USTEH. Dvestnletnica božje poti S«r. Janeaea Nepomučana na Radelju pri M^piboru. Vrzelak. T Mosecii majii prihodnjega ^eta 1921 bo muiilo 200 let. odkar, se je začela nekdaj tako sl^-vna božjaj>ot pri Sv. Janezu Nepomufianu na prijazneui hrib-6eicu .oh pobncjii gore Hadelj. župnije Mavbrog. N'obilo bi prav. ako bi in spomin šel neopažcii miino se-danjeg;: roda jn i>i božja pot iov krasna rouiarskacer^ev prenehali^ ta spomenik rodov. ki so živeli 180 do 200 let pred isami. Ako so prodniki postaviii veliko in lepo romarsko cerkev v znak hvalsžnosti in pos(Abm-i4,i (•eščenja ;[o velikegf: svetnika sv. Janeza NeponuirHti.i. iiaj bi isla ne i-ftzjnidla \s!t'd z.iniker»msii suhuijega rodu. Ce prideš zvefier dne 15. maja k Sv. .Janezu, se bo^ čudii, koliko romarjev se jo tara zbraki od blizu in da!e<^. .Slovence>r in Nemcftv. ln vstopivši v cerkev se boS divil njeui prostornosii. širo,costi \<\ viciokosti. njeniin krepkim ,ziuovoni. lepi razsvetljavi, siariv.skim oUarjeii« in dragoceni niašni opravi. Znano je, da je bi! sv. Janez kanonik v F?i*Hyi in da «a je flal hudobijam iu strastem udani kralj Venfeeslav vreči y reko Vltavo. Svetnika ho zacoli že koj po smrti častiti m so njegov grob v piaški stoi mt3i zvosto duvali. Lela 1719 pa so ga odpr'i v prifto posebno komisije in so naSli svetnikove koM je/.ik l>a še <Videžno ohranjen. Ta znameniti dogddck je posebno vzbudil svetnikovo ^ešflenje, j>apož Cenedikt X!i(. ,ie leta 1721 proglasil sv. Janeza za blaženega i!i ii.i(!i.i'nva slava se je razširjala po vsem svetiv. V. Kvropi in Ameriki se najdejo ob vodah in mostovih kipi iii. nekdaj so župnije kar tekmo\ale med seboj, ];|rt iH)do prej postavili sv. Janezn kip ali oltar, tako kn-kor so dandanps po vspiii ^votn stfivijn opon:eniki l!!!'ški Mariji. Mstrbrežaui so bili mcd ju-viini. .Se lsiega leta 17...], k;. se je dovolilo sploSno svetnikovo češčerije, je pi'(?..iiožiii kmpt Marko ('ip.rold jostiivi! njonui ;i;i čast z.!,v>"tu kapelo za sto Ijmli. Kj« je stala ta kjpola, v uni si niso edini. Zgodovinarji trde. da tan, kjer stoji sedaj roniarska oerkev. (lomacini pa. da na vi.šini, oddnljtMii pribiižno j>l'I iniiiut vzliodno o<" cerkve, kamor &e je še pred nedavnim vsako lelo \ i-šila ]>rocosija z NajsvelejSim na lepo npdoljo v osiniiri pvazni-.ii presvetega. Rešiijega Telcsa. \rerietnejšii jc druga trdHev. Posvetil ]e kopelo, Jurij Maury, ledaj župnik v Marhregu. Tjepo f1oj)rsno sliko sv. Janeza za na (.iltar, ki sedaj visi poleg vlioda v zakristijo, je da¦ovfila sainoslanskc: prednica dominikank v Marbregu Kal.iri)i:i Sirzana grolic« (irotta. Kmalu se ,je razširil gla.s. da sc godijo pri l_?j kappli [.osebna iislišaiija \n ziiainerija. LjiKlje so s 6edaijo M'f'.iiiii zaupaiijeni in \ \pf'jt>ni šievilu senikaj romnli. prinaftali so ttidi obilrip darove. Treba je bilo veOje¦ oorkve. l^eta 1729 ,je prišel iz S(. Andraža na Jvoroškem. kjer je bil lakrat sedež lavantinskc Skofi.ie, kiuv.oSkof Jožpf grof AHems in jp slovesno |ioložil tenipijni kampn za novo veliko cprkev. Leta 1732 je bilo žf. poziiano (luhovnis?e in v njfm postavljon sedanji \-oiiki ollar. Iz NCroldOM" kapelc so slovesno prenesli svetnikovo podobo v oltar, cerkev pa zidali nauroj. Lfita 1735 ,je bila dovršena. Dolga je 40 metrov i.i ima tri ladje. Diip 4. maja jo je z velikim ollarjcm vred posvetil prej imenovani škol. Prvi dan j« bilo jiosvečenje cerkve, drugi dan birma istolam; birmancev je bilo 2777. To leto je prišlo okoli 20. tisoč romarjev. Iznied daro\- se mora posebno omeuiti krasni kelih 7. latniskim liapisom iu s podobo .laueza. Kelih se je rabil že na dan itosvetitve. Potem dragoceno zlalo i;i srebrno vozeni mašni pla&fti, darovani od višoke gospode. V novejšem casu so prinesli pobožni romarji iz občin Heimschuh. Sausal in Sv. Ana dva drngoceiia mašna plaftfta, vezena v zlato, in tiovo ogrinjalo ali velum za blagoslov. Med strašno svetovno vojno so domačini marsikaj prispevali; lako je posestnica Marija Dietinger pri Sv. Janezu kupila kra' snn inasno in pvangoljsko knjigo, ter novc vošfiona svtu-e. Nek drugi darovatelj. ki pa sc ne smQ imenovati, ,je plafia] novo umetno vezeno ministranlsko obleko in harmonične oltarne zvonce, vse naročeno pri tvrilj Heinl na Dunaju, nadalje nove šopke za svečo ii! šft inarsikaj driigega. Zaninuv je križev poi in cerkvpne Idopi v prezbiteriju, dar nekdanjega samostaii,-i nuirbreškega. Lela 1742 sta se postavila oba stranskn oltarja sv. krncta Izidora in sv. dekle Notburge; njinii sliki je izvršil Janez Krstnik Fi^omiller. Ompniti hp inorajo mnogp, zaobljnbljene ali votivne po dobe ii' kipi, ki izražajo zaupnnje in hvnležnost do zi!s"'itiiH.i. fo cprkvc. Nn lovi ali listni slrani velikega oltarja ip kij) preclstavljajof'. ijlemonitaSa v verigab, ki ie bi! doma v grajščini Ledinc pri Marbregu in na priprošnjo sv. Janeza rešpn iz njptništva. Na evangeljski straui vidiš bolnika na smrtni postelji in hro!nc".n jiopofriika z bprgljami, ki sta bila na prij)rošr;jo sv. ianeza ozdravljena. Na zadnji strani oltarja 'isi rm platno siikana votivna podoba sv Janeza v kanoni.ški opravi z zlato verižico okrog vratu. Na. vsaki ^ti-ani oltarja visi na stpni krasen pozlaCeni relikvija!- ali sliramba za ostankc svetnikov. V ladjt na, evaugft^ski strani je lepa na platuo slikaaa podob_| sv. Alojzija, darovana od nomških romarjev. Omeniti jp starodavni in lej>i Marijin kip v steni, evangeljsk* slranske ladje in v episteljski ladji podoba sv. Jožeia. kl ima spodaj letuico 1833, zgoraj pa ntipis: S. joŠHEK JESVSAV PRELUBI VARII PROSt BOGA. iTo je: S. Jožef Jezusav prelubi varli prosi Boga. Ko jc leta 1756 cerkev pogorela. so postavili no.- strešni atol in naročili v Celovcu 4 krasne zvonove, k> so imeli najrazlifinejše svoluike upodobljone in pa vsi v latinskeui jeziku pobožue prošnje zoper nevilito. Vojska iu<li {em zvonovom ni prizauesla. Dasiravno drž'>-va n: iraela pravioo jih vzeti, bili so za c^lih 24 let starej*i' kakor so je alasila postava o starosli zvo¦nov. ki se morajo sneli, bili so torej zgodovinske vretliiosti, ;n vkljub teniu,.da soiromale proSnje od Pon(uli do Pilata, so prlSli vojaki. Ravno isti večer, ko je cesnr Franc Jožef v gradu1 Sclionbrunn ob 9. uri clnc 21. novembfa 19i»i umrl, so zvnovi pri Sv. Janezu zadnjikrat peli. Drugo jutro so jih sneli vojaki. .aNesrečna Avstrija! Kakor si delala, takšen jo bil tudi {vo< lionec. Da bi vsaj Jugoslavija bolj pametna bilol Sicer pa leži še mnogo celih zvonov v skladiš•ftih bli_u Gradca in Dunaja in morodajne cblasti bi se naj brigale za lo, da se ti zvonovi povrnejo, ker odSkodnine za odvzete zvonovo itak ne bo nobene. Slavni saraostan dominikank, od kalorega je <jerVeT sv. Janeza mnogo prejela, je odpra\il cosar '.Tožel II. Postavil ga jo v prvi polovici 13. sloletja grajSfiak Seylried marbreški. Razun samostaiiskp cerkve štoji dandanes še celotno poslopje. v bližiui paKtavua kalvarija kakor je ni blizu in daleč. Mnogo |o halvvVija obiskovana vsako nedeljo in pra/nik, zlasfi pa na Veliki pelok, ko ob 3. uri popoldtie pi)-vonia Ijfikaj Stovilna procesija. Sedanji kipi, ki so t WoveSVi velikosti romantiftno postavljeni mo<1 skalovjc-ni iu grmovjem. so bili obnovljeni lpta 1859. Dasi j» ccri.-fv ,sv. Janpza tekom ^asa mnogo trptla, j» bo~]n 1 dl .š;> vpdno zanimiva ostala. ž.ek'ti je, da bi jo tudi nadaljo še obiskovala Slovenec in Nemec, akoravno jti loči nova državna meja. Slovenci pridejo iz župnij Marbreg, Brezno, Remšnik, Ribniea, Sv. Anton, VuUvh). Vuzenica in Muta: Nemot pa iz obcin Eibisvaid, Deutsch-Frp.sen.. Hcimsoinih. Klein. Sausal in S\. Ar-a'. B(;di tudi ornenjpuo. da jp bil Sv. Jane/ /adli.iih 10 let središče in ognji^e mladiiiskp organizaei.je za marbr&ški okraj. Mladeniška Zvcza m Dekliska Z\oza v, Marbregu sta impli pri Sv. Janezu lastno druSlveno sobo in Instui oder za igrp. Novl oder so jo ivibavil, ko sp jc ob prifip.tku vojsko na sveti bo2iftni večer predstavljala igra: Na beilehomskih poi.iauai!. Zivahno je bilo drugtveno živl.jonjo pred vojno, ii- tudi med vo.isko u\ izumrlo. Cclo v nii.jbol.i kritifinih dneli svetovne vojne sta imeli MladeniSka in IJekliSka Zveza pri Sv. Janezu reflne občnp zboro in sestanke. Dočim se je svct vsled vojne vodno bolj pogrezal v sebiftnosl in materijalizem, smo se nii iinvdušpvali za vse. kar.je rpsnično. lo|'»o in hlago in piscu loh vrstio ostanejo ti (Visi mladinskp izobrazbe kot najlepši 6nsi njegovega živijenja v sponiiuu. Ne pozabim vas nikdar! Zalibog, mnogo vrliii laofov ni več! ,Bi)i so kakor bi jih iz škatljic vzel. Lepi po duhu in telesu, nadarjeni. nepokvarjoni in iz srea udani. lzvrstne mofi za druStveno delovanje. A vojska jih je pobrala. Tam dalef spe, nekateri pri Gorioi, dr"go krije gališka gruda. Bodi vam zemljica. lahka! Na svidenje nad zvozdami! Skoro bi rad pohitel za vami. Saj ni več, resnice na svetu. Knko ž« pravi Kristus v evangeltju: Kadar se bo svot obtajal, kacLir lx>do letni časi bolj mrzli postajali. lokrat bo prava ljubpzen med ljudmi ginila. Ali ne zivima morda mi v tistih časib?! Veckrat se je slišalo m»d vojako. najboljši padejo, ni jih ve6 nazaj; slabi pa se vr<iejo. Kolilcokrat som slišal tožiti: Kako^Upo j« bi- lo na Spodujoin StaiersVem v mladinski organizaoiji \>re0. voisko, a. ta isnm je vso pokvarila! In <do bo zopet delal zidal? Tistih, ki razdirajo, je na tisote, da na miljone, a; delavcev, požrtvovalnih in aesebičnih, vcdno manj. Do, lepo jp in lepšega na svetu biti ne more, kakor jo mlaclina navdušena za svoje vzore. Zapisnik Mladeniške in Dckliške Zveze ti pove, o čem se .io na sostankih govorilo in deklamiralo. Razun domaeih govornikov in govoniic so nns počastili gg.: dr. Verslnv:'«)!v, (dr. Holmjec, dr. Kovacifi, .pokojni "župnik Hirti. [»uslanec Pišek. dvakrat gospod Pušcnjak in tMikrat sedanji nachičitel.j marbreški, g. Lešnik. Razlm imenovanih so Se govorili odposlanci izobraževalnih društev iz Ribnice. Mute in Slovenskih goric. Dne 3. marca 1918 je bila pri Sv. Janezn Krekova filavnosL pri kaleri je zaradi deklnracije priSlo do nekoliko razburjenja, kar \>a ni vredno, da bi fclovek jezik obrnil za to. Ofilalo sp nam ie, da silimo pcd Srba. Ko sem bil v gimnaziji v Celju, nam jo nekoč dejal gospod prolesor blagega s]>omina. da je za ftloveka največja nesreča nevednost. Jaz bi še dostavil: nevednosi in strasl. Npk<}o sp Jp mcd voisko izrazil, da se bodo Habshuržani š.' kesali. da niso posiavili vislic za take ljudi. kakor jp bil ministrski predsednik vitez dr. Spidler in zunanji minister prof Czerniji. In sedaj je to resnioa. Mi bi bili dobili Jugoalf*aMJg tudi brez vojskp. Zadnji sestanek pri Sv. .lanczu se je vrštl du& 2i!. sušca 1919. Kraseii pomlndanski dan! Zb\>rovali Shio na prostem pod lipo. (Jovorila sta gg. Pviccnjak lii Lpšn.k. Imeli smo nmVt, dniftivnno delovanie od Sv. Jaripza preseliti v trg in ondi nstanoviti pOoOjilnico, fiihinico in pevsko drnStvo. Pa zapihal je nasp-otni \eter. in tenini oblaki so zakrill pomladanska solnce. Zlato solnet! Ali se š« pokaž«s aW*aj!?