Dopisi. Iz Ptuja. (Pokojai Božidar Raič in dr. Alojz Gre gor i (3.) |Na dalje.] Mi Slovenci iiaarao slabo aavado, da se sklicajemo preradi na svoje alabo gmotno stanjc, kedai- terja ob.-na narodua stvar od aas dcnarae podpore in žttve. S tem hočcnio pomiriti avojo veat, ker nam očita skopost, a tem lioeemo svetu prikriti, da naša ljubezea do naroda in domovine ae ni dosegla one laejp. kjcr stavi blagor in čast domovine in roda aad vse poavctno blago! Niti Božidar Rair, niti dr. Gregorič ni bil bogataš, toda oba bila ata redko radodarna. Nobeden ni meajkal, kedar je bilo treba podpirati razne slovanske zavode ia podjetja. Marsikateri dijak ia maogi Sloveaci, ki si alužijo zdaj sami kruh, vživali ao od BJiju podpore v tem ali onemobziru; pozaata je bila ajiju prava sloveaska go3toljubaoat daleko ia široko; vr- šila sta jo pri vsakej priliki ia v obilaej meri. Dijaki, profeaorji. — celo poljaki, ačitelji so imeli krasae počitaice aa domu Božidara Raiča v lepih Halozah; dijaki so med šolskim letom v velikem številu dea za daevom dobivali kraBO na domu dr. Gregoriča. Sama dobra dela ia ta dobra dela bodo šla za pokojaima. Njija apomia bode živel, dokler bo živela v arci Slovencev hvaležaoat! Iz Ljutomera. (Obč. premoženje.) Že pred par leti je prejšnji občinaki zastop ljatomeraki aeko zemljo, travaik prodal. Ker ae pa ai pravilao ravBalo, dotičaa pogodba ae dozdaj ni potrjena od oblaati, to je od okrajaega zastopa, ki ima občiaam pri zadolženji, oziroma pri prodaji aepremakljivega premožeaja na prate gledati. Da ae tedaj popravi omenjeBa aepravilaoat, ao volilci ljutomeraki povabljeai na četrtek, 22. julija 1.1., v občiaako pisarBico, da izrečejo avoj ,,ja", oziroma ,,ne" gledč omeajeae prodaje s priatavkom, daje vsak, kinepride,— za prodajo. Ker ima, kakor je znaao, občiaa ljutomerska lepo premožeaje in tadi dosti dohodkov ji ai treba prodajati zemlje in valed tega veže vsakega volilca dolžnoat, da pride v četrtek, 22. jalija t. 1., predpoldaB v oboiasko pisarao ljutomersko ia izreče avojo besedo zoper prodajo. — Poaebao vi okoličaai, ki imate volilao pravico v Ljutomeru, ne pozabite priti! IzBreškega okraja. (Roparska četa.) Lani v jeaeni ae je ališalo, da ao prišli aepozaaai hudobneži, kmalu zvečer v hišo Mice Pal, posestaice ia adove v Selah pri Brežicah. Prisilili so jo z žugaajem, naj jim da deaar. Žeaa, boječ se za življeaje, dajimzaesek, okolo 68 fl., ker vee tačaa ni imela doma. Pred tem in po tem pa ae je ališalo aa večih krajih o tatvinali vsake vrste. Me3eca novembra pa so Bašli Mico Pal mrtvo v hiši. Moral jo je aekdo akoz okno v liišo ustroliti. Ljudje so maogo o tem govorili ia maogo jih podolžili, kakor je to že v navadi pri ljadeh. Dae 13. dec. ae Bapoti 70 let atari Andrej Strgar iz Globokega v jutro okolo pol šeste are k met,i v bliž Bj'e Artiče. Blizu meje, kjer ae ločite fari Artiče )'b Pišeee, za okrajao cesto pa so pru-akali ga zlotiai, vedoč, da ima deaar vedao pri sebi ia res ae niso goljufali. Kakor je pozneje izpovedal, imel je pri sebi preko 800 fl. Zdajci pade atrel čez graben ob ceati aa nj; mož je bil še po atarem kopitu dobro ia z večimi obla(¦ili oblečen, za to ga ni mogel strel uaairtiti, aamo eaa kroglica ga je do živega zadela. drage so pa v oblačila oatale. Mož pade strahu na tla in zaapije, kakor je sam pri sodaji izpovedal: ,,Pojdite, pojdite brž za menoj, da bote videli, kdo da me je aatrelil!" Tega se roparji ustrašijo in zbežijo, misleč, da ne bi res kje kdo bliza bil. Bil je pa tačaa mali aaeg. ia iati dan, ko ae je ta vest razaeala, ao vrli žaa- darji hitro slede zmerili, ia priali ao do teh, že davao aumljivih zločiacev. Tako ae jim je posrečilo, da so reu dobro aa daa spravili. Kazalo se je po kroglicah, katere ao pri Strgarju našli. da so eaake onim, ki so jih v truplu Mice Pal aašli. Pri vsem preiakavaaju pa se ai moglo vsem na sled priti, ali so bili pri aapada Strgarja ravao tiati, kakor pri Mici Pal. Vzeli ao v preiakavo Martiaa Cizeljna. Jaaeza Ogorevca. Ivana Krošelja, Martiua Godlarja ia A. Razlaga. Poaledaji je povedal, da so imeli omenjeai zlofiinci večkrat pogovore, kako da bi Aadreja Strgarja asmrtili ia se ajegovega premožeaja polastili, Martia Godlar aasvetuje, da bi ga abili, Martia Cizelj, aajbrž vodja, pa da bi ga astrelili. To so dae 13. decembra poskuaili. Med tem ao ae tudi druge tatviae ae izvedele, katere so akapao, ali deloma atorili. (Koaec prih,) I_ Konjiške vesi. (Maje. Zastave.) Lani dae 16. avgasta se nam je blagoalovila aova kapela in Marijina podoba in apominjaje se na laasko alavnoat. ao nam pridna naša dekleta letoa ponovila o prazaiku presv. R. Telesa okiačala zopet prav izvratao kapelo in Marijino podobo a šopki ia veaci, pa tudi faatije ao atorili avoje ter so pri kapeli postavili več maj. Na najveejega ae je razobesila štajerska in slovenako-aarodaa zaatava, da jo je bilo veaelje gledati. Vsem torej, ki so kaj pripomogli, naj Bog plati Bjih trud! — Nekaj pa ne smem pozabiti. Nekateri vaški faatje, ki si mislijo, da so kaj več, kakor drngi, aiso ae aam lioteli pridružiti, menda za to, ker so bili malo poavarjeni zavoljo poBočaih nemirov, in so sklenili, da bodo pri Križu Š. Z. postavili majo. To so tudi po noči atorili s ailnim vriskanjem in traščem. Pa to naj bi že bilo, saj jim ga aezavidamo, ali nekaj draga aam mrzi, ker dela celi veai sramoto, to je, da 80 šli v KoBjiški trg k nekemu tržaau po aemako zastavo na poaodo. Ta dela sramoto KoBJiški vesi, najbolj pa tistim, ki so jo razobeaili. VeščaBJe 80 ae že o večih priložaoatih pokazali, da ao uaeti za aarodne reči. Pri tej neamaoati pa je še par kmetov pomagalo, za to pa jih je aedaj lehko sram. Se ve, da smo drugi tako zaatavo jezno gledali, ko amo aa praznik preav. Teleaa šli v cerkev. Ni bilo prej miru, da jo je že prvi večer edea, ki jo je priBeael, anel z maje. Da mu ai bilo to delo všeč, ae ume aaaio ob sebi. Mi čemo edinost in pa mir, paatarije ia šuatarije ne maramo. Od Sotle. (Slov. avečaaost. Nemška šola. Hujskači.) Naša Križevska fara je tadi letos, kolikor mogoče, slovesao obhajala god alovanskih apostolov av. Cirila ia Metodija. Kljubu Beagodaemu vremenu vžgala je naaa mladež na predvečer več kreaov. Naa stari oče Boč zaoel se je izaeBadjen oglaaati po dobro nabitih možarjib, na kar ma je aa av. Križ a še krepkejšim strelom odgovarjal. Drngi den imeli smo priložaoat slišati peti pri sv. nieai naše mlade ,,Cecilijance". Ako pomialiaio, da so ae pevci ae le pol leta vadili, amemo na uapeli, ki 8e aam je pokazal, poBoaai biti. Želeti bi pač bilo, da bi se tako petje tadi drugod gojilo. Mohorska družba podala aani je v ,,Ceciliji" zbirko lepih ia lahkih pesmi, njih lepoglasje pokaže so pa še le takrat prav, ako se rčveteroglasno" pojo. Tedaj: nCecilijo" Ba avitlo, tiate neslaae poskočaice pa v kot! — Med tem pa, ko Sloveaci sv. Cirila ia Metodija čaatijo, kajejo Slatinski Nemci in posiliBemci naklepe, kako bi Sotlo ponemčili. Nemško aolo bi radi imeli, — pa cveaka Bimajo. Ako ae ne motirn, 80 laai nekaj aabirali za domačo aolo, a kje ao zdaj tisti deaarji, tega ne vem. Letoa že spet lovijo za Bemško šolo, pa kakor je čatiti, brez posebaega vspeba Nemški šulverein je že aa tako alabem glasu, da njegove pristaše vsakdo kot grabljive volkove izpozaa, da-ai pridejo proait v ovčji — eem reči v žeaski obleki. Pravijo, da ai morajo za Slatino vzgojiti takih atrežajev iB atrežaic, ki bodo nemški znali; a imajo jih na aoaa takib. ki aemški znajo, in ki ao si že poprej aa Slatiai mBOgo zaslužili, ia veadar ao jih zdaj odstra nili. ter aamesto Bjili samib tujcev Bavlekli. Ti pridejo sem vsako apomlad, ai mošnji(-ek napolnit in Slovencem zabavljat. Sicer bomo eakrat po priložaosti še že kaj apregovorili o^tiatih neotesancih, ki bojda brbrajo nekaj o »aafheaken" — obeaiti — in ,,med bindišarji ai človek ai več svest življeaja "