R a j к о N ah ti gal 
P R O F . R A M O V Š O S E B I O D D O K T O R A T A 
D O D O C E N T U R E V G R A D C U 
U V O D N E BESEDE 
S prof. Ramovšem sem se seznanil spomladi leta 1913, ko je bil d i jak 
v V. semestru, jaz pa sem se prišel z D u n a j a v Gradec predstavit zaradi 
svojega imenovanja za izrednega profesorja za slovansko filologijo s po-
sebnim ozirom na slovenski jezik in književnost, a prof. Murku sem 
obenem prinesel rokopis svoje knj ige o ruskem naglasu za njegovo zbirko 
»Slavica«. Prof. Murko, ki sem ga obiskal dopoldne v slavističnem semi-
nar ju , me je takoj odpeljal v indogermanski inšti tut prof. R. Meringcrja, 
ki je bil odločilen v moji zadevi in s katerim sem bil že znan z D u n a j a 
od leta 1895. Meringerja ni bilo v inšti tutu, pa sva se napotila ga iskat. 
Pred univerzo je nama prišel nasproti mlad, ličen di jak, ki je naju 
Pozdravil in ki ga je Murko predstavil kot svojega in Meringerjevega 
slušatelja Franca Ramovša. Na vprašanje , k j e bi mogel biti prof. Merin-
ger, je bil natančen odgovor, d a je bil tedaj v restavraciji »Zum Prinzen 
Kolmrg«, ki je bila nekakšna univerzitetna restavracija v bližnji Zinzen-
dorfgasse. To je bilo moje prvo srečanje z Ramovšem, ki mi je ostalo 
živo v spominu. 
K o s e m j e s e n i l e t a 1913 p r i š e l k o t i z r e d n i p r o f e s o r v G r a d e c , se j e 
bil Ramovš vrnil s študijskega potovanja po Nemčiji in Danskem. 
V l e t u 1913/14 j e b i l v z a d n j i h d v e h , V I I . i n V i l i . s e m e s t r u in se j e 
p r i p r a v l j a l p r e d v s e m z a d o k t o r a t , k i ga j e o p r a v i l z o d l i k o k o n e c 
VIII. semestra z disertacijo »Die gemeinslavischen reduzierten Vocale 
•m S l o v e n i s c h e n « in z i z p i t o m p r i g l a v n e m r i g o r o z u »in p h i l o l o g i a s l a v i c a 
u c c o m p a r a t i v a i n d o g e r m a n i c a « . P r o m o v i r a n j e b i l 11. j u l i j a 1914. T u se 
s p o m i n j a m n a p r i j e t e n n j e g o v d o k t o r s k i » p o t u s « . P o n j e g o v e m o d h o d u 
d o m o v s e m k m a l u p r e j e l od n j e g a p r v o p i s e m c e z d n e 4. a v g u s t a 1914, 
n a k a r se j e p o z n e j e r a z v i l o m e d n a m a ž i v a h n o in z a n i m i v o d o p i s o v a n j e , 
vredno, kakor se bo videlo, objave predvsem za pravo predstavo že tedaj 
izrednega znanstvenega in človeškega lika prof. Ramovša. Drugo od njega 
preje to pismo z dne 17. juni ja 1915 javl ja njegov nenadni odhod. Sledil je 
vstop v vojaško službo, ki je t ra ja la od 21. juni ja 1915 do 11. septembra 
1918 in ki je bila za njegovo življenje naravnost nevarna, kakor lo sam 
plastično opisuje v opisu vsega vojaškega službovanja (objavljen je 
spodaj). Napisal ga je zaradi svoje habil i taci je in mi ga poslal v pismu 
z dne 10. novembra 1917. 
V te j njegovi dolgi odsotnosti iz Gradca je v pogostni korespondenci 
stalo v ospredju vprašan je ravno omenjene habilitacije. Obširno habili-
tacijsko delo mu je bilo tako rekoč nadal jevanje doktorske disertacije. 
Medtem ko razpravl ja v te j o obeh praslovanskih, torej starih redukcij-
skih vokalili v slovenščini, obravnava v habili tacijskem spisu slovensko 
moderno redukcijo kot I. poglavje dela »Slovenische Studien«. Natisnjeno 
je bilo v okviru Jagicevega »Archiva« za slovansko filologijo in je tam 
izšlo šele leta 1920 v XXXVII. zvezku, str. 123—174 in 289—330, in sicer 
sledi po daljšem uvodu, str. 123—132, na str. 132 p a do konca »I. Die mo-
derne Vokalreduktion«. Ramovš pa je že tudi v pre jšnj ih dveh zvezkih 
»Archiva«, XXXV. (leta 1914) in XXXVI. (leta 1916) objavil razpravi »Zur 
slovenischen Dialektforschung« in »Sprachliche Miszellen aus dem Slo-
venisehen«. To so začetki njegove velike zasnove in v precejšnjem obsegu 
izvršenega dela »Historične gramatike slovenskega jezika«. 
Ker je Murko spomladi leta 1917 odšel v Lipsko, sem posle izva-
jan ja Ramovševe habilitacije, ker je šlo za slovansko filologijo, moral 
voditi jaz, ki sem 8. oktobra 1917 postal tudi Murkov naslednik. Habili-
tacija je bila izvršena 8. j anua r j a 1918 s kolokvijem in poskusnim pre-
davan jem (v glavnem razlago slovenskih oblik imen Beneške Slovenije). 
V ta namen je Ramovš moral seveda pr i t i v Gradec. Dekret za docenta 
je bil od ministrstva dat i ran z 21. marcem 1918. Jeseni II. septembra 1918 
je nastopil docenturo, toda konec vojne je to prekinil. Ramovš je postal 
ta jn ik vseučiliške komisije pri pokraj inski vladi v Ljubl jani . Dopiso-
vanje z nj im pa se je še vedno enako pogosto (okrog 25 dopisov) nadalje-
valo do mojega prihoda spomladi 1919 v Ljubl jano in se tikalo z eno 
strani Ramovševih osebnih zadev, oprostitve od vojaščine, njegove do-
centure (prvotno je hotel predavat i o praslovanski gramatiki, pozneje pa 
je izpremenil to v »Uvod v zgodovino slovenskega jezika«), morebitne 
profesure v Gradcu ali drugje , z druge strani pa splošnih zadev, kakor 
od mene in prof. Kaspreta ustanovljenega »Časopisa za slovenski jezik, 
književnost in zgodovino«, poslovanja gori omenjene vseučiliške komi-
s lJe, us tanovi tve in organizac i je l j u b l j a n s k e un iverze i. d r . Toda to ne 
spada več v mejo, pos tav l jeno v naslovu, u p a m pa , da se bo tud i za ta 
d rug i del korespondence našlo mesto v Slavist ični revij i , k e r se navedene 
zadeve o b r a v n a v a j o obš i rno in zelo zanimivo ter dopis i t ako n u d i j o važno 
gradivo za presojo slovenskih k u l t u r n i h p r i z a d e v a n j o n e r a z b u r k a n e 
Pre lomne dobe, d a ne govorim o p r ece j šn j i h p r i spevk ih k ž iv l j en jep i su 
Prof. Ramovša . 
V Ljubljani, 8. oktobra 1952. 
PISMA DR. FRANCA RAMOVŠA 
PO DOKTORATU DO HABILITACIJE V GRADCU* 
1 
Velespoštovani gospod profesor ! 
N a z n a n j a m Vam svojo vrn i tev v Gradec . Čez d a n bom vedno delal , 
kakor tudi zvečer. K a d a r boste p a imeli čas in greste k a m ven na raz-
vedr i lo ali t ud i zvečer, bi mi b i lo v čast in k ra tkočas je , ako bi smel 
z Vami. Blagovolite mi to naznan i t i na naslov »Leecligasse 6. par t .« . 
Vdano Vas p o z d r a v l j a in se Vam pr iporoča 
Vaš zvesti učenec 
D r . pliil. F r a n z Ramovš 
Gradec 4 / V I I I / 1 4 
(Na vizitki) 
2 
Dr. Ramovš Franz, Ljubl jana 
Villa Velkaverh 
Komenskeca 7 
17. VI. 1915 
Velecenjeni g. profesor ! 
Je že nanes la usoda tako, da se nisem mogel osebno posloviti . Zadn j e 
dn i še v k a v a r n i nisem bil, ke r sem s k r a j n i čas porabi l , da sem dovršil 
P reg ledovanje in ko r ig i r an j e rokopisa. Žal mi je, d a n ismo mogli za slovo 
^ а к е ziniti . Zda j sem zapr l f i lologijo v kovčeg, p r i p a s a l bom b a j o n e t 
l)(> l jub l j ansk i : puganê t ) , p a pušk ico na r a m o in gremo na jago teh 
Požrešnih I ta l janov. Vse bo dobro, na jbo l j e pa seveda to, če bo usoda 
a p . 
° tem natisu oddana v arhiv Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 
s t ako mehk im svinčnikom pisala , d a bom mogel tud i povedat i , k a k o je 
bilo. D r a g i n j a je velika, tudi s l a d k o r j a je malo, in ke r nočem bi t i po-
nižen možic, o d k l a n j a m še tisti mali »dulce«, ki govori, da j e du lce est 
p r o pa t r . m. Bog nas obva ru j , da bi r avno mi moral i bi t i ob jek t t ak im 
s t a r im la t insk im rekom. Pozdrave g. p rof . Murko. K a j več poročam iz 
kasarne . D o sobote sem p a še svoboden in to je šele p r av i »dulce«. 
Z odl ičnim spoš tovan jem in z lepimi pozdrav i Vaš vdani 
Ramovš 
(Dopisnica) 
3 
Einj. freiw. Gefr. Dr. Ramovš Franz 
Brig. San. Anstalt Nu 15 
Alpiner Rettungskurs 
Feldpost 306 
5. XII . 1915 
Velespoštovani gosp. prof . ! 
Večkra t sem Vam že namerava l pisat i , pa človek tako redko p r i d e 
d o tega. Zadn j i č mi je p ro f . M u r k o sporočil , d a j e že drugi č lanek Vaših 
zan imivih f re i s ingens i j gotov. Ker bom z d a j imel več časa (prišel sem 
k rdečemu kr ižu in rekel a d i j o g rana tam, ki so bile včasih k a r p reveč 
p r i j azne , d a so eksplodi ra le tik mene), se Vam toplo p r iporočam, da mi 
dopoš l je te s epa ra tn ik , ki ga bom z vesel jem š tudi ra l . — Kako Vam sicer 
gre g. p rof .? K a k o je »bilo« z Vašo vojaščino? N a j b r ž e ste bili oproščeni , 
ne? V čem tiči z d a j Vaše znans tveno delo? Kako j e v s e m i n a r j u ? K a j 
donaša jo časopisi? 
Lepo Vas p o z d r a v l j a in se Vam toplo p r iporoča 
Vaš vdan i 
Dr . Ramovš F . 
(Felclpostkorresponclenzkarte) 
4 
Einj. freiw, Gefr. Dr. Ramovš Franz 
Kindt, der alpinen Rettungsstation N" 1 
Feldpostamt № 306 
28. XII . 1915 (1. 1916 na žigu) 
Velespoštovani gosp. prof . ! 
D a n e s sem z ve l ik im vesel jem dobil Vašo kar to . O b e n e m z njo sem 
dobil t u d i sicer vel iko poš te in več božičnih dari l , med ka te r imi so bile 
tudi Fe ldpos tka r t e , ki so mi baš vče ra j pošle. Bili smo 2 dni čisto od 
sveta odrezani radi hudega snežnega v iha r j a in t ako se j e nagromadi lu 
Pošta. Vse, k a r mi pišete, me je razveselilo. O rezu l ta tu Hroznovega dela 
sem danes dobil k a r d v e pr ič i : Vašo in obenem k ra tko notico v Slov. Nar . 
<>d 22. t. m., ki ga redno dobivam. Venda r se ne kr i je t i . Konec v Slov. Nar . 
je sploh p r e c e j eksotičen, in m u že radi tega n i ver je t i . A k o je he t i t šč ina 
res indogermanski jezik, bo to zanimiv š t u d i j — počasi se bo že še našla 
Pot d ia lek tov d o znan ih az i j sk ih nareč i j . Predvsem bo tu zanimivo š tu-
dira t i vp l ive n a t r ak i j sk i jezik in nehote č loveku p r i d e j o na misel zopet 
m zopet zagonetni E t ru rc i . P a bomo več videli pozne je e n k r a t — če n a m 
bo dano. — Jaz sem zdrav in zadovol jen. Res, da ž iv l j en je samo že v 
s fe rah dvat isočih met rov d a j e p o zimi že celo mnogo š t r apac , a, kako r 
se spoznam, sem p a le še f a j n kerlc . Ed ina neugodnost so uši, ta v rag! 
K a d a r bom dobil freis. II., bom poskočil do s t ropa — pardon , s a j sem 
v Podzemeljski koči. P r a v veselo novo leto, k i n a j Vam d a sreče obilno. 
Lepe pozdrave in pr iporoči la od Vašega vdanega •/•* 
(Feldpostkorrespoiidenzkarte) 
5 
Dr. Ramovš F ranz 
Rek. Abt. Lir. 27 
Bad Aussee 
Obersteier 
В. А. 25. V i l . 1916 
Velespoštovani gospod profesor ! 
P r a v zelo me je razveselilo, d a ste se me spomnil i z od t iskom freis. If. 
Ni še zamorena n e k d a n j a moja l jubezen do filologije, das i je mnogo, do 
obupnost i mnogo popust i la , kot sploh vse. V p r v e m prostem času sem 
pričel b ra t i — in tako že preči ta l nosnik ç. q — ki je kompl ic i r an — si 
P r ih r an im za večer in pozneje . K a r sem prebra l , j e vse j a k o dobro in me 
ka r veseli, da se tud i briž. spomeniki , po ka t e r i h j e že tol iko rok in glav 
mešalo, pod Vašim peresom tako lepo in g ladko lušč i jo in jasne. Bog d a j 
veliko sreče vsem Vaš im lepim načr tom. Več še, ko vse p reberem. P r a v 
lepa hva la in moje v d a n e pozdrave in pr iporoči la ! 
Vaš hvaležni in vdan i D r . Ramovš 
(Feldpostkorrespondenzkarte) 
Ime ni izpisano, ker ni bilo več prostora. 
6 
Dr. Ramovš F r a n z 
Rek. Abt . Lir. 27 
Bad Aussee 
O b e r s t e i e r m a r k 
Bad Aussee 1. VII I . 1916 
Velespoštovani gospod profesor ! 
D a n e s sein dokončal s čt ivom freising. II. Dovol i te mi, da V a m smem 
k r a z p r a v i k a r n a j p r i s r č n e j e čest i tat i . J a k o l epo je uspe la ! — Zelo me 
veseli, da ste glede rez i j anšč ine in n jenega s ta l išča v vrst i slov. dial, istega 
m n e n j a kot jaz. G lede razl ičnih fonet ičn ih p r ikazn i , s k u p n i h v kor . — 
rez. — gor. okolišu sem že p r e d d v e m a letoma našel še mnogo novih sledi. 
T a k o tudi glede naglasa. Mar s ikaka teh drob t in je že obdelana1 v modern i 
r edukc i j i (kar veste, da lepo počiva p r i W i n t e r j u v Heidelb.) , k i t ud i 
sicer p o j a s n j u j e in d o k a z u j e Vašo izpel javo. O mars ičem bi se dalo še 
govorili , sk lepat i in vsa j določiti s t o p n j o ver je tnos t i (zlasti o i z j emah 
p rav i l a u / o < Q ) . V sp lošnem p a sem popo lnoma Vaš! — K a k o sicer v 
G r a d c u ? Meni slabo; živci n a j b r ž ne ozdrave n ikda r . Zadn j i čas so se 
mi začele še celo roke tresti . 
P r a v l epo Vas pozd rav l j a in se Vam pr iporoča 
Vaš vdan i Ramovš 
(Felclpoftkorresponclenzkarte) 
7 
E./G. Dr . Ramovš F r„ Lir. 27 
Bad Aussee 
Leoben 2. XII . 1916 
Velecenjeni gosp. p rofesor ! 
Ko sem pr i še l v B. A., me je zd ravn ik poslal h kons ta tac i j i mojega 
bolehali j a na srcu in p l juč ih v Leoben, k j e r sein danes. Dobi l sem Ver-
zeichnis C, t. j. da sem sposoben le za l l i l f s - und leichte Kanzleidienste . 
Zvečer se v r n e m v В. A., k j e r bom čaka l na supe ra rb i t r ac i jo , n a j b r ž en 
mesec. Po t em bomo videli , k a j bo. I m e j m o vel iko nado! N a j v e č uspehov 
Vam želi pr i Vaših delih, Vas lepo pozd rav l j a in se Vam pr ipo roča 
Vaš vdani Dr . Ramovš 
(Dopisnica) 
8 
Dr. Ramovš F ranz 
Rek. Abt. Lir. 27 
Bad Aussee 
Oberste ierm. 
В. А . 3. 1.1917 
Velespoštovani gospod profesor ! 
Vse n a j b o l j š e k s rečnemu novemu letu. Razl ične zanimivost i mi je 
i tak poročal že g. p ro f . K a s p r e t in z d a j samo u p a m , d a k m a l u p r i d e čas, 
ko bo s tva r p r i š l a na j aven trg. D a bi le srečen bil t ud i še nada l j n i 
potek! — Z menoj po n a v a d i . T a mesec e n k r a t odidem b k a d r u v Admont , 
odkoder me bodo po tem poslal i v kako pisarno. Vsa j na v a r n e m bom, 
čeprav ne bo n i k j e r nič dobrega . 
Še e n k r a t srečno novo leto, l epe pozd rave in pr iporoč i la ! 
Vaš vdan i I л zvesti 
Ramovš 
(Feldpostkarte) 
9 
Dr. Ramovš Fr„ Kamnik 
e. kr. okrajno glavarstvo 
17. I . 1917 
Velespoštovani gospod profesor ! 
P r a v p r i s r č n a hva la Vam za p r i j a z n o sporočilo; obenem se Vam 
pr iporočam, d a mi naznan i te , k d a j da p o j d e a k t na minis t rs tvo. A k o 
namerava Vaše p r eb l ago rod j e p i smeno po kom na D u n a j u k a j ukren i t i , 
t e d a j bi ko t p r v a in g l avna t očka b i la p a č v p r a š a n j e glede oprostitve. 
Predvsem v t em oziru b i se Vam pr iporoči l . — R a z p r a v o o D a l m a t i n u 
sem p r i K l e i n m a y r j u vzel in jo pri l iči l za t isk. Od p r e j š n j i h 70 č rk je 
ostalo z d a j še 16, u p a m pa , d a j ih razen 2 ali t reh t i ska rna že ima. V ne-
de l jo greni zopet k n j e m u , d a se de f in i t ivno pomeniva . Sicer nič novega. 
U p a m , da ste že popolnoma zdravi . Z lepimi pozdravi , globokim spošto-
v a n j e m in pr iporoči lom 
Vaš 
vdan i in hvaležni 
učenec Ramovš 
(Dopisnica) 
10 
Dr . Ramovš Franz, Admont 
Ladentrogs Gastli. zum Bahnhof 
Zimmer 7. Oberst. 
Admont 21.1. 1917 
Velespoštovani gasp, profesor! 
Včeraj sein dobil kar to od g. prof. Kaspreta, ki mi je prinesla marsi-
ka j novic. Tako predvsem o prof. M. in tudi o Vas, d a pojdete na jbrž 
v Albanijo. Rad bi zvedel k a j več, ker mi je g. prof. K. vse le namignil 
in mi sporočil, da n a j k a j več pr ičakujem od Vas. Zelo bi me veselilo, 
uko bi si vzeli toliko časa, da bi mi pojasnili celo stvar. Tudi za novi 
časopis k a j morda? Z menoj po navadi. Zdaj delam vsak dan od 8—12 
in 2—6 v batal jonski pisarni, dokler ne bom komandiran k cenzuri. Že 
še gre, dasi sem vsega vkup že sit čez glavo. Pr ičakujem torej Vašega 
poročila. 
Prav lepo Vas pozdravl ja in se Vam toplo priporoča 
Vaš vdani Ramovš 
P .S . Pisal sein Dr. Pr i ja te l ju , da n a j poskusi, ali bi me mogel spra-
viti č impre j k cenzuri, naročil sem tudi g. prof. Kaspretu, d a z Vami 
o tem govori. Mogoče je Jagič znan s kako veliko osebnostjo in bi Vas 
prosil, da se i Vi malo zavzamete za ubogega sovdaia. Tu so razmere 
naravnost neznosne. Premislite vso stvar — mogoče le najdete kak pri-
boljšek, za kar bi Vam bil neizmerno hvaležen. Zdaj bi se dalo znabiti 
meni pomagati , ker nisem več kriegediensttauglich. 
Z lepimi priporočili V a š vdani R. 
Ako ste dobili separatnike o »Doberdobu«, bi Vas lepo prosil za enega. 
(Dopisnica) 
11 
Dr. Ramovš Fr., Admont 
Gasthof Ladentrog 
Obers te ier . 
Admont 7.11. 1917 
Velespoštovani gosp. prof.! 
Vašo kar to z veseljem prejel. Že prof. Murko in Kaspret sta mi tudi 
pismeno naznanila, d a se nekaj plete, da bi prišel v Gradec. Prav rad, 
a pod takimi pogoji prezebam že ra je tuka j v Admontu. Je lu pa r pro-
stovoljcev, ki je imelo čast biti pr i vojaški justici za tolmača — vsi so 
mnenja, da bolj napornega pisarniškega dela sploli ni. In če so obrav-
nave, more sedeti lak tolmač včasih ludi do polnoči v dvorani. No, seveda 
sedim potem ra je tu, ko sem vsaj ob 6 h zvečer sigurno prost. Sporočil 
sem tudi že prof. M. o tem. Seveda sem Vam hvaležen za ia t rud; želeli 
sto mi gotovo k a j dobrega storiti, a to je ravno, kar ne veste, kako je pri 
sovdatih. Lahko bi šel tudi v Zentralnachweisbureau na Duna j , a nočem 
iz istega vzroka. Dokler se mi povsod obeta 8-urna dnevna pisarna, rade-
volje t u k a j sedim. — Veseli me, da so freis. III . tudi že končana. Kar se 
Doberdoba liče, je umljivo, da je Zupančič proti, saj poznamo vendar 
kranjske razmere. »Carniola« bo že mogoče sprejela, če ne — pa, čemu 
je novi list? Pravite, da bi recenziral 1. snop. Škrabca. Berem ga zdaj. 
A recenzija je pr i takih stvareh težavna. Ali je treba vsako stvar raz-
pravljat i , ali pa zreti na snopič kot le drugič izšli (isk, torej s stališča 
1870. In če bi recenziral s tega stališča, potem ne osiane skoro nič. kar 
bi bilo treba povedati. Obenem pa je zame težavno, ko nimam pri roki 
drugega kot pero in svinčnik, sicer pa nobenega apara ta . Mogoče bom 
vseeno ka j napisal, vendar dvomim. Bilo bi za nič. Sicer nič novega. Bil 
sem zadnjič 31. jan. za 1 popoldan v Gradcu in da bi imel količkaj časa, 
bi Vas poiskal, a sem moral že ob 6 h proč in ob l h sem prišel. Tu imamo 
mraza kar na debelo, tudi do —23° z ju t ra j . Za moja pl juča nič dobrega, 
kar jako čutim. Na »Vabilo« sem zelo radoveden. Dobro ga sestavite, ker 
je tudi od reklame mnogo odvisno. Pozdrave g. M. in Kasp. 
Z lepimi pozdravi in priporočili 
Vaš vdani Ramovš 
(Dopisnica) 
12 
Dr. Ramovš Fr., Kamnik 
c- kr. okra jno glavarstvo 
Kamnik 2. IV. 1917 
Velespoštovani gospod profesor! 
Vašo kar to prejel in takoj odgovarjam. Meni ni tako lahko prit i v 
Ljubl jano z ozirom na to, da se naha jam v etapnem ozemlju in je vsaka 
vožnja zvezana z Of f . Befehlom. Vendar si tega preskrbim za 11. t. m. 
Na 11. pridem torej popoldne ob 3h v Ljubl jano in jo mahnem v kavarno 
»Логоро«, Ako boste že ob tem času v Ljubljani ,* prosim, da bi bili v 
»Evropi«; ker meni bodo na razpolago samo 4 ure; zvečer ob 7 h se pe-
ljem nazaj . Tore j le pod temi pogoji je sestanek — ki si ga že prav želim 
* Y Albanijo sem potoval t eda j preko Ljubl jane. 
2 Slav. r ev i j a 17 
— mogoč. Č e bi se p a Vaš odhod zakasni l za de l j časa, mi blagovoli te 
naznan i t i in obenem zopet poročat i , ka t e r i d a n (datum) bi po tem pr i še l 
v poš tev za Ljub l jano . K a j več novic p r i č a k u j e m od Vas ustmeno. — 
C e bi p a na noben način ne mogli se sniti, se bo da lo m o r d a le p i smeno 
pomeni t i o s tvar i . 
Z lepimi pozdravi , spoš tovan jem in pr iporoči lom 
Vaš vdan i učenec 
Ramovš F. 
(Dopisnica) 
13 
K a m n i k 15. VI. 1917 
Velespoštovani gospod profesor ! 
P o g. K a s p r e t u sem zvedel, da ste se že vrni l i iz A l b a n i j e in da ste 
z uspehom p o t o v a n j a zadovol jn i . Tako Vam — po dogovoru — poš l j em 
v pr i logi tabelo, za ka t e ro smo se domenil i . S k u p i n a č rk za voka le bo 
ve l ika in t a k o misl im — sem že tud i sporočil g. p ro f . K a s p r e t u — da 
m e d vo jno t o s tva r pus t imo. In , k a k o r se kaže, se je naročnikov malo 
pr ig las i lo (doslej b a j e 25) in mora se gledat i , da ne bo časopis p l ava l 
v z raku . Stroški za t r a n s k r i p c i j s k e znake bi bili pa s e d a j ogromni — 
tore j j e le n a j b o l j pametno , da p o č a k a m o s celo robo. 
P o n a j i n e m ses tanku v L j u b l j a n i in na Vaše besede, velespoštovani 
gospod profesor , sem se le malo obrni l okrog, bi li k j e n e t iskal svoje 
r azp rave . Šlo je dosle j g ladko ; rokopis je že v Brei tkopf & II . t i skarn i 
v Lipskein in uvod in l .pog l . , k i obdelava mode rno vokalno redukci jo . 
S tva r iz ide v založbi a rh iva f. slav. Phi l . 
P o z a d n j e m p i smu g. prof . Mer inge r j a posnamem sledeče: moja proš-
n j a za hab i l i t ac i jo n a j b o v p r v i h d n e h ok tobra n a d e k a n a t u , t ako da 
p r i d e že v I . sejo z imskega semestra. Jagič mi je obl jubi l , da bo tisk 
pospeši l , d a bo to mogoče. Ker so se de loma razmere stolic na g rašk i 
un iverz i i zpremeni le in sem obenem jaz p r imoram, habi l i i i ra t i se za slo-
v a n s k o jezikoslovje, dasi sem p r e j bo l j mislil na p r i m e r j a j o č e , boste to re j 
s e d a j Vi, velespoštovani g. prof . , g l avna oseba komis i je za mojo habi l i -
taci jo. U p a m , d a boste i Vi smat ra l i za odveč, ako bi hotel p o d a j a t i še 
k a k a posebno u temel jena pr iporoč i la v t e j zadevi ; pozna te m e že štiri 
leta, veste, k a j sem dela l in prede la l in obenem Vas bo habi l i tac i j sk i 
spis tem bol j p r e p r i č a l o m n e n j u , k i je po t r ebno za me. T u d i p r i v a t n o 
sva mnogo občevala , d i skus i ra la in deba t i r a l a o jezikoslovnih s tvareh, 
tako, da sem p r e p r i č a n , da morem v Vaši osebi, veleučeni gospod pro-
Prof. Ram o oš о sebi od doktorata do d ocen ture d Gradcu 
fesor, v idet i le človeka, ki se bo zavzel za me i» potegni l za dober izid 
moje zadeve. V s lučaj ih , k i bi bili eventue lno v dvomih o n j ih , Y a m bo 
rade vol je pr iskoči l n a pomoč g. p ro f . Meringer . U p a m tudi , d a beseda 
Jagica, k i mi je p o p reg ledu rokopisa pisal na ravnos t l askavo pismo, 
tud i ne bo ravno brez uspeha . Borit i se je težko, v teh časih (spomi-
n j a m se tu a f e r Schmida in Benussi ja) , v e n d a r imam z a u p a n j e , d a bosta 
vidva z gosp. Mer inger j em mojo zadevo brez vel ike težave mogla izpe-
l ja t i ugod no. 
A k o bi mi imeli v tem ali onem oziru poda t i k a k e nasvete, nač r t e 
in navodi la , j az jih z odp r t im i r okami čakam. Dovol i te mi obenem, da 
p r i znam, da Vas p o z n a m tud i kot človeka in d a t ako z ve l ik im zaupa -
n jem po lagam v Vaše roke odločitev o moj i bodočnosti . 
Meni gre p o navadi . De la z d a j malo m a n j , t ako da imam več pro-
stega časa. Dob i l sem v roko s ta r rokopis (pisan bogvekda j , n a j b r ž za-
četkom 18. stol.), ki vsebu je : pesmi, cerkvene, iz T rube r j evega »Ta celi 
katekizem« iz 1. 1584; da l j e n e k a j ods tavkov »Kolomonovega žegna« po 
»Duhovni h rambi« (meni znan izvod iz 1. 1740); d a l j e več s t r an i (kakih 30) 
iz Tu l ščaka , Lepe keršč. molitve. Žal, d a za t a del n i m a m kn j ige ; venda r 
sem po izpis ih iz n je , k i sem j ih nap i sa l v kopenhagensk i knj ižn ic i , 
določil, da so te mol i tve iz Tu l ščaka . Za t ro je moli tev p a še nisem na 
jasnem. Res zanimiv rokopis! P reve t je jezik skozinskoz s korošk im 
nareč jem. 
Rad bi videl, da bi mi odgovorili , k a k o j e bilo v Alban i j i , k a k o je 
z d a j v G r a d c u , k a k o j e z d a j in koliko je rešeno v p r a š a n j e Vaše z ozirom 
na stolico p o p ro f . M u r k u in kako misl i te o moj i zadevi . Za vse V a m bom 
zelo hvaležen. 
Z lepimi pozdrav i in topl imi pr iporoči l i 
Vaš vdani , hva ležni učenec 
Ramovš F . 
(Pismo) 
14 
Dr. Ramovš Fr., K a m n i k 
c. kr . ok ra jno glav. 
17. VII . 1917 
Velespoštovani gospod profesor ! 
P redvsem pr i s rčna Vam hva l a za z a d n j e pismo. Po in fo rmac i j i V a m 
sporočam, d a Kle inn iaye r j eva t i ska rna da l j časa skoro nič ni mogla 
obratovat i r ad i p o m a n j k a n j a p remoga in svetila in d a je preobložena 
z del om za civilne in v o j a š k e oblasti . Venda r je z d a j že v na jbo l j š em 
r e d n e m teku . — Pre tek l i teden sem bil v k u p z Breznikom, k i se čuti 
uža l jenega , da mu u redn i š tvo ni poslalo povabi la na na ročbo lista. Meni 
je to docela nerazuml j ivo , posebno še, ko sva o tem govorila še v f eb ru -
a r j u z g. p rof . Kasp re tom. U p a m , d a se bo ta s tvar še po ravna la . Breznik 
je tekom poči tn ic v I h a n u , poš ta Domžale . Enako — k a k o r mi je 011 
p rav i l — tud i Š k r a b c u (sedaj p r i f r a n č i š k a n i h v L j u b l j a n i ) še ni nič 
znanega o listu. Seveda po tem ni čudno, d a se mi je zadn j i č g. prof . Ka-
sp re t pr i toži l , d a ne gre in da je malo naročnikov. P r o p a g a n d a mora b i t i 
r a d i k a l n a in p redvsem nes t r anka r sko enos t ranska , posebno še ne pr i 
znans tvenem listu. — Sicer nič novega. 2 moji ko rek tu r i sta že gotovi, 
p r i h o d n j i mesec bo že n a j b r ž vse. 
Z lepimi pozd rav i in top l imi pr iporoči l i Vaš vdan i učenec 
l l amovš 
(Dopisnica) 
15 
K a m n i k 25. VII . 1917 
Velespoštovani gospod profesor ! 
Zahval im se Vam v svojem in v imenu m o j e žene za p r i s rčne če-
st i tke, k i ste mi j ih izrekli v svojem z a d n j e m cen jenem pismu, za ka-
terega se V a m top lo z a h v a l j u j e m . 
Jasno mi je z d a j tudi , k a k o je do tega prišlo, da n. p r . Breznik še ni 
bil vab l jen . Z ženo sva ga obiskala v nedel jo n a n jegovem domu, k j e r 
b iva med poči tn icami , v I h a n u p r i Domža lah . Imel i smo se p r a v dobro 
in zabavno, govorili seveda cel čas o slavist iki in t ako seveda tudi p red-
vsem o Vas kot o n a j m e r o d a j n e j š e m tozadevnem f a k t o r j u za nas. Breznik 
Vam je iz redno globoko hva ležen za recenzijo n jegove slovnice, p red -
loženo minis t r s tvu , in sploh vnet za Vas. K d o tudi 11e bi bil? Škoda, d a 
Vašega p isma že v nedel jo nisem imel, p a bi mu mogel vse n a t a n k o 
pojasni t i . On p a me i tak v k r a t k e m obišče v K a m n i k u in se po t em raz-
govoriva o tem in ta čas n a j b r ž ga že Vi t ud i povabi te . 
V G r a d c u se je osnoval oz. se s n u j e Ba lkan ins t i tu t ; kol ikor sem b ra l 
v Tagespošt i — vse to ni nič in kveč jem v sramoto in pon iževan je uni-
verze. Sestoji b a j e iz 6 mož, eden je Rhodokanak i s (toliko vem iz vče-
r a j š n j e g a Naroda) , kdo so p a d rug i? 
D a l j e sem zvedel, d a je p re t ek l i t eden p romovi ra l p ro f . G r a f e n a u e r 
in d a ta p romoc i j a sovisi s p ro f e su ro za slov. jezik v Gradcu . Mi more te 
v tem poda t i kako novico? 
Jaz ostanem tudi v počitnicah tu. Zelo bi me veselilo, da, naravnost 
žel im si, da bi mogel z Vami, velespoštovani gosp. profesor, prit i ta čas 
k a j v osebno dotiko, ker bi Vas imel mars ikaj vprašati in se o marsičem 
pogovoriti, kar pa človek stokrat lažje opravi ustmeno kot pa pismeno. 
Če Vas bo le pot pr fpe l ja la na Kranjsko, mi to morate zadosti časno 
povedati, da se kjerkoli že snideva. 
Z lepimi pozdravi in priporočili od žene in mene, 
Vašega hvaležnega učenca 
Ramovša 
(Pismo) 
16 
Dr. Ramovš F ranc , Kamnik 
c. kr . o k r a j n o g lavars tvo 
Kamnik i. X. 1917 
Velespoštovani gospod profesor! 
Včeraj sem odposlal dekanatu filozofske fakul te te svojo habili tacij-
sko prošnjo. Ker so se — kol izvem po časopisu — predavanja že začela, 
bo na jbrž tudi prva seja že kmalu in se bo že na tej znabiti pr ihodnji 
korak ukrenil. Razmere so težavne; gre seveda le za objektivnost. Rad 
bi Vam poslal en odtis, a za zdaj sem dobil le dva; drugo pride pozneje, 
ko izide 37. zvezek Archiva. Ko mi je Jagič ta eksemplar poslal, mi je 
od k rito čestilal in me imenuje Oblak redivivus. Dasi tega ne zaslužim, 
me vendar pr iznanje največjega slavista veseli. — Vsa stvar pr ide zdaj 
torej v Vaše roke, kamor ji z zaupanjem sledim. Upam, da bo šlo vse 
Po poti objektivnosti dal je in da ne bo kakih podobnih stvari kot so 
bile pri Schmidtu. Novega sicer tu nič. 
Z odličnim spoštovanjem in toplimi priporočili 
Vaš vdani učenec 
Ramovš 
(Dopisnica) 
17 
Kamnik 10. X. 1917 
Velespoštovani gospod profesor! 
Na visokem in zaslužnem imenovanju Vam odkritosrčno in toplo 
čestita 
Vaš vdani učenec 
Ramovš 
(Vizitka) 
R a j к о N a h t i g а I 
18 
Kamnik 16. X. 1917 
Velespoštovani gospod profesor! 
Dvakra t sem že Vašemu preblagorodju v kra tkem pisal, a doslej še 
nisem dobil odgovora, vendar vem, da so temu krive sedanje prometne 
razmere. Pišem p a danes ponovno, ker se bojim, da se zna v mojem 
živl jenju zopet izvršiti kaka večja prekuci ja , ki bi mi mogla vso sedaj 
začrtano pot preobrniti . Kakor sem Vam, Velespoštovani gospod profesor, 
že sporočil, sem vložil habili tacijsko prošnjo; vzrok, edini vzrok temu 
koraku je, da ob koncu vojne vsaj neka j imam v rokah in da je vsaj to 
opravljeno, kar se opravit i da ; da je vsaj začetek storjen in se mi ni 
treba pozneje še za to pehati , ko sem vendar že zda j zgubil poltretje 
leto dragocenega časa. Ko bo ta stvar urejena, bom zopet mirneje čakal 
miru. D a pridem na pogovor v maju v Ljubl jani ! Takra t mi je Vaše 
preblagorodje prigovarjalo, n a j pospešim habilitacijo; imeli ste za to 
pospešitev sicer drug vzrok kot jaz k d a j p r e j in tudi sedaj. Sa j Vam bo 
gotovo znano, da sem že lansko jesen g. prof. Murku pisal, da bi pospe-
šili tisk p r i Winter ju , kar ni šlo, na jbrž iz istih vzrokov, iz katerih tudi 
»Časopis« ne izide pri Bambergu (gaz, stroji, drugo vojaško delo etc. se 
mi zdi že, da so le izgovori in da je glavni in pravi vzrok drugje). Stvar 
sem na Vaš prigovor zopet vzel v roke in tako spravil zadevo v s tadi j 
realiziranja. Upam, da bom Vaš prvi habilitant. Prosim Vas, velespošto-
vani gospod profesor, da bi me blagovolili o poteku sukcesivno obveščati, 
kot n. pr. k d a j p r ide stvar na sejo, kdo bo v komisiji etc., za kar Vam 
bom zelo hvaležen. 
Trdi časi, težka bremena — to ve, kdor je bil v moji koži zadnja 
tri leta. Zdaj je zopet nekaj novega prišlo in tako ne veni, kako dolgo 
bom še t u k a j in ali ne bom zopet kmalu tam zunaj. Rad bi zato, da bi 
s tvar vsa j tekom jeseni tako daleč prišla, da bi napravi l tudi že pred-
pisani kolokvij, ker pozneje mi znubiti to ne bo mogoče, ker znam pr i t i 
na tak kra j , odkoder bi potom dopusta ne mogel pri t i v Gradec. Poskus-
nega p redavan ja mi na jbrž ne bo treba imeti, ker i tak prof. Meringer ve, 
kako predavam, s a j sem skozi tri semestre predaval pri njegovih indo-
germanskih va jah v institutu. Še glede kolokvija, k j e r bo govor med 
Vašim preblagorodjem in menoj. Da se pr i tem ne bomo spuščali v ma-
lenkosti, bi prosil, ker Vam, velespoštovani gospod profesor, mora biti 
jasno, da mi malenkosti po triletni odsotnosti od š tudi ja niso več tako 
priročne, da bi se takoj spomnil nanje . Vendar bi prosil Vaše preblago-
rodje, da bi me i o vsebini tega kolokvija blagovolili malo informirati . 
V splošnem težko pr ičakujem Vašega odgovora, za katerega Vam 
bom zelo hvaležen. Kako Vam, velespoštovani gospod profesor! Mnogo 
dela? Kako v seminarju? Koliko poslušalcev? S predavanj i ste na jbrž 
že pričeli? 
Prosim Vaše preblagorodje za odgovor, Vas lepo pozdravlja in se 
Vam toplo priporoča 
Vaš vdani 
učenec Ramovš Г. 
(Pismo) 
19 
Dr. Ramovš Fr., Stein in Kra in 
1. d. kk. Bez i rkshauptmannschaf t 
K. 7. XI. 1917 
Velespoštovani gospod profesor! 
Vaše cenjeno pismo in dopisnico sem prejel in sem Vašemu pre-
blagorodju za poročila nad vse hvaležen. Oceno o brošuri sem že od-
poslal .in bo izšla najbrž že v pr ihodnj i številki, če bo le še čas. Novega 
sicer tu nič. Slavistov se je vendarle še neka j nabralo. Zelo bi bil Vašemu 
p reb la go rod ju hvaležen, ako bi mi i v nadal je kra tko poročali, kako bo 
korak za korakom šla moja zadeva naprej . 
Z lepimi pozdravi, spoštovanjem in toplimi priporočili 
Vaš vdani in hvaležni učenec 
Ramovš F. 
(Dopisnica) 
20 
Kamnik 10. XI. 1917 
Velespoštovani gospod profesor! 
Včeraj sem prejel Vašo cenjeno dopisnico — prisrčna hvala Vam 
zato — in danes odgovarjam. Napisal sem podrobno poročilo o svoji 
vojaški zadevi, kar sem storil docela lahko. Kar pa se tiče karakter is t ike 
lastnega dela,* to ni bila lahka stvar — kako bi mogel človek o sebi k a j 
pisati. Šele, ko sem se toliko pregoljufal , da sem si doinišljeval, da je to 
pisal nekdo drugi, mi je bilo laže. Oboje priklopim t.einu-lc dopisu. 
Zdi se mi, da je prvo poročilo zahteval oz. želel prof. Meringer. Mar 
se mu je zdel curriculum vitae nepopoln radi tega, ali ima kak drug 
vzrok. Nadejam se, da bo zadeva brez večjih ovir in debat prešla forum 
* To jo bilo v navadi in j e tudi od mene prof. R. Meringer o pri l iki pred-
loga za rednega p ro f e so r j a želel tako izjavo. 
f aku l t e t e in zaupam pr i tem predvsem objekt ivni in pri jatel jsko-očetov-
ski skrbi Vašega preblagorodja , ki n a j — ako bi bilo pot reba — tudi 
d iplomatski poseže v zadevo, samo da se izpelje. Ko bo s tvar rešena, bom 
zopet lahko mirno sedel na pisarniškem stolu in vse laže opravl ja l . Zda j 
p a sem, ka r je umevno, nervozen. 
Upam, da se Vam moja razprava dopade, dasi zahteva zaradi mno-
žine obdelanega mater ia la počasnega, premiš l jenega š tud i ran ja . Pokazal 
sem jo, še p r edno je bila poslana gor, o pri l iki Brezniku in potem Škrabcu. 
Oba sta bila presenečena in nis ta k a j takega pr ičakovala . Zal, da n imam 
separa tn ih odtiskov že pr i roki, d a bi stvar malo razpečal . 
Sicer nič novega. Pisal sem Vašemu preb lagorodja že enkra t , da ne 
vem, ostanem li še del j časa tu. Zadeva je še vedno pr i ministrstvu za 
deželno hrambo in še ni rešena. Sicer po malem delam vsak večer. Bi 
lahko več, a ne morem, — radi petroleja . Preb i ram zdaj slov. tiske iz 
sredine in 2. polovice 18. stol. Tu je že malo zanimivega mater i ja la . 
Ocena o Vaši razprav i o a lbanščini izide na jb rž ta mesec. Te dni 
sem odposlal k r a tko beležko o slovenskih k ra j evn ih imenih v Fur lan i j i . 
Nič posebnega, a radi gotovih tendenc vendar le potrebno. 
Ako bi se s lučajno zahtevalo aH želelo vedeti , kako se obnašam in 
kako delam pri vojakih, torej nekake vrste Leumundsnote , potem se 
tozadevno d i rek tno obrni te na mojega šefa, to je na t uka j šn j ega okra j -
nega g lavar ja (Franz Fre iher r von Lazarini) . 
Poln z a u p a n j a pr iporočim še enkra t svojo zadevo in s tem svojo 
usodo Vašemu prehlagorodju , k i n a j me blagovoli i n a d a l j e o poteku 
sukcesivno obveščati. 
Z lepimi pozdravi , spoštovanjem in topl imi priporočil i Vaš vdani , 
hvaležni učenec Ramovš F. 
(Pismo) 
Priloga 1 k pismu št. 20 
Gleich zu Beginn des Krieges wurde , um eine Verschleppung von 
Infek t ionskrankhei ten wie Cholera, Typhus , R u h r u. dgl. zu verhüten, 
von o. ö. Prof . H. Dr . Praussni tz die S. H. H. im hygienischen Ins t i tu te de r 
Univers i tä t Graz gebildet. Die Mitglieder der S. H. H. — der E in t r i t t wa r 
freiwil l ig — hat ten zur Pf l ich t die Überwachung der infekt ionsverdäch-
tigen Personen bei E i n f a h r t eines Krankent ranspor tzuges , ihre Isolierung 
und Abschiebung in das Landeskrankenhaus , fe rner d ie Vornahme der 
Fäkal ien p roben und der Desinfekt ionen von Zimmern, Betten usw. in 
den Spi tä lern u. dgl. Zu dieser Zeit war ich noch nicht beim Mili tär; um 
aber doch dem Vater lande irgendwie in de r Ta t dienen zu können, t ra t t 
ich zur S. H. H. Im Winte r 1914 zum Landsturmdiens te geeignet, rückte 
ich ein, wurde jedoch nach 6 Wochen im Superarbi t r ie rungswege ent-
lassen. Ende Feber 1915 kehr te ich in das indogermanische Ins t i tu t zu-
rück und habe hier weitergearbeitet . Am 21. Juni 1915 rückte ich als 
abermals f ü r geeignet be funden ein, ließ mich bei dem kk. Land weh r-
ergänzungsbezirkskommando in Laibach als Kriegsfreiwil l ig-Einj . f re iw. 
auf die Kriegsdauer assentieren, besuchte durch 5 Monate die Einj .-
freiw.-Schule und ging am 27. Ok t . 1915 an die italienische Front . Das 
kk. Gebirgsschützenregiment N" 2, bei dem ich war , hielt damals die 
Stellungen am Krn besetzt. Ich blieb hier jedoch nu r 11 Tage lang und 
bin dann dem am unsern l inken Flügel stehenden Bäone des kuk. Inf t . 
Rgt. N° 34 zugeteilt worden, wo ich durch einen Monat Komandan t der 
alpinen Rettungsstat ion N° 1 auf •$• 2183 war ; meine Pf l ich t wa r : im 
Gewitter und Sturm den Hi l fe ru fenden und Verirr ten Hi l fe zu leisten, 
die von den Lawinen Verschütteten zu bergen und f ü r die Ins tandhal -
tung der Gebirgssteige Sorge zu tragen. Diesen dienst übernahmen 
mit 1. I. 1916 Bergführe r von Beruf und so kehr te ich an diesem Tage 
zu meinem Rgt. zurück, kam zur 5. Fchlkomp. und verrichtete hier 
Schützengrabendienste bis zum 21. I. 1916. Mitte J änne r kamen warme, 
südliche Winde : die Schneemassen tauten auf , Lawinen gingen fort-
während los — ich w a r tagelang ganz durchnäßt , fühl te mich mat t und 
abends des 21.1.16 fiel ich plötzlich ohnmächt ig um und erwachte am 
Bäonshilfsplatze. Das Fieber termometer zeigte 39-8. Nach 3 Tagen über-
führ te m a n mich auf Schl i t tent ragbahre von der Ф- 1976 auf die 1456, 
wo der Reg i inentshilfsplatz stand. Der I I .Rg ta r z t konstat ier te allgemeine 
körper l iche Abschwächung mit f i eberhaf tem Zustande und Gelenks-
Aeumat i smus . Am nächsten Tage bin ich der Gebirgs-Brigade-Sanitäts-
Anstalt in Soča übergeben worden und blieb h ie r bis zum 5. I I I . 16 unter 
Schmerzen in den unteren und teilweise auch oberen Ext remi tä ten . Mein 
seelischer Zustand war äußerst apa th i sch und zunichte: ich konnte nichts 
lesen, durchblä t te r te nur Bi lderbücher und illustrierte Zeitungen, ohne 
"lieh so weit emporschwingen zu können, um noch den Text un te rha lb 
der Bilder durchlesen zu können. Am 5. III . 16 ha t t e .man mich von hier 
abt ranspor t ier t ; die F a h r t w a r beschwerl ich: auf einem Bauernwagen 
mußten wir dicht h inter den Stellungen bei Flitsch vorbei, denn die 
Haup ts t raße über den Mojs t rovka-Paß nach Kronau w a r du rch Lawinen 
zerstört. Nach 3 Tagen kam ich in das Res . -Spi t . nach Klagenfur t 
(Quarantaine) und am 17.111.16 nach Wien in die allg. Polikl inik; wo-
selbst ich bis zum 21. Y. 16 geblieben bin . S o d a n n schickte mich d e r Arz t 
in das Rekonva leszen tenhe im in Bad Aussee, wo ich bis zu r D u r c h -
f ü h r u n g me ine r S u p e r a r b i t r i e r u n g d. i. bis z u m 15. I. 17 weil te . Ich b in 
s u p e r a r b i t r i e r t worden wegen Neur i t i s , wegen des d u r c h den Gelenks-
rheuma t i smus he rvo rge ru fenen Herz feh le r s , des b i l a te ra len Lungen-
s p i t z e n k a t a r r h s u n d de r a l lgemeinen K ö r p e r s c h w ä c h e (wäh rend meiner 
F ron td iens t l e i s tung fiel mein K ö r p e r g e w i c h t von 63 auf 47 kg). D a diese 
Gebrechen d u r c h d ie Diens t l e i s tung im Fe lde h e r v o r g e r u f e n w u r d e n , 
e r k l ä r t e m a n mich f ü r »Inval id , z u m W a f f e n d i e n s t e n ich t geeignet, je-
doch zum Lands tu rmd iens t e ohne W a f f e geeignet«, w u r d e somit aus der 
kk . L a n d w e h r ent lassen u n d in den L a n d s t u r m (kk. Lds t . -Bzk. -Komdo 
№ 27 in La ibach) überse tz t . 
Stein m Kra in , a m 10. november 1917. 
D r . Ramovš F r a n z 
(Napisano na pol pole z gotico) 
Priloga 2 к pismu št. 20 
Nach der E in le i tung , in we lcher in k u r z e n Umrissen der gegen-
wär t i ge S tand d e r geschicht l ichen Fo r schung der slov. S p r a c h e skizzier t 
und uns gezeigt w i rd , wie die verschiedenen D i a l e k t e de r slov. S p r a c h e 
in den a l ten D r u c k e n zum Vorschein kommen, u n d n a c h der A n f ü h r u n g 
des bere i ts gesammel ten und vom Ver fasse r selbst gesammel ten Mater ia l s 
der v e r b u c h t e n S p r a c h e u n d der Dia lek te , übergeh t de r Ver fasser zur 
modernen Voka l reduk t ion . Dies ist e ine Lau te r sche inung , die m e h r als 
al le a n d e r e n den ganzen Bau d e r slov. S p r a c h e d u r c h w ü h l t u n d u m -
geände r t ha t u n d d ie zugleich eine so große K l u f t zwischen den D i a -
lekten einersei ts und d e r S c h r i f t s p r a c h e andrerse i t s gescha f fen ha t . Es 
ist dies eine de r wich t igs ten und wegen des une rmeß l i chen Mater ia l s 
auch eine de r schwier igs ten A u f g a b e n , d ie liier gelöst w u r d e . 
D e r Ver fasse r stell t uns zunächs t im al lgemeinen die W i r k u n g de r 
Voka l reduk t ion in Phasen und T y p e n d a r u n d behande l t we i t e r einzeln 
d ie Vokale i, u, ê, f e r n e r e, о und a. In diesen Abschn i t t en rollt er alle 
in Be l raeh t k o m m e n d e n F r a g e n auf u n d e rk lä r t , stets im Zusammenhange 
mit d e m H a u p t l a u t g e s e t z e b le ibend und ges tü tz t auf d ie Belege aus den 
slov. D r u c k e n u n d auf die d ia lek t i schen Fo rmen , auch die a u f t a u c h e n d e n 
A u s n a h m e n . Jede Lau te r sche inung wi rd a u c h von der phone t i schen Seite 
be t r ach te t und lau tphys io log isch e rk lä r t . D a d u r c h sind ganz neue, b isher 
u n b e k a n n t e Gesetze übe r den W a n d e l d e r unbe ton ten Vokale g e f u n d e n 
und sprachlich erklärt worden. Mit dem wissenschaftlichen Appara te 
jeder Art ausgerüstet, hat der Verfasser auch stets die Betomiungsart 
betrachtet und auch hier ganz neue Resultate ans Tageslicht gebracht, 
so z.B. die Erk lä rung des offenen ç statt des geschlossenen ç in vréme 
u. ä., der Akzentübergang uhô > ùhô, ùh, üb, die Geschichte der längeren 
und kürzeren Infini t ivform. In dieser Art arbeitend hat er die bisher 
rä tselhaf te Endung des dat. sg. der o -S t . auf -o erklärt und eine Menge 
strittiger Fragen gelöst. 
Als Entdeckung muß hervorgehoben werden die präcise Berück-
sichtigung der Vokalqualitäten, die man bisher nu r sehr wenig oder gar 
nicht berücksichtigte. Mit Hilfe der gegenwärtigen dialektischen Form, 
der verbuchten Form des XVI. Jh., des Akzentes und der lautphysio-
logischen Umstände ha t der Verfasser sogar die Vokalqualitäten der 
vorliterarischen Sprache festgesetzt und so z. B. das Auf tauchen der 
offenen ç- und Q-Vokale unter dem sekundären Akzente erklärlich 
gemacht. 
In der »Zusammenfassung« wird uns der ganze Werdegang der 
Vokalreduktion dargestellt und laut physiologisch erklärt . 
Die vorliegende Abhandlung ist auf dem Gebiete der Geschichte 
der slov. Sprache eine Abband lung der das Gute fördernden und zum 
Guten treibenden Revolution. Keine Lauterscheinung der slov. Sprache 
ist bisher in einer so detaillierenden, das ganze Material heranziehenden 
und alle in Betracht kommenden Erscheinungen umfassenden Art dar-
gelegt worden bei vollständiger Kenntnis der Geschichte der Sprache 
Und Würdigung des Entwicklungsvorsprunges der Dialekte und geleitet 
von den modernsten linguistischen Anschauungen. 
Mislim, da je potrebno in najbol je tu dodati še moj ohranjeni kon-
cept predloga dr. F. Ramovša za docenta. Koncept predloga je pregledal 
Prof. Meringer, p a je neka j malega stilistično izpremenil, predvsem pa 
mesta o Ramovševi vojaščini, ki sem jih po njegovem poročilu obširneje 
P°dal, skrajšal in po svoje povedal. V strokovno stvarnem oziru je dodal 
' e zanimivo svojo pr ipombo o Ramovšu kot zelo spretnem in učenem 
etimologiku, za ka r je bil posebno kompetenten. Vse Meringerjeve iz-
Premembe Z omenjenim dodatkom so tiskane kurzivno. Izpuščeni so v 
Ponatisu tu nepotrebni podrobni bibliografski podatki raznih Ramov-
ševih dotedanjih objav. 
R a j k о N ah t ig al 
Koncept predloga dr. F. Ramooša za docenta filozofski fakulteti D Gradcu 
An das Professorenkollegium de r philosophischen F a k u l t ä t 
d e r к. k. Univers i tä t „ 
C>raz. 
Die in Angelegenheit des Habil i ta t ionsansuchens des H. Dr . phil . 
F ranz Ramovš um Erte i lung des venia legendi f ü r slavische Philologie 
gewähl te Kommission legt dem Professorenkollegium folgenden Bericht 
und Ant rag vor. 
Dr . phil . Fi •anz Ramovš ist als Sohn eines Südbahnlokomot ivführers 
1890 in Laibach geboren; dort besuchte er auch das Gymnas ium und 
bestand daselbst die Matura mit Auszeichnung. 1910 inskribier te er sich 
an d e r Universi tät in Wien, то er durch zwei Semester Vorlesungen über 
slavische und germanische Philologie hörte. Hierauf bezog er die Uni-
versität in Graz, wo er sein wissenschaft l iches Interesse auf vergleichen-
de Sprachwissenschaf t und klassische Philologie ausdehnte ; außerdem 
betr ieb er Pr iva ts tudien auf dem Gebiete der l i tauischen Sprache, 
Archäologie und Ethnographie . I m Sommer 1913 unternahm er mit 
Unters tü tzung des к. k. Ministeriums f ü r Kul tus und Unterr icht eine 
Studienreise ins Ausland, auf welcher er in den Bibliotheken in Dresden, 
Berlin, Kopenhagen, Göt t ingen und Tübingen die slovenischen Unica der 
protestant ischen Li te ra tur des XVI. Jahrh . s tudier te und in grammati -
kalischer Hinsicht exzerpierte. Das so gesammelte neue Material benütz te 
er f ü r seine Dissertation, namentl ich a b e r f ü r die Habil i ta t ionsschrif t . 
Im Sommersemester 1914 e rwarb er nach Ablegung der Rigorosa (aus 
slavischer Philologie und vergleichender Sprachwissenschaf t mit Aus-
zeichnung) den Doktorgrad , verblieb aber in Graz, wo er un ter Förderung 
des H. Prof . Dr . R. Meringer in dessen Indogermanischem Inst i tute arbei-
tete u n d dort auch mehrere Vort räge über aktuel le Probleme der ver-
gleichenden Sprachwissenschaf t (wie z. B. über die Wurzeldeterminat ion) 
hielt. Als der Krieg ausbrach, t ra t er, um im Dienste des Vaterlandes 
tätig zu sein, f reiwil l ig in die vom H. Prof . Dr . W. Praussni tz im hygie-
nischen Ins t i tu te der Universi tät gebildete S. H. H. ein und kam dort 
seinen oft schweren Aufgaben opferfreudig nach. I m Winte r 1914 wurde 
er zum Lands turmdiens te geeignet be funden , rückte ein. w u r d e jedoch 
nach 6 Wochen im Superarb i t r ie rungswege entlassen. E r kehr te in das 
Indogermanische Inst i tut zurück und arbei tete hier weiter. Als er im 
Juni 1915 abermals als zum Militärdienste geeignet be funden wurde , ließ 
er sich bei dem к . k. Landwehrergänzungsbez i rkskommando in Laibach 
als К riegsfreiwillig-Einj.-Freiw. auf die Kriegsdauer assentieren, besuchte 
durch 3 Monate die Einj.-Freiw.-Schule und kam am 27. Oktober 1915 an 
die italienische Front und zwar zum к. k. Gebirgsschützenregiment N" 2, 
welches damals die Stellungen am Krn besetzt hielt. Er verblieb hier 
jedoch nur 11 Tage, worauf er dem an unsern linken Flügel stehenden 
Bäone des к. u. k. Inf. Rgt. № 34 zugeteilt wurde, wo er Kommandant 
der alpinen Rettungsstation N" 1 auf Ф 2183 war. liier und dann im 
Schützengraben der 5. Feldkompagnie leistete er schweren Dienst, bis er 
am 21. 1. 1916 abends ohnmächtig zusammenbrach und erst am Baoii-
hilfsplatze erwachte. Nun folgten böse Krankheitstage in Spitälern u. 
Sanatorien. Sein Körpergewicht war in der Leidenszeit von 63 auf 47 kg 
gesunken. Am 15.1.1917 wurde er wegen Neuritis, eines durch Gelenks-
rheumatismus hervorgerufenen Herzfehlers, wegen bilateralen Lungen-
spitzenkatarrhs und allgemeiner Körperschwäche superarbitr ier t . Da 
diese Gebrechen durch die Dienstleistung im Felde hervorgerufen worden 
Waren, wurde er als »invalid, zum Waffendiens te nicht geeignet, jedoch 
zum Landsturmdienste ohne W a f f e geeignet« erklärt, somit auch aus der 
к. k. Landwehr entlassen und in den Landsturm (к. k. Ldst.-Bzk.-Kmdo 
N° 27 in Laibach) übersetzt. Gegenwärt ig steht er als Kommandierter bei 
der к* k. Bezirkshauptmannschaf t in Stein in Krain in Verwendung. 
Die eingereichte Habil i tat ionsschrift »Die moderne Vokalreduktion« 
(im Slovenischen) ist im 37. Bde. des Archiv f ü r slavische Philologie von 
v . v. Jagic (S. 123—174, 289—330, ca. 6 Druckbogen stark) erschienen. 
Die Schrif t ist als das 1. Hef t von weiteren »Beiträgen zur Geschichte 
der slovenischen Sprache« gedacht und soll als eine Vorarbeit f ü r eine 
künf t ige historische Grammat ik der slovenischen Sprache, deren Aus-
arbeitung sich der Verfasser vorgenommen hat (s. Einl. S. 125), au fge faß t 
Werden. Ein zweites Hef t dieser »Slovenischen Studien«, be t re f fend die 
Entwicklungsgeschichte der al ten Reduktionsvokale im Slovenischen ist 
auch 6 Druckbogen stark bereits f ü r den Druck rein geschrieben worden. 
Das veröffent l ichte H e f t ist eine hervorragende, mustergiltige wissen-
schaftliche Lei stung zu nennen. Es behandelt ein bisher unbearbeitetes 
Jbema und zugleich eine der schwierigsten Part ien der Lautlehre, die 
Vokal reduktion, eine Lauterscheinung, welche mehr als alle anderen den 
ganzen Lautcharakter , ja, selbst den Bau der slovenischen Sprache durch-
wühlt und umgeändert und dadurch eine große Kluf t zwischen den 
Dialekten einerseits und der Schri f tsprache anderseits geschaffen hat . 
Die Abhandlung zeichnet sich nicht nur durch eine Menge von neuem 
Forschungsmaterial aus alten Drucken, zumeist den im Ausland zer-
streuten Unica, und den heutigen Dialekten sowie d ie Darlegung dieses 
Materials auf Grund der modernsten linguistischen Erkenntnisse aus, 
sondern auch durch großen Scharfsinn und eine Reihe wichtiger und 
interessanter Ergebnisse, die Aufstel lung neuer, bisher ganz unbekannter 
Vokalwandels- und Akzentgesetze. Die Darstel lung zeigt feste lau tphy-
siologische Schulung. Auch einzelne Fragen der Formenlehre erhalten 
eine neue Beleuchtung, ganz besonders gewinnt aber die Chronologie der 
verschiedensten lautlichen Erscheinungen zahlreiche und sehr f ruch tba re 
und belehrende Aufschlüsse. Wir sehen daraus auch klar, wie sich in 
den alten protestantischen Drucken, die man bisher zu einheitlich unter-
krainisch hielt, auch schon andere Dialekte wiederspiegeln, So werden 
die Inkonsequenzen in ihrer Sprache begreiflich und erklärbar . Im all-
gemeinen kann man sagen, daß keine Lauterscheinung der slovenischen 
Sprache bisher in einer so detaillierenden, das ganze dazugehörige Ma-
terial heranziehenden und alle in Betracht kommenden Erscheinungen 
umfassenden Art bei möglichster Kenntnis der Geschichte der Sprache 
und Würdigung des Entwicklungsprozesses der Dialekte im Lichte der 
modernsten linguistischen Forschung dargelegt worden ist. Vom Stand-
punk te der slav. Philologie, speziell der vergl. slav. Gramm., zeigt sie 
volle Vertrauthei t auch mit den übrigen slav. Sprachen und ihrem mit 
dem Thema zusammenhängenden Erscheinungsmaterial. 
Außer der Habil i tat ionsschrif t ha t Dr. Fr . Ramovš auch schon eine 
Reihe anderer kleinerer Studien und Anzeigen veröffent l icht , die sich 
entweder ebenfalls auf die Sprache der alten Drucke, die slovenische 
Dialektologie und mit dem Vorausgegangenen im Zusammenhang ste-
hende Fragen der slovenischen Orthoepie beziehen, oder aber behandeln 
sie slavische Etymologien. Auch diese erwähnten, außer der Habil i ta-
t ionsschrift erschienenen Studien und Anzeigen des Dr . Fr . R. erweisen, 
wie seine Habil.-schr. einen vielversprechenden neuen Forscher nicht 
nu r auf dem Gebiete der slavischen Philologie, sondern auch der vergl. 
Sprachwissenschaft überhaupt . Da ist es bes. die Etymologie, welche ihn 
als einen sehr gewandten und gelehrten Etymologiker zeigt. Persöhnlich 
ist der Kandida t ein integer Charakter , wei tab von aller politischen 
Tageshetze (ist politisch überhaupt nie hervorgetreten) und lebt nu r den 
Interessen der Wissenschaft sowie denen des Vaterlandes, wie sein freiw. 
Eintr i t t in die S. H. II. und später in die к. k. Landwehr, was ihn zur 
Front brachte, dessen böse und schwere Folgen er wohl lange mit sich 
tragen wird, zur genüge beweisen. 
Die Kommission beantragt daher mit Rücksicht auf die bedeutende 
Wissensch. Begabung und hohe moral. Qual i tä t des Kandid. ihn zu den 
weiteren Stadien der Habilit . zuzulassen. 
21 
Dr. Ramovš Fr., Kamnik (Stein in Kr.) 
kk. Bez i rkshaup tmannschaf t 
K. 22. XI. 1917 
Velespoštovani gospod profesor! 
Prav prisrčna hvala za poslano brošuro.* Izpel java in vsebina je zelo 
nazorna, pr incipi popolnoma pravilni. Boste pač dovolili, velespoštovani 
gospod profesor, da nameravam spregovoriti o te j brošuri besedo v 
»Ljubij. zvonu«, da tudi širše občinstvo zve za svojega veleučenega ro-
jaka k a j več. Sicer tu nič novega. Z menoj po navadi. Upam, da v 
kra tkem pre jmem kako poročilo od Vašega preblagorodja. 
Z lepimi pozdravi in toplimi priporočili in globoko zahvalo 
Vaš vdani učenec Ramovš 
(Dopisnica) 
22 
Kamnik 29. XI. 1917 
Velespoštovani gospod profesor! 
Naznanila mi je danes neka ekscclenca z Duna ja , da je prošnja , ki 
jo je tuka jšn j i urad zame poslal na ministrstvo, da bi še nadal je t u k a j 
ostal, odbita. Zdaj torej le še čakam dneva, ko me odpokličejo — s tem 
se neha življenje in pr ične zopet t rp l jenje . Kakor hitro bom menja l 
mesto, bom Vašemu preblagorodju to takoj javil. D a sem danes, prvi 
dan, močno deprimiran, Vam bo umevno. Čudno, da sem v teh dveh 
letih in pol, kar me meče bru ta lna usoda semtertja, ostal še trezen in 
misleč človek. Morda pa si je usoda vendarle zdaj izmislila, d a ine uniči; 
potem bi bilo pač najbolje, d a bi ji že sam pred leti prostovoljno pre-
prečil to nakano. Cas je t rd, človek ničla — in tako bom zopet strmo-
glavil v temno bodočnost; n a j bo, kar hoče; več se ne more zgoditi, kot 
da me pokopljejo. Da bo bodočnost polna muk, to vem, le tega pa ne, 
a H jih bom fizično in psihično mogel prenesti. Treba se bo zopet odreči 
naslovu »človek« in postati številka. K d a j odrinem, še ne vem; morda 
Jutri, morda čez teden, lahko tudi šele čez mesec dni. Želel bi pa, da bi 
Jni Vaše preblagorodje — v kolikor je to po Vaši sodbi mogoče — spo-
* O rezultatih študijskega potovanja v Albanij i . 
ročili, kako jc pravzaprav z mojo tamošnjo zadevo, oziroma, da se bolje 
izrazim: kako jc Vaše mnenje o njej : ali bodo gospodje postopali objek-
tivno? To je glavno vprašanje. G. prof. Mer. mi je te dni pisal: »Ich 
glaube, daß Ilire Sacbe im guten Gange ist; mehr kann man vorläufig 
nicht sagen.« Kaj misli s tem reči? Zdi se mi, da se je on napram meni 
nekoliko izpremenil — vzrok je mogoče dvojen: ali dejstvo, da sem svojo 
razpravo odtegnil zbirki g. prof. Murka ali pa splošno politično mnenje? 
Kako Vaše preblagorodje misli o tem? V slučaju, da me zavrnejo, bom 
rekuriral na naučilo ministrstvo, ker vem da je znanstveno moja zadeva 
utemeljena in zahteva oziroma prošnja upravičena — in drugi oziri ni-
majo govoriti vmes. Upam tudi, da bo Vaše preblagorodje v kratkem 
moglo komisiji referirati z znanstvenega stališča in da bo s tem šla stvar 
za korak naprej k pojasnitvi. Prosim torej lepo Vaše preblagorodje, da 
mi o vsem, kar mi leži pri srcu, к га i ko poročate čimprej — saj veste, 
da mi bo to. posebno še zdaj, v tolažbo. Za enkrat ostane moj naslov isti. 
Z odličnim spoštovanjem, lepimi pozdravi in prav toplimi priporočili 
Vaš vdani, hvaležni, zvesti 
učenec Ramovš 
(Pismo) 
23 
Dr . Ramovš Fr. . Stein in Kr., 
kk . B e z i r k s h a u p t m a n n s c h a f t 
10. XII. 1917 
Velespoštovani gosp. profesor! 
Kak zanimiv slučaj! Včeraj sem bil v Ljubljani pri ženi in bila je 
prišla na obisk gdč. dr. Havliček iz Zagreba. Ko je govor nanesel na 
razne nekdanje družbe na Dunaju , ste bili omenjeni tudi Vi. Po odhodu 
dr. Havličkove sem rekel ženi: »nič ne vem, kda j bo izšel Doberdob« — 
vrnivši so danes semkaj, najdem na mizi veliko kuverto, odprem in 
»Doberdob« me pozdravi. Kako sem ga bil vesel. V prostem času opoldne 
in zvečer sem ga bral in zdajle, ob deseti večerni uri sem gotov ž njim. 
Prav iskreno čestitam. Izborilo izpeljano. Tudi za nestrokovnjaka kolikor 
pač mogoče uniljivo, zato seveda malo bolj obširno. A kamen na kamen 
tako lepo postavljen, da je stavba občudovanja vredna. Škoda le, da so 
podatki o refleksih g in б v tem delu le indirektni, kar je ravno bilo 
prvič težko in drugič je razpravo za lajika storilo malo težjo. Na vsak 
način pa strokovnjaka veseli precizno ločenje tudi prav malih geogra-
fičnih distanc pri uporabi dialekt, podatkov — res globoko znanstveno 
izločevanje in uporabljanje. Gotovo se bo po vojni dalo stvar še bolje 
podkrepiti z direktnimi fonetičnimi podatki . Jasno p a je že zda j — da 
je Doberdo in Doberdob pravilno razložen. Zraven še seveda Opača sela, 
Hudi log, Celovec in še marsikaj . Prav prisrčno sem torej Doberdoba 
vesel in še enkrat moje iskrene čestitke! — Obenem sem prejel Vašo 
cenjeno karto. Za obe pošil jatvi moja najsrčnejša hvala. Za poročilo po 
seji se Vain toplo priporočam. Sicer nič novega. 
Z lepimi pozdravi, priporočili in toplimi čestitkami 
Vaš vdani, zvesti in hvaležni učenec 
Ramovš 
(Dopisnica) 
24 
Dr. Ramovš Fr., Kamnik c. kr . okr. glav. 
(XII. 1917)* 
Velespoštovani gospod profesor! 
Prejel z veseljem Vašo razglednico; naj tople jša zahvala. Kadar mi 
boste blagovolili sporočiti o kolokviju, bi Vas prosil, da bi mi hoteli 
kra tko omeniti, o čem bo v splošnem govor — sa j veste in lahko umete, 
da jaz ne pr idem na kolokvij iz svoje š tudi jske sobe, marveč od vojaške 
službe. P redavan ja (3) bom zato tudi priredil bolj kratka, in j im vzel 
tvarino iz še ne natiskanih rokopisov. Tako si moram pač pomagati . 
Upam tudi, da bodo gospodje pri kolokviju vpoštevali dejstvo, da sem 
vojak in da bo Vaše preblagorodje in g. prof. Meringer tudi nato vplivala. 
Še enkrat lepa hvala za sporočilo. Obenem se Vam prav iskreno 
zahvalim za Vašo dobroto, da ste tako> hitro izvršili referat in bom vedno 
hvaležno obdržal v spominu Vašo naklonjenost. 
Z lepimi pozdravi in toplimi priporočili 
Vaš zvesti in zelo hvaležni učenec 
Ramovš 
(Dopisnica) 
25 
Dr. Ramovš Fr., Kamnik c. kr . okr. glav. 
17. XII. 1917 
Velespoštovani gospod profesor! 
Vaše cenjeno pismo in poročilo g. dekana hvaležno prejel. Z vsem 
-eni zadovoljen in g. dekanu ju t r i javim, da def ini t ivno lahko določi 
z a kolokvij in predavanje dneve 3. 4. in 5. j anuar ja . Jaz pa pr idem v 
* D a t u m ni napisan, na žigu nejasen. 
- Slav. r e v i j a 33 
Gradec že z j u t r a j dne 2. j anuar ja , da se morem še z Vašim preblago-
rodjem in g. prof . Meringcrjem ka j pomeniti. Za p redavan je podam sle-
deča temata : 1.) Bemerkungen zur Geschichte einiger Ortsnamen im 
besetzten Fr iau l (to kot p rvo glede na Vaš cenjeni današn j i dopis in 
Vas prosim, da tako ukrenete, da bom to predaval) ; 2. in 3. (le formalno) 
pa : 2.) Die Lau tg ruppe v + Ь oder ъ im Slovenischen in 3.) Die Gesch. des 
auslautenden 1 im nom. sg. masc. des ï -part . im Slavisehen. Za vse usluge 
sem Vam prav iz srca hvaležen. Včeraj je bil g. Župančič p r i meni radi 
ocene Vašega spisa o albanščini in me prosil, da ga tako preuredim, da 
izpust im vse, k a r sem pisal tam o izva jan j ih čisto linguistične vsebine, 
ker pravi, da bi mu l j u d j e (slavno občinstvo) očitali, da to ne spada v 
Zvon. Naše razmere! Zato sem stvar reduciral pr ik ladno in bo na jbrže 
izšla v prili. štev. ali pa prili. mesec. Se enkrat p rav topla zahvala za 
ves Vaš t rud! Na svidenje se že p r a v veselim. 
Z lepimi pozdravi in priporočili Vaš hvaležni in zvesti učenec 
Ramovš 
(Dopisnica) 
26 
Ljub l j ana 25. L 1918 
Velespoštovani gospod profesor! 
Danes Vam moram naznani t i novico, kakršne še sam nisem pri-
čakoval; sem v Ljubl jani , in sicer na poti iz Kamnika, k i sem ga za-
pustil , zopet v mrzli Admont k Ersa tzkadru nazaj . K a j bodo t a m k a j 
z menoj ukrenili , mi je še povsem neznano. Le toliko že iz lastne izkušnje 
vem, d a dobrega ne bo nič in da je aurea aetas, ki mi je sijala v Kamniku, 
enkrat za vselej proč. Treba mi bo postati zopet pravi vojak, navadit i se 
na vse »ne«dobrote etc. etc. Perspekt iva torej taka, kakr šne ne privoščim 
nikomur. Za neka j časa je moj naslov torej nestalen. Ako bi mi želeli ta 
čas k a j sporočiti, Vas prosim, da pošl jete vsako stvar na naslov mojih 
staršev, k j e r se mudi zda j tudi na dopustu moja žena, in je to: Borovnica 
na Notranjskem. Po te j poti bom še na jh i t re je sprejel. Kakor hitro pa 
bom dobil za del j časa stalen naslov, bom to Vašemu preblagorodju takoj 
sporočil. 
Prosim pa Vas, velespoštovani gospod profesor, da k j e r in kolikor 
moči, pospešujete in dela te za idejo moje oprostitve. Seveda, dokler ni 
še dekreta, v tej stvari ni mogoče storiti nobenega koraka, to je umevno. 
Vendar upam, da do tega časa vendar ni tako daleč. Mislim, da je akt 
že odšel na D u n a j ; že to bi me mnogo pomirilo. Upam, da bo Vaše pr i-
bodii j o, poročilo to vest že prineslo. D a se akt ne bi predolgo vlačil po 
ministrstvu, za to boste gotovo, velespoštovani gospod profesor, priprav-
ljeni posredovati, kakor ste mi že v Gradcu pravili. In ko je enkrat 
dekret tu, potem se bo vendar le znabiti dalo k a j doseči. O tem se bom 
pismeno obrnil še na prof. Meringerja, kako da on sodi. Ker če pomislim, 
da zna vojna t ra jat i še mesece in celo leto ali še več — me je kar strah. 
Kam bi me mogla usoda v tem času še vse zanesti! Dobro bi tudi bilo, 
da bi mogli z Dunaja dobiti kake informacije o tem. In slednjič če fakul-
teta dovoli, da se vloži prošnja za oprostitev in da to podkrepi, tudi 
ministrstvo proti temu ne more ničesar. In tudi položaj, tla recimo 
pričnem jeseni s predavanji , zahteva pred tem. prosti čas, ker vendar 
ne gre, da bi za vsako uro sproti koval predavanje. To se lahko naredi 
na srednjih šolah, tu pa je to važen moment, ki ga je treba vpoštevati. 
Upam, želim in Vas prosim, velespoštovani gospod profesor, da boste 
ladevolje se poglobili v moj sedanji, nezavidljivi položaj, ga prav ume-
vali in razumeli moje želje in prošnje. Na vsak način smemo poskusiti 
vse, kar bi se moglo doseči. Pr i vsem tem imam za sedaj vsaj to uteho, 
da sem habilitacijo izvršil. 
Odkod se Vašemu preblagorodju prihodnjič oglasim, še sam ne vem. 
Vendar prejmete obvestilo, kakor hitro bom kje bolj na stalnem. Ako pa 
je akt že odšel, Vas prosim, da pošljete urgenco za nj im preko Zolg. 
Obenem se Vam priporočim za čimprejšnji odgovor o> vseh teh točkah. 
Z lepimi pozdravi, globokim spoštovanjem in toplimi priporočili 
Vaš vdani, hvaležni 
učenec Ramovš 
(Pismo) 
27 
Dr. Ramovš Franz , Laibach 
sv. Pet ra cesta 26/1. 
Lj. 28. I. 1918 
Velespoštovani gospod profesor! 
V naglici Vain javim, da se je moja zadeva v toliko obrnila na 
bolje, da mi ni treba iti v Admont, marveč ostanem v Ljubl jani in sicer 
sem zdaj v pisarni pri Landwehrcrgänzungsbezirkskomandi. Ka j več v 
kratkem! 
Z lepimi pozdravi in toplimi priporočili 
Vaš vdani in hvaležni učenec 
Ramovš 
(Dopisnica) 
28 
Ljubi j. 8. II. 1918 
Velespoštovani gospod profesor! 
Danes sem prejel preko Borovnice Vašo kar to z dne 30.1, in se Vam 
prav toplo zahva l ju jem zanjo. Vendar vidim, da se nismo čisto dobro 
razumeli; mogoče, da sem jaz v razbur jen ju , v katerem sem pisal pismo, 
se tako nejasno izrazil, tako da je kr ivda na moji strani. Jaz nisem 
mislil, da bi se za oprostitev pre j vložilo in mislim še danes da je naj -
bolje, da šele po dekretu. Ako ste, velespoštovani gospod profesor, že 
ta čas k a j ukrenili, potem n a j seveda gre svojp pot dal je; a n imam prav 
nobenega upan ja , da bi ine oprostili kot pomožno moč, če pa, bi bilo to 
le za 2—3 mesece — od tega seveda nimam nikakršnega dobička. Ako 
pa še niste storili omenjene vloge, bi mislil, da je najbolje , da je ne 
napravi te , marveč da počakamo dekreta. Potem je s tvar s igurnejša in 
se jo da tudi mnogo bolj tehtno podkrepit i . Suj vendar, mislim, ne bo 
bogve kako dolgo stvar ležala nerešena na ministrstvu. »Personalstandes-
tabelle« sem tudi preje l in jih p redvčera j šn j im odposlal. Dobro bi bilo, 
da bi vedel, k d a j bo ak t odšel, da bi to takoj naznanil Jagicu, ki bo 
gotovo rad storil, ka r mu bo moči, da bo č impreje stvar potr jena. Potem 
pa, ko je enkrat dekret tu, sem mislil, da bi fakul te ta storila potrebno 
vlogo, ki bi jo tudi lahko preko Jagiča urgirali. Ta pot mi je tem ljubši 
zdaj , ko vem, da sem zopet na kolikor toliko varnem mestu. Kot sem 
Vam že sporočil, sem pr i LdwErgBzkKdo. Seveda so me čez teden brzo-
javno klicali v Admont in če ne bi šla cela s tvar pod roko, bi bil že 
zdavna j tam. K sreči pa man jka dveh moči tu in sein za enkrat narav-
nost unentbehrlich, k a r je zame vsekakor dobro. Dela seveda mnogo, 
tako, d a ne morem pri t i do prav nobenega študija. Mogoče bo ka j po-
jenjalo polagoma. Vendar je človek vesel, da mu ne visi prav tik nad 
glavo Damoklejev meč. Novega sicer nič. Še enkrat se Vam prav toplo 
zahvalim za Vašo skrb in pr ipravl jenost , za kar se Vam bom vedno 
izkazal hvaležnega. Upam, da ste zdravi! 
Z odličnim spoštovanjem, lepimi pozdravi in toplimi priporočili 
Vaš vdani , zvesti in hvaležni učenec 
Ramovš 
(Pismo) 
29 
Dr. Ramovš Franz , Laibach 
sv. Pe t ra cesta 26/1. 
Ljubl j . 27. II. 1918 
Velespoštovani gospod profesor! 
Kar sem v Ljubl jani , ne p r idem,do nobenega lastnega dela. Dočim 
sem v Kamniku lahko popoldne v pisarni delal zase, je t u k a j vedno 
toliko opravka, da moram celo hiteti, da vse dovršim. Radi tega sem 
tudi na večer zmučen in se mi ne l jubi ka j pričeti. V tem ozira sem 
torej močno na slabšem — vendar moram biti hvaležen, da je vsaj tako, 
da sem na gorkem in imam glavo na varnem. Novega ni tu p rav nič. 
Zadnj ič me je Tominec iskal, a se nisva našla. Radoveden sem, ali je 
v Gradcu ali ne. Vam je li ka j znano, če je že šel akt na D u n a j ? Kako 
se Vam godi, velespoštovani g. prof.? 
Z lepilni pozdravi in toplimi priporočili Vaš vdani in hvaležni 
učenec Ramovš 
(Dopisnica) 
30 
Dr . Ramovš Franz , Laibach 
sv. Pet ra cesta 26/1. 
Lj. 9. 111. 1918 
Velespoštovani gospod profesor! 
Vaše cenjeno pismo z imenikom prejel in sem že na delu. Prosim 
Vas pa, da mi prav v kratkem pošljete par »Vabil«;* kolikor ravno 
morete. Imam mnogo u p a n j a ! 
Z lepimi pozdravi in odličnim spoštovanjem Vaš vdani in hvaležni 
učenec Ramovš 
(Dopisnica) 
31 
Dr . Ramovš Franz , Laibach 
sv. Petra cesta 26/1. 
14. III . 1918 
Velespoštovani gospod profesor! 
Vaši dve pošil jatvi hvaležno prejel . Danes hočem pisati še Jagiču. 
Prosim Vas p a za svèt: ali n a j vpišem v naznanilo za p redavan ja res 
naslov p redavan j ali na j ka r vpišem »Eingerückt, wird allenfalls später 
* Tikalo se je Časopisa za slov. jezik, knjiž. in zgod. 
a n k ü n d i g e n « . P o mo jem bi bi lo d r u g o bol je , k e r k d o ve, b o m li mogel 
jeseni p r e d a v a t i ali ne. V e n d a r Vas pros im, ve lespoš tovani gosp. prof . , 
d a mi t ako j sporoči te , k a j Vi mis l i te o tem. U p a m , da do d e k r e t a ne 
more b i t i več daleč . G l e d e B a m b e r g a b o m šel li K o b a l u ; obenem bom 
p a še sam s top i l t j a , k e r m o r a m i t ak ž n j i m govori t i r ad i č rk v svoji 
r a z p r a v i in sem že dolgo namenjfrn . Res čudno in na ravnos t sitno, že 
z ozironi n a oni p o p r a v e k v Slov. N a r o d u . Sicer nič novega. Meni gre 
dobro, le de la (p i sarn iškega) i m a m več kot v K a m n i k u , t ako da do 
k a k e g a š t u d i j a le r e d k o k d a j in za ma lo časa p r i d e m . Tominec j e bil 
z a d n j i č tu. K a k o rad V a m v e r j a m e m , d a ste vznevol jen i r ad i med-
poč i tn i škega p r e d a v a n j a za U r l a u b e r j e : r ezu l ta t p a ne bo s i j a j en , ke r 
k a j more človek stori t i v 3 mesecih? U p a m in želim, da se zd ravs tveno 
na spomlad okrep i te . Z l ep imi pozd rav i in topl imi p r iporoč i l i 
Vaš v d a n i in hva ležn i učenec Ramovš 
(Dopisnica) 
32 
L j u b l j a n a 25. I I I . 1918 
Velespoš tovani gospod profesor ! 
S hva l ežnos t j o sem p re j e l Vašo c e n j e n o k a r t o in za to p r i l a g a m do-
t i čn i f o r m u l a r p i s m u s p rošn jo , d a ga o p r i l ik i oddas t e n a d e k a n a t u . 
O d Jag ica dos le j še nisem dobi l odgovora , a vem, da bo gotovo šel n a 
min i s t r s tvo in u p a j m o , da bo t u d i k a j oprav i l . Sicer pa , a k o se r ačuna , 
d a vsak a k t n a v a d n o rab i v d r ž a v n i h p i s a r n a h po 2—3 mesece, p r o d n o 
ga reši jo, že po t em ni d o reš i tve daleč. K a j in k a k o boste p o t e m u k r e -
nili, tore j s početkoni le tnega t eča j a , o t em mi boste že še blagovoli l i 
k a j več sporoči t i . 
S Koba lom sem p r e d k r a t k i m govoril znova. O p r a z n i k i h , ko b o m 
m a l o več pros t , b o m tud i še sam stopi l k Bani bergli . 
G lede časopisa je bi lo p o mojem m n e n j u vse p r e m a l o rek lame. Zda j , 
ko sem v L j u b l j a n i , mi je m a r s i k a j o l a j š ano in u p a m , da bom storil 
m a r s i k a j v korist . Zato Vas pros im, da mi poš l j e te i m e n a vseh us tanov-
nikov in na ročn ikov , d a sem malo o r i j en t i r an . U p a m si sp rav i t i k a k i h 
30 novih na ročn ikov na dan . Hočem se p o p r i j e t i z vso agi lnos t jo tega 
ag i t a to r i čnega posla. D a l j e i m a m n a č r t — če bo šlo gladko, k d o ve, ali 
ne s p r a v i m o k a k i h 10.000 v k u p . N a to delo p a bom lahko šel šele, ko 
bo p rv i snopič t i skan, d a človek n e k a j pokaže . T u d i glede me tode ofen-
zive V a m bom še sporoči l k a j več ; t r e b a bo n a j p r v o o f ic i j e lnega povab i l a 
in t u doli osebne in t e rvenc i j e ; to d r u g o b o m p o pos redova ln ih osebah 
radevol je opravi l jaz. Ci l j te ofenzive p a so možje: Pollak, Jakil , Der -
ganc, Zorman. Ti š t i r j e se bodo gotovo odzvali in ne z ma jhn imi vsotami. 
Prosim Vas torej, da mi takoj pošl je te že p r e j omenjeni imenik. Imam 
tud i p a r pomagačev, ki bodo 31 i z navdušen jem v ogenj , tako da sigurno 
r ačunam z dobrim uspehom. 
Bila je sprožena še neka d ruga ideja, ki Vam jo hočem da t i v pre-
tres. Kakor veste, ima Slov. Mat ica svoj filološki odsek s Šlebinger jem 
na čelu. Možno bi bilo, da bi naš časopis dobival od Malice letno pod-
poro kak ih 1000 Kron, dasi ne bi bil v nobenem oziru vezan na Matico, 
a m p a k popolnoma avtonomen. Sčasoma bi — če ne bi šlo d rugače — 
lahko prešel v Matico, t. s. pravi , da bi ga Matica vzdrževala, da bi bil 
nekak organ filološkega odseka; seveda je s tem združeno, da dosedanj i 
odsek odstopi in tvori novi odsek dosedanje uredniš tvo časopisa, k a r ni 
n i k a k r š n a težavnost izpel jat i . Prosim Vas, da mi v k r a tkem o vsem tem 
poveste svoje misli, da mi p a p redvsem pošl je te imenik. 
Sicer nič novega. Jaz le redko p r idem do š tudi ja , in še to je vse 
raztrgano. Sicer se poču t im zdravega, dasi mi vsi pravi jo , da sem še 
mnogo bol j suh kot sicer. 
K velikonočnim p razn ikom spre jmi te od mene in moje žene n a j -
iskrenejše čest i tke kot tudi Vaša cenjena druž ina . 
Z lepimi pozdravi in toplimi priporočili 
Vaš vdan i in hvaležni učenec 
Ramovš 
Pozdrave g. prof . Kaspre tu in graškim slovenskim s tare jš inam. 
(Pismo) 
33 
Dr . Ramovš F ranz , La ibach 
sv. Pe t ra cesta 26/1. 
Lj . 18. IV. 1918 
Velespoštovani gosp. profesor! 
Pre je l sem »Vabila«, dan nato dekret in včera j Vaše čestitke. P r a v 
toplo se Vam zan je zahval im in obenem ponovim svojo hvaležnost n a 
celem Vašem t rudu , ki mi je prišel v dobro ter se Vam pr iporočam tud i 
za napre j . Včera j sem bil pr i Bambergu; I. snopič izide p r ihodn j i teden. 
Glede moje r azp rave o Dalm. bibl i j i sem črke t a k o priredi l , da jo bo z d a j 
t i skarna lehko t iskala in da lehko izide v II . snopiču. Vabila sem vsa 
izdal in upam, da se kmalu oglasijo novi naročniki . Rabil bi j ih p a še 
kak ih deset in če j ih imate še na razpolago, b i prosil zanje . Ko bo p rv i 
snopič na svetlem, bo takoj treba ubrati pot do Pollaka in Zormana. 
Uredništvo na j sestavi tozadeven oklic, oziroma pismo in priloži prvi 
snopič, ter pošlje vse na adresata: Kari Pollak, Ljubljana, Dunajska 
cesta in Ivan Zorman, vele trgovec [tu je v pismu prazen prostor]. V pismu 
omenite, da jili v kratkem poeetim jaz, ki jim bom ustmeno temeljiteje 
razložil celo zadevo. Potem meni takoj sporočite, da bom vedel, kda j so 
že prejeli pisma. To pot imam za dobro; event, ukrepe in navodila mi 
blagovolite še sporočiti. 
Še enkrat najlepša zahvala in naj toplejša priporočila. 
Z lepimi pozdravi in globokim spoštovanjem Vaš hvaležni učenec 
Ramovš F. 
(Dopisnica)