NA OBISKU V KOUNSKI
ZLATA ROKA SAMOUPRAVLJAVKE
Mati, žena, delavka, naša samoupravljavka — današnja žena, za katero bi lahko trdifi, da podpira skoraj vse štiri hišne vogale, da je njena vloga, v naši socialistični družbi veiika in pomembna in vsak dan zahtev-nejša, da kljub bremenu in še vedno nepopolni enakoprav-nosti z moškim išče, daje, zahteva svoje — ta naša žena kljub vsem svojim vlogam, še najde čas, da se vključi tudi na oodročje teritorialne in civilne obrambe v svoji delovni organi-zaciji ali v krajevni skupnosti, da pokaže, kako lahko nadalju-jemo z našo tradicijo iz velike jugoslovanske revolucije, ko so borke, partizanke, enako kot drugi brez sttahu šle v boj...
Obiskali smo delavke v Ko-linski, delavke v prehrambeni industriji, saj bo njihova vloga pomembna in zelo odgovorna, če bi kdajkoli prišlo do vojne ali kake druge nesreče ...
DELAVCI ZA ENOTE
0 vključevanju delavk na področju teritorialne in civflne obrambe v HP Kolinska mi je Anica Bevc, pomočnica načel-nika štaba za operattvne in učne zadeve ter tudi kadrovska delavka Kolinske povedala:
,,Sedaj imam funkcijo po-močnice načelnika štaba in sem tudi samo neke vrste začetnik, kajti v naši DO smo začeli ak-tivneje delovati pred dvema letoma in ko smo dobili v po-
moč obrambnega referenta Vilija Gvardijančiča, sem najprj opiavila tečaj za prvo pomoč in začela delati, zbirati delavce: moške in ženske za tečaje, za enote."
Imela sem pripravljenih ve-liko vprašanj zanjo, ker sem pri-čakovala bolj problematično situacijo glede vključevanja žensk v tečaje ali na podiočje teritorialne in civilne zaščite. Anica Bevc pa mi je predstavila popobnonia drugo diko. Dejala je: ,^ri nas je zaposlenih okoli 60% žensk in 40% moških. Seveda je število aktivnih moških v civilni zaščiti večje, toda zadnje čase se stvari spreminjajo, da sem še sama presenečena: naša delavka se ne upira temu, da jo skoraj obvezno vključujemo v tečaje prve pomoči in v enote civilne zaščite. Sicer pa, ko iščemo Ijudi za enote, vedno gledamo, v kakšnih razmerah so: ali imajo družino, otioke v vrtcih, kakšno je zdravstveno stanje ..."
Kolinska je napela vse moči, da bi pomagala svojim delavcem in delavkam. Dala je denar za otroške vrtce, tako bodo žene razbremenjene; ustanovili so športno društvo, ki aktivno dela in je velikega pomena za kon-dicijo in ne samo za občasno rekreiranje. V kratkem času pa bodo ženske v Kolinski dobile popolnoma samostojno gineko-loško ambulanto, kjer se bodo zdravile hitro in brez čakanja.
ENAKOPRAVNO DMBREZTEŽAV
Delo v Kolinski poteka v treh izmenah - enako za moškega kot za žensko. Razmerje med moškim in ženskami v ZK in v samoupravnih organih je še vedno tako, da je premoč na moški strani. Toda ko so ok-tobra lani organizirali v sodelo-vanju s KS Zelena jama prvo vajo (prej so bile na 90-urnem tečaju prve pomoči v organi-zaciji delavske univerze Borisa Kidriča), so delavke Kolinske presenetile s svojo resnostjo, pripravljenostjo,   spretnostjo . .
,,To je morda vplivalo tudi na druge žene,jih pritegnilo, da so bile pripravljene," je dejala tovarišica Bevc.
PRVA ŽENSKA GASILSKA ENOTA
Kolinska je zelo stara to-vama, okoli 68 let. Nekatera njena poslopja so lesena in ob-staja nevarnost pozara. Nujna potreba, da bi imeli zaradi ogro-ženosti objektov čimveč ljudi pripravljenih ravnati z aparati za gašenje ja narekovala in ro-dila zamisel, da so poleg že obstoječe gasilske enote ustano-vile še eno 13-člansko žensko ekipo, ki njene članice že obiskujejo prve ure tečaja. Nekatere od njih so spregovo-rile o tem.
Marija Bajič — socialna de-lavka, samska: ,^Co so nas skli-cali in nam povedali, da želijo ustanoviti žensko gasilsko enoti, mi je šlo kar na smeh?
Saj bi najbrž še marsikomu! Potem pa, ko smo opravili vajo o prvi pomoči in ko sem videla, da smo ženske spretnejše, gibčnejše, sem tudi sama pristo-pila k stvari z vsem zanima-njem. Ženska gasilska enota! Zakaj pa ne! V tej naši skupini, kjer n&ia starost okoli 35. leta, so ženske iz raznih oddelkov. Moram povudariti, da so de-lavke iz proizvodnje živahnejše, bolj zainteresirane, polne neke energije ... in res ne vidim razloga. da ne bi naša skupina uspela in se odrezala enako kot moška."
Delavka iz proizvodnje Slava Žinko: ,,Meni se ni zdelo nič smešno, ko so me določili za žensko gasilsko enoto - čeprav sem mati samohranilka in sem se že angažirala tudi na drugih podorčjih v DO, saj lahko trdim, da se vedno najde čas še za kaj drugega, kar je velikega pomena za vsakdanje življenje! Prej se mi niti sanjalo ni, kakšne so gasilske naprave, kaj je prva poinoč .. . sedaj pa sama čutim, da sem veliku donesla in da to lahko vedno uporabim."
Tudi nekatere druge, ki so že opraviie prve tečaje, so pove-dale nekaj podobnega. Niti ena se ni upirala.
Iva Antonijevič. delavka iz tiskarne, ki je zaposlena v Ko-linski že dvajset let, je dejala: ,,Vse so povabili na tečaje. vključevali v enote, samo mene niso. Zato sem pokeicala tovari-šico Bevc in sem jo vprašala: Zakaj mene ne dajo nikamor?
Rada bi delala, obiskovala tečaj! Potem mi je razložila,da bčm prišla tudi jaz na vrsto. Nekje moraš sodelovati na področju civilne zaščite. To se mi zdi skoraj nujno."
Kolinska tovarna hranil,ki je sestavljena iz treh TOZD v Ljubljani in dveh TOZD zunaj nje (Mirna in Seovenj gradec) bi imela zelč pomembnč vlogo \ morebitni nevarnosti. Zato je tudi funkcija njenih odborov nadvse pomembna. Tovari? Gvardijančič, referent za obrambo, je dejal: ,,V more bitni vojni vodi tovarno ljudslc odpor. Tudi vse naloge sc razporejene po TOZD in je nji hovo delo skupno Če pa je kak TOZD zunaj občine, denimo ^ Slovenjem gradcu, potem ima samostojno obrambni načrt štab civilne zaščite pa je spei podrejen ljudskemu odboru ker od njega dobiva direk tive ..."
Torej delajo! Lahko bi mirnc rekli, da aktivno delajo, pose gajo, vključujejo, čeprav ni vst čisto in kristalno. Še vedno sc problemi, ki ovirajo delo in se jih ne da odstraniti čez noč Treba je nabavljati moderni aparature, ki hitro lahko spe zastarijo, graditi vrtce, šole, da jati prispevke in še ta stabUiza cijski trcnutek!
Toda v Koltnski se tradijo n; vsak način omogočiti delavcem da se vključujejo in jih skušajc po eni strani razbremeniti, p< drugi pa spet aktivirati.
ANA MARJANOVIČ