravstvenih skupnostih ati drugih samoupravnih interesnih skupnostih ustanoviti posebno sodišče združenega deta za področje zdravstvenega varstva. Pristojnosti posebnega sodišča, postopek za njegovo deto in za uve-tjavtjanje pravic, ki bodo v njegovi pristojnosti, sestavo ter druga vprašanja bomo ustanovittetji dotočiti s posebnim aktom ustanovitvi posebnega sodišča oziroma z drugim samoupravnim sptošnim aktom. X. STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI 34. čten Za opravtjanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih de! za potrebe skupnosti obtikuje skupnost strokovno stužbo skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju sociatnega varstva, tahko pa tudi skupno z drugimi občinskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti. Na detovno skupnost strokovne stužbe ni mogoče prenašati pravic, poobtasti! in odgovornosti skupnosti. Medsebojna razmerja med skupnostjo in detovno skupnostjo strokovne stužbe ureja samoupravni sporazum. 35. čten K dotočbam statuta detovne skupnosti, ki zadevajo uresničevanje natog, zavotjo katerih je bita ustanovtjena detovna skupnost, k programu njenega deta ter k razvidu de! in natog daje sogtasje skupščina skupnosti. Vodjo detovne skupnosti strokovne stužbe imenuje skupščina skupnosti potem ko dobi mnenje detovne skupnosti. XI. OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA 36. čten Deto skupnosti in njenih organov je javno. Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popotno obveščanje uporabnikov in izvajatcev o cetotnem detovanju skupnosti in o probtemih, stanju ter razvoju zdravstvenega varstva v občini, o uresničevanju ptanov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave deta, o porabi združenih sredstev kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za sktepanje in uresničevanje samoupravnega nadzora. 37. čten Uporabnike in izvajatce obvešča skupnost ztasti: — prek detegatov v skupščini, s pismenimi gradivi za sejo zborov in drugih organov skupščine, — z tetnim poročitom o detu skupnosti. XII. PREHODNA DOLOČBA " 38. čten Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Sežana je sktenjen, ko k njemu pristopi večina udetežencev. Z dnem, ko začne vetjati ta sporazum, preneha vetjati samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Sežana, objav-tjen v Uradnih objavah, št. 15/76, dne 13. avgusta 1976. Števitka: 02-17/81-2 Sežana, 24. 3. 1981 10. jutija 1981 — Št. 21 URADNE OBJAVE 305 Na pod!agi 35. čiena samoupravnega sporazuma o imetjih plana Občinske zdravstvene skupnosti Sežana za obdobje 1981 do 1985. !eta je skupščina skupnosti na svoji seji dne 24. 3. 1981 sprejeta nasiednji SKLEP Skupščina skupnosti ugotavlja, da je več kot dve tretjini delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega deta ter delovnih skupnostih do 24. 3. 1981 pristopilo k samoupravnemu sporazumu o teme-!jih piana Občinske zdravstvene skupnosti Sežana za obdobje od 1981. do 1985. leta. S tem je samoupravni sporazum skladno s 55. členom veljaven Številka: 02-25/81-2 Občinska zdravstvena skupnost Sežana, 24. 3. 1981 Predsednik skupščine inž. ROBERT SILA, !. r. Da uresničimo pravico in dolžnost planiranja družbenega in materialnega razvoja svojih organizacij oziroma skupnosti, uskladimo odnose v družbeni reprodukciji, zlasti odnose pri pridobivanju dohodka, razpolaganju z dohodkom in uporabi sredstev ter določimo pogoje za razvoj materialne osnove dela ter za zadovoljevanje svojih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb sklenemo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter kmetje in delovni ljudje, ki z osebnim delom in z delovnimi sredstvi, ki so last občanov, opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter občani v krajevnih skupnostih na območju občine Sežana na podlagi 24. člena zakona o združenem delu (Ur. 1. SFRJ, št. 53/76), 2. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. 1. SFRJ, št. (V76), 2. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. 1. SRS, št. 1/80), 8. in 46. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. 1. SRS, št. 17/79) ter 25. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. 1. SRS, št. 1/80) naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI SEŽANA ZA OBDOBJE OD 1981. DO 1985. LETA I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter kmetje in delovni ljudje, ki z osebnim delom in delovnimi sredstvi, ki so last občanov, opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih na območju občine Sežana (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) združeni v občinski zdravstveni skupnosti Sežana (v nadaljnjem besedilu: skupnost) s tem samoupravnim sporazumom si na podlagi načel vzajemnosti in solidarnosti zagotavljamo zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenem varstvu in s tem pravico do zdravstvenih storitev in druge pravice v primeru bolezni in poškodb, materinstva in zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, članom svoje družine pa pravico do zdravstvenih storitev. 2. člen S tem samoupravnim sporazumom udeleženci usklajujemo in opredeljujemo svoje osebne, skupne in splošne potrebe in interese ter pravice in obveznosti v zvezi z uresničevanjem nalog in ciljev, zaradi katerih je bila ustanovljena skupnost, upoštevajoč smernice občine kot temeljnega srednjeročnega planskega akta ter elementov, ki smo jih udeleženci po svojih delegatih opredelili in uskladili v skupščini skupnosti. 3. člen Udeleženci s tem samoupravnim sporazumom določamo: — program zdravstvenega varstva, v katerem je določen obseg zdravstvenega varstva, ki se zagotavlja s svobodno menjavo de