173 Naši dopisi. Iz Zagreba {Poziv vrloj braci, slovenskim učiteljem!) Centralni odbor za priredjivaoje občih hrvatskih učiteljskih skupština vpredielio je, da ca se 3. obča hrvatska uči tel s ka skupština obdržavati u Osieku i to 4., 5. i 6 rujna (septembra); 3. rujna u večer biti če predakupština. Slovenski učitelji pokazali su dosada, da pozorno prate naš rad, te su nas kod prijašnjih skupština u znatoom broju i posjetiii. Nadamo se, da i ovaj put u Osieku ne če izostati. Naša briga biti ce, da jim boravak u Osieku sto više vsladimo. Pristupnice, s kojimi su skopčane polakšice kod vožnje onamo i natrag, bezplatan stan u Osieku itd., dobivaju se po 1 for. kod rav. učitelja kaptolske skole u Zagrebu gosp. Antuna Ir goli ca. U Zagrebu, 26. svibnja 1878. Za centralni odbor: Ivan Filipovie, predsjednik. Ljud. Tomšič, tajnik. V Gorici 26. maja. — Že spet moram začeti z mrtvaškim oznanilom; današnje bode morebiti Vas Kranjce mikalo. Umrla je po dolgi bolezni 22. t. m. — 71 let stara — grofinja Antonija Attems, rojena baronica Erberg, grajščakinja Dolska („Herrin zu Lustthal und Osterberg") pod Ljubljano. Rajnka je poslednja svojega rodu. Njen oče (baron Jožef) je bil gojitelj rajncega cesarja Ferdinanda. Velikanski pogreb (v petek večer) se je odlikoval sosebno po tem, da so držali konce mrlaka prvaki tukajšnjega plemstva in da je šlo pred mrtvaškim vozom 119 grof Attemsovih kmetov (hišnih gospodarjev) z gorečimi svečami. Toliko Solonov" namreč Šteje grof, ki spada med prve veleposestnike na Goriškem. Dediči ranjce gre fioje so soprug in petero otrok. — Došla sta mi po pošti 2 lista tukajš-nJega >,Groriziano"-a od 23. in 24. maja, v katerih gosp. dr. Roj i c obravnava sedanjo epidemično bolezen v St. Andreži, Sovodnjab in drugih bližnjih vaseh. Vsa hvala gre g. dr. Rojic-u , da tako vestno premišljuje in preiskuje prikazni, pretek in nasledke te epi demije, ki je z nenavadnim strahom navdala ljudi in alarmirala tudi naše mesto. Dr. Rojic trdi še zmiroru — opirajoč se na dr. Neumanna in na mnogo svojih opazovanj v St. Andreži, na Peči, v Rupi in Mirnu — da omenjena bolezen je „erytbema exsudativumu — sama na sebi nenevarna bolezen, ki postane nevarna le, če se z bolnikom neumno ravna. — Jaz nisem tako predrzen, da bi hotel o različnih menjenih med zdravniki svojo razsodbo izreči; veseli me pa, da je bilo do sedaj le malo mrliČev in še ti so umrli le bolj vsled nespametnega obnašanja med boleznijo, ali pa iz druzih vzrokov, kar trdijo tudi ljudje sami in tisti zdravniki, kateri imajo bolezen za „miliarijo". Sicer vsaj v St. Andreži bolezen že ponehava. V Gorici je bil en sam primerljej in določile so se za-nj vse tiste previdnostne naredbe, kakor za k6zice. — Ta teden imamo v Gorici dopolnitne volitve za mestno starešinstvo. — Kakor uni dan županijam v Lahih in slovenskim v okraji Gradiščanskem, tako je Nj. velieastvo znajvišim sklepom od 9. maja t. 1. odgovorilo na adreso društva „Slogeu, sprejeto na taborjih v Kviskem in Kobaridu. Cesar je z dopadenjem vzel na znanje izraz lojalnosti slovenske. — Dan 21. t. m. je bil za nekatere naše kraje nesrečen dan. Hud vihar s točo smo imeli. Po nekaterih vaseh v Lahih je toča vse do golega potolkla, tako, da morajo ubozi ljudje pšenico žeti in turšico sejati; trte so za 2—3 leta poškodjene; sviloprejk nimajo s čim prerediti in jih vozijo na pro daj po mestni okolici. Tudi proti jugu od mesta je po mestih polovica setev zgubljena in grozdje malo da ne uničeno. Enaka blizo je po mnogih krajih na Ipav-skem. NatanČniših sporočil še nimamo. — V Coronini-evi hiši je te dni razstava cerkvene oprave. Iz SpodDJe Idrije 23. maja. B. L. — Naj oznanim bralcem ,,Novic" žalostno prigodbo o streli in poročam o naših starodavnih nadlogah in škodah, ki jih prizadevajo Idrijske žgalne peči živega srebra. — Dne 21. t. m. popoldan proti 5. uri je strela v hišo Janeza Lapa j neta, po domače GriČenkarija, vdarila, 171etno hčer njegovo ubila in hišo požgala. K sreči je veter od hleva proč pihal in tako ga požara obvaroval. Koliko škode, strahu in žalosti je to ubogimjstarišem prizadelo, lahko si misli vsak človekoljub. — Že od leta 1868. si zapisujem, koliko živine da našim posestnikom, za vodo Idrijco prebivajočim, po strupenem smradu Idrijskih žgalnib peči pod zlo gre, a se še ni naključilo , da bi bile 3 krave na en dan zvrgle , kar se je zgodilo 20» dne t. m.: ena pri gosp. Jan. Leskovcu je vrgla mrtva tele, ki je tehtalo kakih 14 funtov, — drugo tele so iz> krave živo potegnili pri Mici Kendovi, tehtalo je kakih 15 funtov, — tretje pa pri Matevžu Kavčiču , tudi še živo tele, ki je tehtalo 14 funtov. To je po navadi oznanil gosp. Jan. Leskovic, c. kr. rudarski gosposki,, da bi jih prišla pogledat, kakor pri drugih rudarjih, ki dobijo po 5 do 10 gold. odškodnine , — mi drugi pa ne dobivamo nič. Ali bi ne bilo prav, da te dve teleti naprej poslati višji gosposki, da se s temi dokazi prepriča, da so naše večletne pritožbe popolnoma upravičene, in ne bi našim rudarskim gospodom verjeli bolje kakor pravičnim razsodbam profesorja dr. Mi t ter egge rja in gosp. Kupelwieserja, ki sta jih izrekla dne 30. marca 1874. leta. Letošnje leto smo izgubili že: meseca ja-nuarija 1 kravo in 4 teleta, meseca februarija 5 telet, marca meseca 3 teleta aprila 1 kozo, 1 kozliča in 5 telet, meseca maja do današnjega dne 1 tele, — tedaj skupaj : 1 kravo, 1 kozo, 1 kozliča in 18 telet. Mar ni to nič za uboge gospodarje, ki morajo vsak dan se bati, da jih kaka škoda ne zadene?! Iz spodojega Zemona na Notranjskem 26. maja. — Zadnjič sem ,,Novicam" naznanil smrt spoštovanega našega Jožefa Bile a. Tudi danes nimam nič veselega poročati. Ni še minulo eno leto , kar imamo tukaj že trikrat ogenj; zdaj— 18. t. m. —je pogorelo 7 gospodarjev, eno hišo so pa razrušili, ker je že gorela. K sreči je vlekel jug in ogenj od vasi odganjal, sicer bi bila pogorela cela vas, ker so vse strehe slamnate in hiša tikoma stoji pri hiši. Iz bližnjih vasi so nam blagodušno priskočili na pomoč; iz Bistrice so prihiteli z gasilnico, katera je dobro delala. Med vsemi vasmi pa so se najbolje obnašali zgornji Zemonci in Jasencu Naj le še omenim nekaterih oseb, ki so si na vso moč prizadevale, da ni ogenj naprej segal, ti so: žandar g. Cvetrešnik, trgovec g. Jož. Žnidaršič in naš vrli mlinar g. Andrej Sam s a, ki je s svojo družino vred na vseh krajih neutrudljivo delal, kjer je bila nevarnost največa. Pogorelci so razen enega vsi zavarovani, al žalibog, da le za malo, vrh tega pa so tudi vsi zadolženi razen enega premožnega. Ker jim ne bode mogoče izdelati vsega, kar jim je ogenj pokončal, zato se obračam do dobroti j ivih bralcev „Novic", naj revežem pridejo na pripomoč; zagotovljam jih, da vsak darek bodo sprejeli jako hvaležni. Miiodari naj se pošiljajo na grofa Fr. S kri bani-a ali pa na gori imenovanega g. Sam so. Naša ustna kronika trdi, da že 300 let ni bilo ognja v naši vasi, pred 300 leti pa je neki cela vas pogorela. Danes, ko to pišem, gromi in sodra (gra-šica) pada, da je kaj. Sicer je bil ta mesec polju zelo* ugoden, al veodar je trava majhna in redka, sadje in trta kažejo prav lepo, druga letina pa le srednje. Čebele^ nam nočejo letos rojiti; še nihče se mi ni pohvalil, da ima kak roj, pa tudi jaz ga nimam, čeravno so se dobro kazale. — Prijatelj iz Maplunge v Kalabriji mi piše o ondašnji letini; ker je ta dopi* precej ^zanimiv, ga vam priložim.*) J. Potepan Sk. Iz Litijskega Okraja. —- Nedavno so bile volitve županov in svetovalcev v 5 občinah. V občini Muljava so bili izvoljeni: za župana Franc Spendal iz Polja, za svetovalca pa France Klemenčič in Janez Kutnar oba iz Muljave, — v občini Gorenja vas: za župana Jožef Nadrah iz Mrzlega polja, za svetovalca pa Janez KonČina iz Velikega Crnela in Jožef Skufca iz> *) Ta dopis prinesemo drugi pot. Vred. 174 175 Malega Črneia, — v občini Prapreče: za župana Janez Gore iz Spodnjih Prapreč, za svetovalca pa Martin Jevnikar iz Vrhovega in Jakob Smolie iz Spodnjih Prapreč, — v občini Draga: za žujpana France Culkar iz Drage, za svetovalce pa France Skufea iz Drage in Janez Zaje iz Vrhpolja, — v občini Luče za župana Jakob Pajk iz Luč, za avle to v al ca pa Janez Dremelj in Jožef Grčman, oba iz Luč. S Preserja 25. maja. — Trdno prepričanje, dobra vest in upaoje v boijso prihodnost pomaga olajšati vse težnje sedanjega časa. Tako tudi nas Preserčane in naše okoličane ni strašila dolga pot k volitvi v Borovnico. Ker so „Novice" v zadnjem listu po pravici volitev Vrhniško imenovale „škandal" ter dostavile, da ima le še deželni odbor enega odbornika voliti, o izvolitvi v Borovnici pa ničesar niso omenile, dovoljujem si bralcem objaviti, da smo 13. dne t. m. imeli skupno voliti Preser, Kamnik in Borovnica. Da 8e ni ogromno število volilcev sešlo, sme 8i mi verjeti; povprek rečeno kacih 60 jih je bilo, a volitev bila je vendar zelo burna, da, akoraj smešna za opazovalca obrazov! Očitno kazalo se je tu in tam osebno sovra štvo; al moj namen ni, tu popisavati ta prizor. Dovo-Ijeno naj mi bo omeniti le to, da, ko so se glasovi za odbornika prešteli in smo mi PreaerČanji videli, da je večina na naši strani, ponosno smo glave povzdignili. 6. kandidat F. S. dobil je iz zgoraj omenjenega števila volilcev 18 glasov, naš pa je bil izvoljen z 31 glasovi, in ta je Janez Borštnik iz Dola, ki, če tudi je iz občine Borovniške, vendar veliko zaupanje vživa pri nas. Na to bila je volitev namestnika, pa tudi tu bila je sreča na naši strani; — bil je izvoljen Andrej Petelen iz Brezovice, sedanji župan, ki v tej okolici tudi vživa precejšnje zaupanje. Tako bila je zmaga popolnoma naša, ki se je prej niamo nadejali. Da je ta volitev nekatere Borovničane zel6 razjezila, ni čuda, vsaj nobena volitev nikjer ni vsem po volji; eden ae je cel6 drznil reči: „danea ate prišli sem volit, čez 10 let boste pa fronke plačat prinesli". No, odgovoriti bilo ni na to kaj , kajti dotiČne poatave ne bode ne Peter ne Pavel presukati mogel. Predsednik volitve pa, ko je videl izvolitev prvega, je vstal ter rekel: ,,h ....! ti da joi pridejo, domačih pa ni; ko bi bil jaz prej to vedel, nak 4a ne bil prišel". Mi pa pravimo: K vsem volitvam naj pride vsak, kdor ima pravico voliti; to je tudi doižnoat vsacega domačina, komur je mar za blagor domači. Mi amo prepr.čani, da smo prav volili. Od nas izvoljeni zastopnik nas je koj zagotovil, da hoče, kar njega moči zmorejo, v blagor cele skupine delati. In mi ne dvomimo, da bode „mož beseda^. Preserčan. Iz KL*ope. (Čitalnica naša) napravi na binkoštni ponedeljek veselico z sledečim programom: 1. ob 3. uri oopoldoe skupni izlet v Kamnogorico, kjer se ob 4. uri začne na vrtu gosp. pl. Kapua-a zabava s petjem in godbo, — 2. sprehod na ranjcega dr. Lovro To mana priljubljeni kraj ,,Vidovecu, od kodar se po kratkem počitku in godbeni zabavi zopet vrne na vrt Kapusov, — 3. tombola na prostem, — 4. gledališki igri: a) ,,Vdova in vdovec", in b) ,,Sam ne ve kaj hoče", — 5. ples. (4. in 5. točka programa se vršite v prostorih hiše gosp. M. Pesjaka). Vljudno se vabijo udje Čitalnični pa tudi neudje k obilni udeležbi. Vstopnina za neude je 15 kr., udje ne plačajo nič. Iz Ljubljane. — Zdaj je vse radovedno , kaj bode grof Andrassv delegacijam in pa Dunajskemu državnemu zboru povedal: za kaj bode porabil onih 60 Opomba. Ako bi bilo vreme neugodno, odpade 2. točka programa in se vršite 1. in 3. točka v hišnih prostorih gosp. pl. Kapusa. Odbor. milijonov? Magjari vsakako hočejo boj z Rusijo ali vsaj priprave za ta boj, — tu v Avstriji pa se čuje povsod klic, naj ostane mir. V teh dvojnih kleščah je Andrassv. Ce tudi reče, da one milijone potrebuje za ohranenje miru, se mu bo zavrnilo: čemu pa potem ti milijoni? Po takem utegne vsaj v državnem zboru Dunajskem burno besedovanje nastati še pred binkošt-nimi prazniki. — (Iz seje deželnega odbora 25. maja.) V okrajni šolski svet Kad oljski je deželni odbor izvolil župnika gosp. Jan. A ž mana iz Dovjega, — pritrdil predlogu krajnega in okrajnega šolskega sveta, da se Jož. Zajec v učiteljski službi na enorazredni ljudski šoli v Krašnji definitivno potrdi in da se trirazredoa ljudska šola v Starem trgu pri Ložu razširi na štirirazredno z 400 gl. plače za 4. učitelja. — Na si. ministerstvo kmetijstva se je deželni odbor s prošnjo obrnil za državno podporo k stroškom za vino- in sadjerejsko šolo na Slapu, za podučevanje v kmetijstvu v nadaljevalnih ljudskih šolah in za nagrado potnega podučevanja v kmetijstvu; ob enem je deželni odbor povdarjal potrebo, da se na pravi za Kranjsko niža kmetijska in gozdarska šola,— osnuje stalna služba potnega učitelja za kmetijstvo , in da bi se Ljubljanska preparandija glede na teoretično in praktično podučevanje v kmetijstvu predrugačila. — Izpraznjeno siužbo aekundarija v tukajšnji deželni bolnici je deželni odbor podelil dr. Francu Zupaneu. — Deželni vladi se je poročalo, da je želeti deželne postave za vpeljanje plemenskih bikov v občinah po načrtu družbe kmetijske. — (Hranilnicno društvo) je v petek imelo glasoviti zbor, v katerem so si, kakor nekdaj Welfi in Gibellini, stali nasproti „Novakovciu in „Kozlerci"; zmagali so ,,Kozlerci", ki so od blizo in daleč klicali svojce v zbor, z 14 glasovi proti 11 giasom „Novakoveev", to je, proti predlogu hranilničnega vodstva, ki je po sklepu lanskega zbora nekdaj „Novakovou hišo prav zato kupilo, da bi na tem mestu se zidala nova hiša za pi-sarnice hranilničnega društva in pa za shrambo zastavljenih stvari. Obojna stranka je imela svojega sporoče-valca. Zastopnik hranilničnega vodstva je opozoroval zbor, da pri tej barantiji s stavbeno družbo trpi hranilnica očitno denarno škodo, — dana Kozlerjevem vrtu je za zidanje hiše za 300 Q sežnjev manj prostora in da vrh vsega tega se vniči sklep lanskega zbora. Zastopnik stranke stavbenega duštva pa je trdil, da na Kozlerjevem mestu ima hiša več s viti obe, je bolj mirna za pisarnice in da, z ozirom na , peticijo par sto meščanov" se olepša mesto na tem kraji z novo stavbo in novo ulico. — To je popolno objektiven popis navedene razprave. Ali bo po tej stavbi mesto re3 bolj olepšano kakor bi bilo na mestu nekdanje Novakove hiše, bo še le prihodnost kazala. To pa vendar moramo omeniti, da prav tisti gospodje, ki so za o lepšanje Ljubljane po načrtu stavbenega društva žrtvovali zdaj več tisoč goldinarjev, ao nedavno odbili vio^o Blejakega župari8tva, ki je prosilo kakih 500 gold. za izpeljanje že začete ceste okoli Blejskega jezera, s katerim bi se bil olepšal ta krnj , ki po tujih gostih , ki le-sem dohajajo , deželi naši privabi vsako leto nekoliko tisočakov. ,,Za olepša o j a ne sme po statutih hranilnica denarja trositi" — ae je takrat reklo. ,,Ja, Bauer, daa iat was anderea" — ai zdaj lahko mi-alijo Blejci. Mi pa pravimo: „Consequenz ist euere Sache nicht, meine Herren!' In če imate denarja za meščane, morate ga imeti tudi za deželane, vsaj tudi iz dežele dohaja hranilnei veliko denarja. — Gospod Peter pl. Radisc je vredil starodavno knjigarno kneza Karlosa Aueraperga v tukajšnjem ,,FtU> atenhofu", katera šteje 3257 del v 7000 zvezkih. 176 — Franceta Bole-ta iz Koč v Postojnskem okraji, ki je bii obdolžen, da je lansko leto iz Trsta domu potujočega trgovca z lesom Andreja Kalistra grozovito umoril, so porotniki, umora zrazbojem krivega spoznali, in sodnija gaje v smrt na vislice obsodila. 201etni hudodelec je trdovratno umor tajil in se pri vsi obravnavi siino predrzno obnašal, cel6 oklic razsodbe na smrt ga na videz celo nič ni ganil; z za-ničljivim pogledom je porotnike ozmerjal rekoč: „tako dalječ pridemo, če kmet kmeta Bodi." — Veliko senzacijo je uničil samomor gosp. Hafnerja, ki je bil sekundarij v tukajšnji bolnišnici, pretekli teden šel v Gradec, da se ondi podvrže zadnji preskušnji za doktorat, pa se tam v s tre lil, ko preskušnje ni srečno prestal. —Ker se to večkrat zgodi, da morajo rigorozanti preskušnje ponavljati, je bilo častiljubje nesrečnega, sicer spoštovanega mladeuča pač prenapeto, da je segel po svojem življenji. Zalibog, da so samomori postali kužna bolezen sedanjega časa. — (8 mladih volkov) sta Jožef Hribar in Janez Zupančič iz Tisovca 19. dne t. m. vbiia v gozdu Blorški vrb imenovanem na Kočevskem. — „Sokoi" napravi, če bo vreme ugodno, pribodojo nedeljo zjutraj sprehod na Rožnik k sv. maši, zvečer pa v čitalnični restavraciji veselico s petjem in telovadbo, pri kateri bo sodelovala vojaška godba. — (Naznanilo). Iz Gradca nam je gosp. dr. H. Vitorelli poslal naznanilo, da koncem tega leta pride v tiskarni „Gutenbergu na svitlo: 9yGewerbliches Adressbuch fiir die sudlichen Provinzen Oesterreichsl(f ah: Steiermark, Karnten, Krain, Tirol mit Vorarlberg, Triest mit Gorz, Gradiska und Istrien, Dal- matien, Civil- und Militar-Croatien und Slavonien. Ker bode ta imenik vsem obrtnikom in trgovcem, pa tudi advokatom, notarjem in zdravnikom dobro do-šel, ga moramo tem bolj našemu občinstvu priporočati, ker bode sestavljen po uradnih izvirih, tedaj, kolikor mogoče, popoln in zanesljiv. Da se nihče ne okupi, je založnik stvar tako vredil, da denar za iserate in na-ročbo se bode s postnim povzetjem še le takrat plačati imel, ko ee inBeratu ali naročniku ta knjiga pošlje. Iz tega je očitno, da imamo tukaj z poštenim pod-vzetjem in važnim delom opraviti, ki bode vstrezalo potrebščinam trgovskim in obrtnijskim. Cena knjigi v knjigarnah bode 6 gold. Vredništvo. — (Nekaj si. mestnemu magistratu.) Na Sentpeter-skem predmestju od Melcerjeve hiše naprej je ponoči ob nedeljah in praznikih in ob večerih pred njimi po ulicah tako strašansko upitje pa tudi pretepavanje , da oudašnjim stanovalcem ni mogoče Bpati in da mora sploh miroljubnega človeka sram biti, da se kaj tacega skoraj v sredi mesta godi. Več hišnih gospodarjev nas je tedaj naprosilo, si. magistrat na ta nemir opozoriti, da bi se zabranili navedeni škandali.