Štev. 5. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 27. januarja 1928. - Leto VI.
Leto VI.
Ivshaja vsak petek dopoldne. I«daja konsorcij Malega lista. Naslov: Mali list, Trieste, oa-sella centro 87. — Urad : via Imbriani 9-111.
Odgovorni nrednik: dr. L. BERCE.
posamezna Ste v. 30 stotink.
NAROČNINA za celo leto 10 L., pol leta 5 L., četrt leta 8 L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 5 L.
MALI
TEDNIK ZA NOVICE IN
Mali koledar.
Petek, 27. januarja: Janez Zlatoust; Vitalin. — Sobota, 28.: Roger; Julijan,
— Nedelja, 29.: Frančišek Sadeški. — Ponedeljek, 30.: Martina. — Torek 31. januarja: Marcela; Peter Nol. — Sreda, 1. februarja: Ignacij, mučenec; Brigita.
— Četrtek, 2.: Svečnica (Darovanje Gospodovo), nezapovedan praznik. — Petek, 3.: Blaž, Oskar. — Sobota, 4.: Andrej Korsini.
MALE NOVICE.
Mafija, udušena.
Poročali smo že o največji nadlogi Sicilije, o tajni družbi rokovnjačev ali «Mafiji». Stoletja je ta mafija gospodarila v Siciliji, ropala, izsiljevala, ubijala, a nobena vlada jim ni mogla do živega. Mussolini je dal Sicilijancem besedo, da jih bo rešil mafije. Poslal je prefekta Morija in mu dal natančna navodila, kako naj postopa. Tako so v teku enega leta zajeli 154 članov mafije in prav te dni so stali mafisti pred sodnijo, ki je sodila strašno ostro, a pravično. Sedem mafistov so obsodili na ječo do smrti, Osem mafistov bo zaprtih 30 let, nato bodo 3 leta pod strogim nadzorstvom, obenem pa ne bodo nikdar več mogli stopiti v javno službo. 43 mafistov je dobilo 20 do 30 let ječe, tri leta nadzorstva. Vsi drugi pa so bili obsojeni na 4 do 10 let ječe. Tako bo, kakor je trdno upati, Sicilija kmalu rešena strašne nadloge.
Predelana imena.
Tržaški prefekt je spet nedavno odobril nekatere od prizadetih zaprošene premembe družinskih priimkov. Anderlič bo Andreini, Andrič bo Andri, An-dronja bo Androina, Antončič Antonelli, Arnerič (nemško Arnerrytsch) Arneri, Boštjančič (Bastiancich) Bastiani, Benčič Benci, Bonačič Bonacci, Bračič Bracci, Breščak Brescia, Bučič Bucci, čehovič (Cecovich) Cecovi, Cesarič Cesari, Ciach (furlansko ime) Gia, Kocjančič (Coscian-cich) Posejani, Kurelič (Curcllich) Co-relli, Dubretič Dubretti, Eržen (nemško Erschen) Ersini, Gabrovšek Carpinctti, Jakšič (Giaxich) Giassi, Grasser Grassi, Gregorič Gregori, Gustinčič Guštini, Henčke Enchclli, Jakončič Giacomini, Jeletič (Jelletich) Gelletti, Ivančič Vanni, Kopač Coppa, Kozlenčar Cosenzari, Kralj (.rali Lukač Lucas, Mihelič (nem. Michellitsch) Michelli, Mišmaš Mismasi, Obersnu Obcr-ti, Sardoč Sardo, Rebek Rebeni, Skok Scocchi, Teuschl Tossi, Tomažič Tomasi, Dobravec Debrazzi, Princ (nem. Printz) Prinzi, Hodnik Rodenigo, Hrc-ljič (Hreglich) Relli, Višnjevic Višini.
Energično čiščenje.
V	rimski Kampanji so tamle decembra meseca roparji posebno razsajali in strahovali prebivalstvo. Vsako noč so obiskali kako posestvo in ukradli, kar jim je prišlo pod roke. Izslediti drznih roparjev ni bilo mogoče. Končno so se karabinerji preoblekli v ribiče in kmete in začeli popivati v stari osteriji na Via Cassia, kjer vodi pot v samotno Kampanjo. Podnevi so pa navadno lovili ribe. Zvijača se je posrečila, roparji so šli v nastavljeno past. Bilo je deset moških, vsi oborožei s puškami. Po kratkem boju so se udali in sedaj so na varnem. Njihov plen so našli v samotni votlini: do 700 ovac, oslov, poljedelskih strojev itd., v skupni vrednosti 200.000 lir. Naj-stareši med briganti je sar 70 let, najmlajši 40 let.
Polloljaka ura.
Po novem je v Trstu določeno, da se vežna vrata poleti in pozimi zapirajo ob 10. zvečer.
KAJ DELA NESREČNI
'JOŠTI-
CENA OGLASOV IN OBJAV
Za 1 cm, višine v 1 stolpcu 4 L.
Pri 5 kratni objavi 20% popusta, pri 10 kratni objavi 80%, pri 26 kratni objavi (pol leta) *o%, pri 52 kratni objavi (celo leto) 60% popusta.
MALI OGLASI: 80 stotink vsaka beseda v navadnem tisku ; mastno 40 stotink beseda; z VELIKIMI CltKAMI 50 st. beseda. Pri stalnem
oglašanju primeren popust.
Po naših poštenih kmečkih vaseh je uboj le redek slučaj, reparski umor pa še redkejši. Zato pa se ljudstvo tem bolj razburi, če se kaj takega pripeti. Težko si je misliti toliko hudobijo, da bi kdo zaradi denarja ubijal, pa vendar je ravno denar zelo običajen morilec.
V	Knežkih Ravnah na Tolminskem, nedaleč od jugoslovanske meje, bival je dokaj premožen kmet Šorli. Tisti večer, ko se je nesreča zgodila, je imel pri hiši baje okroglo 10 tisoč lir. Kdove, če niso falotje še posebaj vedeli za to okoliščino.
Tekom ponedeljka 16. januarja se je moral ropar splaziti neopažen v hišo. Ko so šli domači k počitku, se jim je zdelo ob 10. zvečer, kakor da bi kdo hodil po hiši. Vendar niso slutili nevarnosti. Proti jutru ob treh je razbojnik
prišel v zgornje prostore, kjer so domači spali. Ril je zakrinkan, svetil si je z elektično svetilko in imel je seboj vrv. Planil je proti gospodarju Josipu Šorliju in ga z nožem zabodel. Gospodarjev edini sin Josip, 'Izleten je začel klicati na pomoč in tiščati vrata, da ne bi ropar pobegnil. Ta pa je zaklal sina v vrat in pobegnil. Mladi Šorli je bil smrtno zadet in je kmalu izdihnil. Oče je bil samo ranjen, ker si je bil prsi zavaroval pravočasno z roko.
Oblastvo je hitro začelo preiskavo, ki je dognala, da je ropar pobegnil čez mejo v sosedno državo. Morda se bo posrečilo vendar, da pride pa tam pravici v roke. Ljudski sum leti na nekega Stefana Be-goša iz Borovnice v okolici Podmelca. Ta je namreč istočasno zginil z doma.
Župančičeva pedeaetletnica.
Dne 23. januarja 1878. je bil rojen Oton Župančič na Vinici v Beli krajini. Oton Župančič je najveeji slovenski pesnik za Francetom Prešernom. Dvignil je moč in izraz našega jezika do nezaslišane popolnosti. Sedaj, ko obhaja pre-desctletnico, se ves narod hvaležno spominja velikega kuturnega delavca, želeč mu še dolgo in plodonosno življenje. V Ljubljani so pedesctletnico slovesno obhajali.
Rojstvo princa v Belgradu
Na 19. januarja se je kralju Aleksandru porodil drugi otrok, tudi sin. Imenuje se princ Andrej.
Voljeni župani.
Ljubljanskega župana drja Puca je vlada pred kratkim potrdila in je prevzel ! posle. V Mariboru je bil izvoljen za žu-! pana dr. A. Juvan, zastopnik Slovenske ljudske stranke.
Govori vojni minister.
V	finančnem odseku jugoslovanskega parlamenta je povedal vojni minister, general Hadžič, da bo vlada v tekočem letu porabila za armado 2428 milijonov
dinarjev.
Moč plemena.
Tržaški športnik-tekač, Just Umek, član Ponziane, se je odpeljal v Ameriko, da se poskusi v hoji s svetovnimi korenjaki. Hoditi bo treba 5500 kilometrov daleč. On pravi, da bo korakal (passo di marcia) ves čas.
Za pijonirjo ltalijanstva.
Listi so poročali svoječasno, da bodo učitelji ob državnih mejah, koder je deio za obrambo italijanstva bolj trdo in težavno, prejemali posebne doklade. Na i to vest je objavil Informatore della Stampa, da vlada ne bo dala splošne doklade v ta namen, ker mora pri vseh j izdatkih varčevati: dala pa bo skromne nagrade posameznim učiteljem, kateri se bodo v delu za italijanstvo posebno izkazali.
Rumunskl minister potuje.
Novi vnanji minister Rumunije, Ti-tulescu, je obiskal na svojem nastopnem potovanju tudi Rim, kjer je bil gost italijanske vlade ter je imel važne razgovore z odločilnimi politiki.
Trocki v izgnanstvu.
Ruska vlada se je odločila za nasilno dejanje ter odpravila Trockega v izgnanstvo tja nekam na kitajsko mejo. Komunisti so ga pozdravili pred odhodom na kazanski postaji v Moskvi. Klicali so: «Živela komunistična internacionala! Živela federativna zveza komunistovi« Policija jih je pustila kričati, vendar je Tro9kcga odpeljala.
To je prav.
Pokrajinska komisija v Vercelli je obsodila na pet let konfinancije zdravnika Hektorja Seibahlija, ker je preskrboval splave, še marsikje bi morali pogledati raznim takim na umazane prste.
Starega rokovnjača lepa smrt.
V	majhni vasici blizu Catanzara v Kalabriji je pred kratkim umrl največji in jiajstarejši brigant ali razbojnik. Pisal se je Pasquale Scalzo, a s svojimi strašnimi zločini si je pridobil primek «Silski volk« (Sila je govorje v Kalabriji). Scalzo se je bil lotil roparskega življenja po padcu burbonske dinastije, katere pristaš je bil. šest let je krvavo preganjal pristaše nove vlade. Leta 1860. je umoril sedem pastirjev, naslednje leto šest, pri čemer je z lastnimi rokami podavil tudi vso govejo živino, ki so jo pasli. Potem je umoril enega duhovnika, leta 1865. devet gonjačev, naslednje leto pa enega kmeta ir. njegovega hlapca. Vsega je imel na vesti najmanj 30 umorov. Končno se je karabirierjem v težkem boju posrečilo, da so Scalza živega vjeli in sodišče je roparja obsodilo na dosmrtno ječo. V ječi je prebil Scalzo celih 48 let in se ves Čas vzorno obnašal. Leta 1915. ga je kralj po kraljičinem posredovanju pomilostil in Scalzo se je vrnil v svoj rojstni kraj Tu se živel zelo zgledno in pobožno in delil same dobrote. Sedaj je umrl, star 93 let.
Junaške sestre.
Kanadski listi prinašajo popis grozo-j vitega požara v Quebecu, ki je zahteval i ponoči dne 26. decembra 21 človeških j žrtev. Ta dan je izbruhnil ogenj v otroš-! kem zavetišču. Zavod je nastanjen v ! poslopju nekdanje mornariške bolnišni-j ce. Stara lesena hiša je gorela kakor sve-j ča. Otroci, ki so- spali v gorenjem nad-| strop,ju, so bili kakor v pasti:	lesene
1 lestvice so se zrušile in je dstala samo ! železna lestvica v podstrešju Francoske i šolske sestre so izkazale izredno požrtvovalnost pri reševanju otrok. Ena sama sestra je rešila 20 deklic! 16-letna novinka Ana Goudreault se je trikrat vrgla v ogenj in pritekla zopet ven v dvema deklicama v naročju. Tako je rešila šest deklic, čertrtič pa je našla sama smrt v plamenu. Zidovje se je končno zrušilo. Gmotna škoda znaša kakih 200.000 lir.
V	napredni Švici.
Švicarski kanton Ticino je naredil postavo, s katero je ples dovoljen samo v prvih treh mesecih v letu. Vsak ples mora dovoliti policija in policija mora tudi ples nadzorovati Osebam pod 16. letom je sploh zabranjen dostop na plesišče; od 16. do 20. leta pa smejo na ples le v spremstvu staršev.
MIH
C
MIHEC: Kdo je svetovne vojne kriv, prepir sevnadaljujp ;
Angleža Švab, a Švaba Frank za krivdo spoveduje.
JAKEC : Prepiru temu drugi svet od strani prisluškuje.
Da sam je vsake krivde prost,
o	sebi vsak veruje.
Nov napredek.
V Ljubljani se snuje slovenska ((Akademija znanosti« in «Umetninska galerija«. ((Akademija« je nekako društvo že preskušenih in priznanih učenjakov, «Galerija» pa nekaka trajna razstava umetnin visoke umetniške vrednosti. Oba zavoda znočita vrhunec kulturnega delovanja. Za.ustanitev teh dveh zavodov je naklonilo ljubljansko mesto 300.000 dinarjev, Celje 50.000, trgovska zbornica v Ljubljani 100.000, Trboveljska pre-mogokopna družba 50.000. Vsi sloji naroda sodelujejo pri podpisovanju za ta namen.
Nepremišljena postava.
Šolske oblasti na Poljskem so izdale ukaz, da otrok r.e sme k pouku, če pride prepozno. To zimo so našli v Mlavi pred šolskim poslopjem desetletnega učenca zmrznjenega. Od doma do šole je moral prehoditi 6 km. Ker je prepozno dospel, ni smel noter, pa je ubožec zmrznil.
Župnik z 32 ranami.
V vasici Masealucia pri mestu Cajania v Siciliji se je zgodil izreden rop. Vsi Občinarji so jako ljubili nad 80 letnega župnika. Zvečer dne 10. januarja so roparji udrli v župnišče in vrata za sabo zaprli. Nato so se vrgli na župnika starčka, ki se je po svojih močeh branil, toda mu zadali nič manj ko 32 ran. Nato so se lotili blaga. Denar, nekaj stotakov, in razne robe v vrednosti pod 1000 lir so odnesli dn odšli. Prej pa so prenesli truplo nesrečnega starčka v srednjo, glavno sobo, kjer so je položili kakor na pare. Postavili so 4 sveče in odšli. Policija pridno zasleduje roparje.
Drevo rodilo dvakrat v letu.
Neka višnja v Vršcu v Jugoslaviji evetla in rodila je v enem letu dvakrat. Tudi drugi sad je popolnoma dozorel; nabrali so čez 1 kg višenj.
Bolj&eviški blagri.
V enem dnevu poroka En lofiitev.
aKrasnaja Gazeta« prinaša točen opis neke poroke ki se je takoj potem razdrla, ko se je sklenila. Pred moskovskim uradom za vpisovanje zakonov sta se pojavila tovariš Nikolajev in ženska, ki si jo je izbral za družico življenja. Vpisali so ju v knjigo in poroka je bila gotova. Toda, ko sta se obrnila, da urad zapustita, se obrne novoporočenka do moža, da naj ji kot delavki povrne izgubo časa, oziroma zaslužka. Mož je dejal, da bosta to že doma poravnala, a žena mu očividno ni preveč zaupala in je vztrajala na svojem, da jo odškoduje tu v uradu. Mož ji je jezno izročil dva rublja in pet kopejk, nato pa prosil uradnika, naj takoj zapiše v knjigo ločitev od take trdo-glavke. To se je seveda tudi zgodilo, ker se v Rusiji zakon lahko enostavno tudi brez vsakega razloga razdere. Tukaj pa je bil razlog in še kakšen!
Kako j e
Zbor demokratov v Belgradu
Na 15. januarja zbrali so se v Belgradu odposlanci ali zaupniki demo-kraške stranke, kateri načeluje Davido-vič. Zbor je bil zelo številno obiskan. Požurili so se namreč zaupniki obeh struj, da ne bi nasprotna struja morda česa napletla. Ena struja namreč drži z Davidovičcm in godrnja proti sedanji vladi, druga struja pa drži z Marinkovičem in priporoča potrpljenje in hladno kri. Na zboru se struji nista stepli, ampak se je zbor končal složno. V odbor sta bila izvoljena zppet oba prvaka, Davido-vič in Marinkovič.
Nas ne zajema toliko, kaj se je na zboru govorilo o strankarski in notranji politiki. Pripomnimo le, da je bil glavni predmet vseh razprav Makedonija. Z notranjepolitičnega vidika je zbor zahteval, naj se v Južni Srbiji ali Makedoniji vpelje več reda v državni upravi in naj se dovoli več političnih svoboščin ta-mošnjemu ljudstvu, hkrati pa naj se dela tudi za gospodarski in kulturni napredek dežele. Tako se bo najuspešneje pobijala tamošnja protidržavna gonja ko-mitašev.
Za sporazum z Bolgari.
Davidovič se je v svojem obširnem govoru doteknil tudi tega pomenljivega vprašanja. Navedli bomo o tem njegove lastne besede, kakor jih posnemamo iz dnevnega časopisja. «Mi smo prežeti z globoko željo miru in balkanske solidarnosti«, je dejal Davidovič. «Mi hočemo sporazum balkanskih narodov. Ta sporazum ni potreben le tej ali oni državi, temu ali onemu narodu, ampak je potreben Balkanu, ker le v sporazumu bo Balkan ostal Balkancem. Tisti, ki pošiljajo ljudi z revolverji na ubijanje sinov našega naroda, naj vedo, da kdor nečc brata za brata, bo dobil tujca za gospodarja. Ako Balkan neče brata za brata, se bojim, da bo dobil tujca za gospodarja«.
Govori zunanji minister.
Marinkovič, ki je v vladi za ministra zunanjih reči, je na zboru v Belgradu govoril kot strankar, a govoril je o perečih zadevah jugoslovanske zunanje politike. Zato homo v sledečem obširneje posneli njegovo izvajanje.
O	splošnem položaju v Evropi je dejal Marinkovič:	»Mednarodni položaj v
Evropi ima vse znake povojnih časov, v katerih živimo. Zato je položaj moten, nejasen in celo nevaren. Radi tega so vsi narodi Evrope v skrbeh ne samo za daljno, ampak tudi za bližnjo bodočnost«.
O	pomenu Družbe narodov je izrekel: »Verujemo v bodočnost pravnega napredka, katerega temelji slone na pravilih Družbe narodov. Verujemo v bodočnost Družbe narodov in bomo vse storili, kar je v naši moči, da se mednarodni spori mirno rešujejo in da se ta velika ideja čimpreje uresniči. Toda vpoštevati moramo, da to še ni popol-
____________PODLISTEK._________
Goslačeva hči.
3	(Spisal	'A'.)
Omenili smo, da je bil Daničin oče hrom. V francoski vojski mu je svinčenka prebila piščal pod kolenom. Rajni stari Koren mu je bil krstni boter. Zato je imel vedno nekako skrb za Tomaža, ki ni imel skoro nobenega svojega človeka. Vrnivši se v vas, narejal je Tomaž vsakojako orodje, katero je za mal denar prodajal vaščanom:	košnike,	ročnike,
cepce, obroče in enake potrebne reči; razven tega je dobival po štiri krajcarje na dan kot pokojnino zaradi ranjene noge. S tem si je toliko opomogel, da se je oženil s siromašno kmečko samico. Rajni Koren, dober, pošten možak, je imel iz usmiljenja moža skoro brez-plačno v svoji bajti. Le semtertje sta mu ■• ostača priskočila pri obilnem delu na pomoč, da je šlo hitreje izpod rok. No,
3 politiko.
noma uresničeno. Varovati hočemo vsa jamstva, ki nam jih za mir nudi in priporoča Društvo narodov,' a v prvi vrsti hočemo sodelovati s prijatelji in zavezniki, kateri mislijo in žele isto, kar mi».
«To je edina podlaga naše zunanje politike. Hočemo, da se mednarodni položaj razvija dalje na tem temelju. To veliko načelo, ki se ga bo naša zunanja politika vedno držala, ima v raznih dobah razna imena, a danes se imenuje:
»Balkan balkanskim narodom".
Marinkovič nadaljuje: «Očitajo nam, da pod tem načelom skrivamo nekakšne težnje po vodstvu in komandiranju čez druge. To nam očitajo prav od take strani, kjer te vrste nameni morda obstoje«.
«V našem sosedstvu, med balkanskimi narodi samimi, dozdeva se, da si še niso na jasnem o neobhodni potrebi tega načela. Nedavno sem v narodni skupščini na tostvarno vprašanje odgovoril, da smatram to načelo tako, da je varnost in bodočnost balkanskih narodov v tem, da se sporazumejo na temelju enakosti in ravnopravnosti v skupni težnji za skupnim ciljem. Balkanski narodi morajo razumeti, da bo ali celi Balkan svoboden ali pa nobeden izmed njih«.
Zahtevamo bratstvo.
Govoreč nadalje o istem načelu ((Balkan balkanskim narodom« izvajal je Marinkovič: «V naših težnjah ni ničesar, česar ne bi mogli odkrito priznati pred vsem svetom. Jako dobro vemo, koliko stane prvenstvo na Balkanu. Že za to majhno mesto na solncu je naš narod prelil morje krvi. Pa ne zahtevamo ne prvenstva ne hegemonije (vodstva), marveč zahtevamo bratstvo. Toda izjaviti moramo, da bomo to načelo »Balkan balkanskim narodom« vedno branili, in naj ostanemo tudi sami na Balkanu, da ga branimo. Toda ne vem, kaj bo potem, ako nas ostali balkanski narodi puste same in bomo braneči Balkan ostali sami kakor pred nekoliko stoletji — in nam bo uspelo, da ga obranimo. Ne vem, če to pot ne pride res do naše hegemonije. Kajti tisti, ki svoje neodvisnosti noče braniti, se ji odreka; njemu se ne more vsiliti svoboda.
Tisti, ki so težili za hegemonijo (vodstvom) na Balkanu, morda ne bi bili doživeli tako slabega izida, ako ne bi bili pozivali na Balkan tujcev, da bi bili z njihovo pomočjo dosegli hegemonijo.« (Marinkovič je mislil tukaj na Bolgare, ki so se v svetovni vojni vezali z Nemci proti Srbom in so bili z Nemci vred premagani in ponižani — o. ur.)
Ljubexen za ljubezen.
Marinkovič je nadaljeval:	((Ljubezen
za ljubezen, prijateljski nasvet za prijateljski nasvet. Pravijo, da imajo razni balkanski narodi razne interese. Toda njih skupni interes je tako velik, da ga ne moremo žrtvovati za nobene posebne interese. Zgodovina uči, da je Balkan
pa še to ni bilo zastonj; saj sta nosila skoro vsak večer domov ali pšena ali moke ali sočivja in kaj enakega «za poboljšek«. Časi je padla celo kaka šmarna petica od strani v Tomaževo roko; saj je pa tudi lahko in rad dal stari Koren.
Tako se gostaču in njegovi ženi nikdar ni hudo godilo:	stradala nista,
izpod strehe ju tudi niso podili, delala pa sta oba rada, dokler sta mogla. Pred letom pa mu je žena umrla, in Tomaž je ostal sam s svojo osemnajstletno hčerjo Manico, ki je že od svojega dvanajstega leta služila v vasi pri Lukanu. Tomaž je imel skoro že sedem križev, ko mu je umrla žena. Kolikor več je bilo let, toliko slabši je bil, le z velikim trudom je mogel naposled laziti okrog. Vendar bi vse šlo po sreči tudi vdovcu Tomažu, da bi živel še stari Koren; toda par let je že, odkar so ga odnesli za vselej iz ljubljenega doma.
Joža, njegov sin, ki je imel že preje
propadel samo zaradi nesloge balkanskih narodov. Naše bratske balkanske narode iskreno opominjamo, naj pazijo, da Balkan po petih stoletjih ne napravi enake napake.
Jz tega se more videti, da je naša zunanja politika prijateljska in širokogrudna. Toda težko se je vedno kazati prijatelja, ako oni drugi ne prihaja nasproti enako prijateljsko. Vendar bomo do zadnjih možnosti in krvavečega srca storili svojo dolžnost, ker nočemo, da bi na nas padla krivica, ako začne na Balkanu ponovno teči kri. Od vseh zahtevamo samo eno: da so iskreni in pošteni. Prepričani smo, da ni daleč čas, ko bo veliki duh našega naroda zmagal in ne bo v nobeni državi več mogla katerakoli stranka voditi naroda v mesnico, ki ni potrebna«.
Marinkovič miga s kolom.
Svoj govor je Marinkovič zaključil skoraj preteče. Tako je rekel: «Naša država ni osamljena, marveč ima tudi v tem trenutku večino držav na svoji strani. Ako se bodo zločini v Južni Srbiji nadaljevali, je ni države, ki bi smela sprožiti maccdonsko vprašanje. Gotovo pa je, da kjer so kamen in revolver začetek, so topovi in strojnice konec. Tisti, ki pri tem fantazirajo o osamljenosti naše države, bi utegnili biti zelo neprijetno razočarani. Za to jamčim. To naj Balkan vzame na znanje«.
Tituleštove izjave.
Rumunski vnanji minister, ki je te dni obiskal Rim, izjavil je dopisniku »Corriere della Sera« v Milanu še pred odhodom v Rim:
«Sedaj grem v Rim, da sc sestanem z Mussolinijem, katerega kljub zelo prijateljskim odnošajem, ki vežejo Italijo in Romunijo, nimam še čast poznati. Razgovor bo odkritosrčen in pošten in se bo nanašal na splošna politična vpra-
Kaj nam z
KOBJEGLAVA.
Dopisnik iz Kobjeglave je pred kratkim poročal v cenjenem Malem listu, da smo dobili nove zvonove. Ker ni o lepi slovesnosti posvetitve nič omenil, blagovolite, g. urednik, priobčiti dodatno še nekaj o tem, kajti take slovesnosti ni bilo že zdavnaj na Krasu.
»To je dan, ki ga je Bog naredil«, smo lahko vsklikali Kobjeglavci na praznik sv. Štefana. Vkljub slabemu vremenu je prihitel iz Gorice prevzvišeni knez in nadškof, sivolasi zlatomašnik dr. Frančišek Borja Sedej, v Kobjeglavo, ki je bila praznično opravljena. Dva mogočna slavoloka, eden v Tupelčah in eden pri vhodu v Kobjeglavo, s svojimi lepimi in pomenljivimi napiši, sta ga pozdravljala. Se trije drugi slavoloki pa so bili pred cerkvijo in farovžem. Od ceste do fa-rovža in cerkve pa so stali številni mlaji. Ko je Prevzvišeni dospel, so se oglasili novi zvonovi in s prijetnim in mogočnim glasom začeli poveličevati slovesnost. Pri slavoloku v Kobjeglavi je duhovščina v cerkvenem ornatu pozdravila prevzvišenega nadpastirja; v imenu
vse v oblasti, bil je sedaj popolnoma svoboden. Ni bilo več skrbnega očeta, ki bi brzdal sina v prirojeni mu vihravosti. Im ovit, kakor skoro noben sovaščan, zavedal se je svoje imovine, in, kakor je pri takih ljudeh navada: imel je mnogo, a vedno je menil, da ima še premalo; vsak krajcar je šel nerad izpod palca.
Zato ni čudno, da' je tako nemilo obsodil bolnega gostača. Saj sta mu bila on in Mana že davno na poti, le vedel ni, kako bi se ju najlepše odkrižal. Časi je od strani dregal Tomaža, češ, boji se, da se črvojedna bajta nanj sesede. Starček mu je dobrovoljno izbijal ta strah; prositi pa se ni upal, da bi jo popravil; sam je krpal, kolikor je mogel in utegnil. Bil je pa tudi povsem zadovljen s tem skromnim kotičkom, saj je izkusil mnogo hudega na svetu; Manica pa tudi ni bila razvajena.
Tako je bilo, a ne več dolgo. Koren, uvidevši, da ga gostača zlepa ne umeta, jel ju je odrivati zgrda. In tako se je
šanja, ki zanimajo obe državi. Upam, da bo ta izmenjava idej bolj okrepila italijansko-romunske odnošaje«.
Miroljubnost.
»Jaz sem globoko prepričan, da preveva italijansko politiko duh miroljubnosti. Isti duh vodi tudi romunsko zunanjo politiko. Romunska si želi miru, zakaj ona nima nikakih teritorialnih zahtev (t. j. zahtev po novih deželah) več, pač pa mora celiti rane, katere ji je zadala svetovna vojna, urediti mora razna notranjepolitična in gospodarska vprašanja itd. Za vse to ji je italijansko prijateljstvo prav posebno potrebno«.
Srednja Evropa in Balkan.
»Mir je mogoče ohraniti samo s spoštovanjem mirovnih pogodb. Romunija hoče na podlagi popolne enakopravnosti sodelovati z velikimi zaveznicami Italijo, Francijo in Anglijo ter z državami Male antante, katerih politika ima skupne in zgolj obrambne cilje, ker stremi za ohranitvijo «statusa quo» (t. j. dejanskega stanja) v Osrednji Evropi. Takšnega značaja je tudi zveza med Poljsko in Romunsko. Tudi kar se tiče bivših sovražnih držav je Romunija pripravljena sodelovati z njimi v okviru mirovnih pogodb. Glede Balkana sem prepričan, da si vsi balkanski narodi resnično želijo miru. Svobodno in neodvisno Albanijo smatram kot predpogoj za ohranitev miru».
Gospodarski etiki.
((Trgovinska pogajanja med Italijo in Romunijo niso bila pretrgana, pač pa samo odgodena. Romunski carinski tarifi se še pripravljajo, a ko jih bo parlament odobril, bom poslal v Rim poslanstvo, ki bo obnovilo pogajanja. Ne dvomim, da bo mogoče doseči sporazum na podlagi skupnih interesov. Ko bo sklenjena trgovinska pogodba, bodo postali tudi trgovinski stiki med obema državama bolj živahni«.
dežele pišejo
občine je pozdravil občinski 'načelnik; deklica iz Marijine družbe pa je Prevzvi-šenemu podala šopek belih nageljnov ter ga pozdravila v imenu Marijinih družb, dekliške, ženske in mladeniške, ter Marijinega vrtca za dečke in deklice. Nadškof se je ganljivo zahvalil za sprejem. Nato se je razvrstila veličastna procesija v farovž in potem v cerkev, nakar je nadškof pred cerkvijo na lepo okrašenem odru viseče zvonove posvetil. Po končanem obredu so pevci zapeli Vodopivčevo pesem »Pozdrav novim zvonovom«. Sledila je pridiga, v kateri je Prevzvišeni poljudno razložil pomen posvetilnih obredov in še bolj s poudarkom pomen zvonov samih in zvonenja. Po govoru je imel Prevzvišeni ob asistenci svojega tajnika, preč. g. dekana, župnikov iz Pliskovice. Škrbine, Branice in domačega g. kurata pete litanije M. B. in_ blagoslov. S. tem je bila slovesnost zaključena. Po kratkem odmoru v župnišču se je nadškof odpeljal iz Kobjeglave; v Tupelčah je še enkrat izstopil in se v prisrčnem govoru ločil od množice, ki ga je pospremila do slavoloka. Med viharnimi
ponavljalo to ropotanje in grmenje do onega dne žalnega spomina...
Manica je bila po oni nevihti v silni zadregi. Ko bi bila sama, pustila bi rodno vas in šla na tuje službe iskat; toda skrb za očeta ji je velevala, naj doma ostane.
V	Korenovi bajti pa tudi ni mogla več biti. Zato sklene na oni usodni dan trdno, da se umakne. Še isti večer prepelje očeta v Lukanovo hišo. Lukan, prileten mož, je imel morebiti toliko, kolikor Koren, in, kar je največ, česar bi pri Korenu zaman iskal, imel je plemenito srce. Zato je rad dovolil, da prideta k njemu goslač in njegova hči.
Mati Korčnka je stala istega usodnega dnč na domačem dvoru ter se tožno ozirala po preplavljenem travniku, ,ko se prikaže Manica tam na hišnem oglu z jerbasom na glavi. «No, Manica, kam pa, kam?« vpraša mati ter podprč ledje z obema rokama. »Kdo bi si včeraj ali še danes zjutraj mislil, da nas bo taka zadela! Človek res ne ve, kaj ga čaka«.
f
Deseti brat
v
Kazljah
in v
Štor j ah.
Ker sem jo lansko leto za tepežnico in novo leto dobil v Merčah po grbi, sem se letos ob noveiji letu ognil Merč in merčans.kih republikancev! Ker pa ni-šeni bil že sedem čiških let v Kazljah in ker nie je povabila Jurjeva Tinca iz Kazelj ki ima za moža Novakovega čebe-j larja, na štefanji dan na bučo terana J sem odložil to priliko za novo leto. Prišel j sem tja že prejšnji dan in sicer o mraku, i Tinca je^ ravno kuhala večerjo, pa ne| krompirček v srajčkah, ampak prave kraške klobase. Prmejdunaj! to je bila nobel večerja! Povedati tudi moram, da ta večer nisem spal v svinjaku, kakor zadnji bot v Gorenjah, ampak v P.od' strešnem štibelcu, na mehki pernici! Sanjalo se mi je o kazeljskih krasoticah.
Na novo leto zjutraj sem pričel takoj izvrševati svojo «fehlarsko» obrt. Oble-zel sem vse hiše in bajte. Kazeljci so me povsod prijazno sprejeli in pogostili. V naglici sem si ogledal njih mirno vasico. Kazlje so razdeljene na štiri dele. Okrog vasi se razprostirajo travniki, polja in vinogradi. Trta tu dobro uspeva, ker ima močno zemljo in burja tod tako ne razsaja kod drugod po Krasu. Pri vhodu v vas — ako prihajaš iz Štorij — stoji vaš-
ka cerkev sv. Lovrenca. Cerkev ima tri oltarje: Sv. Lovrenca, Marijinega vnebovzetja in sv. Mihaela. Sv. Mihaelu delata druščino sv. Florjan z golido in sv. Simon z žago. Oltarne slike so kričeče naslikane; pozna se jim, da jih je napravil kak kranjski slikar. Avstrijska rekvizi-cija je oropala tudi kazeljski zvonik. V njem visi sedaj samo en zvon, na katerega zna kazeljski mežnar imenitno pritrkovati. Pred zvonikom raste mogočna lipa, pod katero se zbirajo ob nedeljah vaški možakarji. Da so bili nekdaj Kazeljci pobožni ljudje, pričajo ostanki mnogih kapelic. Če bi vedel, da bi moja beseda kaj zalegla, bi svetoval Kazeljcem, da bi te te kapelice popravili ali jih pa podrli, ker take ne delajo nikake časti njihr vasi.
Papoldne sem jo mahnil «fajhten» proti štorskemu mestu. Po poti sem dobil »Maticovega Pavlihca» iz Štorij s puško na rami. Povabil me je na svoj dom na kratek oddih. Prišedši skozi majhna vratiča v hišo, sem dobil v zapkečku njegovo mamico ki je ravno kuhala imenitno «štorsko kofe»; iz sosednega šti-beljca sem slišal otročji jok, iz česar sem sklepal, da imajo pri Maticovih potomca!
V	štorjah sem videl marsikaj zanimivega. Med drugim tudi najnovejše «ruske kure«, namreč štorske kratkokrilke, ostrižene na balinček!
Štorje so bile nekdaj zelo na glasu, ker je šel skozi nje ves takratni «fur-manski» promet. Danes je v Štorjah precej hiš porušenih; njih lastniki so ali izumrli ali pa se preselili črez kalužo v Ameriko. Med vaške razvaline štejemo lahko tudi štorsko kaplanijo katero imajo v najemu cigani — bratje Hudoroviči! Slišal sem praviti, da se je imel naseliti v Štorjah nek gospod nunec. Ker pa je štorska kaplanja «uštimana» kakor beraška bajta in ker ni mogel dobiti drugje primernega stanovanja, jo je mož mahnil v drugi kraj. Štorci čakajo za popravo kaplanije vojno odškodnino, katere pa še ni.
pozdravi in vzkliki se je odpeljal nato \ proti Gorici. «Dal Bog, da bi mogli lju-: domilega nadpastirja zopet kmalu poz- j draviti v svoji sredi!« s to željo smo se razhajali, zvonovi pa so v pozno noč do ranega jutra oznanjali sloves tega dneva.
Zvonove je ulila tvrdka Romeo Lapanja v Trstu. Na delu se pozna, da livarna vedno bolj napreduje in si prizadeva svoje odjemalce resnično zadovoljiti.
Tukajšni trgovec Viktor Sivec se jej Pisal dozdaj po nemško Sivitz. Naredil -je prošnjo na prefekturo, da si sme pre-l delali ime na italijansko. Oblast mu je ugodila in on se piše zdaj ponovein Si-vilotto.
ŠEMPOLAJ.
V	naši duhovniji se je v preteklem letu 1927. rodilo 22 oseb (10 dečkov, 12 deklic); umrli so samo 4 (3 odrasli in 1 otrok); poročenih je bilo 8 parov. Razmerje med številom umrlih in številom rojenih je pač ugodno, a treba odraču-nati, da se mnogo odraslih izseljuje kamorkoli po svetu.
VIPAVA.
Na dan Sv. 1 reh kraljev smo imeli tudi pri nas nacionalno otroško veselico, katere se je udeležil g. podeštat in druga oblastva. Otrok je bilo do stodvajset, kateri so vsi nastopili. Nekaj jih je bilo *udi iz bližnjih vasi. Veselica je bila otvor-jena z govori, potem so bile deklamacije raznih italijanskih pesmi; otroci so nastopali posamezno in skupno. Veselica se je vršila zelo paradno in predstavniki ohiastev so izražali svojo zadovoljščino z živahnim ploskanjem. Potem so bili
otroci obdarovani. Dobili so oblekce, čeveljčke, punčke, slaščice in drugo.
Zadolžitev Vipave se je zadnje čase močno povečala. Ljudje naj bi si vzeli nauk, da niso zmerom nebesa na zemlji. Pred kakimi tremi leti je bilo pitje in plesalstvo naravnost noro. Za vse to je šel kupček, ki ga zdaj več ni.
DORNBERG.
Pametna Hval. Neki praščar, ki tod skozi večkrat pelje svoje blago na prodaj, ima konja, ki se naveliča dolgega čakanja pred gostilno. Tudi v nedeljo se je mož ustavil nekam dolgo, pil in prerokoval v gostilni. Konj je čakal pred gostilno. Ko le ni bilo konca pijače, se je žival odpravila sama naprej po cesti. Neki fantje so uprego brez voznika našli na cesti in spravili pametno žival v neki hlev v Pravačini kjer jo je brezskrbni veseljak drugi dan zopet našel.
Sv. ANTON pri Kopru.
že nad 50 let smo imeli o Božiču polnočnico, letos pa žalibog nam g. župnik iz Marezig niso mogli ugoditi radi mnogih duhovnih opravil. Na Sv. večer se je zbral pevski zbor pri pevovodji in organistu, g. Dellasavia in tam so prepevali lepe božične pesmi do polnoči, nakar se je vse podalo k počitku. Veliko maso smo imeli drugi dan ob 9., popoldne pa sv. blagoslov. Pri. službi božji so pevci in pevke lepo peli. Tudi na Silvestrov večer so se zbrali k pevskim vajam ter o polnoči zapeli zahvalno pesem ter «Naglo nam čas beži«. G. Josip Dellasavia vodil je naš cerkveni pevski zbor ze 30 let. Od novem letu pa je prevzel njegovo delo sin Emil, kateri je ob na-
stopu navduševal pevce za dobro stvar in pevci so mu obljubili, da bodo redno zahajali k vajam. Odstopivšemu g. Josipu Dellasavia pa izrekamo tudi tem potom svoje priznanje in hvaležnost za dolgo-j letni trud.
Pri ti priliki bi opozoril še, da je po-j trebna majhna poprava pri cerkvenih j orglah razen tistih piščali, ki jih je bivša; Avstrija pobrala za vojsko. Naj blagovoli cerkveno predstojništvo ukreniti potrebno.
TKNOVO-BISTRICA.
Po božičnih praznikih nas je razveselila tukajšnja dekl. Mar. Družba z ganljivo igro «Goslarica naše ljube Go-spe»j Bila je prireditev bolj privatnega značaja; zato so se pobirali le prosti darovi. Nekatere igralke so prav dobro rešile 'svoje vloge. Omeniti bi bilo, da naj se v bodo še bolj pazi na red v dvorani! Pričakujemo, da nas bo Mar. družba razveselila pozneje še s katero drugo prireditvijo.
Meseca marca bomo imeli štirinajst dneven sveti misijon. Velika • župnija, mnogo Ijulike in plevela, dolgo časa odkar je bil zadnji sveti misijon, vsi li so razlogi, da se bomo tekom štirinajst dni korenito očistili. Preč. g. dekanu smo hvaležni, ker nam preskrbijo te izredne duhovne dobrote.
RODIK.
Kakor smo že ob svojem času poročali, imamo novega dušnega pastirja, s katerim smo vobče zelo zadovoljili. Tudi za pretekle božične praznike je bilo v cerkvi vse tako lepo, da že dolgo ne podobno. Cerkveni pevski zbor pa se ni žalibog postavil, kakor bi bilo želeti. Kriva je neka nesložnost med pevovodjem in posameznimi člani zhora. Upamo, da se bo to vse tako uredilo, da pride zbor zopet do polne moči.
'KAZLJE.
Pred kratkim smo čitali v dveh časnikih slovenskih, da so Kazeljci pod pritiskom in ne radi razpustili društvo »Dneva žar«. Sedaj pa je tržaški «Pic-colo« priobčil vest, da sta proti omenjeni objavi v slovenskih listih predsednik društva, gospod Josip Vitez, in tajnik društva, gospod Albin Seražin, poslala oblastvu pismo, v katerem protestirata proti objavi v slovenskih listih in izjav-
i	ljaia, da so Kazeljci razpustili društvo
i	prostovoljno in radi, ne da bi bili od ko-
I	ga siljeni.
! SEŽANA.
Mi smo svojeeasno poročali, da je na predlog nekega slovenskega liberalca faŠistovski sestanek sklenil, da se odpravijo slovenski napisi v Sežani in ! okolici. Na to našo vest, ki ni imela nika-kega namena, razen tega, da se priobči i resnicoljubna vest, so se liberalci v Trstu hudovali in v Edinosti je izšel preklic, češ, da to ni res. Nato je sam tajnik g. Grazioli v «Piccolu» zavrnil « Edinost«. In «Piccolo« od 13. januarja letos zopet pravi: «Na občnem zboru
zveze fašistovskih trgovcev v Sežani je neki Slovenec predlagal, naj se odpravijo vsi slovenski napisi in naj se rabijo samo laški napisi, in je še dodal: Smo v Italiji in to^ej ni razloga, da bi imeli dvojezične napise«.
Fašistovski tajnik za Sežano' ter inšpektor «Prvega kraškega pasu«, tenente Milko Grazioli je za svoje delovanje ▼ prid fašizma dobil pohvalno pismo od deželnega tajnika Kobola iz Trsta. Pismo se glasi:	«Izražajoč mnenje Zveznega
vodstva Vam izrekam živo zadovoljstvo za delo, ki ste ga vršili in ga še vršite v sežanskem pasu. Prijetno mi je, da Vas morem smatrati zvestega izvrševalca programa za pofašistenje Krasa. S fašistov-skimi pozdravi. Dez. pol. tajnik inž. G. Cobol«.
DEKANI.
Božične praznike smo obhajali dokaj lepo. Samo na novo leto je bilo nekako klaverno, ker smo bili brez petja radi tistega dopisa v Edinosti. Tem lepše se nam je zdelo spet o Sv. Treh kraljih, ko smo zopet poslušali ubrano potje. — Omeni] bi še to: Druga leta ni bila navada, da bi za Božič, Velikonoč in Binkošti po gostilnah kvartali in balincali. Letos je bilo tega početja po gostilnah še več ko ponavadi. Možje in tudi gostilničarji! poprimimo se nazaj tako lepe in plemenite stare navade, da se bomo take svete dnove varovali razburje-vanja in raztresenosti. Bolje bo za nas vse!
Sultanovo bogastvo.
Turški sultan Abdul Hamid je bil eden najbogatejših ljudi na svetu. Premoženje, ki ga je zapustil v premičninah in nepremičninah, znaša milijarde, že dalj časa obstoji na Angleškem akcijska družba, ki ima namen vnovčiti posestva bivšega sultana, ki se nahajajo po celem svetu in so bila med svetovno vojno zasežena. Ta družba dela ogromne dobičke. Pred meseci pa je turška vlada odredila ocenitev vseh bogastev, ki se nahajajo v carigrajski palači bivših sultanov. Glavni cenitelj, Šved Hanson, je zdaj to delo dovršil in pripoveduje, da se v sultanovih dvorih nahajajo bogastva, ki spominjajo na pravljice Tisoč in ene noči. Tako n. pr. je našel neko bodalo, ki mu držaj obstoja iz enega samega orjaškega smaragda, a na njem je zopet diamant, težak 21 karatov. Našel je tudi prestol iz čistega zlata, v katerega je vdelano 20.000 biserov.
MALI
VELIKA ZALOGA papirja( papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih oenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst-Via Ugo Polonio 5.
Zobozdravniški ambulatorij
Dr. Gr. LAURINSICH
TRST — Via delle Sette Fontane 6
TRST
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. - Slovencem z dežele poseben popust za potne stroške.
Govori se slovensko.	Delo	zajamčeno.	Cene	ljudske.
Odprto od 9-13 in od 15-19 - Ob nedeljah od 10*12.
«Tako je božja voljja«, vzdihne dekle gredoč proti nji.
«Da, božja volja, pa volja tvojega starega. Ali se še ni naležal? Da bi ga....» zareži Koren, prav sedaj iz hleva stopiv-ši. Manica se zgane, da ji pade skoro jerbas z glave. Rudečaca jo oblije.
«No, kaj poješ zmerom tisto svojo staro pesem!« razhudi se žena nad njim. «Pusti vendar uboge ljudi v miru. Ko bi nosil toliko križev, kalikor jih tlači Tomaža, pa bi se tudi ti plazil okoli peči in klop gladil. Le nikar sc kar zmerom ne vjedaj! Bog ve, kaj nas še čaka. Bog ima kaj dolgo šibo. Joža, tudi tebi se utegne obrniti, morda še kmalu! No, Manica, kaj pa prenašaš v jerbasu?» nagovori jo, ko je ravno odložila breme na tla.
«Selimo se, mati, selimo!* deje mladenka in si otere s predpasnikom solzne oči.
“Ha, ha!» začuje se zopet očetov krohot od hleva sem, »selita se; pa Šele
sedaj! No, beračev se človek itak nikoli ne odkriža. Bog te nesi in tvojega starega, da vaju več ne vidim! Saj sta mi že dovolj požrla«, in jezno zapiči vile v tla pa izgine zopet v hlev.
Manica glasno zaplaka. «Oh, oče, vse vam povrnem, brž ko kaj dobim; le malo potrpite!« jekne in si zakrije obraz z obema rokama. «Moj oče vam ne bodo delali škode; jaz tudi ne. Rajni oče so nam res časi kaj poboljšali, pa so vselej rekli, da le za, Bog plačaj, če bo božja volja, pa vam še to povrnem, samo...«
«Da, samo... samo nikoli ne boš«, zakriči iz nova kinet in plane pred hlevska vrata. «Molči, deklina! Berači me bodo živili? Kaj si pa še vse domišljujejo! Jaz da bi se moral slednjič še pri beračih potikati! Le hitro pojdi, da te ne vidim!« Peneč se togote stopi v hlev in jame raztresati svoj gnjev nad ubogo živino.
Korenki sicer ni bilo povsem neznano, kaj se je .danes dogajalo na travniku,
vendar pa jo »je precej neprijetno izne-nadila goslačeva selitev, da izprva ni vedela, kaj bi rekla. Njen gospodinjski ponos pa ni bil malo užaljen zaradi hitrega in odločnega sklepa Maničinega; kar zarudela je od nevolje in se ugriznila v ustnice. «Mana! tega pa vendar nisem mislila«, deje naposled zamolklo, «da zaradi ene prazne besede tako pora-steš. če te bode vsak nič tako naperil, pa bodeš kaj težko živela na svetu.... Pa kako se še ponuja, da bode vse plačala.... glej jo 110, glej! Kaj takega si pa res še nisem mislila o tebi. Prazen klas — seveda — se zmerom po koncu nosi«.
Kakor oster meč so zbodle Manico te vjedljive besede v srce. Mati ji je bila doslej še vedno prijazna in dobra, sedaj pa mora tudi od nje slišati take očitke.
Presilna bolest ji ustavi solze, in prav mirno odgovori: «Mati, to se ni zgodilo zaradi ene prazne besede. Ko bi slišali vse, kar sem morala že grenkih použiti, pa bi tudi vi iskali mirnejšega kotička.
Čeprav sva revna z očetom, človeka sva pa vendarle in veva, kaj je trpljenje, bolj, nego marsikdo.... Bog vam povrni vse, kar ste nama dobrega storili; kolikor bom mogla, pa bom že poskrbela, da dobite nazaj...«
((Pusti jo no, Lucija, pusti! naj gre», oglasi se laskavo oče, silno vesel, da je njega boljša polovica ž njim potegnila. «Saj vidiš, da ji ne prideš do konca*.
«Da, saj sem dejala, prazen klas se vedno po koncu nosi«, pritegne Korenka, zamahne zaničljivo z roko in odide molče v vežo.
Kakor bi jo bil kdo udaril po glavi, odreveni Mana po teh besedah. Šele čez nekaj časa bolestno zajoka, zadene jerbas na glavo ter proti veži obrnjena zakliče: «Bog vam povrni tisočkrat vsem skupaj, kar ste nam dobrega storili; bodeva pa z očetom za vas molila! Bog vas obvaruj!« Opotekajoč se odide z dvora; iz hleva pa ji udari na uho zaničljiv Korenov posmeh. (Dalje).
Zobozdravnik
ordinira
v Trstu
via m. R. Imbriani 16 l!B
(Prej via S. Giovanni)
Čevlji delani samo na roko
TvrdRa znana po vseh pode' želshih sejmih.
CevBjarnica
Jakob Bevc
urama in zlatarna
TRST, Čampo S. Giacomo št.5
(Podruž. Sv. Mar. Magd. zgor. štev, I.) ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah.
K7IONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine.
Gospodarstvo
Ob zaEetftu gospodarskega leta.
Vsak umen gospodar si mora za svoje novo gospodarsko leto napraviti načrl gospodarjenja za naprej, da ga ne bodo prehitele neugodne razmere ter da bo vzdržal gospodarsko ravnovesje. Tudi kmet si mora napraviti jasno sliko svojega kmetovanja v bodočem letu, da bo lahko pričakoval primerno plačilo za svoj celoletni trud, skrb in delo. Sedaj v zimski dobi ima časa dovolj, da o tem razmišlja, prouči svoje gospodarsko stanje in si na podlagi dosedanjih izkustev sestavi načrt nadaljnega kmetovanja.
Strokovna izobrazba.
Ne zadostujejo mu pa le njegova izkustva in morebitni uspehi ali neuspehi sosedov, ampak za umno sestavo gospodarskega načrta mu je potrebno tudi kmetijsko čtivo. V kmetijskih knjigah in časopisih so zbrane izkušnje in uspehi tisočerih kmetovalcev in kmetijskih strokovnjakov v dolgih letih, zato treba tudi v njih navedene nauke vpoštevati, seveda najprej jih primerno prilagoditi domačim razmeram. Da si ta izkustva osvoji, mora kmet sedaj, ko ima več časa, marljivo čitati strokovne liste in razne kmetijske knjige. Iz njih bo črpal marsikateri nauk za izboljšanje svojega gospodarstva. Toda tudi izkušnje sosedov mu morajo biti migljaj, kako bi bilo boljše kmetovati.
Reforma oranja.
če hodimo po deželi, opazimo, da večina naših kmetov še vedno obdeluje svojo zemljo na ozke kraje. Vendar se že skoraj v vsaki vasi opazijo med ozkimi tudi široki kraji. Razlika med raščo rastlin pri enem in drugem načinu obdelovanja zemlje je očividna vsakomur, celo neveščemu meščanu. Razvoj rastlin, enakomernost rašče in še v veliko večji meri bogati pridelek govori za to, da je zemljo obdelovati na široke kraje. In vendar je starokopitnost marsikaterih kmetovalcev tako trdna, da je niti najboljši zgledi ne morejo omajati. Ne veruje umnemu sosedu in najde za svoj način slabega gospodarstva vse mogoče vzroke in opravičila. Pa da bi to, kar je očividno dobro, na eni svojih njiv vsaj poskusil in se sam prepričal, če je dobro ali ne.
Kaj naj torej napravi umen kmet? Preskusi naj na svoji kmetiji različne načine obdelovanja zemlje in se tekom dveh, treh let sam prepriča, je-li so široki kraji oziroma oranje na sploh bolj prikladni za njegovo zemljo nego-li ozki kraji ali pa ne.
Orati globoko.
O tem se je gotovo že vsak kmet prepričal, da globočje preorana zemlja vrže mnogo več pridelka in ne trpi toliko po suši kakor plitka. Torej bo že pri letošnjem oranju to deloma vpošteval. Pravilo je, da ni spomladi ponovno orati globoko, ampak zemljo samo zrahljati ali le plitko preorati, ker je zgornja plast tekom zime že razpadla in postala rodovitna. Tako mora kmečki gospodar imeti v svojem načrtu: jeseni globoko orati, spomladi le plitko zrahljati in gnoj le plitko zaorati. Za globoko oranje pa je potreben inodern plug.
Vrednost brane.
Spomladi treba po možnosti vso zemljo zrahljati, da pride vanje zrak in se korenine lažje razvijajo. Najprej je seveda rabiti na travnikih travniško brano, ker nam ta toliko zaleže kakor gnojenje s hlevskim ali umetnim gnojem. Tudi deteljišča in lucernišča so zelo hvaležna za brananje, ker sc potem mnogo bujneje razvijajo. Ozimna pšenica, ki se je jeseni razkošatila, je za brananje prav hvaležna, kajti po njem se bujnejše razvije in krepko okoreniči. Vendar je priporočati, da sledi v tem primeru brano valjar, ki pritisne k zemlji tiste rastline, ki jih je brana izruvala. Vsako spomladno brananje se naj pa vrši le ob suhem vremenu, ko je zemlja že dovolj osušena. Brananje mokre zemlje več ‘škoduje, nego koristi.
Skrb va gnojenje.
Dalje mora umni kmet vzeti v svoj načrt tudi zboljšanje gnojišča in gnoj-nične jame, kar je prvi predpogoj za umno gospodarstvo. Gnojnico rabi in jo razvaža lahko vsak čas, vendar največ zaleže spomladi, ko začnejo rastline poganjati.
Pozabiti pa tudi ne sme na umetna gnojila, kajti brez njih ne more doseči največjih pridelkov. Sedaj je še čas za gnojenje travnikov, deteljišč in lucer-nišč s Tomasovo žlindro in kalijevo soljo. Pozneje, ko se narava zbudi k novemu življenju, bo moral pomagati ozimni pšenici, rži in ječmenu s čilskim solitrom. Jari ječmen in oves rabita predvsem superfosfat in čilski soliter. Če se vanje vseje korenje, pa še kalijeve soli. Krompir, pesa in koruza so najbolj hvaležni za vsa umetna gnojila, zato jim moramo nuditi dovolj kalijeve soli, čilskega solitra in superfosfata. Pozneje pride na vrsto ajda, ki ne uspeva brez superfosfata in kalijeve soli. O vsem tem se lahko kmet pouči v raznih knjižicah in v strokovnem časopisju, ki ga naj marljivo čita.
še druge naloge čakajo kmeta, kakor n. pr. čiščenje sadnega drevja, škropljenje proti škodljivcem, mazanje trt proti trsni plesnobi itd. Za vse to in tako si mora umen kmet sestaviti že v naprej podroben načrt in ga tudi izvesti,_ na kar sme upravičeno pričakovati, da se bodo načrtu in trudu primerno tudi dohodki izboljšali.
Po čem je lira?
Dne 25. januarja si dal ali dobil:
Za 100 dinarjev	33.10	L
»	100	čeških kron	55.85	»
»	100	franc, frankov	74.15	»
»	100	švivarskih fr.	302.75	»
»	100	nemških mark	447.—	»
»	100	avrst. šilingov	262.—	»
»	1	dolar	1850	»
»	1	angleški funt	91.60	»
Andrej Puric
TRST
Via Media it. G
Kovaški
  mojster
IZVRŠUJE vsakovrstna stavbena dela, železne og raje bi nrriija • elojšnja Izvršitev - Štedilniki vseh vrst - Izdeluje tudi železne rolettes. Poprave spopolnitve
mii::iTiliii:iMiiuiiiiii!iiiitiiiiiiiii:ii!iiiii!ii
ACOUA DELLALABARDA
proti izpadanju Ins. Vsebuje kinin in je vsled tega posebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca-stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel.
ŠIRITE .MALI LIST“
ll!lllliSIIII!llllll!KIIUiaiIllli:ilill9llllli:!l!l>ll!lllll!ll!lllllllll!IIIKIIIII!lllKII[ll[lllll!lllllIIIIIIIIII
1* O Z O K I
Velika zaloga mrtvaških oprem I. II. in III. razreda. 25% ceneje kot povsod drugod. I. Saksida - Dornberg 3.
Dva parnika prodana. Genovska plovna družba «Transatlantica Italiana« je z dovoljenjem vlade prodala na Japonsko dva svoja parnika. Imela je potrebo gotovine, da plača gotove obveznosti, ki se niso dale več prekladati.
Kje ae dobe mlade murve. Kmetijski urad goriške dežele bo koncem februarja razdelil 8500 murvovih drevesc, velikih do 2 m. Cena bo 60 stotink za vsako; naročiti se mora vsaj 25 kosov skupno pri samem uradu v Gorici (via Trieste 43) ali pri podružnicah istega ur&da v Ajdovščini ali v Krminu.
Tržaški oenik. Od 20. januarja so v veljavi sledeče najvišje cene: Testenine slabše 2.60, srednje 2.70, fine 3.50. Riž 1.50, 1.70, 1.80. Govedina prednji del z doklado 6, zadnji z doklado 7.60; brez kosti 10.40; slabši deli 4.40. Teletina prednji del s kostjo 6.40, zadnji s kostjo 9.20; brez kosti 12. Zmrzlo meso, prednji del z lojem in doklado 3.40, izbran 4.60; zadnji del z doklado 5.80, brez kosti 7.60. Sir' «reggiano» star 17 L.; «emental» domači 12; ovčji «romano» uležan 18. Polenovka 5 L. Tona v olju 20. Olje oljčno «Bari» 8 L; tovarniško 5.70. Sladkor v kristalih 6.60, mlet 6.80. Kava «Rio» navadna 21.40, fina 22.40; «San-tos» dobra 24.70; «Portorico» fina 30. Mast ameriška 8.30; domača fina 9.40, slabša 8.00. Slanina 8 L .Surovo maslo naravno 16.80. Koruzna moka fina rmena 1.20, bela 1.30. Fižol galištei 2.10. Ječmen debel št. 10 2 L, srednji št. 5 2.40 L. Cikorija «Frankova» v škatljicah po 100 gr 1.40, po 200 gr 2.55, po 500 gr 6.40. Kislo zelje 1.30. Kisla repa 1 L. Grah razklan domači 2.80. — Te cene lahko primerjate s «temeljnimi cenami«, objavljenimi v 2. štev. Malega lista.
Oene po Istri. Črno vino: Izola 220, Piran 210, Motovun 180-220, Oprtalj 200-210. Belo vino: Izola 200, Piran 200, Mo-tovun 160-200, Oprtalj 190-200. Olje: 7-9.50 L liter. Seno 30-50 L stot. Goveja Uvina po živi teži 150-400 L stot. Teleta: 400-600 L stot. Ovce po živi teži 200-300 L stot. Prašiči za rejo glava 50-200 L.
Sejm v Podgradu 9. decembra. Prignanih je bilo 18 volov, 52 krav, 8 telet, 165 prašičev. Cene: voli po 300 L za stot žive teže, krave 200-250, teleta 450. Prašiči za rejo glava 100-130 L.
Tlpografia Fratellt Moseltig — Trieste.
Trgovina z železnino
WEISS
TRST - Via Udine štev. 67.
Prodaja po najnižjih cenah štedilnike (šparlierde), peči, cevi in kljuke za od-prijavo dima, železne plošče in obroče za štedilnike, železje za vrata in okna. orodje, vijake, žeblje itd. — Kuhinjsko posodo, aluminijasto, emajlirano, porcelanasto. Stekleno posodo. Oljnate barve. Igrače. Metle in krtače.
Brez konkurence! Najnižje cene!
Najvišje cene plačujem za
KOŽE
kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbecev. mačk, veveric,
D. WINDSPAOH
CF$SČ - Via Battisti št. 10 II. nacist, vrata 16 Celefon inter. št. 36-65.
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
800000CJC30I0I00C3CM3C300!
Kje pa vi kupujete obutev?
U	Najboljšo	čerljarmco v Trstu ima
SMatija Pahor
Trst — Via Arcata 19 — Trst
1 :-: LASTNA IZDELOVALNICA 0
0
 1______
0	Velika izbers
Trijazna postrežba^— Zmerne cene.	0
■ocoooooot3QiQ|^a3ggi
odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo
- tria Caprin 5 pri Sv. Jakobu — TfSt
Zima prikima ptičke spodi. Do Forcessina človek hiti.
Kdor zmrzovati noče v nogč, hitro nabavi čevlje novč.
Cena je prava, dobro blagč. Vsi Foroessinu hvalo daj6.