URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 13	Ljubljana, 11. aprila 1973	Cena 8 dinarjev	Leto XXX
113
Ker so bili izpolnjeni pogoji iz X. amandmaja k ustavi SR Slovenije, je sprejel republiški zbor na podlagi 3. točke X. amandmaja k ustavi SR Slovenije na seji dne 11. aprila 1973
V	ODLOK
o	razglasitvi ustavnega zakona o podaljšanju mandata republiškim poslancem, odbornikom občinskih skupščin in odbornikom skupščine mesta Ljubljana v
SR Sloveniji
/
Razglaša se ustavni zakon o podaljšanju mandata republiškim poslancem, odbornikom občinskih skupščin in odbornikom skupščine mesta Ljubljana v SR Sloveniji, ki ga je sprejela skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 11. aprila 1973, na seji gospodarskega zbora dne 28. marca 1973, na s^ji pro-svetno-kulturnega zbora dne ll.\ aprila 1973 in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 4. aprila 1973.
St. 011-34/73
Ljubljana, dne 11. aprila 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
USTAVNI ZAKON
o podaljšanju mandata republiškim poslancem, odbornikom občinskih skupščin in odbornikom skupščine mesta Ljubljana v SR Sloveniji
1.	člen
Republiškim poslancem, odbornikom občinskih skupščin in odbornikom skupščine mesta Ljubljana v SR Sloveniji, ki so izvoljeni za obdobje 1969—1973, se podaljša mandat do prve seje novo izvoljenih skupščin, najdlje pa za leto dni od dneva poteka sedanjega mandata.
2.	člen
Ta zakon začne veljati, ko ga razglasi republiški zbor skupščine SR Slovenije.
114.
Na podlagi tretjega odstavka 54. člena zakona o posadki ladij jugoslovanske trgovske mornarice (Uradni list SFRJ, št. 8/65) in 6. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev od XX do XLI (Uradni list SFRJ, št. 29/71), republiški sekretar za gospodarstvo predpisuje
PRAVILNIK
o nazivih, strokovni izobrazbi in pravicah članov posadk ladij trgovske mornarice
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik določa nazive in strokovno izobrazbo članov posadk ladij trgovske mornarice, ki so vpisane v vpisnikih ladij v Luški kapitaniji Koper, ter njihove pravice glede opravljanja dela na teh ladjah.
2.	člen
Člani posadk ladij trgovske mornarice (v nadaljnjem besedilu: pomorščaki) pridobivajo nazive iz tega pravilnika, oziroma se jim ti nazivi priznavajo, ob pogojih in na način kot to predpisuje ta pravilnik.
3.	člen
Nazivi pomorščakov so:
a)	v krovni službi:
1.	mornar-motorist
2.	krmar
3.	ladjevodja omejene plovbe
4.	ladjevodja
5.	poročnik trgovske mornarice
6.	kapitan dolge plovbe
b)	v strojni službi:
1.	ladijski kurjač-mazač
2.	ladijski motorist
3.	ladijski strojevodja
4.	pomorski strojnik
5.	pomorski strojnik I. razreda
c)	v zvezni službi:
1.	pomorski radiotelegrafist II. razreda
2.	pomorski radiotelegrafist I. razreda
č) v splošni službi:
1.	ladijski kuhar.
Za pridobitev naziva iz tega člena, mora oseba imeti končano najmanj osemletno šolo, kolikor ni drugače predpisano.
/
L
4.	člen
Osebe? ki nimajo plovne dobe, predpisane za pridobitev nazivov poročnika trgovske mornarice, pomorskega Strojnika, pomorskega radiotelegrafista II. razreda ali pomorskega radiotelegrafista 1. razreda, se vkrcajo na ladjo kot pripravniki.
Pripravniki iz prejšnjega odstavka morajo imeti naslednjo strokovno izobrazbo:
1.	za naziv poročnika trgovske mornarice — srednjo pomorsko šolo (navtični odsek), ali višjo pomorsko šolo (navtični odsek), ali srednjo ladjarsko tehnično šolo (navtični odsek);
2.	za naziv pomorskega strojnika — srednjo pomorsko šolo (strojni odsek ali ladjedelski odsek) ali višjo pomorsko šolo (strojni odsek), ali srednjo tehnično šolo (strojni odsek), ali srednjo ladjarsko tehnično šolo (strojni odsek);
3.	za naziv pomorskega radiotelegrafista II. razreda — srednjo tehnično šolo (elektro-odsek), ali triletno vojno šolo za zveze (radiotelegrafski odsek);
4.	za naziv pomorskega radiotelegrafista I. razreda — višjo pomorsko šolo (radio odsek).
Pripravniki so dolžni voditi pripravniški dnevnik eno leto. Način vodenja dnevnika se določi s posebnim predpisom.
II.	POGOJI ZA PRIDOBITEV NAZIVOV
1.	Krovna služba
5.	člen
Naziv mornarja — motorista dobi:
1,	mornar ali čistilec stroja z najmanj eno leto plovbe na ladjah trgovske ali vojne mornarice in z opravljenim strokovnim izpitom za naziv mornarja — motorista;
2.	vodja’čolna, z najmanj tri letno prakso v plovbi s čolnom in opravljenim strokovnim izpitom za naziv momarja-motorista.
6.	člen
Naziv krmarja dobi:
1.	mornar z najmanj tri letno plovbo in opravljenim strokovnim izpitom za krmarja;
2.	mornar-motorist, z najmanj dve letno plovbo in opravljenim strokovnim izpitom za krmarja;
3.	mornar z dvema razredoma pomorske šole (navtični odsek) ali srednje ladjarske tehnične šole (navtični odsek), ki ima najmanj dve leti plovbe ter opravljen strokovni izpit za krmarja;
4.	ladjar, z najmanj tri leta plovbe na ladjah notranje plovbe in opravljenim strokovnim izpitom za krmarja.
7.	člen	t
Naziv ladjevodje omenjene plovbe dobi:
, 1. mornar, z najmanj pet let plovbe, od tega tri leta na ladjah do 200 BRT in ki ima opravljen strokovni izpit za ladjevodjo omejene plovbe;
2.	mornar-motorist, z najmanj štiri leta plovbe in ki ima opravljen strokovni izpit za ladjevodjo omejene plovbe;
3.	krmar na ladjah do 300 BRT z najmanj eno leto plovbe in ki ima opravljen strokovni izpit za ladjevodjo omejene plovbe.
8.	člen
Naziv ladjevodje dobi:
1.	krmar, z najmanj tri leta pldvbe, od tega dve leti v mali obalni plovbi in ki ima opravljen strokovni izpit za ladjevodjo;
2.	ladje vod j a omejene plovbe z najmanj dve leti plovbe kot poveljnik in ki ima opravljen strokovni izpit za ladjevodjo;
3.	pomorščak, ki je v jugoslovanski vojni mornarici končal ladjarsko podoficirsko šolo z najmanj dve leti plovbe in ki ima opravljen strokovni izpit za ladjevodjo;
4.	mornar ribič ali mornar, ki ima končano ribiško šolo (navtični odsek) z najmanj dve leti plovbe in ki ima opravljen strokovni izpit za ladjevodjo.
9.	člen
Naziv poročnika trgovske mornarice dobi:
1.	pripravnik, za poročnika trgovske mornarice, z najmanj eno leto plovbe, od tega šest mesecev na ladjah dolge ali velike obalne plovbe in ki ima opravljen strokovni izpit za poročnika trgovske mornarice;
2.	ladjevodja, s končano višjo pomorsko šolo (navtični odsek) in enoletno plovbo kot krovni oficir, od tega šest mesecev na ladjah dolge ali velike obalne plovbe in ki ima opravljen strokovni izpit za poročnika trgovske mornarice;
3.	pomorščak, ki je v jugoslovanski vojni mornarici končal vojno pomorsko oficirsko šolo in ima leto dni plovbe in ki ima opravljen strokovni izpit za(po-ročnika trgovske mornarice;
4.	poročnik notranje plovbe, z najmanj devet mesecev plovbe, kot pripravnik za naziv poročnika trgovske mornarice, od tega najmanj šest mesecev na ladjah dolge ali velike obalne plovbe in ki ima opravljen strokovni izpit za poročnika trgovske mornarice;
5.	kapitan notranje plovbe z najmanj šest mesecev plovbe, kot pripravnik za naziv poročnika trgovske mornarice, od tega najmanj tri mesece na ladjah dolge ali velike obalne plovbe in ki ima opravljen strokovni izpit za poročnika trgovske mornarice.
10.	člen i
Naziv kapitana dolge plovbe dobi:
1.	poročnik trgovske mornarice, s končano višjo pomorsko šolo (navtični odsek) in najmanj dve leti
plovbe, kot krovni oficir, od tega eno leto v dolgi plovbi in ki ima opravljen strokovni izpit za kapitana dolge plovbe;
2.	kapitan obalne plovbe, s končano višjo pomorsko šolo (navtični odsek) in dve leti plovbe, v tem nazivu od tega najmanj eno leto v dolgi plovbi in ki ima opravljen strokovni izpit za kapitana dolge plovbe;
3.	pomorščak, ki je v jugoslovanski vojni mornarici končal vojno pomorsko akademijo ali višjo vojno pomorsko akademijo in ima tri leta plovbe, od tega najmanj dve leti samostojne straže pod vsemi pogoji na ladjah jugoslovanske vojne mornarice in ki ima opravljen strokovni izpit za naziv kapitana dolge plovbe.
2.	Strojna služba
11.	člen
Naziv ladijskega kurjača-mazača dobi mornar, ki ima kot snažilec stroja najmanj tri leta plovbe in ki ima opravljen strokovni izpit za ladijskega kurjača-mazača.
12.	člen
Naziv ladijskega motorista dobi:
1.	ladijski kurjač-mazač ali kvalificiran delavec kovinske stroke, ki je po enem letu plovbe in dela na ladijskem strojnem kompleksu z razporeditvijo na delovno mesto ladijskega motorista;
2.	ladijski čistilec stroja z najmanj štiri leta plovbe in dela v ladijskem strojnem kompleksu in ki ima opravljen strokovni izpit za ladijskega motoristi;
3.	mornar, ki ima najmanj dve leti plovbe kot mornar-motorist in ki ima opravljen strokovni izpit za ladijskega motorista;
4.	pomorščak, ki je končal dva razreda pomorske šole (strojni ali ladjedelski odsek), ali srednjo tehnično šolo, ali srednje ladjarske šole (strojni odsek) in ima najmanj tri leta plovbe in dela v ladijskem strojnem kompleksu, z razporeditvijo na delovno mesto ladijskega motorista;
5.	pomorščak, ki je v jugoslovanski vojni mornarici končal osnovni strojni oziroma motorni tečaj ih ima najmanj leto dni plovbe na delu v ladijskem strojnem kompleksu na ladjah jugoslovanske trgovske mornarice in ki ima opravljen strokovni izpit za ladijskega motorista;
6.	pomorščak, ki je končal ribiško šolo (strojni odsek) in ima leto dni plovbe na delu v ladijskem strojnem kompleksu, z razporeditvijo na delovno mesto ladijskega motorista.
13.	člen
Naziv ladijskega strojevodje dobi:
1.	ladijski motorist, z najmanj tri letno plovbo, od tega najmanj eno leto v ladijskem strojnem kompleksu nad 300 IKS in ki ima opravljen strokovni izpit za ladijskega strojevodjo;
2.	ladijski kurjač-mazač, z najmanj štiri leta plovbe, od tega najmanj eno leto v ladijskem strojnem
kompleksu nad 300 IKS in ki ima opravljen strokovni izpit za ladijskega strojevodjo;
3.	ladijski mehanik, z najmanj tri leta plovbe, in ki ima opravljen strokovni izpit za ladijskega strojevodjo;
4.	pomorščak, ki je končal ribiško šolo (strojni odsek), ali dva razreda srednje pomorske šole (strojni ali ladjedelski odsek), ali srednje tehnične šole, ali srednje ladjarske tehnične šole (strojni odsek) in ima najmanj tri leta plovbe na delu v ladijskem strojnem kompleksu, od tega najmanj leto dni na ladjah z ladijskim strojnim kompleksom nad 300 IKS in ki ima opravljen strokovni izpit za ladijskega strojevodjo;
5.	pomorščak z opravljenim enoletnim tečajem strojne smeri v jugoslovanski vojni mornarici, z najmanj štiri leta plovbe na ladjah jugoslovanske vojne mornarice na delu v ladijskem strojnem kompleksu nad 500 IKS in ki ima opravljen strokovni izpit za ladijskega strojevodjo.
14.	člen
Naziv pomorskega strojnika dobi:
1.	pripravnik za naziv pomorskega strojnika, z najmanj eno leto plovbe na ladijskem strojnem kompleksu nad 500 IKS in ki ima opravljen strokovni izpit za pomorskega strojnika;
2.	ladijski strojevodja, z najmanj dve leti plovbe na ladijskem strojnem kompleksu nad 500 IKS, končano triletno industrijsko šolo kovinarske smeri, oziroma končano triletno šolo učencev v gospodarstvu kovinarske smeri in ki ima opravljen strokovni izpit pomorskega strojnika;
3 ladijski strojevodja, z višjo pomorsko šolo (strojni odsek) in najmanj leto dni plovbe kot strojni oficir, od tega šest mesecev v ladijskem strojnem kompleksu nad 500 IKS in ki ima opravljen strokovni izpit za pomorskega strojnika;
4,	pomorščak, ki je v jugoslovanski vojni mornarici končal triletno mornarsko tehnično podoficirsko šolo in ima najmanj tri leta plovbe na ladijskem strojnem kompleksu nad 500 IKS na ladjah jugoslovanske vojne mornarice in ki ima opravljen strokovni izpit za pomorskega strojnika;
5.	pomorščak, ki je v jugoslovanski vojni mornarici končal pomorsko strojno oficirsko šolo in ima najmanj dve leti plovbe na ladijskem strojnem kompleksu nad 500 IKS na ladjah jugoslovanske vojne mornarice in ki ima opravljen strokovni izpit za pomorskega strojnika.
15.	člen
Naziv pomorskega strojnika I. razreda dobi:
1.	pomorski strojnik, s končano višjo pomorsko šolo (strojni odsek) in najmanj dve leti plovbe, od tega eno leto na ladijskem strojnem kompleksu nad 2000 IKS in ki ima opravljen strokovni izpit za pomorskega strojnika I. razreda;
2.	pomorščak, s končano strojno ali ladij sko-strojno fakulteto in najmanj leto dni plovbe kot stroj-
ni oficir izven straže na ladijskem strojnem kompleksu nad 2000 IKS in ki ima opravljen strokovni izpit za pomorskega strojnika I. razreda;
3.	pomorščak, ki je v jugoslovanski vojni mornarici končal mornarsko tehnično akademijo in ima najmanj dve leti plovbe na ladijskem strojnem kompek-su, od tega leto na ladijskem strojnem kompleksu nad 2000 IKS in ki ima opravljen strokovni izpit za pomorskega strojnika I. razreda.
3.	Zvezna služba
16.	člen
Naziv pomorskega radiotelegrafista II. razreda dobi:
1.	pripravnik, za naziv pomorskega radiotelegrafista II. razreda s končano srednjo tehnično šolo telek-tro-odsek) in najmanj eno leto plovbe na delu v ladijski radiopostaji in ki ima opravljen strokovni izpit za pomorskega radiotelegrafista II. razreda;
2.	pomorščak, ki je v jugoslovanski vojni mornarici končal triletno mornarsko podoficirsko šolo radio-telegrafske smeri, opravil strokovni izpit za radiotelegrafista II. razreda v jugoslovanski ljudski armadi in najmanj tri leta delal kot radiotelegrafist, od tega najmanj eno leto na delovnem mestu v ladijski radiopostaji ter opravil strokovni izpit za radiotelegrafista II. razreda;
3.	pomorščak, ki je v jugoslovanski ljudski armadi končal triletno vojno šolo za zveze (radiotelegrafski odsek), opravil izpit za radiotelegrafista II. razreda v jugoslovanski ljudski armadi in delal najmanj 'tri leta v radiotelegrafiji ter ima najmanj eno leto plovbe kot pripravnik za naziv pomorskega radiotelegrafista II. razreda na ladijski radio-postaji in ki ima opravljen strokovni izpit za pomorskega radiotelegrafista II. razreda.
17.	člen
Naziv pomorskega radiotelegrafista I. razreda do-bi:
1.	pripravnik, za naziv pomorskega radiotelegrafista I. razreda, ki ima končano višjo pomorsko Šolo (radijski odsek), najmanj dve leti plovbe in ki ima opravljen strokovni izpit za pomorskega radiotelegrafista I. razreda:
2.	pomorski radiotelegrafist II. razreda z najmanj pet let plovbe in ki ima opravljen strokovni izpit za pomorskega radiotelegrafista I. razreda.
18.	člen
Pomorščak, ki je pridobil enega izmed nazivov iz
3.	člena tega pravilnika, lahko opravi posebni izpit za uporabo ladijske interne radiofonijske postaje.
4.	Splošna služba
19.	člen
Naziv ladijskega kuharja pridobi kvalificiran kuhar, ki ima šest mesecev plovbe.
III.	DOBA PLOVBE
20.	člen
Doba plovbe po tem pravilniku je čas. ki ga pomorščak prebije na ladji v opravljanju dela določenega naziva.
21.	člen
Pomorščaku se v dobo plovbe prizna tudi čas, ko je ladja v popravilu.
Cas iz 1. odstavka tega člena se pripravniku prizna za naziv poročnika trgovske mornarice največ dva meseca, za naziv pomorskega strojnika pa štiri mesece.
22.	člen
V plovno dobo za priznavanje oziroma pridobivanje nazivov v jugoslovanski trgovski mornarici, se prizna Uidi plovba na ladjah s tujo zastavo.
23.	člen
Za naziv krmarja, se prizna mornarju v dobo plovbe čas, ko je plul na tehničnem objektu vendar največ dve leti.
24.	člen
Za naziv pomorskega radiotelegrafista I razreda se prizna pomorskemu radiotelegrafistu II. razreda, ki izpolnjuje določbo 2. točke 17. člena tega pravilniki, v dobo plovbe čas praktičnega dela na obalni radiopostaji največ tri leta.
25.	člen
Pomorščaku, ki je na ladjah jugoslovanske vojne mornarice samostojno opravljal službo oficirja krovne straže v vseh pogojih, se prizna v dobo plovbe le čaš, ko je opravljal delo poveljnika in načelnika štaba plovne enote v opremi oziroma poveljnika ladje v opremi. Ostalim ladijskim oficirjem se prizna v dobo plovbe le čas prebit na ladji v opremi, od dneva usposobljenosti za opravljanje samostojne straže v vseh pogojih.
26.	člen
• Pomorščaku se ob prehodu iz jugoslovanske vojne mornarice v jugoslovansko trgovsko mornarico, pri določanju naziva priznava v dobo plovbe čas, prebit v jugoslovanski vojni mornarici.	•	- >■
IV.	STROKOVNI IZPITI
27.	člen
Gradivo za program strokovnega izpita za nazive iz 3. člena tega pravilnika obsega za:
1.	mornarja-motorista: navigacijo, pomorstvo, izogibanje trčenj na morju, motorje in ukrepe za varstvo pri delu;
2.	krmarja: navigacijo, pomorstvo, izogibanje trčenL na morju, signalizacijo, osnove meteorologije, ukrepe za varstvo pri delu in osnove ladijske medicine;
3.	ladjevodjo omejene plovbe: navigacijo, izogibanje trčenj na morju, signalizacijo in rad'ofoniio. meteorologijo, ladijsko poslovanje, ukrepe za varstvo pri delu in osnove ladijske medicine;
4.	ladjevodjo: navigacijo, izogibanje trčenj na morju, signalizacijo in radiofonijo, meteorologijo, ladijsko poslovanje, ukrepe za varstvo pri delu in ladijsko medicino;
5.	poročnika trgovske mornarice: navigacijo (te-restrično in astronomsko), izogibanje trčenj na morju, ravnanje z ladjo in tovorom, signalizacijo in radiofonijo, meteorologijo in oceanografijo, pomorsko upravno pravo, mednarodno pomorsko pravo, ukrepe za varstvo pri delu, ladijsko medicino in angležki jezik;
6.	kapitana dolge plovbe: navigacijo (terestrično in astronomsko), izogibanje trčenj na morju, ravnanje z ladjo in tovorom, meteorologijo in oceanografijo, ladijsko elektroniko, pomorsko upravno pravo, mednarodno pomorsko pravo in angleški jezik;
7.	ladijskega kurjača-mazača: ladijske stroje in motorje, parne kotle, maziva in goriva, osnove elektrotehnike in ukrepe za varstvo pri delu;
8.	ladijskega motorista: ladijske motorje, ladijske pomožne stroje, maziva in goriva, osnove elektrotehnike in ukrepe za varstvo pri delu;
•	9. ladijskega strojevodjo: ladijske motorje, ladij-
ske pomožne stroje, parne kotle in parne stroje, elektrotehniko in tehnične predpise in ukrepe za varstvo pri delu;
t 10. pomorskega strojnika: ladijske motorje, ladijske pomožne stroje, parne kotle in parne stroje (s turbinami), ladijsko elektrotehniko, ukrepe za varstvo pri delu. tehnične predpise in angleški jezik;
11.	pomorskega strojnika I. razreda; ladijske motorje, ladijske pomožne stroje, parne kotle in parne stroje (s turbinami), ladijsko elektrotehniko, tehnične predpise, delo z ladijskim pogonom (upravljanje, varnost, ekonomija pogona, havarije, administracija) in angleški jezik;
12.	pomorskega radiotelegrafista II. razreda: radijske naprave, predpisi o radijskem prometu, sprejemanje in oddajanje morzejevih znakov, elektrotehnika in radiotehnika in angleški jezik;
13.	pomorskega radiotelegrafista I. razreda: radijske naprave, predpise o radijskem prometu, sprejemanje in oddajanje morzejevih znakov, elektrotehnika, radiotehnika in angleški jezik;
Izpitni program za gradivo iz prvega odstavka tega člena se določi s posebnim predpisom
28.	člen
Strokovni izpit za isti naziv je možno večkrat opravljati. Rok za ponovitev strokovnega izpita ne sme biti krajši kot tri mesece.
Popravni del strokovnega izpita je mogoče ponavljati največ 'z dveh predmetov in to samo enkrat. Rok popravnega izpita ne sme biti krajši kot 30 dni.
29 člen
Ocena za uspeh'na strokovnem izp <	napra-
vil« ali »ni napravil«.
30.	člen
Način opravljanja strokovnih izpitov, se uredi s posebnim predpisom.
V.	PRIZNAVANJE NAZIVOV 1. Krovna služba
31.	člen
Naziv krmarja se prizna pomorščaku, ki je v jugoslovanski vojni mornarici končal pomorsko ladjarsko šolo in ima najmanj dve leti plovbe na ladjah jugoslovanske vojne mornarice.
Naziv iz prejšnjega odstavka se prizna tudi pomorščaku, ki ima končano osemletko in opravljen enoletni tečaj ladijske smeri v jugoslovanski vojni mornarici in najmanj šest let plovbe na ladjah jugoslovanske vojne mornarice.
32.	člen
Naziv ladjevodje omejene plovbe se prizna pomorščaku, ki je v jugoslovanski vojni mornarici končal pomorsko ladjarsko šolo in >ima najmanj tri leta plovbe na ladjah jugoslovanske vojne mornarice, od tega najmanj leto dni kot poveljnik ali pomočnik poveljnika ladje.
33.	člen
Naziv poročnika trgovske mornarice se prizna pomorščaku, ki je v jugoslovanski vojni mornarici končal vojho pomorsko akademijo ali višjo vojno pomorsko akademijo in ima najmanj dve leti plovbe, oziroma, ki je v jugoslovanski vojni mornarici končal pomorsko oficirsko šolo in ima najmanj štiri leta plovbe, od tega tri leta samostojne straže v vseh pogojih na ladjah jugoslovanske vojne mornarice
34.	člen
Naziv kapitana dolge plovbe se prizna pomorščaku, ki je v jugoslovanski vojni mornarici končal vojno pomorsko akademijo oziroma višjo vojaško pomorsko akademijo in ima najmanj pet let plovbe, od tega štiri leta samostojne straže v vseh pogojih na ladjah jugoslovanske vojne mornarice.
2.	Strojna služba
35.	člen
Naziv kurjača-mazača se prizna:
1.	pomorščaku, ki je v notranji plovbi dobil naziv kurjača stroja ali naziv mazača stroja;
2.	kvalificiranemu delavcu kovinarske stroke, ki je razporejen na delovno mesto ladijskega kurjača-mazača.
36.	člen
Naziv ladijskega motorista se prizna:
1.	pomorščaku, ki je v notranji plovbi dobil naziv ladijskega motorista;
2.	kvalificiranemu delavcu kovinarske stroke, ki
je v jugoslovanski vojni mornarici končal osnovni strojniški tečaj oziroma osnovni motorni tečaj in ima najmanj šest mesecev plovbe na ladijskem strojnem kompleksu.	■’
37.	člen
Naziv ladijskega strojevodje se prizna:
1; pomorščaku, ki je v noti'anji plovbi pridobil naziv ladijskega strojevodje;.
2.	pomorščaku, ki je v jugoslovanski vojni mornarici končal enoletni tečaj strojne smeri in ima najmanj šest let plovbe na ladjah jugoslovanske vojne mornarice nad 1000 IKS.
38.	člen
Naziv pomorskega strojnika se prizna:
1. pomorščaku, ki je pridobil naziv strojnika notranje plovbe I. razreda, oziroma naziv strojnika notranje plovbe 11. razreda in končal srednjo ladjarsko šolo (strojni odsek);
t 2. pomorščaku, ki je v jugoslovanski vojni mornarici končal triletno podoficirsko strojno šolo in ima najmanj šest let plovbe na ladijskem strojnem kompleksu nad 1000 IKS;
3.	pomorščaku, ki je v jugoslovanski vojni mornarici končal pomorsko strojniško oficirsko šolo in ima najmanj tri leta plovbe na ladijskem strojnem kompleksu nad 1000 IKS.
39.	člen
Naziv pomorskega strojnika I. razreda se prizna pomorščaku, ki je v jugoslovanski vojni mornarici končal mornarsko tehnično akademijo in ima najmanj štiri leta plovbe na ladijskem strojnem kompleksu nad 1000 IKS.
3.	Služba za zvezo
40.	člen
Naziv pomorskega radiotelegrafista I. razreda se prizna pomorščaku, ki je po pravilniku o pridobivanju in priznavanju nazivov članov posadk jug. trgovske mornarice (Ur. 1. FLRJ, št: 42/58, 52/60 in 41/61) dobil naziv pomorskega radiotelegrafista II. razreda in končal višjo pomorsko šolo (radioodsek).
VI.	POOBLASTILA
41.	člen
Pomorščak lahko na ladji opravlja delo določe-ga naziva, za katero je dobil pooblastilo.
Pooblastilo lahko dobi pomorščak, star najmanj 18 let, če izpolnjuje splošne zdravstvene pogoje, kakor tudi predpisano-ostrino vida in sluha, v strojni službi pa tudi predpisano ostrino vonja.
42.	člen
Pooblastilo za opravljanje del določenega naziva daje luška kapitanija.
Pooblastilo se izda na obrazcu, s sledečimi podatki:
predpis o oprostitvi takse, grb, naziv organa, ki daje pooblastilo, številka, naslov obrazca, ime in priimek osebe kateri se izdaja pooblastilo, datum in kraj rojstva, državljanstvo, naziv, predpis na podlagi katerega se izdaja pooblastilo, delo ki ga lahko pomorščak opravlja, datum in kraj izdaje, podpis, pečat.
Na obrazcu luški kapitan tudi potrdi, da je pomorščak dal slovesno izjavo.
43.	člen
Pomorščak, ki prvič dobi pooblastilo poveljevati ladji, da slovesno izjavo pred luškim kapitanom. O slovesni izjavi se naredi zapisnik, ki ga podpišeta pomorščak in luški kapitan.
44.	člen
Pooblastilo za opravljanje del določenega naziva se pomorščaku odvzame, če se ugotovi, da ne izpolnjuje več zdravstvenih pogojev iz 2. odstavka 41. člena tega pravilnika.
Pomorščaku se lahko odvzamejo pooblastila za opravljanje vseh ali posameznih del določenega naziva, kadar malomarno opravlja svoje dolžnosti in s tem ogroža varnost plovbe, ladje, posadke, tovora in tretjih oseb.
Odvzem pooblastila po prvem odstavku tega člena je lahko začasen ali stalen; odvzem po drugem odstavku tega člena je lahko samo začasen in sicer za dobo do treh let.
Pooblastilo odvzame luška kapitanija, ki ga je izdala.
.	45. člen
Pomorščak, ki ima pooblastilo za opravljanje del določenega naziva sme opravljati naslednja dela:
a)	V krovni službi:
1.	mornar-motorist: poveljevati ladji do 20 BRT, upravljati ladijske motorje do 100 IKS in čolne ne glede na moč motorja;
2.	krmar: krmariti ladjo pod nadzorstvom oficirja straže, poveljevati ladji do 50 BRT v jugoslovanskem obalnem morju če ima najmanj eno leto plovbe s tem nazivom v mali obalni plovbi, z dovoljenjem luške kapitanije pa tudi izven meja jugoslovanskega obalnega morja ob obali;
3.	ladje vod j a omejene plovbe: poveljevati ladji do 100 BRT v mejah male obalne plovbe;
4.	ladjevodja: opravljati delo krovnega oficirja na potniških ladjah do 500 BRT in na drugih ladjah v mali obalni plovbi ne glede na tonažo; opravljati delo krovnega oficirja na ladjah do 400 BRT v veliki obalni plovbi, če ima pet let plovbe z nazivom ladjevodje; opravljati dela drugega oficirja palube na ladjah do 800 BRT v mejah velike obalne plovbe, če ima deset let plovbe kot ladjevodja; poveljevati potniški ladji do 200 BRT, tovorni ladji do 400 BRT, remorkerju s strojem do 1000 IKS in tehničnemu plovnemu objektu ne glede na tonažo v mejah male obalne plovbe; opravljati dela poveljnika trajekta do 500 BRT, na redni progi do 10 N/M in tovorne ladje do 1000 BRT v mejah jugoslovanskega obalnega morja, če ima najmanj osem let plovbe z nazivom ladjevodje, od tega tri leta kot poveljnik ladje;
5.	poročnik trgovske mornarice: sme opravljati dela tretjega oficirja krova, po enem letu plovbe pa dela drugega oficirja krova na vseh ladjah ne glede na tonažo in meje plovbe, oziroma prvega oficirja krova na ribiških ladjah, ki ribarijo v dolgi plovbi;
dela prvega oficirja krova na tovornih ladjah velike obalne plovbe in potniških ladjah male obalne plovbe če ima najmanj dve leti plovbe kot tretji ali drugi oficir krova; dela prvega oficirja krova če Ima najmanj dve leti plovbe kot drugi oficir krova na ladjah dolge plovbe; poveljevati potniškim ladjam do 400 BRT, tovornim ladjam do 800 BRT oziroma tehničnim plovnim objektom v mejah male obalne plovbe; poveljevati potniški ladji do 2000 BRT v veliki obalni plovbi oziroma tovorni ladji do 4000 BRT v veliki obalni plovbi, če ima dve leti plovbe kot prvi oficir krova n veliki obalni plovbi ali dolgi plovbi ali če je poveljeval potniški ladji do 400 BRT ali tovorni ladji do 800 BRT; poveljevati ribiški ladji, ki ribari v dolgi plovbi, če ima najmanj štiri leta plovbe, od tega dve leti kot prvi oficir krova v dolgi plovbi;
6.	kapitan dolge plovbe: poveljevati vsem ladjam, vseh vrst in kategorij.
b)	V strojni službi:
1.	ladijski kurjač-mazač: kuriti ladijske kotle ter mazati in streči ladijskim strojem pod nadzorstvom strojnega oficirja; upravljati parni stroj do 200 IKS, grabilec ali žerjav, če ima najmanj eno leto plovbe s tem nazivom, oziroma kot pomočnik pomorščaka, ki ravna z grabllcem ali žerjavom;
2.	ladijski motorist: opravljati delo oficirja stroja na ladjah s strojnim kompleksom do 600 IKS, upravljati z ladijskim strojnim kompleksom do 300 IKS;
3.	ladijski strojevodja: opravljati delo ladijskega strojnega oficirja na ladjah s strojnim kompleksom do 1500 IKS; upravljati ladijski strojni kompleks do 600 IKS; upravljati ladijski strojni kompleks do 1000 IKS, če ima pet let plovbe kot ladijski strojevodja;
4.	pomorski strojnik: opravljati delo tretjega oficirja stroja, po enem letu plovbe pa delo drugega oficirja stroja na vseh ladjah ne glede na moč IsPdij-skega strojnega kompleksa: opravljati delo prvega oficirja sti'oja ne glede na moč ladijskega strojnega kompleksa, če ima najmanj dve leti plovbe kot drugi oficir stroja; upravljati ladijski strojni kompleks do 1000 IKS po opravljenem strojnem izpitu za naziv ladijskega strojnika; upravljati ladijski strojni kompleks do 1500 IKS, če ima najmanj dve leti plovbe kot drugi oficir stroia' upravljati ladijski strojni kompleks do 5000 IKS če ima najmanj pet let plovbe kot oficir stroja;
5.	pomorski strojnik I. razreda: upravljati ladijski strojni kompleks ne glede na njegovo moč.
c)	V službi zveze:
1.	pomorski radiotelegrafist II. razreda: opravljati delo radiotelegrafista in upravljati ladijsko radiopostajo II. in III. kategorije:
2.	pomorski radiotelegrafist I. razreda: opravljati delo radiotelegrafista in upravljati ladijske radiopostaje vseh kategorij.
d)	V splošni službi:
1. ladijski kuhar: pripravljati hrano za posadko in potnike.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46.	člen
Pomorščakom, ki so po pravilniku o pridobivanju in priznavanju nazivov članov posadk ladij trgovske mornarice (Uradni list FLRJ, št. 42/58, 52/60 in 41/61) dobili naziv ladjevodje omejene plovbe, bo luška kapitanija, na njihovo zahtevo, izdala novo pooblastilo kot je predpisano za ta naziv s tem pravilnikom.
Pomorščaki, ki so po pravilniku iz prejšnjega odstavka dobili naziv pomorskega strojnika III. razreda ali pomorskega strojnika II. razreda, bodo prevedeni v naziv pomorskega strojnika s pravicami, ki 'so predpisane s tem pravilnikom.
Zahtevo za izdajo novega pooblastila oziroma za prevedbo po prvem in drugem odstavku tega člena, lahko pomorščak vloži pri luški kapitaniji v roku dveh let od dneva, ko začne veljati ta pravilnik.
47.	člen
Pomorščakom, ki so po pravilniku o nazivih, strokovni izobrazbi in pravicah članov posadk jugoslovanske trgovske mornarice (Uradni list SFRJ, št .30/66, 34/66, 18/69, 24/69 in 50/69) pridobili nazive krmarja ribiške ladje, ladjevodje ribiške ladje, ali motoriste ribiške ladje, bo luška kapitanija na njihovo zahtevo, izdala nova pooblastila za krmarje, ladjevodje, ali motoriste, kol; je to predpisano za te nazive s tem pravilnikom.
Pomorščakom iz prejšnjega odstavka, se v dobo plovbe prizna tudi čas plovbe na ribiški ladji, če so že na njej pluli s tem nazivom.
48.	člen
Pomorščaki, ki so po pravilniku o pridobivanju in priznavanju nazivov članov posadk ladij jugoslovanske trgovske mornarice, oziroma pravilnika o nazivih, strokovni izobrazbi in pravicah članov posadk ladij jugoslovanske trgovske mornarice, pridobili nazive, kapitana obalne plovbe, pomorskega radiofonista, krmarja za ribiško ladjo, ladjevodje za ribiško ladjo in motorista za ribiško ladjo, obdržijo te nazive in pooblastila za opravljanje del tega naziva, in sicer:
1.	kapitan obalne plovbe: pooblastilo za opravljanje del tretjega ali drugega oficirja krova na potniških ladjah velike obalne plovbe; prvega oficirja krova na tovornih ladjah ne glede na njihovo tonažo, na potniških ladjah pa do 2000 BRT v mejah velike obalne plovbe; prvega oficirja krova na vseh ladjah v mejah male obalne plovbe; poveljnika ladje na tovornih ladjah ne glede na njihovo tonažo v mejah male obalne plovbe, poveljnika ladje na tovornih ladjah ne glede na njihovo tonažo v mejah male obalne plovbe; poveljnika na tovornih ladjah do 3000 BRT in na potniških ladjah velike obalne plovbe;
2.	pomorski radiofonist: pooblastilo za opravljanje del v vsaki radiofonski ladijski postaji;
3.	krmar za ribiško ladjo: pooblastilo za opravljanje del krmarjenja ribiške ladje pod nadzorstvom; poveljnika ribiške ladje do 100 BRT v mejah male obalne plovbe;
4.	ladjevodja za ribiško ladjo — pooblastilo za opravljanje del oficirja krova na ribiških ladjah, poveljnika ribiških ladij v mejah male obalne plovbe;
5.	motorist za ribiško ladjo — pooblastilo za opravljanje del upravitelja strojnega kompleksa do 400 IKS na ribiških ladjah.
49.	člen
Ne glede na določilo tretjega člena pravilnika pridobi do 31. decembra 1973, naziv mornar j a-motorista, krmarja in ladijskega kurjača-mazača tudi pomorščak, z nedokončano osemletko, ki se je ukrcal na ladjo kot mornar oziroma kot čistilec stroja, preden je začel veljati pravilnik o nazivih, strokovni izobrazbi in pravicah članov posadk ladij jugoslovanske trgovske mornarice (Uradni list SFRJ, št. 30/66, 34/66, 18/69, 24/69 in 50/69) in ki je do 31. decembra 1970 dosegel dobo plovbe, predpisane za pridobivanje določenega naziva.
50.	člen
Pomorščakom, ki so se jim na podlagi določil tega pravilnika razširila pooblastila za opravljanje del na ladji, ali se jim je spremenil naziv, bo luška kapitanija izdala novo pooblastilo.
51.	člen
Pomorščakom, ki so se, za opravljanje določenih del na ladjah jugoslovanske trgovske mornarice, strokovno usposobili v tujini, lahko republiški upravni organ, pristojen za varnost plovbe, prizna določeni naziv, če strokovna usposobljenost, ki so jo pridobili v tujini in plovna doba, ustrezata pogojem, predpisanim s tem pravilnikom.
Ce se ugotovi, da obstoja razlika med strokovno usposobljenostjo, ki so jo pomorščaki pridobili v tujini in strokovno usposobljenostjo, ki je določena s tem pravilnikom, morajo opraviti dopolnilni strokovni izpit.
52.	člen
Dokler ne bo predpisan izpitni program za gradivo iz 27. člena tega pravilnika, bodo pomorščaki delali strokovne izpite po gradivu, ki je predpisano v navodilu o izpitih za nazive članov posadke ladij trgovske mornarice (Uradni list FLRJ, št. 18/59 in 36/62).
53.	člen
V skladu s prvim odstavkom 16. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije preneha z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, na območju SR Slovenije, veljati pravilnik o nazivih, strokovni izobrazbi in pravicah članov posadk ladij jugoslovanske trgovske mornarice (Uradni list SFRJ, št. 30/66, 34/66, 18/69, 24/69 in 50/69).
54.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 34/B-0111/71
Ljubljana, dne 23. marca 1973.
Republiški sekretar za gospodarstvo
Marjan Dolenc, dipl. oec. 1. r.
115.
Na podlagi 62. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22-121/66 in 12-96/69) izdaja republiški sekretar za urbanizem
NAVODILO
za izdelavo vodnogospodarskih osnov
I.	SPLOSNE DOLOČBE 1
Vodnogospodarske osnove so prikaz stanja na določenem vodnem območju in nazorni prikaz znanih možnosti za urejanje vodnega režima ter možnosti za intenzivno in smotrno gospodarjenje z vodo. Za vodni režim prikažejo vodnogospodarske osnove kvantitativno in kvalitativno stanje.
2
Namen vodnogospodarskih osnov je, da na osnovi razpoložljivih podatkov o zatečenem stanju ter da na osnovi zbranih opažanj in razpoložljive dokumentacije podajo izhodišča za smotrno in vsklajeno programiranje nadaljnjih ukrepov na področju vodnega gospodarstva za določeno vodno območje.
3
Vodnogospodarska osnova se izdela za:
—	vodno območje reke Drave,
—	vodno območje reke Save in
—	vodno območje reke Soče ter obalnega morja s pritoki.
4
Vodnogospodarske osnove se izdelajo na podlagi podatkov, zbranih ob koncu leta 1968.
Tekstualni del vodnogospodarskih osnov vsebuje opis stanja ter osnovne podatke in probleme v zvezi z vodnim režimom tako za zatečeno stanje kot za možno bodoče urejanje. Posamezne elemente je treba obrazložiti in podrobneje opisati njihov medsebojni vpliv.
Grafični in tabelarični del vodnogospodarskih osnov vsebuje karte, profile, diagrame in tabele. Za izdelavo kart se uporabi regionalna geodetska dokumentacija in drug razpoložljiv kartografski material.
II. IZDELAVA VODNOGOSPODARSKIH OSNOV
5
Vodnogospodarske osnove vsebujejo tele elemente: geografske, geološke, hidrološke, klimatske in pa-dološke razmere; erozijo, prodonosnost In kalnost; varstvo pred škodljivim delovanjem voda; oskrbo z vodo; kakovost voda; kanalizacije in čistilne naprave; izrabo vodnih moči in plovbo; melioracijo zemljišč; zadrževalnike; vodnogospodarske profile; vodnogospodarske bilance za zatečeno stanje; zaključke in predloge ter pregled in popis uporabljene dokumentacije.
Podrobnejša vsebina vodnogospodarskih osnov se določi s programom za izdelavo vodnogospodarskih osnov, ki ga obdelovalcem vodnogospodarskih osnov
odobri Republiški sekretariat za urbanizem neposredno, ko ga predložijo.
6
Vodnogospodarske osnove sestavljajo:
—	dokumentacijsko gradivo,
—	delovno gradivo in
—	pregledni prikaz rezultatov delovnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: zbirni elaborat).
Dokumentacijsko gradivo obsega vse podloge iz katastrov in uporabljenih elaboratov, iz katerih so bili vzeti podatki za izdelavo delovnega gradiva.
Delovno gradivo vsebuje nadrobnosti posameznih elementov vodnogospodarskih osnov, ki so navedeni v 5. točki tega navodila.
Zbirni elaborat v pregledni obliki povzema izsledke delovnega gradiva ter jih prikaže v tekstualnem delu, tabelah, grafikonih in kartah.
7
Delovno gradivo sestavljajo rokopisi (unikati) grafikoni, tabele iti delovne karte v primernem merilu.
Zaradi ažuriranja vodnogospodarskih osnov se izdela delovno gradivo v dvojniku.
Originalno gradiyo hrani izdelovalec vodnogospodarske osnove. Dvojnik delovnega gradiva hrani Zavod za vodno gospodarstvo SR Slovenije oziroma dokumentacijski center, če tako določi republiški sekretar za urbanizem.
Zbirni elaborat je tiskan. Število izvodov določi naročnik.
Zbirni elaborat je vezan v enem zvezku formata B-3, pri čemer so karte v merilu 1:400.000 tiskane na formatu B-2 in prepognjene v format B-3.
Posamezne tematike v zbirnem elaboratu praviloma obravnavajo posebej vsako vodno območje, navedeno v 3. točki tega navodila. Kartni material prikaže posamezno tematiko skupno za celotno Slovenijo. Uporabljene bodo karte v merilu 1:400.000. Izjema so meteorološki elementi, ki se prikažejo na kartah v merilu 1:750.000.
III.	KONČNE DOLOČBE
8
Vodnogospodarske osnove morajo biti izdelane v originalu (en izvod) do 30. junija leta 1973, tiskane pa do 31. decembra leta 1973.
9
Ko začne veljati to navodilo, preneha veljati navodilo za izdelavo vodnogospodarske osnove (Uradni list SRS, št. 40-324/67).
10
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 324/C-1/73
Ljubljana, dne 28. marca 1973.
Republiški sekretar za urbanizem Boris Mikoš, dipl. gr. inž. 1. r.
116.
Komisija za odobravanje nadomestil za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma razpisuje v skladu z 12. členom zakona o nadomestilu za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 7/72) in na podlagi 5. člena pravilnika o postopku za odobravanje nadomestila za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma (Uradni list SRS, št. 25/72)
NATEČAJ
za vlaganje zahtevkov za nadomestilo za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma
Investitorji in kreditodajalci vložijo na podlagi 6.,
7.	in 8. člena pravilnika o postopku za odobravanje nadomestila za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma (Uradni list SRS, št. 25/ 72) zahtevke za nadomestila za leto 1973 najkasneje v 45 dneh po objavi tega natečaja v Uradnem listu SRS.
Št. 021-110/72
Ljubljana, dne 4. aprila 1973.
Predsednik komisije
dr. Janez Planina 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPSCIN
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE	336.
334.	Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pri-
Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) ter 32., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/ 70) je skupščina mesta Ljubljane na 48. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela	stojnosti (Uradni list SHS, št. 20/65) ter 32., 78. in 163: člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/ 70) je skupščina mesta Ljubljane na 48. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela SKLEP
SKLEP o razrešitvi sodnika občinskega sodišča I Ljubljana	o izvolitvi predsednika občinskega sodišča II Ljubljana Za predsednika občinskega sodišča II Ljubljana se izvoli
Marjan Pavčnik, se z dnem 30. IV. 1973 razreši dolžnosti sodnika občinskega sodišča I Ljubljana.	Damjan Mozetič St. 9/58-73
St. 9/52-73	Ljubljana, dne 29. marca 1973.
Ljubljana, dne 29. marca 1973.	Predsednik
Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r.	skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
335.	337. Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) ter 32., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 48. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela	(Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/72) ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 48. skupni seji mestnega zbora in zbora ^delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela SKLEP
SKLEP o razrešitvi predsednika in sodnika občinskega sodišča II Ljubljana	o razrešitvi ravnatelja Doma učencev strokovnih šol Ljubljana-Šentvid Jože Podpečan se z dnem 31. V. 1973 razreši dolžnosti ravnatelja Doma učencev strokovnih šol
1	Ljubljana — Šentvid.
Damijan Conč se z dnem 30. IV. 1973 razreši dolžnosti predsednika občinskega sodišča II Ljubljana.	St. 9/51-73 Ljubljana, dne 29. marca 1973.
2	Predsednik
Jože Kumer se z dnem 30. IV. 1973 razreši dolžnosti sodnika občinskega sodišča II Ljubljana.	skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
St. 9/59-73			
Ljubljana, dne 29. marca 1973. , / Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r.	1 338. Na podlagi 55. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/72), ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 48. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela SKLEP o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet II. gimnazije v Ljubljani
Za predstavnika družbene skupnosti v svetu II. gimnazije v Ljubljani se imenuje Koloman Z i b r i k , dipl. inž.
St. 9/48-73
Ljubljana, dne 29. marca 1973.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. Inž. 1. r.
339.
Na podlagi 55. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/72) ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 48. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet Šole za oblikovanje v Ljubljani
Za predstavnika družbene skupnosti v svetu Sole za oblikovanje v Ljubljani se imenuje Milovan Kranj c, profesor
St. 9/53-73
Ljubljana, dne 29. marca 1973.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
340.
Na podlagi 28. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 48. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v svet Centralne lekarne v Ljubljani
Za predstavnike družbene skupnosti v svetu Centralne lekarne v Ljubljani se imenujejo Mirko Klančar Pavla Koder Milutin Mužič Amalija Šenčur
Št. 9/54-73
Ljubljana, dne 29. marca 1973.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
341.
Na podlagi 14., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) in 5. člena družbenega dogovora o vezavi sredstev pri poslovni banki za kreditiranje stanovanjske graditve je skupščina mesta Ljubljane na 48. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
SKLEP
o imenovanju člana v zbor vlagateljev sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve pri poslovni banki Ljubljana	t
V zbor vlagateljev sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve pri poslovni banki Ljubljana se imenuje
Jože Š e t i n a
Št. 9/49-73
Ljubljana, dne 29. marca 1973.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
342.
Na podlagi 14., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (yradni list SRS, št. 14/70) in 5. člena odloka o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 53/72) je skupščina fnesta Ljubljane na 48. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
SKLEP
o imenovanju člana skupščine solidarnostnega stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih občin
Za člana skupščine solidarnostnega stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih občin se imenuje Janez Čebulj
Št. 9/55-73
Ljubljana, dne 29. marca 1973.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
343.
Na podlagi 16. člena zakona o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem (Uradni list SRS, št. 19/71) ter 24., 78., in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRŠ, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 48. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
SKLEP
o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja Delavske univerze »Boris Kidrič« v Ljubljani
Za vršilca dolžnosti direktorja Delavske univerze »Boris Kidrič« v Ljubljani se imenuje Ludvik Jevšenak
St. 9/56-73
Ljubljana, dne 29. marca 1973.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
344.
Na podlagi 28. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane. na 48. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
SKLEP
o soglasju k imenovanju direktorja Zavoda za zdravljenje alergičnih bolezni in rehabilitacijo mladine Kraljevica
Skupščina mesta Ljubljana soglaša s sklepom zbora delovne skupnosti Zavoda za zdravljenje alergičnih bolezni in rehabilitacijo mladine Kraljevica,, s katerim je imenoval dr. Antonijo Dujmovič za direktorja zavoda.
St. 9/50-73
Ljubljana,' dne 29. marca 1973.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
skupSCina obCine cerknica
345.
Na podlagi 1. in 9. točke odloka o načinu oblikovanja cen za sveže meso in za mesne izdelke (Uradni list SFRJ. št. 14/73) in 2. člena odloka o natančnejših pogojih za 'ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS. št. 6/73), 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK
o najvišjih drobnoprodajnih cenah za sveže meso, drobovino in piščance v občini Cerknica
1.	člen
Najvišje drobnoprodajne cene za sveže meso smejo znašati po posameznih kategorijah in vrstah mesa, in sicer:
din/kg
a)	Goveje meso — povprečna	cena	23,50
—	pljučna pečenka	50.00
—	stegno	31,80
din/kg
—	pleče in bržola	30,60
—	bočnik, vrat	24,00
—	flam	18,50
—	zarebrnica	24,00
—	robček, rebra, prsa	18,50
—	kosti	3,00
din/kp
b)	Telečje meso — povprečna cena	29,70
—	stegno	54,00
—	pleče	45,00
—	bočnik	33,00
—	flam	25,00
—	zarebrnica — kare	31,20
—	vrat, prsa, rebra	20,80
—	kosti	2,50
dln/kg
c)	Junčje meso — povprečna cena	27,30
—	pljučna pečenka	60,00
—	stegno	37,40
—	pleče in bržola	34,30
—	bočnik in vrat	27,40
—	flam	20,80
—	zarebrnica	31,20
—	robček, rebra, prsa	20.80
—	kosti	3,00
dln/kg '
č) Prašičje meso — povprečna cena	24,75
—	stegno	34,20
—	pleče, bočnik	27,90
—	flam	;	15,00
—	zarebrnica — kare	30,10
—	vrat	20,20
—	prsa. rebra	15,00
—	kosti	2,00
2.	člen
Najvišje drobnoprodajne cene za drobovino smejo znašati:	•
Vrsta drobovine	PraSlči	Teleta	Junci	Govedo
Jezik	21,50	20,00	20,00	20,00
Pljuča	9,00	12,00	7,00	7,00
Srce	18,00	22,00	16,50	16,50
Vranica	8,00	11,00	7.50	7,50
Jetra	25.00	45,00	30.00	23,00
Ledvice ■	19,00	18,50	15,00	15,00
Vampi ali želodčki	18,00	18.00	20.00	20,00
Glava	7,00	6,00	3,00	3,00
Možgani	31,00	32,00	31,00	31,00
Repi, noge	7,00	—	16,50	16,50
Slanina brez kože	7.00	—	—	—
Slanina s kožo	6.50	—	—	—
Loj	—	—	5,00	5.00
3.	člen
Najvišje drobnoprodajne cene za piščance smejo znašati:
— Piščanci pripravljeni za kuho (bratfertig) do 20,50 din/kg in
— Piščanci — brojlerji obdelani na klasičen način do 19,00 din/kg.
4.	člen
Za vse ostale vrste svežega mesa, za katere ni določena drobnoprodajna cena, morajo proizvajalci predložiti obvezno upravnemu organu, ki je pristojen za cene, cenike v evidentiranje,
5.	člen
Z dnem, Ko začne veljati ta odlok prenehata veljati odloka o določitvi naj višjih drobnoprodajnih cenah za piščance, prašičje meso in drobovino v občini ter odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o maloprodajnih cenah v občini (Uradni list SRS, št. 29/72).
6.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem sprejetja in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-4/73-1
Cerknica, dne 29. marca 1973.
Predsednik
skupščine občine Cerknica Franc Zorman, dipl. Inž. 1. r.
346.
Na podlagi 27. in 94. člena statuta skupščine občine Cerknica in v skladu z dogovorom o uskladitvi kriterijev za socialno ogroženost kmeta-borca NOV z dne 14 11 1973 je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. marca 1973 sprejela
ODLOK
O določitvi kriterijev za socialno ogroženost kmeta-borca NOV, kot pogoj za pridobitev pravice do varstvenega dodatka
1.	člen
Kmetje-borci (7. člen zakona o starostnem zavarovanju kmetov. Uradni list SRS. št. 13/72) pridobijo pravico do varstvenega dodatka, ko pridobijo pravico do starostne pokojnine, če so socialno ogroženi.
Socialno ogroženi so kmetje-borci, če sami in njihovi družinski člani nimajo tolikšnih dohodkov, ki bi presegli mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov, ki jih vsako leto določa s sklepom skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
2.	člen
Varstveni dodatek se lahko prizna upravičencem največ v znesku, ki je enak razliki med mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov, ki jih za tekoče leto določi skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja 'ter seštevkom starostne pokojnine kmeta-borca in deležem dohodkov, ki odpade na kmeta-borca. upoštevajoč pri tem zdravstveno in socialno stanje kmeta-borca.
3.	člen
Za družinskega člana kmeta-borca, katerih redni dohodki vplivajo na pravico do varstvenega dodatka in na višino varstvenega dodatka se šteje: zakonec, otroci in starši, ki živijo s kmetom-borcem na kmetiji.
4.	člen
Delež dohodkov, ki pride na družinskega člana, se izračuna tako, da se vsi redni dohodki seštejejo in delijo na vse osebe, ki živijo oziroma se preživljajo od dohodkov iz kmetije. Med te osebe se poleg družinskih članov iz 3. člena tega odloka štejejo tudi preužitkarji ter ostareli ali dela nezmožni sorodniki kmeta-borca ali njegovega zakonca, če so ti brez dohodkov in živijo na kmetiji.
5.	člen
Za redne dohodke od kmetijske dejavnosti se šteje katastrski dohodek iz preteklega leta, povečan dvakratno.
Ce na kmetiji živi več kmetov-borcev s pravico do starostne ali družinske pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov se katastrski dohodek vzame v dejanskem znesku.
Kmetom-borcem iz IV. skupine katastrskih občin, borcem, ki so nepokretni in stalno rabijo tujo pomoč jn nego in če so samohranilci, se pri določitvi varstvenega dodatka katastrski dohodek ne upošteva.
6.	člen
Za samohranilca se šteje kmet-borec, ki živi sam ali živi skupaj s sorodnikom, ki je nesposoben za delo. Za delanezmožnega sorodnika se smatra oseba, ki je stara nad 60 let. otroci, ki se redno šolajo, vojaški vojni invalidi I.—V. skupine in tiste osebe, ki dokažejo nesposobnost za delo z izvidom zdravnika.
7.	člen
Za redne dohodke družinskih članov iz 3. člena tega odloka se štejejo:
—	povprečni mesečni osebni dohodek iz preteklega leta zmanjšan za 67 “/o,
—	pokojnina, izplačana za mesec december preteklega leta, zmanjšana za 70 "/o,
—	dohodek od samostojne poklicne dejavnosti in redni dohodek od stavb iz preteklega leta, ki je bil podlaga za odmero davka.
8.	člen
Med redne dohodke se ne štejejo invalidski prejemki po zakonu o vojaških invalidih, družbeno denarne pomoči, otroški dodatek, dodatek za tujo pomoč in nego ter invalidnina po predpisih o pokojninsko-invalidskem zavarovanju, prejemki iz naslova odlikovanj, nagrade učencev v gospodarstvu in štipendije.
9.	člen:
Vsaka sprememba v rednih dohodkih v gospodinjstvu vpliva na pravico in višino varstvenega dodatka od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe.
10.	člen
Kmetu-borcu, upravičencu do varstvenega dodatka, ki je'zaradi bolezni, elementarne nesreče ali drugih okoliščin začasno v težkem gmotnem položaju se lahko dodeli občasna družbena pomoč. Pomoč se lahko dodeli največ dvakrat v posameznem koledarskem letu in se izplača največ do zneska, ki je enak povprečnemu znesku starostne pokojnine in varstvenega dodatka kmetov-borcev NOV v občini.
11.	člen
Status kmeta-borca, pravico do varstvenega dodatka in višino varstvenega dodatka ugotavlja občinski .upravni organ, ki je pristojen za ugotavljanje pravic invalidov in borcev NOV na zahtevo stranke, in sicer v skladu s tem odlokom, z določbami zakona o splošnem upravnem postopku ter v skladu z navodilom o kriterijih za natančnejše določanje časa, ki se po členih 29—32 zakona o pokojninskem zavarovanju šteje za pokojnino (Uradni list SFRJ, št. 33/64).
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje.
St. 59-3/73-1
Cerknica, dne 15. marca 1973.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. Inž. 1. r.
347.
Na podlagi 56. Člena zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72) in 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. marca 1973 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o načinu prodaje sodnih taksnih vrednotnic
1.	člen
V 1. členu odloka o načinu prodaje sodnih taksnih vrednotnic (Uradni list SRS, št. 15/72) se za točko b) doda točka c), ki se glasi:
Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana, Kolodvorska restavracija Postojna.
\
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 423-1/72-1
Cerknica, dne 30. marca 1973.
Predsednik
.skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
348.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72) in 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. marca 1973 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o občinskih upravnih taksah
1.	člen
3.	člen odloka o občinskih upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 15/72) se dopolni in se glasi:
Prodajo taksnih vrednotnic na drobno opravljajo na območju občine Cerknica Trgovsko podjetje TOBAK Ljubljana, uprava skupščine občine Cerknica in Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana, Kolodvorska restavracija Postojna.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 423-10/65-1
Cerknica, dne 15. marca 1973.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
349.
Skupščina občine Cerknica je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 90. člena statuta občine Cerknica na seji obeh zborov dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK
o potrditvi zazidalnih načrtov za naselje Begunje in Cerknica, Videm — del
.1. člen
Sprejmeta se zazidalna načrta za naselje Begunje, št. projekta 980/B in Cerknica, Videm — del, št. projekta E. D., ki jih je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana.
2.	člen
Zazidalna načrta, katera obsegata zazidalno arhitektonsko situacijo, tehnično poročilo in pravilnik za izvajanje zazidalnih načrtov, sta sestavni del tega odloka.
3.	člen
Lokacijska dovoljenja v skladu s tem odlokom izdaja upravni organ skupščine pristojen za urbanizem. Stroški komunalnega opremljanja bremenijo investitorje.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri skupščini občine Cerknica.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/73-1
Cerknica, dne 29. marca 1973.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LENART 350
Na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72 in 3/73) ter 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16/67, 18/67 in Uradni list SRS, št. 6/69, 43/69, U'70 in 21/72) je skupščina občine Lenart na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela '
ODLOK
o davkih občanov v občini Lenart
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se predpisujejo v občini Lenart naslednji občinski davki:
1.	davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja,
2.	davek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti,
3.	davek od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
4.	davek od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
5.	davek od osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih Izboljšav,
6.	davek na dohodke od premoženja,
. 7. davek na premoženje,
8.	davek na dobitke pri igrah na srečo.
2.	člen
Poleg zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po zakonu o davkih občanov, morajo voditi zavezanci. katerih letni dohodek presega 15.000 din, knjigo prejemkov in izdatkov, zavezanci, ki se ukvarjajo z razrezom lesa, pa so ne glede na obseg prometa dolžni voditi knjigo prometa.
II. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
3.	člen
Davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja Plačujejo zavezanci za občinski proračun in za financiranje vzgoje in izobraževanja po skupni stopnji 4,60 odstotka, stopnja davka za proračun je 3,10 “/o.
|
4.	člen
Za zavezance, ki plačujejo daven iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo naslednje mesečne pavšalne osnove:
1.	gospodinjske pomočnice v zasebnih gospodinjstvih in gospodarski pomočniki pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih 500 din,
2.	osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih ter ribiških in lovskih organizacijah 500 din.
III.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5.	člen
Celotno območje občine se po enotnih merilih iz 54. člena zakona o davkih občanov uvrsti v drugo skupino.
Davek od kmetijske dejavnosti se plačuje po enotni proporcionalni stopnji 22 °/o. razen v k. o. Andranci, Smolinci in Zupetinci, kjer znaša enotna proporcionalna davčna stopnja 18 °/o.
Davek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se obračunava od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, določenega za posek v letu, za katerega se prispevek odmerja, po davčni stopnji SO0/«.
6.	člen
Začasno so oproščeni davka od kmetijstva dohodki zemljišč:
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — 10 let,
2.	na katerih se zasadijo novi vinogradi — 5 let,
3.	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki — 8 let.
Začasna oprostitev po prvem odstavku tega člena
se pripozna, če so izpolnjeni pogoji:
a)	da so bila po ugotovitvah za kmetijstvo pristojnega organa dela opravljena strokovno in skladno s programom srednjeročnega razvoja SRS,
b)	da merijo sanirane oziroma zasajene površine:
pod točko 1. najmanj 50 arov,
pod točko 2. najmanj 20 arov,
pod točko 3. najmanj 30 arov.
/	7. člen
Zavezancem, katerim je kmetijstvo edini vir dohodka, se zniža davek od kmetijstva:
—	če v pogodbenem odnosu vzredijo in prodajo 250 kg žive teže živine ali če v pogodbenem odnosu pridelajo in prodajo 2.000 litrov kravjega mleka po ha obdelovalne zemlje, za 15 °/o,
—	za vsakih nadaljnjih 150 kg žive teže živine,
ki jo v pogodbenem odnosu vzredijo in prodajo, ali za vsakih nadaljnjih 300 litrov kravjega mleka, ki ga v pogodbenem odnosu pridelajo in prodajo po ha obdelovalne zemlje, se zniža davek od kmetijstva za nadaljnje 40/o.	,
Za obdelovalne površine se po tem odloku štejejo: njive, vrtovi, travniki, sadovnjaki in vinogradi, ki so last zavezanca oziroma njegovih družinskih članov in zemljišča naštetih kultur, v najemu od kmetijskih delovnih organizacij.
Olajšava po tem členu se prizna z naslednjimi pogoji:
1.	Zavezanec davka od kmetijstva mora živino, ki jo namerava v pogodbenem odnosu pitati, prijaviti
kmetijski delovni organieaciji in z njo skleniti kooperacijsko pogodbo.
2.	Živina, za katero je zavezanec davka sklenil kooperacijsko pogodbo, mora biti naslednje kategorije in kakovosti:
—	pitana teleta do 6 mesecev starosti in do 200 kg žive teže,
—	pitani mlajši junci in junice do 18 mesecev starosti in najmanj 300 kg žive teže,
—	pitani starejši junci in junic?, stari od 18 do 36 mesecev, žive teže 420 kg in več,
—	pitani voli,
—	prašiči za bekon, 80 do 95 kg žive teže,
—	mesnati prašiči — prve vrste — stari do 12 mesecev, 95 do 125 kg žive teže.
3.	Zavezanec davka iz kmetijstva, ki kupi živino z namenom, da jo pita, mora tako živino ob nakupu prijaviti kmetijski delovni organizaciji in skleniti z njo kooperacijsko pogodbo. V takem primeru se prizna olajšava le od teže, ki presega težo, katero je imela živina ob nakupu.
8. člen
Zavezancem davka od kmetijstva, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in v preureditev stanovanjskih i.n gospodarskih prostorov v turistične namene, se prizna posebna davčna olajšava. Za sredstva, vložena v preusmeritev gospodarstva, se štejejo sredstva, vložena za graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, za nabavo kmetijskih strojev in opreme, sredstva vložena za preusmeritev gospodarstva na živinorejsko proizvodnjo (za vzrejo in pitanje živine, za proizvodnjo mesa in mleka), za uvedbo pašno-koš-nega sistema, za izvedbo melioracij in za ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov, če sredstva vložijo posamezni kmetje. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva v višini vsaj 50 °/o Katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 2.000 din.
Posebna olajšava se prizna v odvisnosti od zneska vloženih sredstev:
olajšava v V« od odmerjenega
znesek vloženih sredstev	davka od
negozdnih
zemljišč
od	2.000	do	5.000	10
od	5.000	do	10.000	20
od	10.000	do	20.000	30
od	20.000	do	30.000	40
od	30.000	do	40.000	47
od	40.000	do	50.000	54
nad 50.000	60
Zahtevek za olajšavo z dokazili plačane naložbe poda upravičenec do konca meseca januarja za preteklo leto.
Ce je zavezanec kmetijski stroj, za nabavo katerega je uveljavil davčno olajšavo, pred potekom petih let od nabave odtujil, ali začne uporabljati v nekmetijske namene, se za priznano olajšavo ponovno obremeni.
O priznanju olajšave zaradi preusmeritve gospodarstva odloča svet za kmetijstvo, o priznanju olajšave zaradi preureditve stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, pa za turizem pristojni svet občinske skupščine.
9.	člen
Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava v višini 20 Vo od stroškov šolanja. Letni znesek te olajšave za enega otroka lahko znaša do 800 din, za dva otroka skupaj do 1.200 din, za tri ali več otrok do 1.500 din.
Olajšavo uveljavlja zavezanec-upravičenec v mesecu januarju za preteklo leto s posebno vlogo In dokazili o plačanih stroških.
IV.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH
IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
10.	člen
Občani, ki z osebnim delom samostojno izdelujejo blago, opravljajo storitve, ali se ukvarjajo s kakšno drugo gospodarsko dejavnostjo, plačujejo davek od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, glede na obliko opravljanja teh dejavnosti, po naslednjih stopnjah:
a)	če opravljajo dejavnost kot stalni poklic, plačujejo od osnove, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih, davek po stopnji iz 3. člena tega odloka, povečan za stopnjo prispevkov samoupravnim interesnim skupnostim (za izobraževanje, otroško varstvo in za zaposlovanje), kakor jih plačujejo delavci iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja,
b)	zavezanci, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnove, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih, davek po skupni stopnji tč. a) tega člena, povečan za stopnjo prispevka za zdravstveno ter pokojninsko-invalidsko zavarovanje, kakor ga plačujejo občani, ki opravljajo dejavnost kot glavni poklic,
c)	od osnov, ki presegajo osebni dohodek pod točko a) oz. b).
davčna nad	osnova do	stopnji •/.
	10.000	30
10.000	20.000	33
20.000	30.000	36
30.000	40.000	39
40.000	60.000	43
60.000	80.000	47
80.000	100.000	51
100.000		55
Svet za družbeno načrtovanje in finance občinske skupščine ugotovi na začetku leta, za katero se odmerja davek, koliko znašajo stopnje prispevkov samoupravnim interesnim skupnostim.
11.	člen
Zavezanci, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 din in ki se ne ukvarjajo z obrtno proizvodnjo, prevozništvom z motornimi vozili ali gostinsko dejavnostjo in ne zaposlujejo tuje delovne sile, plačujejo davek od obrtne dejavnosti v pavšalnem letnem znesku.
Pri odmeri pavšalnega letnega zneska se upoštevajo vse okolnosti, ki vplivajo na obseg in uspeh poslovanja tega zavezanca, v primerjavi z zavezancem iste alj podobne dejavnosti, ki se mu davek odmerja po dejanskem osebnem dohodku.
12.	člen
Zavezancem davka od obrtnih dejavnosti, razen avtoprevoznikom, se odmerjeni davek zniža:
—	za vsakega vajenca za 10 °/o, vendar največ 1.000 din za enega vajenca, skupno znižanje za vse učence v gospodarstvu pa sme znašati največ 5.000 din,
—	za 50 »/o zavezancem, novim obrtnikom, ki so začeli poslovati v letu, za katero se davek odmerja in za 25 %> v drugem letu poslovanja,
—	zavezanci, stari nad 60 let se oprostijo plačila davka od obrti, do 2.000 din davčne osnove.
Po pogojih zakona o davkih občanov, se zavezancem, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo, razen avtoprevoznikom, prizna posebna olajšava.
13.	člen
Davek od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
1.	od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu 10 %>,
2.	od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči 15 %>,
3.	od dohodkov zakonca oz. družinskega člana davčnega zavezanca — obrtnika po 3. in 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov; zavarovalnih poverjenikov; od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic; od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno; od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno; od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov; od prodaje izdelkov uporabnih umetnosti ali od razmnoževanja ali izdajanja drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike; od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 20 “/n,
4.	od dohodkov za priložnostno opravljanje storitev za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih; od dohodkov potujočih zabavišč 25 °/o.
V.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
14.	člen
Občani, ki opravljajo intelektualne ali druge negospodarske storitve, plačujejo davek od intelektualnih
storitev, glede na obliko opravljanja teh storitev, po merilih in stopnjah iz 10. člena tega odloka.
Od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) 20 %>.
15.	člen
Zavezancu za davek od intelektualnih storitev — duhovniki in cerkve — katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 din, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku. Za odmero davka od intelektualnih storitev v pavšalnem letnem znesku, se glede višine in načina določanja davka smiselno uporabljajo določbe 11. člena tega odloka.
VI.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
16.	člen
Občani, ki imajo osebni dohodek iz avtorskih pravic. patentov ali tehničnih izboljšav, zavarovanih z zakoni, plačujejo davek od osebnega dohodka iz avtor---skih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, po pogojih zakona o davkih občanov.
Davek, od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje od vsakega posameznega dohodka po naslednjih stopnjah:
—	12 »/o od dohodkov iz 3. odstavka 107. člena zakona o davkih občanov,
—	6 o/o od vseh drugih dohodkov te vrste.
VIL DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA
17.	člen
Občani, ki imajo dohodke, od katerih se po zakonu o davkih občanov plačuje davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, plačujejo davek od takih dohodkov po naslednjih stopnjah:
a)	od dohodkov, ki jih lastniki ali nosilci stanovanjske pravice dosežejo z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, počitniških hiš in garaž v najem, po stopnji 50 V*.
b)	od drugih dohodkov od premoženja:
>d davčne nad	osnove do	stopnja •/.
	5.000	20
5.000	10.000	24
10.000	20.000	30 .
20.000	30.000	35
30.000	40.000	40
40.000	50.000	45
50.000		50
Za stroške vzdrževanja, upravljanja in enoletno amortizacijo, od bruto stanarine oziroma najemnine se odšteje 60 %>.
VIII.	DAVEK NA PREMOŽENJE
18.	člen
Občani, lastniki oziroma uživalci stavb, delov stavb, stanovanj, počitniških hišic in garaž, plačujejo na posest teh stavb, davek na premoženje.
Davek na premoženje na posest stavb, »se plačuje:
a)	od stanovanjskih stavb, po stopnji 15 °/o,
b)	od poslovnih stavb in od garaž, po stopnji 20 “/o,
c)	od vikend hišic, po stopnji 50°/».
Osnova za davek od premoženja — od posesti stavb je enoletni znesek stanarinske oziroma najemninske vrednosti.
Poleg oprostitev po zakonu, se davek na premoženje — na posest stavb, ne plačuje tudi od kmečkih stanovanjskih stavb izven mastnega naselja Lenart; če se lastnik oziroma uživalec stavbe osebno ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in mu je kmetijstvo osnovni vir dohodka.
IX.	DAVEK NA DOBITKE PRI IGRAH NA SREČO
19.	člen
Občani in zasebne pravne osebe, ki pri igrah na srečo zadenejo dobitek, od katerega se po zakonu o davkih občanov plača davek na dobitke od iger na srečo, plačajo ta davek po stopnji 10°/o.
X.	POROŠTVO ZA PLAČILO DAVČNIH OBVEZNOSTI
20.	člen
Od davčnega zavezanca — obrtnika, ki je v obdobju dvanajstih mesecev, več kakor po tri mesece v zaostanku na plačilu pravnomočno odmerjenih in v plačilo zapadlih davkov oziroma akontacij oziroma je njegov davčni dolg starejši od šest mesecev in znaša nad 1.000 din, sam zavezanec pa nima primernega premoženja, iz katerega bi bilo možno z izvršbo izterjati davčni dolg, sme davčni organ zahtevati poroštvo v smislu 233. člena zakona o davkih občanov. Rok za predložitev poroštvene izjave ne more biti krajši od 30 dni.
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje dolga v naslednjih primerih:
1.	če davek, odmerjen po dejanskem dohodku, znatno presega predpisane akontacije,
2.	če se dolžnik izkaže kot upnik do družbenih pravnih oseb za prodane proizvode ali za opravljene storitve,
3.	če je dolžnik zaradi požara utrpel večjo škodo, ki ni krita z zavarovalnino,
4.	če je zavezanec več kot tri mesece bolan in nesposoben za delo.
XI,	KONČNE DOLOČBE
21.	člen
Zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo vložiti davčno napoved najpozneje do 31. januarja pri davčni upravi skupščine občine Lenart.
Po pogojih in merilih, določenih z dogovorom skupščin slovenskih občin, so občani na javni poziv dolžni predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in o načinu njegove pridobitve.
22.	člen
1	Glede odmere in nadaljnjega postopka za realizacijo družbenih dohodkov, se v vsem, kar ni določeno v tem odloku, uporabljajo določbe zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72), z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami.
23.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 15/72).
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. 422-18/64-13
Lenart, dne 29. marca 1973.
Predsednik
skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r.
351.
Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, St. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70, 21-479/72), in 47. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni Ust SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-232/70) je skupščina občine Lenart na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK
. o proračunu občine Lenart za leto 1973
Skupni dohodki proračuna občine Lenart za leto 1973	znašajo	9.873.940
od tega:
—	za razporeditev po splošnem delu
proračuna	9.773.940
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo	100.000
2.	člen
Ce bo zaostajalo pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 1-člena tega odloka, sme svet za družbeno načrtovanje in finance skupščine občine Lenart za ohranitev pro*
računskega ravnovesja začasno omejiti proračunske izdatke na posameznih proračunskih postavkah. O takem ukrepu mora obvestiti občinsko skupščino in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna oziroma, da o tem ukrepu dokončno odloči občinska skupščina.
Ce bodo proračunski dohodki presegli v 1. členu tega odloka predvideni znesek, se bo presežek vložil v sklad skupnih rezerv občine Lenart, o uporabi teh sredstev pa odloča skupščina občine Lenart.
3.	člen
Svet za družbeno načrtovanje in finance skupščine občine Lenart je pooblaščen, da lahko spremeni namen in višino razporejenih sredstev po posameznih postavkah v okviru glavnega namena, če bi se izkazalo, da so zagotovljena sredstva v višjem ali nižjem znesku, kot bi bila potreba, razen sredstev, namenjenih upravi skupščine občine postavka 24 glavnega namena 07 in sredstev v glavnem namenu 13.
4.	člen
Svet za družbeno načrtovanje in finance skupščine občine Lenart je pooblaščen, da v skladu s smernicami razvoja občine Lenart za leto 1973 razporedi sredstva glavnega namena 12, ki bodo presegala višino zbranega davka kmetijske dejavnosti na območju krajevne skupnosti po osnovi 1 °/o od katastrskega dohodka.
5.	člen
svet za družbeno načrtovanje in finance skupščine občine Lepart je pooblaščen, da odloča o koriščenju tekoče proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke in dovoljuje izplačila za izredne in nepredvidene izdatke.
6.	člen
' Sredstva zbrana na račun prispevka za uporabo mestnega zemljišča so dohodek komunalnega sklada občine Lenart.
7.	člen
Od dohodkov v 1. členu tega odloka, zmanjšanih za razporejena sredstva krajevnim skupnostim, temeljni kulturni skupnosti in prenešenih dohodkov, se vlaga v rezervni sklad občine Lenart 1 °/o.
8.	člen
Sredstva, ki so razporejena v glavnem namenu 03 za financiranje temeljne kulturne skupnosti, se nakazuje tej skupnosti mesečno v skladu z odlokom o sredstvih za financiranje dejavnosti temeljne kulturne skupnosti Lenart v letu 1973.
9.	člen
Sredstva razporejena v glavnem namenu 05 za sofinanciranje zdravstvenega zavarovanja kmetijskih zavarovancev in pokojninsko zavarovanje kmetov, se nakazujejo v ustrezne sklade samoupravnih skupnosti pri komunalnem zavodu Maribor v skladu z določili sklenjene pogodbe.
10.	člen
Uprava občinske skupščine razpolaga v skladu z zakonom s sredstvi, ki so dodeljena za redno dejavnost in za posebne namene.
Kot svoja sredstva uporabi tudi dohodke, ki jih doseže s svojo dejavnostjo.
•	11. člen
Sredstva, ki so v določenih zneskih razporejena za sofinanciranje občinskega sodišča, javnega tožilstva in druge skupne službe, se nakazujejo na njihove račune skladno s pogodbami, ki jih sklene občina s temi organi, zavodi oziroma organizacijami.
Občinskemu sodišču in javnemu tožilstvu Maribor se za njihovo redno dejavnost prepuščajo tudi dohodki od poprečnim in stroškov kazenskega postopka.
O višini doseženih dohodkov iz tega naslova poročajo ti organi ob koncu proračunskega leta skupščini občthe Lenart.
12.	člen
Sredstva glavnega namena 13 se nakazujejo uporabnikom v skladu ž njihovim programom dela.
Določila prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za uporabnike sredstev postavk 52, 54, 55, 57 in 61.
13.	člen
Od sredstev v glavnem namenu 14 — negospodarske investicije, post. 67 se izvrši delno nakazilo TIS Lenart za plačilo anuitet zapadlih v letu 1973 po prenesenih kreditih za šoli Cerkvenjak in Lokavec.
14.	člen
Sredstva, ki so razporejena v glavnih namenih 04, 08 in 16 kot dotacija cestnemu, komunalnemu in kmetijskemu skladu ter skladu za financiranje narodne obrambe občine Lenart in skladu za preživninsko in otroško varstvo občine Lenart, se koristijo po finančnih načrtih teh skladov.
Za sredstva, ki jih prispeva občina Lenart kot članski delež v kreditni sklad Ljubljanske banke Ljubljana, podružnice Maribor, se sklene posebna pogodba.
15.	člen
Pregled dohodkov in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1973, ki je sestavni del tega odloka.
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje.
St. 400-2/72-35
Lenart, dne 20. marca 1973.
Predsednik
skupščine občine Lenart
Franjo Muršec 1. r.
Pregled dohodkov in razporeda dohodkov v bilanci proračuna občine Lenart za leto 1973
Vrsta dohodkov	Dohodki	Skupaj din	St. gl. namena	Razpored dohodkov	Skupaj din
i	Prispevki	4,792.270	03	Kulturno-prosvetna dejavnost	342.440
2	Davki	3,387.370	04	Socialno varstvo	1,506.500
3	Takse	520.000	05	Zdravstveno varstvo	1,1.39.800
5	Dohodki po posebnih predpisih	160.000	06	Komunalna dejavnost	260.000
6	Dohodki organov		07	Delo državnih organov	3,635.600
	im razni drugi dohodki	60.000	08	Narodna obramba	150.000
7	Dopolnilna sredstva	913.300	12	Dejavnost krajevnih skupnosti	120.000
9	Prenesena sredstva	41.000	13	Dejavnost družbenopolitičnih	395.630
				organizacij in društev	
			14	Negospodarske investicije	963.320
			15	Gospodarske investicije	465.215
			16	Gospodarski posegi	611.500
			17	Proračunske obveznosti iz prejšnjih let	89.995
			18	Rezervni sklad	93.940
			19	Nerazporejeni dohodki	100.000
. i	Skupaj	9,873.940		Skupaj	9,873.940
352.
Na podlagi 27. in 28. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni liet SRS. št. 8-52/69) in 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS. št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70. 21-479/72) je skupščina občine Lenart na skupni seji obeh zborov dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK
o financiranju vzgoje in izobraževanja v občini Lenart v letu 1973
1.	člen
Za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Lenart v letu 1973 se določa s tem odlokom stopnja občinskega prispevka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja mi udeležba na občinskem davku od kmetijske dejavnosti, samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev, avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav ter od skupnega dohodka občanov.
2.	člen
Občinski prispevek za izobraževanje od osebnega dohodka iz delovnega razmerja plačujejo zavezanci • za leto 1973 po stopnji 1,5°/» od istih osnov, od katerih plačujejo prispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja po zakonu o davkih občanov.
3.	člen
Za financiranje vzgoje in izobraževanja v letu 1973 se določi udeležba v višini 3 °/o od pobranega davka od osebnega dohodka kmetijske dejavnosti, samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev, avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav in skupnega dohodka občanov.
4.	člen
Sredstva za vzgojo in izobraževanje po 2. in 3. členu tega odloka se stekajo na račun temeljne izobra-
|
ževalne skupnosti Lenart za financiranje dejavnosti iz 40. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji in za financiranje dejavnosti delavske univerze.
Od zbranih sredstev po prejšnjem odstavku odvaja temeljna izobraževalna skupnost mesečno 5 »/n v sklad za financiranje investicij v šolstvu občine Lenart.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. 402-8/67-13
Lenart, dne 29. marča 1973.
Predsednik
skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r.
353.
Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradnb objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70, 21-479/72) je skupščina občine Lenart na 41. skupni seji obeh zborov dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK
o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v občini Lenart v letu 1973
1.	člen
Prispevek za dnevno varstvo otrok po 4. in 6. Členu zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 43-335/67), plačujejo zavezanci po stopnji 0,45 "/p od srejtstev. namenjenih za osebne dohodke in po stopnji 0,40 "/o od čistega mesečnega zneska pokojnin.
2.	člen	f
Prispevek iz 1. člena tega odloka se odvaja na poseben račun Temeljne izobraževalne skupnosti Lenart, ki opravlja naloge skupnosti otroškega varstva v občini Lenart in sicer ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov pri banki oz. ob izplačilu pokojnin in invalidskih prejemkov pri skupnosti pokojninskega zavarovanja delavcev.
Prispevki za otroško varstvo, ki jih plačujejo zasebni delodajalci in pogodbeni zavarovanci, se plačujejo hkrati s plačilom prispevkov za socialno zavarovanje.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. 420-7/70-10
Lenart, dne 29. marca 1973.
Predsednik
skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r.
354.
Na podlagi 2. člena in 3. odstavka 5. člena zakona o sredstvih za financiranje kulturnih skupnosti in kulturne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 46-258/70) in 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69. 43-209/69, 11-118/70, 21-479/72) je skupščina občine Lenart na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK
o sredstvih za financiranje dejavnosti temeljne kulturne skupnosti Lenart v letu 1973
1.	člen
Za financiranje kulturne dejavnosti prepušča skupščina občine Lenart temeljni kulturni skupnosti Lenart sredstva po 0,8 u/u stopnji občinskega davka od prometa blaga na drobno, razen od alkoholnih pijač.
Sredstva, zbrana' po 1. odstavku tega člena, uporabi temeljna kulturna skupnost za financiranje oz. sofinanciranje občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij, kulturno prosvetnih društev, matične knjižnice, spomeniškega varstva,' pokrajinskega arhiva, žirije za razpis in. oceno del iz tematike NOB in povojne graditve ter amortizacije kulturnih domov po odloku o uvedbi amortizacije za kulturne domove v občini Lenart (Uradni list SRŠ, št. 11-115/70).
2.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o sredstvih za financiranje dejavnosti temeljne kulturne skupnosti (Uradni list SRS! št. 13-381/71) in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sredstvih za financiranje dejavnosti temeljne kulturne skupnosti (Uradni list SRS, št. 15-373/72).
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. 402-4/69-19
Lenart, dne 29. marca 1973.
Predsednik
skupščine občine Lenart
Franjo Muršec 1. r.
355.
Na podlagi drugega odstavka 11. člena in 15. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72, 54-406/72), občinskega programa stanovanjske izgradnje in 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in "Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-111/70, 21-479/72) je skupščina občine Lenart na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi najmzjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Lenart
1.	člen
V 1. in 2. členu odloka o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 51-1032/72) se stopnja »7 °/o« nadomesti s stopnjo »6 "/o«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. 36-8/72-5
Lenart, dne 29. marca 1973.
Predsednik
skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r.
356.
Na podlagi 1., 2., 13., 15! in 19. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-12/72) in na podlagi 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70, 21-479/72) je skupščina občine Lenart na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK
o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki obsega delno nadomestitev stanarine, kreditiranje graditve najemnih stanovanj v družbeni lastnini, premiranje namenskega varčevanja in pogoje za pridobitev pravice do družbene pomoči. S tem odlokom se določajo tudi pogoji za pridobitev stanovanjske pravice v najemnem stanovanju, graje-
nem z delno pomočjo občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada.
2.	člen
Družbeno pomoč odobrava občinski solidarnostni stanovanjski sklad v skladu z določili zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in po določilih tega odloka iz sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada.
3.	člen
Družbena pomoč se dodeljuje:
—	investitorjem, ki gradijo najemna stanovanja v družbeni lastnini,
—	nosilcem stanovanjske pravice za delno nadomestitev stanarine,
—	občanom, ki gradijo ali kupujejo etažno stanovanje ali družinsko stanovanjsko hižo, za premiranje varčevalnih vlog v poslovni banki za stanovanje.
4.	člen
Pravica do delne nadomestitve stanarine pripada nosilcu stanovanjske pravice.
Delna nadomestitev stanarine znaša lahko največ do 50 %'stanarine.
6.	člen
Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti nosilci stanovanjske pravice, katerih gospodinjstva uporabljajo stanovanja, ki po površini ne presega naslednjega normativa:
1
Število članov	Površinski
gospodinjstva	'	normativ v m'
1
2
3
4
do 28 do 42 do 57 do 66
in na vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva do 10 m*.
Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od 50 let, se lahko normativ površine poveča za 30 “/o.
Družbena pomoč je namenjena tistim občanom, katerih dohodki na člana gospodinjstva ne presegajo višine po določbah tega odloka in izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem odlokom.
II.	POMOČ OBČANOM ZA DELNO NADOMESTITEV STANARINE
5.	člen
Delna nadomestitev stanarine je različna in je odvisna od premoženjskega stanja nosilca stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva, od velikosti stanovanja, števila članov gospodinjstva in od opremljenosti stanovanja. .
Pravico do delne nadomestitve imajo nosilci stanovanjske pravice ne glede ali uporabljajo stanovanje v družbeni lastnini, ali v lasti občanov, če izpolnjujejo pogoje po določbah tega odloka.
7.	člen
Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če uporablja standardno stanovanje, ki je po veljavnem točkovalnem sistemu ocenjeno do 120 točk.
Nosilec stanovanjske pravice, upravičen do delne nadomestitve stanarine, lahko koristi stanovanje iznad standarda. Delna nadomestitev 'stanarine pa se prizna le od vrednosti standardnega stanovanja.
8.	člen
Nosilec stanovanjske pravice je upravičen na delno nadomestitev stanartne, če je višina letnega dohodka gospodinjstva glede na število članov gospodinjstva manjša od mejnih vrednosti v naslednji tabeli znosnih izdatkov za stanarine:
Dohodek gospodinjstva letno v din
Število članov gospodinjstva
2	3	4	5	6	7	8
Stopnje obremenitve gospodinjstva s stanarino (znosna obveznost) izražena v odstotkih
2.999	1,0
3.000— 5.999	8,0	2,5						
6.000— 8.999	11,5	6,0	3,0					
9.000—11.999 N	13,7	8,5	5,5	2,2				
12.000-14.999	15.5	10,4	7,1	4,1	2,1	0,5		
15.000—17.999 .	16,5	11,4	8,5	5,3	3,4	2,1	1,0	
18.000—20.999	17,6	12.5	9,5	6,3	4,5	3,3	2,2	1,0
21.000—23.999	18,5	13,4	10,3	7,3	5,4	4,2	3,1	2,0
24.000—26.999	19,3	14,2	11,0	8,1	6,4	5,0	4,0	2,8
27.000—29.999	20,0	14,8	11,8	9,0	7,1	-5,7	4,6	3,5
30.000—32.999	20,t	15,6	12,5	9,5	7,7	6,4	5,3	4,1
33.000—35.999	21,3	16,3	13,1	10,2	8,4	7,0	5,9	4,8
36.000—38.999	22,0	16,8	13,8	10,8	8,9	7,6	0,5	5,4
39.000—41.999	22,5	17,4	14,4	11,3	9,4	8,1	7,0	5,9
42.000—44.999	23,0	17,9	14,9	11,8	9,8	8,6	7,5	6,4
45.000—47.999	23,6	18,4	15,3	12,3	10,3	9,0	8,0	6,8
48.000—50.999	24,0	18,8	15,7	12,7	10,8	9,5	8,4	7,3
51.000—53.999	24,3	19,1	16,1	13,1	11,2	10,0	8,8	7,7
54.000—56.999	24,7	19,6	16,5	13,4	11,6	10,3	9,2	8,1
57.000—59.999	25,0	19,9	16,8	13,8	11,9	10,6	9,5	8,4
60.000—62.999		20,2	17,2	14,1	12,2	10,9	9,8	8.7
63.000—65.999		20,5	17,5	14,3	12,6	11,3	10,1	9,0
66.000—68.000		20,9	17,8	14,7	12,9	11,6	10,5	9,4
69.000—71.999		21,2	18,1	15,0	13,1	11,9	10,7	9,6
72.000—74.999		21,4	18,4	15,3	13,4	12,2	11,0	9.9
75.000—77.999		21,7	18,7	15,5	13,7	12,4	11,3	10,2
78.000—80.999		22,0	19,0	15,8	13,9	12.7	11,6	10.5
81.000—83.999		22,3	19,2	16,2	14,2	13,0	11,9	10,7
9.	člen
Znosna letna stanarina, ki jo je nosilec stanovanjske pravice dolžan plačati, se. izračuna tako, da se letni dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v zgornji tabeli in deli s 100.
Delna nadomestitev stanarine predstavlja razliko med dejansko stanarino, ki jo plačuje nosilec stanovanjske pravice in znosno stanarino, izračunano na podlagi 8. in 9. člena.
10.	člen
Ne glede na določbe 6., 7. in 8. člena tega odloka delna nadomestitev Stanarine ne pripada nosilcem stanovanjske pravice v naslednjih primerih:
—	če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem,
—	če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene,
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja,
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik počitniške hiše s standardom preko 50 točk.
11.	člen
Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevo, ki jo vloži pri občinskem solidarnostnem stanovanjskem skladu tiste občine, na katere območju ima stalno bivališče. Zahtevo mora vložiti vsako leto do 31. 1. za tekoče leto, oziroma v 30 dneh po preselitvi v drugo stanovanje.
Zahtevku je treba priložiti:
—	potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto,
—	potrdilo o številu članov gospodinjstva,
—	veljavno stanovanjsko pogodbo,
—	zapisnik o ocenitvi stanovanja.
Za dokazovanje višine letnih dohodkov nosilca stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva, se neposredno uporablja 15. člen zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72).
12.	člen
Občinski solidarnostni stanovanjski sklad mora o zahtevi o delni nadomestitvi stanarine odločiti v roku 30 dni po prejemu zahtevka.
Pritožbo zoper- odločbo občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada vložijo nosilci- stanovanjske pravice v roku 15 dni po prejemu odločbe občinskega solidarnostnega stanovanjskega * sklada.
Občinski solidarnostni stanovanjski sklad pošlje pritožbo pristojnemu svetu skupščine občine.
O pritožbi zoper odločbo o delni nadomestitvi stanarine odloči svet občinske skupščine, ki je pristojen za stanovanjsko gospodarstvo v roku 30 dni od dneva prejema pritožbe.
Delna nadomestitev za stanarino se odobrava za dobo enega leta, šteto od prvega dneva v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva.
13.	člen
Upravičencem do delne nadomestitve stanarine bo sklad neposredno izplačeval subvencionirani del stanarine v 3-mesečnih obrokih za nazaj.
Najmanjši znesek, do katerega se delna nadomestitev stanarine še izplačuje, je 5 dinarjev.
Listo upravičencev do subvencije solidarnostni stanovanjski sklad javno objavi.
III.	KREDITIRANJE GRADITVE NAJEMNIH STANOVANJ IN POGOJI ZA ODDAJANJE V UPORABO STANOVANJ, ZGRAJENIH S POMOČJO SREDSTEV OBČINSKEGA SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA
14.	člen
Z namenom, da se pospeši gradnja najemnih stanovanj in zagotovi reševanje stanovanjskih vprašanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin in starih ljudi, sodeluje občinski solidarnostni stanovanjski sklad z denarnimi sredstvi pri graditvi najemnih stanovanj.
Stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev občinske-' ga solidarnostnega stanovanjskega sklada, ne smejo presegati povprečne gradbene cene in povprečne opremljenosti oziroma povprečnega standarda stanovanj, ki so predpisani z odlokom občinske skupščine.
Pogoje za pridobitev in odplačilo posojila za gradnjo najemnih stanovanj določa občinski solidarnostni stanovanjski sklad s splošnim aktom.
15.	člen
Za stanovanja, ki so zgrajena s pomočjo sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada izdaja dodelitvene odločbe upravni organ občine, pristojen za stanovanjske zadeve, na podlagi prioritetne liste, katero pripravi solidarnostni stanovanjski sklad občine Lenart družinam z nižjimi dohodki, mladim družinam in starim ljudem, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da prosilec za stanovanje nima stanovanja,
—	da osebni dohodki prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presegajo 900 dinarjev na člana gospodinjstva mesečno,
—	da prosilec doslej še ni imel ustrezno, rešenega stanovanjskega vprašanja,
—	za matere samohranilke določi ustrezen cenzus solidarnostni stanovanjski sklad občine Lenart v statutu.
Prednostno pravico za pridobitev stanovanja imajo prosilci, ki živijo dalj časa na območju občine Lenart.
16.	člen
Ne glede na določilo iz 2. alinee 15. člena tega odloka, se stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada, oddajo lahko tudi:
—	mladim družinam za dobo največ 10 let,
—	upokojencem za nedoločen čas, če del sredstev prispeva republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
17.	člen
Mlada družina lahko pridobi stanovanje za določen čas, če izpolnjuje poleg pogojev iz 15. člena tega odloka še tele pogoje:
—	da namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše,
—	da organizacija, pri kateri je prosilec zaposlen, jamči, da bo skupno z delavcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 10 let.
Za mlado družino v smislu določil tega odloka se štejeta zakonca:
—	če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo 10 let,
—	če skupna delovna doba zakoncev od dneva sklenitve zakonske zveze ne presega 10 let,
—	če nobeden od zakoncev ni starejši od 35 let.
18.	člen
Glede na število članov gospodinjstva lahko pridobijo občani z niijimi dohodki stanovanje po naslednjem normativu:
—	za eno osebo do 28 m2,
—	za dve osebi do 42 m2,
—	za tri osebe do 57 m2,
—	za štiri osebe do 66 m2,
in za vsakega nadaljnjega še do 10 m2.
19.	člen
Prednostno listo za pridobitev najemnega stanovanja sestavi občinski solidarnostni stanovanjski sklad na podlagi meril in kriterijev, ki jih postavlja ta odlok in splošni akt občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada.
Prednostno listo potrdi pristojni organ občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada in jo javno objavi
IV.	PREMIRANJE NAMENSKEGA VARČEVANJA
20.	člen
Z namenom, da se spodbudi stanovanjsko varčevanje za nakup stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, lahko občinski solidarnostni stanovanjski sklad prizna iz svojih sredstev občanom, v okviru razpoložljivih sredstev, ki namensko varčujejo pri poslovni banki, premijo na privarčevana sredstva.
21.	člen
Natančnejše pogoje in merila za pridobitev premije predpiše občinski solidarnostni stanovanjski sklad s svojim splošnim aktom v skladu z 19. in 20. členom zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
22.	člen
Z denarno kaznijo do 1000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki v potrdilu o osebnem dohodku nosilca stanovanjske pravice oziroma članov stanovanjskega gospodinjstva, navede neresnične podatke.
Za dejanje iz prejšnjega odstavka se kaznuje tudi odgovorna oseba z denarno kaznijo do 300 dinarjev.
23.	člen
Z denarno kaznijo do 300 dinarjev se kaznuje za prekršek občan, ki da neresnične podatke ali neresnično izjavo v zvezi z vloženo zahtevo za delno nadomestitev stanarine ali za premiranje namenskega varčevanja.
Občan, ki je neupravičeno pridobil sredstva za družbeno pomoč, jih je dolžan skladu povrniti s predpisano obrestno mero vred.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Delna nadomestitev stanarine po določbah tega odloka se uvede z dnem povečanja stanarin.
25.	člen
Sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada so tudi sredstva, zbrana po določilih 26. člena zakona
o programiranju in financiranju gradnje stanovanj in bodo uporabljena v skladu z določili omenjenega-člena.
26.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	• >
St. 36-11/72-3
Lenart, dne 29. marca 1973.
Predsednik
skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r.
357.
Po 1. členu zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50-378/ 72) in 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67, Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209^69, 11-118/70, 21-479/72) je skupščina občine Lenart na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK
o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj
1.	člen
S tem odlokom se določajo merila za ugotovitev novih vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, ki se oddajajo v najem, in tistih, ki so v lasti občanov ter način, kako se ugotavlja njihova nova vrednost.
2.	člen
Nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj se ugotovi po stanju na dan 31. XII. 1971.
3.	člen
Merila za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj so:
—	vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe,
—	funkcionalnost stanovanj
—	opremljenost stanovanja,
—	položaj stanovanja v zgradbi,
—	starost in obrabljenost zgradbe.
—	drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja.
4.	člen
Vrednost stanovanja se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 3. člena odloka.
Točkovanje. se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanj, ki je sestavni del tega odloka.
Vrednost stanovanja se ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto ne glede na število uporabnikov. -
5.	člen
Vrednost enega stanovanja se izračuna tako. da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stanovanja pomnoži s seštevkom točk. ki ustreza temu stanovanju in z vrednostjo ene točke.
Za uporabno tlorisno površino stanovanja se šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju. kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stanovanja.
6.	člen
Vrednost ene točke znaša za celotno območje občine 24 din glede na kalkulativno gradbeno ceno enega kvadratnega metra uporabne tlorisne stanovanjske površine, ki se je oblikovala decembra 1971.
Kalkulativna gradbena cena vsebuje stroške, ki so našteti v 6. členu zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj.
7.	člen
Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se seštejejo po merilih iz 3. člena tega odloka ugotovljene vrednosti stanovanj, ki se nahajajo V stavbi.
Ce so v isti zgradbi tudi poslovni prostori, ki se oddajajo v najem, se ugotavlja njihova vrednost po enakih merilih in' na isti način, kakor je določen za najemna stanovanja.
Vrednost ene točke poslovnega prostora je enaka vrednosti ene točke za stanovanja, povečane za 20 °/o.
8.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji organizira in izvaja postopek ugotavljanja nove vrednosti stanovanjskih hiš. in stanovanj. Ugotavljanje vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj mora biti opravljeno do 31. V. 1973.
Stroške za opravljeno delo krije iz sredstev sklada stanovanjskih hiš in stanovanj.
9.	člen
Vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj se ugotavljajo na naslednji način:
1.	upošteva se izvršeno točkovanje stanovanj s stanjem 1. avgusta 1965 in izvedejo popravki v skladu z določili iz 4. člena odloka;
2.	upoštevajo se vse spremembe, ki so nastale po izvršenem točkovanju na dan 1. avgusta 1965 in ki vplivajo na vrednost stanovanja (dodatna opremljenost stanovanja, sprememba namembnosti prostorov, izvršena modernizacija in revitalizacija in podobno).
Vrednost izboljšav v stanovanju in spremembe v njem, ki jih je imetnik stanovanjske pravice izvršil na lastne stroške, se evidentirajo v zapisniku o točkovanju posebej, in se ne upoštevajo pri določanju stanarine.
10.	člen
Vrednost stanovanj v etažni lastnini občanov,. ki se nahajajo v družbenih stanovanjskih hišah ravno tako ugotavlja organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji.
Vrednost stanovanj v družinski stanovanjski hiši v lasti občana in stanovanja, ki je posamezni del stavbe v lasti občana, ugotavlja v skladu z določbami prejšnjega odstavka lastnik družinske stanovanjske hiše oziroma stanovanja najpozneje do 31. decembra 1974.
11.	člen
Nosilec stanovanjske pravice, etažni lastnik in najemnik poslovnega prostora morajo omogočiti osebi,
ki ugotavlja vrednost stanovanj in poslovnih prostorov vstop v stanovanje ali poslovni prostor.
12.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-1/73-2
Lenart, dne 29. marca 1973.
Predsednik
skupščine občine Lenart
Franjo Muršec 1. r.
358.
Na podlagi 3. odstavka 30. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51-288/71) in 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70, 21-479/72), je skupščina občine Lenart na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK
o dopolnitvah odloka o višini pristojbin, ki se plačujejo za kmetijske traktorje in njihove priklopnike in oprostitvah plačila pristojbin za gasilske avtomobile
1.	člen
V prvem členu odloka o višini pristojbin, ki se plačujejo za kmetijske traktorje in njihove priklopnike in oprostitvah plačila pristojbin za gasilske avtomobile (Uradni list SRS, št. 15/72). se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Cestnina od kmetijskih traktorjev in njihovih priklopnikov v lasti občanov, se odstopi za vzdrževanje cest krajevnim skupnostim, na območju katerih je bivališče plačnika.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. 423-1/72-5
Lenart, dne 29. marca 1973.
Predsednik
skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 359.
Skupščina občine Litija je na podlagi 221. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne
6.	februarja 1973 sprejela
ODLOK
o premiji za kravje mleko
1.	člen
Odlok o premiji za kravje mleko v letu 1971 (Uradni list SRS, št. 18/71) se bo uporabljal do 28. februarja 1973.
2.	člen
Premija iz 1. člena se bo izplačevala v breme proračunskih sredstev občine ob pogojih in na način, določen z republiškim predpisom ter s tem odlokom.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
St. 010-14/65
Litija, dne 6. februarja 1973.
Predsednik
skupščine občine Litija Stanc Volk 1. r.
360
Skupščina občine Litija je po 3. odstavku 30. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51-288/71) in 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti 6. februarja 1973 sprejela,
ODLOK
o višini pristojbin za kmetijske traktorje in njihove priklopnike in o oprostitvi pristojbin za gasilne avtomobile in specialna vozila komunalnih delovnih organizacij
1.	člen
Organizacije združenega dela s področja kmetijstva šn kmetje, ki uporabljajo kmetijske traktorje in njihove priklopnike samo v kmetijske namene, plačujejo znižano pristojbino za uporabo javnih cest (v nadaljnjem besedilu: cestnina).
Pogoj za plačevanje znižane cestnine po tem odloku je, da organizacija združenega dela oziroma kmet s traktorjem ne opravlja plačanih uslug ter da kmet opravlja kmetijsko dejavnost kot edini in glavni poklic.
2.	člen
Šteje se, da občan opravlja kmetijsko dejavnost kot svoj edini in glavni poklic po tem odloku, če je zavezanec prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje kmetov in da ne presega v koledarskem letu 1.000 din prometa za opravljene storitve.
Kolikor zavezanec izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena se ob registraciji izkaže s potrdilom davčne uprave.
3.	člen
Cestnina za 12 mesecev znaša:
1.	za kmetijske traktorje:
—	do 25 KM
—	nad 25 do 40 KM '
—	nad 40 do 63 KM
—	nad 63 KM
2.	Za traktorske priklopnike od nosti 20 din.
4.	člen
Ne plača se cestnina za gasilske avtomobile in specialna vozila komunalnih delovnih organizacij (za odvoz smeti, pranje ceste).
5.	člen
Cestnina po tem odloku se plačuje na enak način, kdt je predpisano v 3., 4. in 5. točki odloka o višini pristojbin, ki se plačujejo za cestna motorna vozila (Uradni list SRS, št. 2-6/72).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010
Litija, dne 6. februarja 1973.
Predsednik
skupščine občine Litija
Stane Volk 1. r.
361.
Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67. 40/68 in 43/70) in 137. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora m zbora delovnih skupnosti dne 6. februarja 1973 sprejela
ODLOK
o ukinitvi sklada za financiranje izgradnje in adaptacij stanovanj za borce NOV v občini Litija
1.	člen
Sklad za financiranje izgradnje in adaptacij stanovanj za borce NOV v občini Litija (Uradni liet SRS, št. 19/69) se ukine.
n	2. člen
Aktiva in pasiva ter pravice in obveznosti se prenesejo na solidarnostni stanovanjski sklad občine Litija.
3.	člen
S prenosom sredstev In virov sklada na solidarnostni stanovanjski sklad občine Litija, preneha delo upravnega odbora sklada.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o merilih za uporabo zbranih sredstev za graditev stanovanj za udeležence NOV, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Litija (Uradni list SRS, št. 31/69).
6. člen
- Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-12/69
Litija, dne 6. februarja 1973.
Predsednik
skupščine občine Litija Stanc Volk 1, r.
50 din 100 din 150 din , 200 din
vsake tone nosil-
362.
Na podlagi 100. člena zakona o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju (Uradni list SFRJ, št. 58/71) in 137. člena statuta občine Litija (Uradni liet SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6.' februarja 1973 sprejela
v skladu s 93. členom statuta občine 1,303.000 din, kar znaša 3,33 %> predvidenih proračunskih dohodkov občine za leto 1973.
3.	člen
Od dohodkov, ki pripadajo občinskemu proračunu za leto 1973, se odvaja v obvezni rezervni sklad 1 %>.
SKLEP
Spremeni se sklep o izločitvi sredstev bivšega družbenega investicijskega sklada občine Litija iz kreditnega sklada Ljubljanske banke, ki je bil objavljen v Uradnem listu SR Slovenije, št. 51/72 tako, da se
1.	točka glasi:
1.	Sredstva bivšega družbenega investicijskega sklada občine Litija se izločijo iz kreditnega sklada Ljubljanske banke in po stanju 30. novembra 1972 prenesejo v Sklad za pospeševanje gospodarstva v občini Litija.
St. 010-48/64
4.	člen
Za uresničevanje nalog, ki so skupnega pomena za Ljubljano, se iz dohodkov, ki pripadajo občinskemu proračunu združuje:
—	30°/a prispevka za uporabo mestnega zemljišča v sklad za komunalne investicije mestnega pomena v Ljubljani;
—	100% premija od zavarovanja pred požarom v medobčinski gasilski sklad Ljubljana;
70 % komunalne takse za začasno prebivanje potnikov in turistov na območju občine Ljubljana Bežigrad v sklad za napredek turizma mesta Ljubljane.
Litija, dne 6. februarja 1973.
Predsednik
skupščine občine Litija
Stanc Volk 1. r.
SKUPŠČINA. OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD 363. v
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 40/68 in 43/70) in 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 15 70) je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27 marca 1973 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1973
5.	člen
Uprava skupščine občine Ljubljana Bežigrad samostojno razpolaga s sredstvi, ki so ji dodeljena za redno dejavnost, kakor tudi s sredstvi, ki jih ustvari z lastno dejavnostjo.
6.	čjen
Svet za finance je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev obveznega rezervnega sklada' za pokrivanje neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov ter določi višino sredstev, ki se lahko dajejo kot kredit v ta namen. Sredstva, porabljena po tem členu, morajo biti vrnjena rezervnemu skladu do 31. oktobra 1973.
7.	člen
Svet za finance je pooblaščen, da razporeja nerazporejene dohodke za nepredvidene ali premalo predvidene potrebe. O svojih odločitvah mora naknadno poročati občinski skupščini.
1.	člen
Od predvidenih bruto proračunskih dohodkov za
din
leto 1973 v znesku	80,905.000
pripada:
Mestu Ljubljana	14,720.000
Temeljni izobraževalni skupnosti
Ljubljana	27,021.000
Občini Ljubljana	Bežigrad	39,164.000
Od dohodkov,	ki	pripadajo občini Ljubljana Be-
žigrad se razporedi:
—	za porabo v letu 1973
—	za dotacijo Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana
—	za dotacijo skladom za pospeševanje gospodarskih dejavnosti
—	ostane nerazporejeno
din
33,456.500
2.556.000
1.395.000 1,756.500
2.	člen
Za uresničevanje programa dejavnosti krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Bežigrad se zagotavlja
8.	člen
Svet za finance je dolžan trimesečno poročati občinski skupščini o pritoku in razporeditvi dohodkov.
9.	člen
Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1973 in njegova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna in v posebnem delu proračuna, ki sta sestavni del tega odloka.
10.	člen
Ta odlok začne veljati prvi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. 400-5/72-2
Ljubljana, dne 27. marca 1973.
Podpredsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Slavko Oblak 1. r.
Zap.
št.
Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1973
Razpored dohodkov
Skupaj
din
Dohodki
1	Davki iz OD	28,831.000
2	Davki	7,497.000
3	Takse	146.000
4	Dohodki po posebnih zveznih
predpisih	2,260.000
5	Dohodki organov	in	razni	drugi
dohodki	430.000
St.
glav.
namena
01 Dejavnost izobraževanja in vzgoje
03	Kulturno prosvetna dejavnost
04	Socialno skrbstvo
05	Zdravstveno varstvo
06	Komunalna dejavnost
07	Delo državnih organov
12	Dejavnost krajevnih skupnosti
13	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev
14	Gospodarske investicije 16 Gospodarski posegi
18	Vlaganje v rezervni sklad
19	Nerazporejeni dohodki:
— Tekoča proračunska rezerva — Posebna rezerva
skupaj
din
21.000
748.000
4.857.000
1.452.000
3.851.000
5.907.000
1.303.000
2,838.700
10,742.300
1.345.500
391.000
1.756.500
3.951.000
39,164.000
Skupaj
39,164.000
364.
Na podlagi 5., 6., 7., 8., 26., 27. in 30. člena zakona o izobraževalnih skupnosti in o financiranju vzgoje m izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/69) in 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 15/70) je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela
v
ODLOK
o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja
1.	člen
S tem odlokom se določajo stalni in obvezni viri sredstev, ki jih občina Ljubljana Bežigrad zagotavlja temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za financiranje vzgoje in izobraževanja po 40. členu zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji.
2.	člen
Stopnja davka iz osebnega dohodka iz delovnegt razmerja za financiranje vzgoje in izobraževanja znaša 2,50%.
Davek iz prvega odstavka tega člena se plačuje od tistih osnov, od katerih se plačuje davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja po zakonu o davkih občanov.
vic, patentov in tehničnih izboljšav in davka Iz skupnega dohodka občanov.
4.	člen
Za financiranje vzgoje in izobraževanja se zagotavlja še: 15 "/c od občinskega davka od prometa proizvodov (rač. 840-2304, 2325, 2330, 2346 in 2351) in 38% od občinskega davka od plačil za storitve (rač. 840-23126, 2367 in 2372).
5.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 3/71, 47/71, 10/72 in 14/72).
6.	člen
Ta odlok začne veljati prvi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. 402-29/73-1
Ljubljana, dne 27. marca 1973.
Podpredsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Slavko Oblak 1. r.
3.	člen
Poleg sredstev iz 2. člena se za financiranje vzgoje in izobraževanja zagotavlja še: 14% od davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, davka od osebnega dohodka iz avtorskih pra-
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE 365.
Na podlagi 93. člena statuta občine Ljubljana Mo-ste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
!
ODLOK
o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatka za kmete — borce
1.	člen
Pravico do varstvenega dodatka v smislu 53. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) imajo kmetje — borci v primeru, če oni sami in njihovi družinski člani nimajo tolikšnih dohodkov, ki bi presegali mejni znesek naj nižjih pokojninskih prejemkov, kot ga vsako leto določa skupščina skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja v SRS.
2.	člen
Varstveni dodatek je enak razliki med mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov, ki jih za tekoče leto določi skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter seštevkom starostne pokojnine kmeta in deležem dohodkov, ki odpade na kmeta — borca.
Varstveni dodatek se zaokroži tako, da se znesek 50 par zaokroži na 1 dinar, znesek pod 50 par pa se zanemari.
3.	člen
Za redne dohodke od kmetijske dejavnosti se šteje katastrski dohodek iz prejšnjega leta — povečan dvakrat.
Ce je na kmetiji več kmetov — borcev s pravico do starostne ali družinske pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov se vzame enkratni katastrski dohodek.
Katastrski dohodek se ne upošteva pri kmetih — borcih iz IV. davčnega okoliša, določenega z odlokom o davkih občanov tukajšnje občine.
Katastrski dohodek se ne upošteva, če je borec ne-pokreten in rabi stalno tujo pomoč v primeru, ko je kmet-borec samohranilec. Za samohranilca se šteje kmet-borec, ki živi sam oziroma živi z delanezmožnimi sorodniki, pa tudi sicer nima ožjih družinskih članov, ki bi imeli redne dohodke.
Za delanezmožnega se šteje oseba, ki je stara nad 60 let, otroci, ki se šolajo, vojaški vojni invalidi I.—V. skupine in tiste osebe, ki dokažejo delanezmožnost z izvidom in mnenjem zdravstvene službe.
4.	člen
Za družinskega člana kmeta-borca, katerega redni dohodki vplivajo na pravico do varstvenega dodatka in na višino dodatka, se štejejo:
zakonec, otroci in starši, ki živijo s kmetom — borcem na kmetiji.
Delež dohodkov, ki pride na družinskega člana, se dobi tako, da se vsi redni dohodki seštejejo in delijo na kmeta — borca, na preje naštete družinske člane in člane njihovih družin, katere preživljajo oziroma se preživljajo od dohodkov iz kmetije. Dohodki se delijo tudi na prevžitkarje, ostarele ali delanezmožne sorod-
nike kmeta — borca in njihovega zakonca, če so brez dohodkov in živijo na kmetiji.
5.	člen
Za osebni dohodek iz delovnega razmerja družinskega člana se šteje poprečni mesečni osebni dohodek iz prejšnjega leta — zmanjšan za 67 °/o.
Za pokojnino družinskega člana se šteje pokojnina za mesec december prejšnjega leta, zmanjšana za 70 “/o.
Za osebni dohodek od samostojne poklicne oziroma gospodarske dejavnosti in za redni dohodek od stavb, se šteje dohodek iz prejšnjega leta, ki je bil podlaga za odmero davka.
6.	člen
Med redne dohodke se ne štejejo invalidski prejemki po zakonu o vojaških invalidih, otroški dodatek, dodatek za nego in tujo pomoč ter invalidnina po predpisih o invalidskem zavarovanju, prejemki iz naslova odlikovanj, nagrada učencev v gospodarstvu, štipendija in socialna podpora.
7.	člen
Novi redni dohodki v gospodinjstvu vplivajo od prvega naslednjega meseca po nastanku.
8.	člen
Kmetu-borcu, l ki prejema varstveni dodatek, se lahko dodeli občasno družbeno pomoč, če je zaradi bolezni, elementarnih nesreč ali drugih okoliščin začasno v težkem materialnem položaju.
9.	člen
Za izvrševanje tega odloka in določb 68. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov je pristojna občinska komisija za vprašanja invalidov in borcev NOB.
Komisija odloča o priznanju pravic po tem odloku z odločbo, po predhodnem mnenju občinske organizacije združenja borcev NOB.
Zoper odločbo komisije je dovoljena pritožba na Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo SRS.
10.	člen
Finančna sredstva za kritje polovice izdatkov iz naslova varstvenega dodatka, priznanega kmetom — borcem se zagotovijo v proračunu občine. Celotni znesek pa izplačuje podružnica skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Ljubljani, skupno s starostno pokojnino.
11.	člen
Priznavalnina, ki so jo prejemali kmetje-borci od
1.	1. 1973. se poračuna z zneskom varstvenega dodatka od dneva priznane pravice do varstvenega dodatka.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St 191-8/73-1
Ljubljana, dne 29. marca 1973.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Polde Maček 1. r.
366.
Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni Ust SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68, 43/70 in 93. člena „ statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela v prečiščenem besedilu
O » I. O K
o ustanovitvi sklada za nakup in oddajo stavbnih zemljišč občine Ljubljana Moste-Polje
1.	člen
Ustanovi se sklad za nakup in oddajo stavbnih zemljišč občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Sklad izvršuje smernice občinske skupščine o zemljiški politiki s tem da:
—	da odloča o nakupu nezazidanih stavbnih zemljišč, ki jih lastniki ponudijo v prednostni nakup občini po 12. členu zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem,
—	prevzema pravico uporabe, ki jo imajo na nezazidanem stavbnem zemljišču organizacije združenega dela in druge družbeno pravne osebe ob pogojih iz 3. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem,
—	nakupuje tudi druga stavbna zemljišča,
—	odloča o oddaji nezazidanega stavbnega zemljišča v uporabo v skladu z veljavnimi predpisi.
3.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 7 članov.
Predsednika in člane upravnega odbora imenuje skupščina občine izmed odbornikov in drugih občanov.
4.	člen
Sredstva sklada so:
—	sredstva zbrana z oddajo nezazidanega stavbnega zemljišča,
—	del davka na promet nepremičnin, ki ga določi občinska supščina,
—	sredstva ukinjenega računa za nadomestilo nacionaliziranih zemljišč v občini,
—	sredstva ukinjenega računa od oddaje zemljišč pri »Soseski« podjetju za urejanje stavbnih zemljišč,
—	dohodki, ki jih ustvari sklad s svojo dejavnostjo,
—	drugi dohodki.
5.	člen
Sklad je pravna oseba.
Sklad ima svoj statut, s katerim se podrobneje določijo naloge sklada, pravice in dolžnosti upravnega odbora ter poslovnega sklada.
Statut sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga skupščina občine.
6.	člen
Vse strokovne, tehnične in finančne naloge za sklad opravlja pristojna služba uprave skupščine obči-
ne ali-strokovna organizacija, ki jo za opravljanje teh poslov pooblasti upravni odbor sklada.
7.	člen
Odredbodajalec za sklad je predsednik upravnega« odbora sklada, v njegovi odsotnosti pa član, ki ga ta pooblasti.
8.	člen
Finančni načrt, zaključni račun in program dela sklada sprejme upravni odbor, potrdi pa ga skupščina občine.
9.	člen
Odlok o prečiščenem besedilu odloka o ustanovitvi sklada za nakup in oddajo stavbnih zemljišč občine Ljubljana Moste-Polje začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi sklada za nakup stavbnih zemljišč občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 42/72) in odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi sklada za nakup stavbnih zemljišč občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 6/73).
St. 010-1/71-3
Ljubljana, dne 29. marca 1973.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Polde Maček 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA Vie,-RUDNIK 367.
Na podlagi 26., 27. in 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanju v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16/67, 5/68, 27/68 in. 40/68) ter 58. in 93. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK
o sredstvih za financiranje vzgoje in izobraževanja
1.	člen
S	tem odlokom se oblikujejo sredstva, ki jih je občina Ljubljana Vič-Rudnik dolžna zagotoviti Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za financiranje vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: izobraževanje) iz 40. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v Socialistični republiki Sloveniji.
2.	člen
Stopnja občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja znaša 2,5 %>.
Prispevek iz prejšnjega odstavka tega člena se plačuje od istih osnov, kot se plačuje davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja po zakonu o davkih občanov. ,
3.	člen
Poleg prispevka iz 2. člena tega odloka se za financiranje izobraževanja zagotovi:
—	14 "/o občinskega davka iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav in iz skupnega dohodka občanov,
—	15 «/o občinskega davka od prometa blaga na drobno v trgovini in drugih prodajalnah ter od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini in gostinstvu,
—	38 %> prometnega davka od plačil za storitve.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o sredstvih za financiranje vzgoje in izobraževanja skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik z vsemi spremembami (Glasnik, št. 7-56/69, 26-208/69, Uradni list SRS, št. 2/71 in 12/72).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 ‘ dalje.
St. 402-33/73
Ljubljana, dne 29. marca 1973.
Podpredsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Stane Virtič 1. r.
368.
Na podlagi 6. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71) in 93. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 8. marca 1973 sprejela
ODLOK
o določitvi lokalnih cest na izven mestnem območju občine Ljubljana Vič-Hudnik
1. člen
Lokalne ceste na izven mestnem območju občine
Ljubljana Vič-Rudnik so:
km
1.	Cesta	Šentvid—Dobrova—Horjul	13,220
2.	Cesta	Brezovica—Podpeč	6,974
3.	Cesta	Podpeč—Kamnik—Rakitna	8,350
4.	Cesta Polhov gradeč—Crni vrh—Pasja
ravan	17,200
5.	Cesta	Vrzdenec—Šentjošt—Smrečje	5,600
6.	Cesta	Drenov grič—Zaklanec—Dvor	7,800
,7. Cesta	Podsmreka—Dobrova—odcep Kozarje 3,553
8.	Cesta Podpeč—Preserje—Gornja Brezovica—Rakitna z odcepi Dolnja Brezovica—
ZD Rakitna	7,238
9.	Cesta	na Katarino	3.450
10.	Kurja	vas—Potok-odcep Šentjošt	3,860
km
11.	Cesta Suhi dol—Smrečje (Lavrovec)	2,720
12.	Cesta Suhi dol—Planina—Zalog	12,000
13.	Cesta Ljubljana—Butajnova	2,185
14.	Cesta Horjul—Samotorica-Pil—odcep
Koreno	7,346
15.	Cesta Vrzdenec—Žažar	2,309
16.	Cesta v naselju Dobrova I, II, III	1,400
17.	Cesta Stranska vas—Šujica—odcep
Hruševo	2,602
18.	Cesta v naselju Brezovica I, II, III, IV (železniška postaja, Radna, Mala vas, šola) 2,100
19.	Cesta Log-Notranje gorice—odcep
Podkamen	'	5,845
20.	Cesta Vič—Vnanje gorice—po naselju
Vnanje gorice	4,923
21.	Cesta	Preserje—Kamnik—Goričica	2,800
22.	Cesta	Crna vas—Podpeč—odcep	ZD	2,200
23.	Cesta	Jezero—Kopališče	0,304
24.	Cesta	Podpeč—Podkamnik	0,866
25.	Cesta	Kamnik—Laze	0,730
26.	Cesta	v naselje Ljubgojna	0,500
27.	Cesta	v naselje Podolnica	0,500
28.	Cesta v Petačev graben (do odcepa za
Škofjo Loko)	4,000
29.	Cesta Belica—Babna gora	2,000
30.	Cesta Zalog—Logar (Potrebuježev	graben) 5,000
31.	Cesta Pijava gorica—Zelimlje—Turjak—
Grosuplje- z odcepi: P. gorica, Zelimlje— šola, P. gorica Ig, grad Turjak, Zadružni
dom, Turjak	19,431
32.	Cesta Ig—Golo—Rob—Rašica—odcep
Zapotok	23,480
33.	Cesta Karlovica—Knej	4,912
34.	Cesta Velike Lašče—Lužarji	12,505
35.	Cesta Tomišelj—Strahomer—Iška vas-
odcep Vrbljenje—Staje	7,295
36.	Cesta Ig—Iška loka—Matena—Brest	5,270
37.	Cesta Lužarji—Sels—Predgozd	7,000
38.	Mala Slevica—Železniška postaja—
Dvorska vas—odcep Sveti Gregor	4,637
39.	Opuščeni cestni odseki: Pijava gorica,
Rašica—Retje	’	8,292
40.	Cesta Golo—naselje Kurešček—Visoko—
vezna cesta	5,644
41.	Cesta Iška vas—Iški Vintgar	2,768
42.	Cesta Gavge—Sarsko—Klada	3,435
43.	Cesta Ižanska cesta—Matena (naselje)	4,500
44.	Cesta Iška loka—Ižanska cesta	2,130
45.	Cesta Škofljica—Lanišče—Lisičje	1,915
46.	Cesta Škofljica—Pleše	2,571
47.	Cesta Škofljica—Gumnišče—Pijava
gorica—odcep Zalog in Zgornje Blato	4,650
48.	Cesta Pijava gorica—Šmarje—odcep
Brezje '	2,970
49.	Cesta v naselju Škofljica I, II, III (žel.
postaja, bivša c. I. reda in Pevčeva	dolina) 0,900
50.	Cesta Velike Lašče—železniška postaja	1,210
51.	Cesta Velike Lašče—Podsmreka—Logarji—
odcep Grič	4,430
52.	Cesta Podlog—Veliki Osolnik	2,500
53.	Cesta Rob—Krvava peč	6,939
Skupaj:	278,959
2.	člen
Pravice in dolžnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik do cest navedenih v 1. členu tega odloka so določene z zakonom o javnih cestah in z drugimi predpisi.
3.	člen
V pristojnosti krajevne skupnosti so ceste na območju posamezne krajevne skupnosti, ki • imajo javen značaj, ki niso z drugimi predpisi določene, kot magistralne oziroma regionalne ceste in ki niso s tem odlokom določene kot lokalne ceste.
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o cestah IV. reda v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Glasnik, št. 84-876/63) in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o cestah IV. reda v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Glasnik, št. 27-254/65).
Odlok prične veljati 8. dan po objavi, uporablja pa se od 1. aprila 1973 dalje.
St. 352-16/73
Ljubljana, dne 8. marca 1973.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Slavko Korbar, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PIU CELJU
369.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 47. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/ /69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1973
1.	člen
Skupm donodKi proračuna občine Šentjur dln pri Celju za leto	1973	znašajo	11,919.356
Od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna	11,320.231
—	za razporeditev v tekočo proračunsko
rezervo	99.125
—	sklad za urejanje	mestnih	zemljišč	500.000
2.	člen
Od dohodkov občinskega proračuna za leto 1973, razporejenih v posebnem delu proračuna pripada:
a)	skladu za požarno varnost pri občini Šentjur pri Celju 100 "/o od dela vseh zavarovalnih premij, katere plačuje zavarovalnica v občini;
b)	skladu za pospeševanje kmetijstva pripada 200.000 din;
c)	rezervnemu skladu pripada 1"/« od vseh proračunskih dohodkov, doseženih v letu 1973.
3.	člen
Razporejena sredstva za delovanje medobčinskih ustanov, občinskega sodišča, javnega pravobranilstva, občinskega javnega tožilstva in medobčinske geodetske uprave se bodo izdvajala na njih račune po enakih mesečnih delih, kolikor ni dinamika financiranja po pogodbah drugače določena. Vse ostale dejavnosti, organizacije, zavodi in drugi potrošniki proračunskih sredstev' bodo prejemali razporejena sredstva v skladu z izvrševanjem delovnih programov in dohodkov proračuna.
4.	člen
Sredstva, ki jih organi, zavodi in organizacije ustvarijo s svojo dejavnostjo, uporabljajo kot sredstva za svojo redno dejavnost.
5.	člen
Svet za gospodarstvo in finance je pooblaščen, da odloča o porabi nerazporejenih dohodkov (tekoče proračunske rezerve) in razdelitvi sredstev iz postavke »ostala komunalna dejavnost«.
6.	člen
Svet za gospodarstvo in finance se pooblašča, da v primeru neenakomernega pritekanja dohodkov omeji proračunske izdatke po posameznih glavnih postavkah do 5 °/fi.
7.	člen
Doseženi dohodki in realizirani izdatki v obdobju začasnega financiranja (januai-—marec 1973) so v celoti sestavni del proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1973.
8.	člen
Pregled dohodkov proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1973 in njegova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna, ki je sestavni del tega odloka.
9.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. 400-16/73-4
Šentjur pri Celju, dne 29. marca 1973.
Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič l. r.
Pregled dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1973
dohodkov	Dohodki
1	Prispevki
2	Davki
3	Takse
6	Dohodki organov in razni drugi dohodki
7	Dopolnilna sredstva 9 Prenesena sredstva
Neto dohodki
5 Prispevek za uporabo mestnega zemljišča
Skupaj
Skupaj din	Številka glavnega	Razpored dohodkov namena		Skupaj din
6,701.000	03	Kulturno-prosvetna dejavnost	311.000
2,919.000	04	Socialno skrbstvo	2,110.000
620.000	05	Zdravstveno varstvo	1,446.173
	06	Komunalna dejavnost	320.000
160.000	07	Delo državnih organov	4,544.558
850.000	12	Dejavnost krajevnih skupnosti	204.900
169.356	13	Dejavnost družbenopolitičnih	
11,419.356		organizacij in društev	628.600
	14	Negospodarske investicije	1,305.000
500.000	16	Gospodarski posegi	200.000
	17	Proračunske obveznosti	150.000
	18	Rezervni sklad	100.000
	19	Tekoča proračunska rezerva	99.125
11,919.356
• Neto izdatki
Sklad za urejanje mestnih zemljišč pri KS Šentjur
Skupaj
11,419.356
500.000
11,919.356
370.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 7/72 in 3/73) in 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20A64, 18/67 in 4 69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 14/72 in 55/72) se za 1. odstavkom vstavi nov l.a člen. ki se glasi:
»Občani plačujejo po tem odloku:
1.	davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja,
2.	davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
3.	davek	od osebnega	dohodka	iz	samostojnega
opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
4.	davek	od osebnega	dohodka	iz	samostojnega
opravljanja intelektualnih storitev,
5.	davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,
6.	davek	na dohodek od	premoženja,
7.	davek	na premoženje	in
8.	davek na dobitke od iger na srečo.
2.	člen
Besedilo 8. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Stopnje občinskega davka od osebnega dohodka iz kmetijstva so proporcionalne in znašajo za posamezne Skupine katastrskih občin
—	v II. skupini	23. %
—	v III/l skupini	18 "/o
—	v. III/2 skupini	12 "/o
Odmerna osnova je katastrski dohodek negozdnih površin.
Če ima zavezanec katastrski dohodek v dveh ali več katastrskih občinah, ki spadajo v različne skupine po 7. členu odloka o davkih občanov, se odmeri davek po stopnji, ki velja za katastrsko občino, v kateri ima pretežni del katastrskega dohodka.
3.	člen
Za 8. členom se Vstavi nov 8.a člen, ki se glasi:
»Občanom, ki dosegajo dohodek z rejo brojlerjev, kokoši-nesnic ali drugo podobno dejavnostjo kot s postranskim poklicem, se davek odmerja po dejanskem dohodku od take dejavnosti. Pri odmeri davka se glede ugotavljanja celotnega dohodka, stroškov, odmerne osnove in določitve stopenj davka uporabljajo smiselno določila, ki veljajo za odmero davka po dejanskem dohodku za zavezance davka na dohodek od obrti)/ in ostalih gospodarskih dejavnosti.
Zavezanci iz prvega odstavka tega člena so dolžni voditi evidenco o dohodkih in izdatkih v obliki knjige prejemkov in izdatkov ter seznam osnovnih sredstev.«
4.	člen
V 10. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka iz kmetijstva, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva ali v preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene (kmečki turizem) se prizna posebna olajšava pod pogojem, da
—	preusmerjajo svoja gospodarstva po programu oziroma načrtu, s katerim soglašata za kmetijstvo pristojen občinski upravni organ in območna kmetijska organizacija,
—	je ta program v skladu z osnovnimi smernicami razvoja kmetijstva v občini,
—	preurejajo stahovanjska ali druga gospodarska poslopja za turistične namene po programu ali načrtu, s katerim soglaša območna turistična organizacija«.
5.	člen
Na koncu 10. člena se doda nov 9. odstavek, ki se glasi;
»Ce uveljavlja po pogojih in merilih tega člena olajšavo zavezanec, kateremu se ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje, se odmeri olajšava v višini, ki bi jo dosegel kot zavezanec prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov.
6.	člen
Za 11. členom se vstavi nov ll.a člen, ki se glasi;
»Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni vir sredstev za p izživljanje in vzdržujejo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih'šolah, se za vsakega takega otroka odmerjeni davek zniža in sicer:
—	za otroka na poklicnih in srednjih šolah 400 din
—	za otroka na višjih in visokih šolah 600 din
Za otroke iz prvega odstavka tega člena, ki so na rednem šolanju izven kraja stalnega prebivališča staršev in zaradi tega v času šolanja ne živijo pri starših, se olajšava iz prvega odstavka tega člena poveča za 100 «/0.
Za otroke, ki prejemajo štipendijo v znesku nad 500 din mesečno, se olajšava iz 1. oziroma 2. odstavka tega člena zmanjša za 50%.
Olajšava po tem členu se prizna ob letni odmeri, zavezanec pa jo lahko uveljavlja do konca januarja po preteku leta, v katerem so otroci opravili razred ali letnik šole. Olajšava se lahko prizna najdlje do 26. leta starosti otrok«.
7.	člen
V 12. členu se 3. odstavek spremeni in glasi:
Znesek pavšalnega letnega davka se poveča za 100% zavezancem, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, pri čemer se za osnovo upoštevajo zneski pavšalnega davka za redne obrtnike po merilih 1. odstavka tega člena.
8.	člen
Besedilo 13. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Davek od obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 9.a člena zakona o davkih po naslednjih stopnjah:
	Osnova din do	10.000	Stopnja v •/* 30
nad	10.000 do	20.000	33
nad	20.000 do	30.000	36
nad	30.000 do	40.000	39
nad	40.000 do	60.000	42
nad	60.000 do	80.000	45
nad	80.000 do	100.000	48
nad	100.000		50
Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne In druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali druge negospodarske storitve ter občani, katerim se odmerja davek od kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku, plačujejo iz osebnih dohodkov do zneskov po 9.a členu zakona o davkih občanov davek po stopnji 10,85%. - /
9.	člen
Za 13. členom se vstavi nov 13.a člen, ki se glasi: »Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do zneska osebnega dohodka po 9.a členu zakona o davkih občanov še posebni občinski davek iz obrtnih dejavnosti po stopnji 20,10%; za dohodek nad tem zneskom pa se uporablja progresivna lestvica iz 13. člena odloka.«
10.	člen
V 17. členu se točka 13 spremeni in doda nova 14. točka in se ti točki glasita:
»13. od dohodkov, doseženih po 3. točki 76. člena
zakona o davkih občanov	20 %
14. od dohodkov, doseženih po 4. točki 76. člena
zakona o davkih občanov	15 %
11.	člen
Besedilo 18. člena se spremeni tako, da se glasi: »Davek iz osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek od intelektualnih storitev) po dejanskem dohodku od osnov, ki presegajo osebni dohodek po
9.a členu zakona o davkih občanov, plačujejo po naslednjih stopnjah:
Osnova v din	stopnja v •/«
	do	10.000	•	35
nad	10.000 do	20.000	38
nad	20.000 do	30.000	41
nad	30.000 do	40.000	44
nad	40.000 do	60.000	47
nad	60.000 do	80.000	50
nad	80.000 do	100.000	53
nad	100.000		55
Zavezanci davka od intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do zneska osebnega dohodka po 9.a členu zakona o davkih občanov še posebni občinski davek iz intelektualnih storitev po stopnji 20,10%; za dohodke nad tem zneskom pa se uporablja progresivna lestvica iz prvega odstavka tega člena.«
12.	člen
Besedilo 19. člena se spremeni ih glasi:
»Davek v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka plačujejo zavezanci od tehle dohodkov iz intelektualnih storitev po naslednjih stopnjah:
1.	od dohodkov, doseženih po 3. točki 76. člena
zakona o davkih občanov	20 %
2.	od dohodkov, doseženih po 4. točki 76. člena
zakona o davkih občanov	15%
3.	od ostalih dohodkov iz intelektualnih storitev,
za katere se davek plačuje ho odbitku od vsakega posameznega dohodka	25 %«
13.	člen
Besedilo 20. člena se spremeni tako, da se glasi: »Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje po naslednjih stopnjah:
1.	od vsakega posameznega dohodka iz avtorskih
pfavic	3 V«
2.	od dohodkov, naštetih v 3. odstavku 107. člena
zakona o davkih občanov	10 °/o
Od osebnega dohodka iz patentov in tehničnih izboljšav se davek ne plačuje.«
14.	člen
Naslov poglavja »VII. Davek r^a dohodke od stavb« in členi 22, 23 in 24 se črtajo.
15.	člen
Besedilo 25. člena se spremeni in glasi:
»Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih progresivnih stopnjah:
	Osnova v dir	i	Stopnja v Vi
	do	5.000	30
nad	5.000 do	10.000	35
nad	10.000 do	20.000	40
nad	20.000 do	30.000	45
nad	30.000 do	50.000	. 50
nad	50.000 do	100.000	60
nad	100.000		70«
16.	člen
Za 25. členom se vstavijo novi 25.a, 25.b in 25.c členi, ki se glasijo:
»25.a člen
Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin, razen v primeru, če je od pridobitve poteklo več kot tri leta in če vrednost premičnine ob prodaji ne picsoga 5.000 din.
■	25.b člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem se za stroške vzdrževanja, obratovanja, upravljanja in amortizacije prizna 60°/o ddšeženih dohodkov od najemnine; pri dohodkih, doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in počitniških hišic v najem pa se za te vrste ptroškov prizna 30 <Vo doseženih dohodkov.
25.c člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob v najem ali podnajem se odštejejo stroški, potrebni ža dosego teh dohodkov v višini 60% doseženih dohodkov.
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se davek na dohodke od premoženja ne plača, če ti dohodki ne presegajo 3000 letno.«
17.	člen
26. člen se črta.
18.	člen
V IX. poglavju in v 27. členu se pojem davek na določene premoženjske predmete zamenja s pojmom davka na premoženje,
19.	člen
Davek pd premoženja se plačuje:
1.	Od stavb in delov stavb, ki se uporabljajo za
stanovanje, po stopnji	12%
2.	Od poslovnih prostorov, ne glede na to ali so
sestavni del poslovne ali stanovanjske zgradbe, po stopnji	20%
.3 Od stanovanjskih stavb ali prostorov, ki se občasno uporabljajo za počitek in oddih, po stopnji	50%
Davek od premoženja na posest stanovanjskih stavb ali stanovanj ne plačujejo zavezanci, ki
—	jim je kmetijstvo osnovni vir sredstev za preživljanje
—	se sami ali s svojimi družinskimi člani z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, živijo na kmetiji in s to dejavnostjo ustvarjajo pomemben delež dohodka, ne glede na druge vire dohodkov. Šteje se, da gre za pomemben delež dohodka iz kmetijstva, če letni katastrski dohodek negozdnih površin znaša vsaj 500 din.
20.	člen
Poglavje »X. Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih« s členi 28, 29 in 30 se črta.
21.	člen
Za 33. členom se vstavi novo poglavje »Odlog plačila in obročno plačevanje davkov«, in nov 33,a člen ki se glasi:
»Davčna uprava začasno odloži plačilo davka ali pa dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v primerih:
1.	če zavezanec izkaže, da realizirani dohodki ča-
sovno bistveno zaostajajo za opravljeno proizvodnjo oziroma storitvami; odlog davčnega dolga ali obročno odplačevanje se lahko prizna za sorazmeren del davčnega dolga, ki odpade na zaračunane neplačane dohodke do časa realizacije takih dohodkov, vendar največ za 9 mesecev.	,
2.	če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj časa ni mogel opravljati svoje dejavnosti, se lahko prizna odlog plačila ali obročno odplačevanje za čas, dokler trajajo razlogi za to, vendar največ 6 mesecev.
3.	če zavezanec izkaže, da je zaradi elementarnih nesreč, bolezni ali smrti v zavezančevi družini ali drugih vzrokov trenutno bistveno zmanjšana njegova plačilna sposobnost, se lahko prizna odlog plačila ali obročno odplačevanje največ 6 mesecev, upoštevaje pri tepi višino dolga in vpliv navedenih okolnosti na za-vezančev socialni položaj.
Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka po tem členu, se ne zaračunavajo zamudne obresti.«
22.	člen
Za 1. odstavkom 34. člena se doda nov 2. odstavek, ki se glasi:
»Svet za gospodarstvo in finance se pooblasti, da izda prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov.«
23.	člen
Za 34. členom se vstavi nov 34.a člen, ki se glasi:
»Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem
premoženju in načinu njegove pridobitve po pogojih in merilih, o katerih se bodo občinske skupščine medsebojno dogovorile.«
24.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. 422-158/73-3
Šentjur pri Celju, dne 29. marca 1973.
Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
371.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 1. in 3. členu zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1972 (Uradni list SRS, št. 7/72) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64, 18/67 in 4/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK
o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973
1.	člen
Zavezanci prispevka za otroško varstvo po 4. in
6.	členu zakona o skupnostih otroškega varstva in financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43/67) so dolžni v občini Šentjur pri Celju plačati prispevke po naslednjih stopnjah:
a)	0,45% od osebnih dohodkov, ki so osnova za izračun osnove za plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje, oziroma dohodkov, ki so osnova za zavarovanje po posebnih pogodbah;
b)	0.40% od zneskov čistih mesečnih pokojnin po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
2.	člen
Sredstva prispevkov iz 1. člena tega odloka se Stekajo na poseben račun Temeljne izobraževalne skupnosti Šentjur pri Celju, ki opravlja naloge skupnosti otroškega varstva.
Obveznost plačila nastane ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov oziroma pokojnin in invalidnin. Zasebni delodajalci in pogodbeni zavezanci plačujejo prispevek skupaj s plačilom prispevka za socialno zavarovanje.
3.	člen
Zavezancem, ki pristopijo k samoupravnemu sporazumu o financiranju programa Temeljne skupnosti otroškega varstva, prenehajo obveznosti iz tega odloka ob podpisu samoupravnega sporazuma.
4.	člen
Poraba sredstev za otroško varstvo se izvršuje preko Temeljne izobraževalne skupnosti Šentjur, ki opravlja naloge skupnosti otroškega varstva.
Program obravnava in sprejme občinska skupščina.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. 420-204/73-4
Šentjur pri Celju, dne ,29. marca 1973.
Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
'	372.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 4., 27., 28., 29. in 30. členu zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69), 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK
o določitvi stopnje občinskega prispevka za izobraževanje v letu 1973
1.	člen
Stopnja občinskega prispevka za izobraževanje v letu 1973 iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja znaša 1.05% od osnove po prvem odstavku 27. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69).
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. 420-200/73-4
Šentjur pri Celju, dne 29. marca 1973.
Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
373.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 na podlagi 53. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) sprejela
ODLOK
o pogojih in kriterijih za socialno ogroženost kmetov borcev v občini Šentjur pri Celju
1. člen
Pravico do varstvenega dodatka ima kmet-borec v primeru, če dohodki od kmetijske dejavnosti in drugi redni dohodki kmeta-borca in njegovih družinskih čla-
nov ne presegajo mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, kot ga vsako leto doloća skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
2.	člen
Varstveni dodatek je enak razliki med mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov ter seštevkom starostne pokojnine kmeta in deležem dohodkov, ki odpade na kmeta-borca.
Varstveni dodatek se zaokroži tako, da se znesek 50 par zaokroži na 1 dinar, znesek pod 50 par pa se zanemari.
3.	člen
Za družinskega člana kmeta-borca, katerega redni dohodki vplivajo na pravico do varstvenega dodatka in na višino dodatka se štejejo: zakonec, otroci in starši, ki živijo s kmetom-borcem na kmetiji.
Delež dohodkov, ki pride na družinskega člana, se dobi tako, da se vsi redni dohodki seštejejo in delijo na kmeta-borca, na prej naštete družinske člane in člane njihovih družin, katere preživljajo oz. se preživljajo od dohodkov iz kmetije. Dohodki se delijo tudi na preužitkarje, ostarele ali delanezmožne sorodnike kmeta-borca in njegovega zakonca, če so brez dohodkov in živijo na kmetiji.
4.	člen
Za redne dohodke od kmetijske dejavnosti se šteje katastrski dohodek iz prejšnjega leta — povečan praviloma dvakrat.
Ce je na kmetiji več kmetov-borcev s pravico do starostne ali družinske pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov se vzame katastrski dohodek v nepovečanem znesku.
Katastrski dohodek se ne upošteva, če je kmet-borec nepokreten in rabi stalno tujo pomoč ter v primeru, če boluje z aktivno tuberkulozo ali če je samohranilec in če kmet borec živi na posestvu četrtega katastrskega okoliša.
5.	člen
Za samohranilca velja kmet-borec, ki živi sam oz. živi z delanežmožnimi sorodniki, pa tudi sicer nima ožjih družinskih članov, ki bi imeli redne dohodke.
Za delanezmožnega se smatra oseba, ki je stara nad 60 let, otroci, ki se šolajo, vojaški vojni invalidi I.—V. skupine in tiste osebe, ki dokažejo delanezmož-nost z izvidom in mnenjem zdravstvenega doma.
O potrebi za stalno tujo pomoč odloča zdravniška komisija pri skupnosti zdravstvenega zavarovanja.
6.	člen
Za osebni dohodek iz delovnega razmerja družinskega člana se šteje poprečni mesečni osebni dohodek iz prejšnjega leta — zmanjšan za 67 "/o.
Za pokojnino družinskega člana se šteje pokojnina za mesec december prejšnjega leta, zmanjšana za 70 #/o.
Za osebni dohodek od samostojne poklicne oz. gospodarske dejavnosti in za redni dohodek od stavb se Šteje dohodek iz prejšnjega leta, ki je bil podlaga za odmero davka.
7.	člen
Med redne dohodke še ne štejejo invalidski prejemki po zakonu o vojaških vojnih invalidih, otroški dodatek, dodatek za nego in tujo pomoč ter invalidnina po predpisih o invalidskem zavarovanju, prejemki iz naslova odlikovanj, nagrada učencev v gospodarstvu, štipendija in socialna podpora.
8.	člen
Kmetu-borcu, ki prejema varstveni dodatek, se lahko doda občasna družbena pomoč, če je zaradi bolezni, elementarnih nesreč ali drugih okoliščin začasno v težkem materialnem položaju.
Občasna denarna pomoč se lahko podeli največ dvakrat v koledarskem letu.
Občasna' denarna pomoč lahko doseže znesek enomesečne pokojnine in varstvenega dodatka, ki je priznan kmetu-borcu.
9.	člen
Sprememba višine rednih dohodkov iz 6. člena tega odloka v preteklem letu vpliva na pravico do varstvenega dodatka šele od 1. aprila tekočega koledarskega leta do 31. marca naslednjega leta.
Novi redni dohodki v gospodinjstvu se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku, izguba rednih dohodkov pa od prvega dne naslednjega meseca, ko je upravičenec sporočil spremembo organu prve stopnje. Na enak način se upošteva tudi sprememba v številu članov gospodinjstva.
Upravičenec je dolžan prijaviti vsako spremembo glede premoženja in družinskega stanja v 15 dneh po nastanku.
10.	člen
Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje.
St 59-13/73-2/2
Šentjur pri Celju, dne 29. marca 1973.
Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
/
374.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 1., 3. in
5.	členu zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50-378/72) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK
o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj 1. člen
Na območju občine Šentjur pri Celju se mora ugotoviti nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj, ki se oddajajo v najem po merilih in. postopku, ki jih določa ta odlok.
2.	člen
Nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj se ugotovi po stanju na dan 31. XII. 1971.
3.	člen
Kot merila za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj se določajo:
—	vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe,
—	funkcionalnost stanovanja,
—	opremljenost stanovanja,
—	položaj stanovanja v zgradbi,
—	starost in obrabljenost zgradbe,
—	drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja.
4.	člen
Vrednost stanovanja se ugotovi s točkovanjem ob upoštevanju meril iz. 3. člena tega odloka.
Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanj, ki ga je sprejela skupščina občine in je sestavni del tega odloka.
Vrednost stanovanja se ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto ne glede na število uporabnikov.
5.	člen
Vrednost enega stanovanja se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stanovanja pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza temu stanovanju in z vrednostjo ene točke.
Za uporabno tlorisno površino stanovanja se šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stanovanja.
6.	člen
Vrednost ene točke znaša 22,00 dinarjev glede na kalkulativno gradbeno ceno enega kvadratnega metra uporabne tlorisne stanovanjske površine, ki se je oblikovala decembra 1972.
Kalkulativna gradbena cena vsebuje stroške, ki so našteti v 6. členu zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj.
7.	člen
Vrednost stan<Vanjske hiše se ugotovi tako, da se seštejejo po merilih iz 3. člena tega odloka ugotovljene vrednosti stanovanj, ki se nahajajo v zgradbi.
Ce so v isti zgradbi tudi poslovni prostori, ki se oddajajo v najem, se ugotavlja njihova vrednost po enakih merilih in na isti način kakor je določen za najemna stanovanja.
Vrednost ene točke poslovnega prostora je enaka vrednosti ene točke za stanovanje, povečane za 50 %.
8.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji organizira in izvaja postopek ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. Stroške za opravljeno delo se krije iz sredstev sklada stanovanjskih hiš in stanovanj.
9.	člen
Vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj se ugotavljajo na naslednji način:
1.	upošteva se izvršeno točkovanje stanovanj s stanjem 1. avgusta 1965 in izvedejo popravki v skladu z določili iz 4. člena odloka;
2.	upoštevajo se vse spremembe, ki so nastale po izvršenem točkovanju na dan 1. avgusta 1965 in ki vplivajo na vrednost stanovanja (dodatna opremljenost stanovanja, sprememba namembnosti prostorov, izvršena modernizacija in revitalizacija) ne glede na to, na čigave stroške so bile izvršene.
10.	člen
Vrednost stanovanj v etažni lastnini občanov, ki se. nahajajo v družbenih stanovanjskih hišah ravno tako ugotavlja organizacija za gospodarjenje s Stanovanjskimi hišami in stanovanji.
Vrednost stanovanj v družinski stanovanjski hiši v lasti občana in stanovanja, ki je posamezni del stavbe v lasti občana, ugotavlja v skladu z določbami prejšnjega odstavka lastnik družinske stanovanjske hiše oziroma stanovanja najpozneje do 31. decembra 1974.
11.	člen
Oseba, ki ugotavlja vrednost stanovanja, ima pravico vstopa v stanovanje in v poslovni prostor.
12.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-18/73-4
Šentjur pri Celju, dne 29. marca 1973.
Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
375.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 68. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36-196/64) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK
o ukinitvi sklada za postavitev spomenika skladateljem Ipavcem v Šentjurju pri Celju
1.	člen
Ukine se sklad za postavitev spomenika skladateljem Ipavcem v Šentjurju pri Celju, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi sklada za postavitev spomenika skladateljem Ipavcem v Šentjurju pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 3-32/1970).
2.	člen
Sredstva ukinjenega sklada, ki bodo na dan 30. aprila 1973 na računu sklada pri SDK — podružnica Celje, se prenesejo na novo ustanovljeni sklad skladateljev Ipavcev, Šentjur pri Celju.
3.	člen
Terjatve in obveznosti ukinjenega sklada prevzame občina Šentjur pri Celju.
.	4. člen
Urad tajnika skupščine občine Šentjur pri Celju skrbi za izvršitev tega sklepa.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-62/73-1
Šentjur pri Celju, dne 29. marca 1973.
Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič 1. r.
376.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi G6. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31-426/64) ter na podlagi 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
*■	'	'	t
ODLOK
o ustanovitvi sklada skladateljev Ipavcev Šentjur pri Celju
1.	člen
V svrho razvijanja glasbene kulture, nagrajevanja in štipendiranja glasbenih talentov na območju občine Šentjur pri Celju se ustanovi Sklad skladateljev Ipavcev Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu »sklad«).
2.	člen
Sredstva sklada se smejo uporabiti za namen, ki je določen v 1. členu tega odloka in v skladu s pravilnikom sklada.
3.	člen
Sklad je pravna oseba.
Za obveznosti sklada jamči sklad s svojimi sred-
Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 11 članov, ki jih imenuje skupščina občine Šentjur pri Celju.
5.	člen
Sklad ima pravila, ki jih sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa skupščina občine.
S pravili se določi • način poslovanja upravnega odbora glede razpolaganja s sredstvi sklada.
6.	člen
Dohodki sklada so:
a) prispevek občine Šentjur pri Celju iz sredstev proračuna občine,
b)	prispevek kulturne skupnosti Šentjur .pri Celju,
c)	prispevki delovnih organizacij,
č) obresti od naloženih sredstev sklada,
d)	ostali dohodki.
7.	člen
Administrativno-tehnične posle sklada opravlja tajnik skupščine občine Šentjur pri Celju, oziroma delavec v upravi občine, ki ga on določi.
8.	člen
Sredstva sklada se nalože na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva.
9.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS.
St. 402-63/73-1
Šentjur pri Celju, dne 29. marca 1973.
Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.,
377.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi statuta občine Šentjur pri
Celju
1.	člen
Odlok o spremembi in dopolnitvi statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št 18-249/67) se spremeni in dopolni po določbah tega odloka z dejanskim stanjem v občini in njenih organih.
2.	člen
Spremeni se 12. člen odloka in se glasi:
Občinska skupščina ima tele svete:
1.	svet za gospodarstvo in finance,
2.	svet za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno vzgojo,
3.	svet za socialno skrbstvo, varstvo družine in zdravstvo,
4.	svet za kmetijstvo in gozdarstvo,
5.	svet za občo upravp in notranje zadeve
6.	svet za narodno obrambo
7.	svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
3.	člen
Spremeni se 13. člen odloka in se glasi:
Svet za gospodarstvo in finance obravnava zadeve s področja industrije, gradbeništva, urbanizma, prometa, cest, stanovanjske zadeve, komunalne zadeve, obrti, blagovnega prometa, programa, plana in financ,
premoženjsko pravne zadeve, zadeve turizma in gostinstva, zadeve s področja dela in socialnega zavarovanja.
Svet za šolstvo, prosveto in kulturo in telesno vzgojo obravnava zadeve s področja šolstva, kulture in prosvete, predšolske vzgoje, telesne vzgoje in športa.
Svet za socialno skrbstvo, varstvo družine in zdravstvo obravnava zadeve s področja splošnega varstva, varstva družine, skrbništva, invalidske zadeve, zadeve borcev NOV, zadeve socialnega varstva in zadeve s področja zdravstva.
Svet za kmetijstvo obravnava zadeve s področja kmetijstva, gozdarstva, lova in ribolova.
Svet za občo upravo in notranje zadeve obravnava zadeve s področja organizacije in dela upravnih organov občinske skupščine razen tistih zadev, ki spadajo v področje drugih svetov, zadeve matične službe, varstva javnega reda in miru, varnost ljudi in premoženja ter druge zadeve, ki ne spadajo v področje nobenega drugega sveta.
Svet za narodno obrambo obravnava zadeve s področja narodne obrambe, civilne zaščite, in splošnega ljudskega odpora.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu obravnava zadeve s področja varnosti cestnega prometa.
4.	člen
Spremeni se 19. člen odloka in se glasi:
Občinski upravni organi so naslednji:
1.	Temeljni organi:
—	urad tajnika
—	odsek za notranje zadeve
—	oddelek za gospodarstvo In finance
—	davčna uprava
—	odsek za narodno obrambo
2.	Posebni in drugi organi:
—	krajevni uradi
—	sodnik za prekrške
—	občinsko disciplinsko sodišče
—	služba pravne pomoči občanom
—	upravne komisije
Inšpekcijske službe na posameznih področjih opravljajo občinski inšpektorji, ki so v sestavu ustreznega temeljnega organa uprave.
Inšpektorji samostojno upravljajo vse inšpekcijske zadeve iz svojega področja v tokviru splošnih predpisov.
5.	člen
Spremeni se 21. člen odloka in se glasi:
V	uradu tajnika se opravljajo upravne in tehnične zadeve, ki imajo skupen pomen za vse občinske upravne organe, strokovne zadeve s področja volitev v predstavniške organe, zadeve s področja organizacije, metod in tehnike dela uprave, zadeve v zvezi z delovnimi razmerami delavcev občinskih upravnih organov ter zadeve s področja kadrovske službe, skrbi za opravljanje službe pravne pomoči, vodi dokumentacijsko službo, opravlja vse druge upravne zadeve, ki ne spadajo v delovno področje kakega drugega upravnega organa. V uradu tajnika se opravljajo tudi posli s področja zdravstva, socialnega varstva, šolstva, prosvete in kulture, posli prošenj in pritožb, invalidske zadeve, sprejemne pisarne, glavne pisarne in strojepisnice.
V	odseku za notranje zadeve se opravljajo zadeve, ki se tičejo izvrševanja predpisov o potnih listinah za prehod čez državno mejo, o prebivanju tujcev, o državljanstvu, o društvih, zborovanjih in javnih shodih,
predpisov o matičnih knjigah, o osebnih imenih, o osebni izkaznici, prijavljanju stalnega in začasnega prebivališča, o posesti o nošenju orožja in streliva, opravlja zadeve s področja požarne varnosti in prometa z razstrelivi in vnetljivimi tekočinami, upravne zadeve s področja prometa in varnosti prometa na javnih cestah, opravlja druge zadeve s področja notranjih zadev, ki so določene z zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi, če niso dani v pristojnost kakega drugega organa.
V	oddelku za gospodarstvo in finance se pripravlja plan, analize, opravljajo posli statistike, zadeve s področja kmetijstva, gozdarstva, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve, zadeve s področja dela, tržne inšpekcije, gradbene inšpekcije, urbanistične inšpekcije, cestne inšpekcije, elektroenergetske Inšpekcije, gozdne inšpekcije, kmetijske inšpekcije in inšpekcije dela. Sestavlja se proračun in zaključni račun občine ter predračun in zaključni račun upravnega organa občine. .
V	davčni upravi se opravljajo zadeve s področja odmere davkov, prometnega davka, taks, odmere prispevka za kmetijsko pokojninsko zavarovanje in davčnega knjigovodstva*
V	odseku za narodno obrambo se opravljajo zadeve s področja narodne obrambe in civilne zaščite prebivalstva.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-6/73-1
Šentjur pri Celju, dne 29. marca 1973.
Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič 1. r
378.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 128. in 211. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK
u ,i>	! iiganizaciji upravnih organov občine
Šentjur pri Celju
1. člen
Občinski upravni organi so nasledil
1.	Temeljni organi:
—	urad tajniku
—	odsek za notranje zadeve
—	oddelek za gospodarstvo ip finance
—	davčna uprava
—	odsek za narodno obrambo
2.	Posebni in drugi organi:
—	krajevni urad y Slivnici pri Celju. Planini pri Sevnici, Ponikvi pri Grobelnem, Dramljah, Dobju pri Planini, Prevorju in Loki pri Zusmu,
—	občinski sodnik za prekrške,
—	občinsko disciplinsko sodišče in višje občinsko disciplinsko sodišče,
—	služba pravne pomoči občanom,
—	upravne komisije.
2.	člen
S tem odlokom preneha veljati odlok o notranji organizaciji upravnih organov občine Šentjur , pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 24-306/1969).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-5/73-1
Šentjur pri Celju, dne 29. marca 1973.
Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r
379
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi
4.	člena zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8 09 in 28/71) in 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK
o delovnem času v upravnih organih skupščine občine Šentjur pri Celju
1.	člen
Delovni čas pri upravnih organih skupščine občine traja:
1.	od 1. aprila do 30. septembra
—	v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 6. do
14.	ure
—	v sredo od 6. do 16. ure
2.	od 1. oktobra do 31. marca
—	v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7 do
15.	ure
—	v sredo od 7. do 17. ure
2.	člen
Sprejemanje strank pri upravnih organih skupščine občine je:
1. od 1. aprila do 30. septembra
—	v ponedeljek in petek od 7. do 14. ure
—	v sredo od 7. do 16. ure
,2. od 1. oktobra do 31. marca
—	v ponedeljek in petek od 8. do 15. ure
—	v sredo od 8. do 17. ure.
3.	člen
Ne glede na določila 2. člena tega odloka je sprejemanje strank:
— v sprejemni pisarni in prijavno odjavni službi.
4.	člen
Služba pravne pomoči posluje mesečno dvakrat in to vsaki drugi torek.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 14-3/73-1
Šentjur pri Celju, dne 29. marca 1973.
Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH 380.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 23. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 22. marca 1973 sprejela
SKLEP
o soglasju '. ustanovitvi krajevne skupnosti Tinsko
I
Občinska skupščina Šmarje pri Jelšah soglaša s sklepom zbora občanov, ki je bil sklican za naselje Spodnje Tinsko in Zgornje Tinsko, da se ustanovi Krajevna skupnost Tinsko.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 025-1/73
Šmarje pri Jelšah, dne 22. marca 1973.
Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Beno Božiček, inž. 1. r.
SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA CELJE
381.
Na podlagi 105. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71), 10. člena sklepa o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje v skupnost zdravstvenega zavarovanja Celje (Uradni list SRS, št. 53-72) in skladno z določili zakona o podaljšanju rokov, stopenj in
osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni list SRS. št. 54/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje na seji dne 30. marca 1973 sprejela
SKLEP
o finančnem načrtu skupnosti za zdravstveno zavarovanje Celje za leto 1973
1. člen
S finančnim načrtom se zagotavljajo sredstva za uveljavljanje pravic za obvezne oblike zdravstvenega
varstva ter zdravstvenega zavarovanja, po statutu določenih pravic iz zdravstvenega zavarovanja in za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni.
2. člen
Finančni načrt skupnosti za zdravstveno zavarovanje izkazuje:
din
—	skupnih dohodkov
—	obvezna rezerva
—	sredstva za iiivesticije
—	čisti dohodki
—	skupni izdatki
285.571.000
7.139.000
4.170.000
274.262.000 274.262.000
3. člen
Skupni dohodki zajemajo dohodke, določene v 74. in 176. členu statuta.
Plačani prispevki se delijo tako, da se upošteva pri posameznih kategorijah zavarovanih oseb obseg pravic po zakonu in statutu skupnosti.
Predpisane skupne stopnje in pavšalni prispevki
za zdravstveno zavarovanje razdelijo takole:	se na	posamezne	oblike
	Bruto stopnja	Ključ delitve v •/•	
— za obvezne oblike	3,00	32,4	40,2
— za pravice po statutu	4,48	48,5	59,8
— za nesreče pri delu	1,76	19,1	—
Skupaj	9,24	100,0	100,0
4.	člen
Sredstva za kritje stroškov za obvezne oblike zdravstvenega varstva za osebe po 44. členu zakona niso zajeta v finančnem načrtu, zagotavljajo pa se po posebnem dogovoru tako, da občinske skupščine povrnejo dejanske stroške neposredno zdravstvenim delovnim organizacijam.
5.	člen
Od skupnih izdatkov za zdravstveno zavarovanje odpade na:
—	izdatke za zdravstveno varstvo 222.300.000
—	izdatke za denarna nadomestila in druge denarne dajatve, obveznosti iz 80. člena zakona in ostale obveznosti in izdatke, ki jih določa zakon in statut 51.962.000
6.	člen
Sredstva za zdravstveno varstvo zajemajo izdatke za oblike zdravstvenega varstva, ki so določene v zakonu in statutu.
7.	člen
Skupščina lahko spremeni elemente finančnega načrta med letom, če se spremenijo instrumenti formiranja dohodka in predpisi, ki regulirajo izdatke, zlasti, če ugotovi neracionalno uporabo sredstev.
8.	člen
Dohodki in izdatki se zajemajo in izkazujejo za poslovno leto po kontnem načrtu in pravilniku o organizaciji in načinu vodenja knjigovodstva skupnosti in drugimi predpisi, ki veljajo za skupnost.
9.	člen
Med dohodki in izdatki niso zajeta sredstva, ki jih morajo zagotoviti drugi plačniki (občine, samoplačniki, ostale skupnosti itd.).
10.	člen .
Sredstva za obvezno rezervo se izločajo ob sestavi mesečne bilance v višini 2,5 odstotka od skupnih dohodkov.
v 11. člen
Sredstva za razvoj zdravstvene službe (investicije) se izločajo mesečno v višini 1,5 "/o od skupnih dohodkov.
12.	člen
Sredstva za zdravstveno varstvo na posamezne oblike razdeljuje in neposredno izvaja finančni načrt tekom leta izvršilni odbor skupščine. V ta namen v skladu s samoupravnim sporazumom o merilih za formiranje dohodkov skupnosti zdravstvenega zavarovanja samostojno sprejema ustrezne ukrepe in sklepe.
13.	člen
Dohodki oziroma izdatki skupnosti formirani v letu 1973 nad 12,5 °/o napram letu 1972 se nanašajo na dodatna sredstva, zbrana na osnovi neposredne odločitve zavarovancev na referendumu dne 19. in 20. novembra 1972 za izenačevanje pravic kmetov s pravicami zavarovancev — delavcev.
14.	člen
Sredstva predvidena s finančnim načrtom »v morajo uporabljati namensko in racionalno.
15.	člen
Finančni prikaz o oblikovanju sredstev za zdravstveno zavarovanje skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje za lete 1973 z dne 26. II. 1973 (priloga samoupravnega sporazuma) in podrobnejša razčlenitev dohodkov in izdatkov skupnosti zdravstvenega zavarovanja za leto 1973, z dne 29. III. 1973 sta sestavni del tega sklepa.
16.	člen
Ta sklep velja naslednji da po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1973.
St. 022-9/73-2/4-8/10
Celje, dne 30. marca 1973.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje
Predsednik
Franc Ban 1. r.
SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KRANJ
382.
Na podlagi 47. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni Ust SRS, št. 20-147/70), 74. ter 78, člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45/70) in 43. člena pravilnika o uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45/70), je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj na seji dne 30. marca 1973
SKLEP
o povračilu stroškov za prehrano in nastanitev zavarovanih oseb med potjo in bivanjem v drugem kraju, o pavšalnem znesku do katerega se potni stroški ne povrnejo in o povračilu za uporabo drugačnega vozila namesto reševalnega avtomobila
1
Povračilo stroškov nastanitve in prehrane med potovanjem in bivanjem v drugem kraju (dalje: dnevnica) se odmeri v pavšalnem znesku in sicer:
—	50 din; če potovanje traja nad 16 ur, oziroma za vsakih 24 ur potovanja;
—	25 din, če potovanje traja več kot 8 in manj kakor 16 ur;
—	zavarovanim osebam, starim pod 7 let, pripada polovica dnevnice iz prvega odstavka.
2
Po določbi 74. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj, skupnost ne povrne potnih stroškov v višini povprečne cene za prvih 20 km v obe smeri.
Skladno z omenjeno določbo statuta skupnost zdravstvenega zavarovanja Kranj ne povrne potnih stroškov, če znašajo v obe smeri manj kakor 5 din. Kolikor znašajo več, se povračilo zniža za omenjeni znesek. Znižanje povračila ne velja, če zavarovana oseba mesečno opravi pet ali več potovanj p«) nalogu zdravstvene službe.
<	3
Na podlagi 43. člena pravilnika o uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45/70) imajo zavarovane osebe pravico do povračila stroškov za prevoz z drugimi prevoznimi sredstvi, če prevoz ni mogoč z reševalnim avtomobilom oz. drugim javnim prevoznim sredstvom.
Povračilo znaša 0,80 din za prevoženi kilometer in se izplača zavarovancu oz. prevozniku na podlagi zdravniškega potrdila.
Izvršilni odbor skupščine SZZ Kranj lahko izjemoma odobri tudi povračilo v višjem znesku, če je prevoz opravil drugi prevoznik po naročilu ali namesto reševalne postaje.
4
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o povračilu stroškov za prehrano in nastanitev zavarovane osebe med potjo in bivanjem v drugem kraju ter o povračilu za uporabo drugačnega vozila namesto reševalnega avtomobila (Uradni list SRS, št. 19/71 in 44 72).
Ta sklep velja in se uporablja od 10. aprila 1973 dalje.
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV IN KMETOV NOVO MESTO
383.
Na podlagi 174. in 209. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto (Uradni list SRS, št. 53-1128/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto na seji dne 28. marca 1973 sprejela
SKLEP
o finančnih načrtih skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto za leto 1973 '
1
Finančni načrt skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev iri kmetov Novo mesto za leto 1973 za zavarovane osebe izkazuje
din
—	skupnih dohodkov
—	obvezno rezervo
—	čistih dohodkov
—	skupnih izdatkov
137.028.200
2.740.560
134.287.640
134.287.640
2
Finančni načrt skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto za leto 1973 za osebe iz 29. in 30. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva izkazuje:
din
—	skupnih	dohodkov	1.050.000
—	obvezno	rezervo	21.000
—	čistih dohodkov	1.029.000
—	skupnih	izdatkov	1.029.000
3
Finančni načrt skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto za leto 1973 za osebe iz 31. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva izkazuje:
—	skupnih dohodkov
—	obvezno rezervo
—	čistih dohodkov
—	skupnih izdatkov
din
1.044.800
20.900
1.023.900
1.023.900
4
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-13/73
Št. 02-13/73-02/19
Kranj, dne 30. marca 1973.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj
Novo mesto, dne 28. marca 1973.
Skupščina skupnosti
zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto
Predsednik
Niko Sedej 1. r.
Predsednik 1
Ciril Jarnovič 1. r.
VSEBINA:
Stran.
113.	Odlok o razglasitvi ustavnega zakona o podaljšanju mandata republiškim poslancem, odborniKom občinskih skupščin in odbornikom skupščine mesta Ljubljana . v SU Sloveniji
Ustavni zak >t> o podaljšanju mandata republiškim poslancem, odbornikom občinskih skupščin in odbornikom skupščine mesta Ljubljane v SK Sloveniji	533
114.	Pravilnik o nazivih, strokovni izobrazbi in pravicah
članov posadk ladij trgovske mornarice	535
115.	Navodilo za izdelavo vodnogospodarskih osnov	542
lit. Natečaj za vlaganje zahtevkov za nadomestilo za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma	543
PKLDP1S1 OBČINSKIH SKUPŠČIN:
334.	Sklep o razrešitvi sodnika občinskega sodišča I Ljubljana (Ljubljana)	%	544
335.	Sklep o razrešitvi predsednika in sodnika občinskega
sodišča II Ljubljana (Ljubljana)	544
336.	Sklep o izvolitvi predsednika občinskega sodišča II
Ljubljana (Ljubljana)	544
337.	Sklep o razrešitvi ravnatelja Doma učencev strokovnih šol Ljubljana-Sentvid (Ljubljana)	544
338.	Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti
v svet 11. gimnazije v Ljubljani (Ljubljana)	544
333. Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti
v svet Sole za oblikovanje v Ljubljani (Ljubljana) 545
340.	Sklep n imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v svet Centralne lekarne v Ljubljani (Ljubljana) 545
341.	Sklep o imenovanju člana v zbor vlagateljev sredstev
za kreditiranje stanovanjske graditve pri poslovni banki Ljubljana (Ljubljana)	545
342.	Sklep o imenovanju člana skupščine solidarnostnega stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih občin
(Ljubljana)	545
343.	Sklep o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja De-
lavske univerze >»Boris Kidrič*« v Ljubljani (Ljubljana)	545
344.	Sklep o soglasju k imenovanju direktorja Zavoda za
zdravljenje alergičnih bolezni in rehabilitacijo mladine Kraljevica (Ljubljana)	546
345.	Odlok o najvišjih drobnoprodajmh cenah za sveže
meso, drobovino in piščance v občini Cerknica	54o
346.	Odlok o določitvi kriterijev za socialno ogroženost
kmeta-borca NOV, kot pogoj za pridobitev pravice do varstvenega dodatka (Cerknica)	547
347.	Odlok o dopolnitvi odloka o načinu prodaje sodnih
taksnih vrednotnic (Cerknica)	548
348.	Odlok o dopolnitvi odloka o občinskih upravnih taksah (Cerknica)	548
343. Odlok o potrditvi zazidalnih načrtov za naselje Begunje in Cerknica, Videm-del (Cerknica)	548
350.	Odlok o davkih občanov v občini Lenart	543
351.	Odlok o proračunu občine Lenart za leto	1973	552
352.	Odlok o financiranju vzgoje in izobraževanja v občini
Lenart v letu 1973	554
353.	Odlok o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v
občini Lenart v letu 1973	554
354.	Odlok o sredstvih za financiranje dejavnosti temeljne
kulturne skupnosti Lenart v letu 1973	555
355.	Odlok o spremembi odloka o določitvi uajnižjega od-
stotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Lenart	555
356.	Odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu	(Lenart) 535
Stran
357.	Odlok o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Lenart) ^	553
358.	Odlok o dopolnitvah odloka o višini pristojbin, ki se
plačujejo za kmetijske traktorje in njihove priklopnike in oprostitvah plačila pristojbin za gasilske avtomobile (Lenart)	559
359.	Odlok o premiji za kravje mleko (Litija)	559
360.	Odlok o višini pristojbin za kmetijske traktorje In
njihove priklopnike in o oprostitvi pristojbin za gasilne avtomobile 111 specialna vozila komunalnih delovnih organizacij (Litija)	560
361.	Odlok o ukinitvi sklada za financiranje izgradnje in
adaptacij stanovanj za borce NOV v občini	Litija	561
362.	Sklep o spremembi sklepa o izločitvi sredstev bivšega družbenega investicijskega sklada (Litija)	561
363.	Odlok o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto
1973	561
364.	Odlok o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in
izobraževanja (Ljubljana Bežigrad)	562
365.	Odlok o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatku za kmete-borce (Ljubljana IVIoste-Polje) 563
366.	Odlok o ustanovitvi sklada za nakup in oddajo stavbnih zemljišč občim* Ljubljana Moste-Polje	564
367.	Odlok o sredstvih za financiranje vzgoje in izobraževanja (Ljubljana Vič-Kudnik)	564
368.	Odlok o določitvi lokalnih cest na izven mestnem območju občine Ljubljana Vič-Rudnik	565
369.	Odlok o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto
1973	/	566
370.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov (Sentj\ir pri Celju)	567
371.	Odlok o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v
letu 1973 (Šentjur pri Celju)	570
372.	Odlok o določitvi stopnje občinskega prispevka za izobraževanje v letu 1973 (Šentjur pri Celju)	570
373.	Odlok o pogojih in kriterijih za socialno ogroženost
kmetov-borcev v občini Šentjur pri	Celju	570
374.	Odlok o ugotovitvi vrednosti stanovanjskib hiš in stanovanj (Šentjur pri Celju)	571
375.	Odlok o ukinitvi sklada za postavitev spomenika
skladateljem Ipavcem v Šentjurju	pri	Celju	572
376.	Odlok o ustanovitvi sklada skladateljem Ipavcem
Šentjur pri Celju	573
377.	Odlok o spremembi in dopolnitvi statuta občine Šentjur pri Celju	573
378.	Odlok o notranji organizaciji upravnih organov občine Šentjur pri Celju	574
379.	Odlok o delovnem času v upravnih organih skupščine
občine Šentjur pri Celju	575
380.	Sklep o soglasju k ustanovitvi krajevne skupnosti
Tinsko (Šmarje pri Jelšah)	576
SPLOŠNI akti skupnosti zdravstvenega
ZAVAROVANJA:
381.	Sklep o finančnem načrtu skupnosti za zdravstveno
zavarovanje Celje	za leto 1973	575
382.	Sklep o povračilu stroškov za prehrano in nastani-
tev zavarovanih oseb med potjo in bivanjem v drugem kraju, o pavšalnem zneskp do katerega se potni stroški ne povrnejo in o povračilu za uporabo drugačnega vozila namesto reševalnega avtomobila (Kranj)	576
383.	Sklep o finančnih načrtih skupnosti zdravstvenega
zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto za leto 1973	577
Izdaja Časopisni zavod Uradni'list SRS — Direktor in odgovorni urednik: Milan Biber — Tiska tiskarna »-Toneta Tomšiča-, vsi v Ljubljani —- Naročnina za leto 1973 110 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova 11. poštni predal 379 VII — Telefon: direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — 2iro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem ^vetu skupščine SR Slovenije, št. 421-U72
uradni list
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 13
Razglasni del z dne 11. aprila 1973
LETO XXX
V sodelovanju s skupščino pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je CZ Uradni list SRS izdal brošuro
*
STATUT SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI IN DRUGI PREDPISI S PODROČJA POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA s pojasnili
sprejemamo naročila
CZ Uradni list SRS, Ljubljana, Veselova 11 p. pr. 379/VII
Register podjetij in obrtov
Spremembe
OKroZna gospodarska sodisra razglašajo
Ljudska restavracija Celje.
Izbriše se Franc Slapnik, dosedanji direktor in vpiše Stane Gril, vršilec dolžnosti direktorja.
Celje, 1. marca 1973.
Rg 1 107/8	296
Lesna obrt, "Smreka«, Gornji grad.
Razširi se predmet poslovanja na opravljanje prometa blaga na drobno in sicer: prodaja izdelkov, polizdelkov, odpadkov in reprodukcijskega materiala. — Vse na sedežu podjetja v Gornjem gradu.
Celje, 13. marca 1973.
Rg III 102/13	358
Gostišče "Pri gradu«, Brežice.
Izbriše se Rezika Petan dosedanji direktor in 'vpiše Angela Žibret, direktorica gostišča.
Rg V 146/6	405
"Metalgrad«. obrtno-nabavno prodajna zadruga, Jesenice na Dolenjskem.
. Izbriše se Pepca Novosel, dosedanja računovodkinja, in vpiše Erika Lepšina, vršilka dolžnosti računovodje*
Rg VII 89/6	397
Opekarne Ljubečna, IJubcena pri Celju.
Vpiše se razširitev predmeta poslovanja še na opravljanje promet? blaga na drobno z vsemi vrstami opečnih in klinker izdelkov, ki jih izdeluje podjetje — vse na sedežu podjetja Ljubečna pri Celju.
* Rg II 102/10	403
Slovenijales, Ljubljana.
Pri Tovarni lesne galanterije Rimske Toplice — pravni osebi se izbriše dosedanji vršilec dolžnosti direktorja Alojz Pušnik in vpiše Rudi Cestnik, direkor s. o. p. o.
Rg VII 108/5	396
Mizarsko podjetje "Skala«, Slov. Konjice.
Vpiše se razširitev predmeta poslovanja še na izdelovanje stavbnega pohištva iz plastičnih mas.
Rg II 143/6	404
Gradbeno podjetje "Gradnja«, Žalec.
Vpiše se razširitev predmeta poslovanja še na: pridobivanje ter prodaja gramoza in betona, proizvodnjo in montažo "schiedel« dimnih plaščev z vsemi sestavnimi deli ter prodaja »schiedel« proizvodov .
Rg II 122/17	401
Celje, 21. marca 1973.
Tovarne obutve »Peko«, Tržič.
Pri poslovalnici Koper se izbriše poslovodja Grlica Branko in vpiše Bordon Sonja, poslovodkinja.
! Koper, 9. marca 1973.
Rg Ib 33/3	406
"Delamaris-«, kombinat konzervne industrije, Izola.
Vpiše se organizacija združenega dela: -Delamaris«, kombinat konzervne industrije, Izola, -Ribarnica Delamaris«, Ilirska Bistrica, Trg Maršala Tita 8, ki ima takle predmet poslovanja: prodaja na drobno vseh vrst živih, svežih in globoko zmrznjenih rib, školjk in rakov. Poslovodja je Zelinšek Bernard. Organizacija združenega dela nima samostojnih pravic.
Rg Ib 251/45	408
"Delamaris«, kombinat konzervne industrije, Izola.
Vpiše se organizacija združenega dela: -Delamaris«, kombinat konzervne industrije, Izola, »Ribarnica Delamaris«, Tolmin, Petra Skalarja 4, ki ima takle predmet poslovanja: prodaja nad robno vseh vrst živih, svežih in globokb zmrznjenih rib,
školj in rakov. Poslovodja je Laščak Marjan. Organizacija združenega dela nima samostojnih pravic.
Rg Ib 251/46	409
Ljubljanska banka, Ljubljana.
Vpiše se podružnica za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Ljubljana — posebna temeljna organizacija združenega dela z lastnostjo pravne osebe, Ljubljana, Šubičeva 2.
Poslovni predmet: zbira sredstva občanov, delovnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti namenjenih stanovanj sko-komunalni graditvi in sicer sama ali prek poslovnih enot banke daje občanom, delovnim organizacijam in družbenopolitičnim skupnostim posojila za stanovanjsko graditev; daje pooblaščenim organizacijam kredite za pripravo stavbnih zemljišč in gradnjo stanovanjskih objektov za trg; daje delovnim organizacijam in družbenopolitičnim skupnostim posojila za komunalno graditev; opravlja druge posle in naloge, za katere jo pooblastijo organi upravljanja; zbira namenske vloge za kreditiranje zidave stanovanj in komunalnih objektov; organizira varčevanje občanov za zidavo stanovanjskega in komunalnog gospodarstva; odkupuje tujo valuto in opravlja druge devizno-va-lutne posle v zvezi s kreditiranjem zidave stanovanj; opravlja posle pri združevanju sredstev za skupna vlaganja; opravlja po posebnih sporazumih kreditne in druge bančne posle za račun temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samo-
upravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, drugih bank ter drugih poslovnih udeležencev ; izdaja in prevzema vse vrste garancij v zvezi s stanovanjsko in komunalno graditvijo, samostojno vzpostavlja odnose z Narodno banko Jugoslavije ter narodnimi bankami drugih republik in avtonomnih pokrajin kot tudi z drugimi bankami v smislu 25 čl. zakona o bankah; opravlja druge bančne posle v zvezi s kreditiranjem stanovanjske in komunalne graditve v skladu z zakonom o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju in drugimi zakonitimi predpisi. Direktor podružnice je Franc Zaviršek Za podružnico podpisujejo; Franc Zaviršek, direktor, Janez Škulj, samostojni svetovalec in Albin Devičnik, šef računovodstva, vsi v okviru poslovanja podružnice. Med posebnimi temeljnimi organizacijami združenega dela
—	pravnimi osebami v sestavi Ljubljanske banke in Ljubljansko banko je dogovorjena in po statytu določena medsebojna subsidiarna in solidarna odgovornost. Ta posebna temeljna organizacija združenega dela je nastala iz dosedanje Ljubljanske banke
—	Specializirane podružnice za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Ljubljana.
Ljubljana, 31. januarja 1973.
Rg XIX 1530/1	322
Obrtno nabavno prodajna zadruga »Forma«, Grosuplje.
Na podlagi odločbe skupščine občine Grosuplje z dne 27. XII. 1972 št. 023-12/72 je bila v zadrugi uvedena prisilna uprava. Odbor za prisilno upravo sestavljajo:	Mohar Alojz,
dipl. pravnik predsednik in člana Marinšek Vida in Vrhovec Milan. Izbrišejo se dosedanji pooblaščenci za podpisovanje Zajec Anton, direktor, Turk Alojzija, računovodja in Veber Franc, predsednik UO. Vpiše se pa Mohar Alojz, dipl. pravnik kot predsednik odbora prisilne uprave, ki za zadrugo pod prisilno upravo podpisuje in Marinšek Vida, član odbora prisilne uprave, ki podpisuje listine finančnega značaja.
Ljubljana, 2. februarja 1973.
Rg IV 596/3	216
Centrotekstil Beograd.
Pri prodajalni trikotaže Ljubljana, Ul. Moše Pijade 25 se izbriše po-slovodkinja Urbančič Danijela in vpiše Škafar Jože, poslovodja, ki podpisuje za prodajalno samo v internem poslovanju v zvezi s prodajo blaga.
Rg XVI 1462/2	316
"Tehničar« podužeče za servis, zastupanje i promet proizvoda precizne mehanike i elektronike, Zagreb.
Pri poslovalnici Log Abax Ljubljana, Bežigrad 6 se vpiše prenos se-
deža, ki je odslej v Tugomerjevi 2 v Ljubljani.
Rg XIV 1296/3	313
Ljubljana, 19. februarja 1973.
Industrijski kombinat kudeijnih, jutanih, plastičnih i gradjevinskih proizvoda. Bačka Palanka.
Vpiše se prodajalna št. 29 »Sinte-lon«, Ljubljana, Celovška ulica (vogal Žibertove in Lepodvorske ulice), ki ima takle poslovni predmet; prodaja na malo: izdelki iz jute in konoplje vseh vrst, lepila za plastične in tople pode, vse vrste talnih oblog (sintetičnih, plastičnih in volnenih na bazi naravnih in umetnih vlaken), vse vrste dekorativnih tkanin, vse vrste zidnih tapet s priborom, vse vrste odej in ostalih posteljnih pokrival, vse vrste zaves in platen (posteljnih in drugih), vse vrste finih in grobih vrvi. Poslovodja je Hatze Vido. Enota nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS podjetja: Industrijski kombinat kudeijnih, jutanih, plastičnih i gradjevinskih proizvoda Bačka Palanka dne 23. IV. 1969.
Ljubljana, 23. februarja 1973.
Rg XIX 1531/1	445
Založniško grafično podetje "Mladinska knjiga«, Ljubljana.
Pri temeljni organizaciji združenega dela Trgovini, Ljubljana — pravni osebi se vpiše, da je dosedanji v. d. direktorja Wagner Jože odslej direktor. Dosedanji v. d. direktorja finančnega sektorja Groboljšek Mira pa je odslej direktor finančne-' ga sektorja.
Ljubljana, 26. februarja 1973.
Rg XVI 1507/5	444
Združeno podjetje za distribucijo električne energije Slovenije Elektro Ljubljana (Cigaletova 13).
Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Janez Bervar in vpiše Janez Bremše, vodja obratovanja v PE Trbovlje, ki podpisuje kot drugi podpisnik PE Trbovlje.
Rg XVI 1440/4	440
Kino Doma JNA, Novo mesto.
Na podlagi odločbe skupščine občine Novo mesto z dne 24. II. 1972, št. 023-84/62 je podjetje prešlo v redno likvidacijo. Firma kot doslej, s pristavkom: "V likvidaciji«. Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Adžič Radovan, direktor do konstituiranja in vpiše likvidator Kastelic Franc.
Rg I 27/2	449
Ljubljana, 28. februarja 1973.
"Sadje zelenjava«, veletržnica s kmetijskimi pridelki Ljubljana.
Pri tržnici Ljubljana, Krekov trg 2 se vpiše razširitev predmeta poslo-
vanja še na prodajo na drobno gospodinjskih potrebščin tv celoti); tobačnih izdelkov, vžigalic in potrebščin (razen filmov in fotoaparatov). Ljubljana, 1. marca 1973.
Rg XI 1280/11	437
»Slavnik«, Koper — s. o. p. o. Inex Slavnik Koper
Izbriše se komercialna direkcija Ljubljana, Miklošičeva 2 zaradi ukinitve.
Rg XIV 1495/3	443
Poslovno združenje obrti, komunale in male industrije. Ljubljana
Izbriše se član združenja: Ključavničarstvo Postojna.
Vpišejo se novi člani: Obrtno podjetje Moste, Ljubljana, Pleskarstvo-plastika »Krim« Ljubljana, Pleskarstvo in sobuslikarstvo »Sloga« Ljubljana, Montaža, obrtno podjetje, Ljubljana, Krojaško podjetje Trebnje, Obrtni center Žiri, »Zitus« zastopstvo, trgovina, instalacije, servisi, Ljubljana, Avtoservis Domžale, Obrtno podjetje »Obloga-Slikopla-stika« Ljubljana — Polje, Elektrotehniško podjetje Kranj, ONPZ Zora, Domžale, Obrtno podjetje »Zaščita« Zagorje, Kovinsko podjetje IMKO Ljubljana, Čevljarstvo »Zaščita« Trbovlje, Kovinoobrt, Bohinjska Bistrica, Biro-inženiring, Ljub-ijaha.
Rg X 1139/15	429
Ljubljana, 5. marca 1973.
■ Združeno ptt podjetje Ljubljana.
Pri samostojni organizaciji združenega dela Projektivnem biroju Ljubljana, Cigaletova 15/X se vpišeta nova pooblaščenca za podpisovanje: Janez Sedej, dipl. inž. — vodja za projektiranje komutacijskih naprav, ki podpisuje v odsotnosti v. d. direktorja organizacije v mejah delokroga organizacije in Stanko Starec, dipl. inž. — vodja za projektiranje TT kablov, podpisuje v odsotnosti Janeza Sedeja, dipl. inž., v mejah delokroga organizacije.
Ljubljana, 7. marca 1973.
Rg X 1152/17	*	430
»Agrocoop«, export-import, Novi Sad.
Pri predstavništvu LjCibljana, Prečna 4, se izbriše šef predstavništva Japelj Viktor in vpiše novi šef predstavništva Mešl Miroslav, ki za predstavništvo podpisuje v okviru njegovih samostojnih pravic.
Rg XI 1278/2	435
»Croatia«, Zavod pa osiguranje 1 reosiguranje s sedežem v Zagrcbn.
(Miramarska 22).
Pri poslovni enoti Ljubljana, Erjavčeva 6 se izbriše dosedanji v. d. šefa predstavništva Slamar Stjepan
in vpiše Dimeč Karel, direktor poslovne enote, ki zanjo podpisuje v okviru njenega predmeta poslovanja.
Rg XI 1254/4	434
Ljubljana, 12. marca 1973.
»Iskra-Commerce«, Ljubljana v Združenem podjetju Iskra, Kranj.
Pri že vpisanem pooblaščencu za podpisovanje Pompe Janku, dipl. oec. se vpiše, da je odslej direktor sektorja organizacije in avtomatske obdelave podatkov in podpisuje vse listine v delokrogu tega področja.
Vpišeta se nova pooblaščenca za podpisovanje: Skopac Fabio, dipl. oec., direktor računovodskega sektorja, ki podpisuje vse listine v okviru računovodskega sektorja in Lebar Nada, asistent direktorja računovodskega sektorja, podpisuje v odsotnosti direktorja računovodskega sektorja vse finančne listine v okviru tega sektorja.
Rg X 1165/86	431
Poslovno združenje kovinsko predelovalne in nekovinske industrije »Tehno-impev«, Ljubljana.
Vpišejo se novi člani združenja: Salonit Anhovo, industrija cementa in azbestcementa, Trgovsko podjetje Merkur Ptuj, Opekarna 2abjak pri Ptuju, Mehanika, industrijsko podjetje za predelavo kovin in plastičnih mas, Lendava, Agroobnova Ljubljana, Metalna industrija Maje-vica, Bačka Palanka, Splošno gradbeno podjetje Graditelj Kamnik, Ela podjetje za izdelavo elektrospojnih elementov, elektrokonfekcije in elektrotermičnih aparatov,. Novo mesto, Splošno gradbeno podjetje Stavbenik Koper, Ingrad Celje, Oljarna Fram, Tovarna Olja Slovenska Bistrica, Tovarna izolacijskega materiala TIM Laško.
Rg VII 1040/38	428
Ljubljana, 16. marca 1973.
Trgovsko podjetje »Zarja«, Slovenj Gradec.
Pri prodajalni »Šport« v Slovenj Gradcu se izbriše dosedanja poslo-vodkinja Pungaršek Mara in vpiše nova poslovodkinja Rebernik Anica.
Maribor, 17. januarja 1973.
Rg 175a III-88	74
Trgovsko podjetje »Zarja« Slovenj Gradec.
Pri prodajalni »Turiška vas« v Turiški vasi se izbriše dosedanja poslovodkinja Ivanka Kokol in vpiše nova poslovodkinja Marija Ošlak;
pri prodajalni »Podgorje« v Podgorju se izbriše dosedanja poslovodkinja Anica Gorše in vpiše nova poslovodkinja Anica Kiš.
Maribor, .31, januarja 1973.
Rg 175a III-94	148
»Jugoplastika«, Split.
Izbriše se prodajalna v Ljutomeru zaradi ukinitve.
Maribor, 14. februarja 1973.
Rg 126/11-11	267
Trgovsko podjetje na veliko in malo »Zarja«, Slovenj Gradec.
Pri prodajalni »Pameče« v Pamečah se izbriše dosedanji poslovodja Vinko Areh in vpiše novi poslovodja Franc Uršej.
pri prodajalni »Dolič«, v Doliču se izbriše dosedanji poslovodja Franc Uršej in vpiše nova poslovodkinja Ivanka Kotnik.
Maribor, 21. februarja 1973.
Rg 175a/III-99	274
Ljubljanska banka, Ljubljana.
Vpiše se, podružnica Slovenj Gradec — posebna temeljna organizacija združenega dela — pravna oseba Slovenj Gradec, Glavni trg 30, ki ima takle poslovni predmet: zbira denarna sredstva pravnih oseb in občanov, izdaja v skladu z zakonom vrednostne papirje in opravlja promet z njimi, najema kredite pri Narodni banki in drugih bankah v Jugoslaviji, daje vse vrste kreditov, opravlja posle pri združevanju sredstev za skupna vlaganja, opravlja po posebnih sporazumih kreditne in druge bančne posle za račun temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti drugih bank ler drugih poslovnih udeležencev, izdaja in prevzema vse vrste garancij, izdaja kreditna pisma v domači in tuji valuti, zbira namensko vezane vloge za kreditiranje zidave stanovanjskih in komunalnb objektov, organizira vse oblike varčevanja občanov v državi, odkupuje in prodaja dpvize in tujo valuto ter opravlja druge devizno-valutne pošle, sprejema v hrambo vrednostne papirje
in dragocene predmete, opravlja druge bančne posle v skladu z zakonom o bankah ter kreditnem in bančnem poslovanju in drugimi predpisi. Podružnica kot posebna temeljna, organizacija združenega dela lahko samostojno vzpostavlja odnose z Narodno banko Jugoslavije in Narodnimi bankami republik ter avtonomnih pokrajin kot tudi drugimi bankami ter vzpostavlja v mejah svojih sredstev poslovna in druga razmerja s tretjimi osebami samostojno v svojem imenu in za svoj račun (113. člen statuta 'banke). Direktor podružnice je Ivan Razdevšek. Pooblaščenci za podpisovanje podružnice: Ivan Razdevšek) direktor podružnice, podpisuje vse listine podružnice, Maks Jaš, pomočnik direktorja, podpisuje vše listine podružnice, Franc Vaupot, šef odseka kratkoročnih kreditov, podpisuje vse listine za področje kratkoročnega kreditiranja, Erna Tompa, šef odseka dolgoročnih kreditov, podpisuje vse listine za področje dolgoročnega kreditiranja, Angela Mihelič, šef odseka računovodstva, podpisuje vse listine računovodske in knjigovodske vsebine, Barbka Ješovnik, šef odseka blagajne in likvidature, podpisuje vse listine za področje blagajne in likvidature, Mara Vrčkovnik, šef referata stanovanjskih kreditov, podpisuje vse listine za področje stanovanjskega kreditiranja, Silva Pevec, šef referata deviznih poslov, podpisuje vse listine za področje deviznega poslovanja. Med posebnimi temeljnimi organizacijami združenega dela — pravnimi osebarrii v sestavu Ljubljanske banke in Ljubljansko banko je dogovorjena in po statutu določena medsebojna subsidiarna in solidarna odgovornost. Ta posebna temeljna organizacija združenega dela je nastala iz dosedanje Ljubljanske banke — podružnice Slovenj Gradeč. V sestavi te posebne temeljne organizacije združenega dela so tele enote:
NOVO!
V založbi Uradnega lista SRS , je izšla brošura, ki vsebuje
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
ter uvodna pojasnila, ki jih je napisal republiški sekretar za delo Pavle Gantar.
Cena 7 din.
CZ Uradni list SRS, Ljubljana, Veselova 11 p. pr. 379/VII
ekspozitura Dravograd, Dravograd, Trg 4. julija 9, ki zbira vse vrste hranilnih vlog, odobrava potrošniške kredite občanom v skladu z veljavnimi predpisi, opravlja vse menjalne posle, ki spadajo v pristojnost banke, vodi dinarske in devizne žiro račune občanov ter opravlja dinarski plačilni promet za občane, vodi tekoče račune občanov, zbira sredstva za stanovanjsko in komunalno graditev in daje kredite v te namene, opravlja druge posle in naloge, za katere jo pooblasti izvršilni odbor podružnice. Vodja ekspoziture je Olga Kopmajer. Pooblaščenci za podpisovnje ekspoziture: Olga Kopmajer, vodja ekspoziture, podpisuje vse listine za ekspozituro in Vera Juvan, ki podpisuje v odsotnosti vodje ekspoziture z enakimi pooblastili. Ekspozitura nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podružnice;
ekspozitura Prevalje, Prevalje — Trg, ki zbira vse vrste hranilnih vlog, odobrava potrošniške kredite občanom v skladu z veljavnimi predpisi, opravlja vse menjalne posle, ki spadajo v pristojnost banke, vodi dinarske in devizne žiro račune občanov ter opravlja dinarski plačilni promet za občane, vodi tekoče račune občanov, zbira sredstva za stanovanjsko in komunalno graditev in daje kredite v te namene, opravlja druge posle in pa\pge, za katere jo pooblasti izvršilni odbor podružnice. Vodja ekspoziture je Dušan Slanič. Pooblaščenci za podpisovanje ekspoziture: Dušan Slanič, vodja ekspoziture, ki podpisuje vse listine za ekspozituro in Marta Kert, ki podpisuje v odsotnosti vodje ekspoziture z enakimi pooblastili. Ekspozitura nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podružnice;
ekspozitura Mežica, Mežica, Trg svobode 16, ki zbira vse vrste hranilnih vlog, odobrava potrošniške kredite občanom v skladu z veljavnimi predpisi, opravlja vse menjalne posle, ki spadajo v pristojnost banke, vodi dinarske in devizne žiro račune občanov ter opravlja dinarski plačilni promet za občane, vodi tekoče račune občanov, zbira sredstva za stanovanjsko in komunalno graditev in daje kredite v te namene, opravlja druge posle in naloge, za katere jo pooblasti izvršilni pdbor podružnice. Vodja ekspoziture je Štefka Koneč-nik. Pooblaščenci za podpisovanje ekspoziture: Štefka Konečnik, vodja ekspoziture, ki podpisuje vse listine za ekspozituro in Marija Lednik, ki podpisuje v odsotnosti vodje ekspoziture z enakimi pooblastili. Ekspozitura nima samostojnih pravic; posluje v imenu in za račun podružnice;
ekspozitura Radlje ob Dravi, Radlje ob Dravi 192, ki zbira vse vrste hranilnih vlog, odobrava potrošniške kredite občanom v skladu z veljavnimi predpisi, oprav-
lja vse menjalne posle, ki spadajo v pristojnost banke, vodi dinarske in devizne žiro račune občanov ter opravlja dinarski plačilni promet za občane, vodi tekoče račune občanov,, zbira sredstva za stanovanjsko in komunalno graditev in daje kredite v te namene, opravlja druge posle in naloge, za .katere jo pooblasti izvršilni odbor podružnice. Vodja ekspoziture je Lizika Haberman. Pooblaščenci za podpisovanje ekspoziture: Lizika Haberman, vodja ekspoziture, ki podpisuje 'vse listine za ekspozituro in Anica Gašper, ki podpisuje v odsotnosti vodje ekspoziture z enakimi pooblastili. Ekspozitura nimi samostojnih pravic; posluje v imenu in za račun podružnice;
ekspozitura Ravne na Koroškem, Ravne na Koroškem, Cečovje 6, ki zbira vse vrste hranilnih vlog, odobrava potrošniške kredite občanom v skladu z veljavnimi predpisi, opravlja vse menjalne posle, ki spadajo v pristojnost banke, vodi dinarske in devizne žiro račune občanov ter opravlja dinarski plačilni promet za občane, vodi tekoče račune občanov, zbira' sredstva za stanovanjsko in komunalno graditev in daje kredite v te namene, opravlja druge posle in naloge, za katere jo pooblasti izvršilni odbor podružnice. Vodja ekspoziture je Olga Metelko. Pooblaščenci za podpisovanje ekspoziture: Olga Metelko, vodja ekspoziture, ki, podpisuje vse listine za ekspozituro in Srečko Rupar, ki podpisuje v odsotnosti vodje ekspoziture z enakimi pooblastili. Ekspozitura nima samostojnih pravic; posluje v imenu in za račun podružnice.
Maribor, 28. februarja 1973.
Rg 334/111-3	486
Veletrgovsko, gostinsko-turistično in proizvodno podjetje »Mcrs«, Celje.
Pri	sektorju prodaje na	drobno
Ruše	se	izbriše Ivan Mithans,	šef
področja na drobno Ruše' in vpiše Vlado Grahor, v. d. šefa področja prodaje na drobno Ruše.
Rg 278a/II	492
»Slovenija vino«, Ljubljana.
Pri obratu vinogradniško živinorejskem kombinatu Ljutomer se vpiše pripojena organizacija združenega dela — prodajalna — mesnica št. G, Maribor, Tržaška 67, ki prodaja na drobno vse vrste svežega mesa, prekajeno meso, mesne konzerve, sir maslo in jajca. Poslovodja je Jože Semko. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in olprata ter poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Enota nima samostojnih pravic: posluje v imenu in na račun podjetja.
Rg 285/1-21	491
Maribor, 13. marca 1973
Trgovsko podjetje »Zarja«, Ormož.
Vpišeta se organizaciji združenega dela:
prodajalna »Samopostrežba«, Ormož, Kolodvorska 2, ki nabavlja in prodaja blago na drobno po trgovskih strokah: kratko in pleteno blago, galanterijsko blago in bazarsko blago ter igrače, parfumerijsko in kozmetično blago, meso in mesni izdelki, semensko blago, od tega samo semena vrtnic in cvetlic v originalnih zavitkih, živila in gospodinjske potrebščine, delikatese, izdelki iz sladkorja in kakaoa, sadje, zelenjava in njihovi izdelki, mleko, mlečni izdelki, kruh, pecivo in izdelki; cvetlice, alkoholne in brezalkoholne pijače v orginalnih steklenicah, tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine, dro-gerijsko blago, opravljanje gostinske dejavnosti, tj. strežba s toplimi in hladnimi jedili, točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Poslovodja je Stanko Miklašič. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Ustanovitelj: trgovsko podjetje »Zarja«, Ormož s sklepom DS z dne 26. IX. 1972. Samostojne pravice: prodajalna samostojno sklepa pogodbe o nabavi blaga do vsakokratnega zneska 200.000 din, vse pa dela v imenu in na račun podjetja.
prodajalna »Oprema«, Ormož, Kolodvorska 2, ki nabavlja in prodaja blago na drobno in debelo po trgovskih strokah: pohištvo. Šivalni stroji in potrebščine, fotografski in optični aparati in potrebščine, ure m izdelki iz plemenitih kovin, knjige in muzikalije, elektrotehnični material. Poslovdja je Otmar Me-dik. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Ustanovitelj: trgovsko podjetje »Zarja«, Ormož S sklepom DS z dne 26. IX. 1972. Samostojne pravice: prodajalna samostojno sklepa pogodbe o nabavi blaga do vsakokratnega zneska 50.000 din, vse pa dela v imenu in na račun podjetja.
Maribor, 19. marca 1973.
Rg 178/IV-233	498
Ljubljanska banka, Ljubljana.
Pri podružnici v Mariboru, Partizanska 3, se izbriše dosedanji sedež podružnice in vpiše novi, ki glasi: Maribor, Tyrševa 2.
Vpiše se nova organizacija združenega dela — enota: Ljubljanska banka, podružnica Maribor — ekspozitura Maribor, Maribor, Partizanska 3, ki ima takle poslovni predmet: zbiranje vseh vrst hranilnih vlog občanov, odobravanje vseh menjalnih poslov, ki spadajo v pristojnost banke, vodenje dinarskih in deviznih žiro računov občanov in opravljanje dinarskega plačilnega prometa za ob-
/
NOVO! |______j NOVO! I
z obširnim komentarjem k posameznim členom., ki ga je napisal dr. Emil Ceferin.
Knjiga vsebuje; Uvod — I. Splošne določbe — II. Združevanje kmetov v zadruge — III. Združevanje kmetov v obratih za kooperacijo — IV Druge oblike združevanja kmetov — aj Kmečke skupnosti — b) Posebne organizacije združenega dela — V Prehodne in končne določbe ter naslednje vzorce in ustanovitvene akte:
Vzorec splošne pogodbe o gospodarskem in članskem sodelovanju med kmetijsko zadrugo in članom — Vzorec akta o ustanovitvi temeljne zadružne enote — Vzorec samoupravnega sporazuma o združevanju temeljne zadružne enote in temeljnih organizacij združenega dela v sestavu kmetijske zadruge — Vzorec splošne pogodbe o gospodarskem in članskerr sodelovanju med obratom za kooperacijo v sestavu kmetijskega kombinata in članom — Sestava imenika članov v obratih za kooperacijo — Vzorec akta o ustanovitvi obrata za kooperacijo — Vzorec samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij združenega dela v sestavu kmetijskega kombinata — Vzorec pogodbe o ustanovitvi strojne skupnosti.
Cena 18 dinarjev.
CZ Uradni Ust SRS, Ljubljana. Veselova 11, p. pr.
379/V11
čane, zbiranje sredstev za stanovanjsko in komunalno graditev in dajanje sredstev v te namene, drugi posli in naloge, za katere jo pooblasti izvršilni odbor banke. Vodja ekspoziture je Jože Zadravec. Pooblaščenec za podpisovanje ekspoziture je Jože Zadravec, ekonomist, ki podpisuje v okviru poslovanja ekspoziture. Ustanovitelj: Ljubljanska banka Ljubljana s sklepom izvršilnega odbora z dne 20. TI. 1973. Ekspozitura nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun banke.
Rg 578/1-8	501a
Maribor, 26. marca 1973.
Pivovarna »Union«, Ljubljana.
Pri skladišču, predstavništvu in zastopstvu Maribor izvršita sledeča vpisa: se izbriše Anton Recer, vodja enote in vpiše Anton Furek, poslovodja.
Rg 517/1-4	501
Maribor, 26. marca 1973.
Izbrisi
UKrozna gospodarska sodlSCa razglašajo
Restavracija »Abonent«, Maribor, v redni likvidaciji.
Zaradi končane redne likvidacije, dacije.
Rg 41/1-15	422
Mariborski sejem«, Maribor v redni likvidaciji.
Zaradi končane redne likvidacije.
Rg 374/1-11	479
»Remont«, Velka, v redni likvidaciji.
Zaradi končane redne likvidacije.
Rg 45/11-15	476
Obrtna delavnica »Petrič Božidar«, državni obrtni mojster — modno kro-jaštvo Maribor, v redni likvidaciji.
Zaradi končane redne likvidacije.
Rg 265/1-9	478
Maribor, 7. marca 1973.
Zadružni register
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Kmetijska zadruga, Lendava.
Vpiše, se prodajalna »Kmetijska preskrba«, Rojiza 151, ki ima takle poslovni predmet: prodaja kmetijske opreme, kmetijskih strojev, kmetijskega orodja in rezervnih delov za iste, prodaja gradbenega materiala: cementa, cementnih izdelkov, salonit plošč, opekarniških izdelkov, izolacijskega materiala in betonskega železa. Poslovodja je Jože Kolenc. Za prodajalno . podpisujejo ooobla-ščenci za podpisovanje zadruge in pa
poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja jirodajalne. Ustanovitelj: kmetijska zadruga Lendava s sklepom DS z dne 21. II. 1973. Enota nima samostojnih pravic, posluje v imenu in na račun zadruge.
Maribor, 19. marca 1973.
Zadr 93/1-118	550
Gozdarska poslovna zveza Maribor, v redni likvidaciji.
‘Zaradi končane redne likvidacije.
Maribor, 7. marca 1973.
Zadr 213/1-23	473
Register zavodov
Spremembe
Okrožno gospodarska sodišča razglašajo
Zavod za pravno pomoč, Celje.
Vpiše se uvedba postopka redne likvidacije po odločbi Skupščine ob-
čine Celje št. 022-13/72-1 z dne 22.
I.	1973. Naziv zavoda je odslej: Zavod za pravno pomoč Celje, v redni likvidaciji. Vpišejo se člani lidvida-cijske komisije: Drago Teržan, inšpektor SDK podr. Celje — predsednik komisije, Branko Verstovšek, odvetnik Celje — član komisije in Ivan Verbič, dipl. oec., — član komisije. Vse dokumente v zvezi z redno likvidacijo zavoda podpisujeta po dva člana likvidacijske komisije.
Celje, 15. februarja 1973.
Rgz IX 126	290
Osnovna šola Blanca.
Vpiše se Marta Knez, vodja TIS Sevnica, ki je pooblaščena sopodpisnica zavoda.
Rgz X 15/4	352
Osnovna šola Boštanj.
Izbriše se Silva Šeško dosedanja pooblaščena podpisnica zavoda in vpiše Marta Knez, vodja finančnih poslov pri TIS Sevnica, ki je poobla-
ščena za podpisovanje zavodovih finančnih listin.
Rgz X 22/6	353
Celje, 6. marca 1973.
Osnovna šola Krmelj.
Izbriše se pooblaščena podpisnica zavoda Milica Jeke in vpiše Marta Knez, pooblaščena podpisnica zavoda za računovodske posle, zaposlena pri TIS Sevnica
Rgz X 55/3	381
Celje. 16 marca 1973.
Lekarna Krško.
Izbriše se Štefka Kogovšek dosedanja računovodkinja in vpiše Betka Pogačar, računovodkinja, ki je pooblaščena kot sopodpisnik vseh finančnih in upravnih listin pri zavodu.
Rgz IX 65/3	399
Veterinarska postaja Šentjur pri Celju.
Izbriše se Edi Bezenšek, dipl. vet., vršilec dolžnosti direktorja in vpiše Branko Hus, dipl. vet., direktot zavoda.
Rg IX 152/4	398
Delavska univerza Velenje.
Izbrišeta se Vlado Valenčak, dosedanji direktor zavoda in Milan Ster-ban, predsednik sveta zavoda in vpiše Jože Groznik, inženir organizacije dela, direktor zavoda.
Rg IX 77/4	;	400
Celje, 21. marca 1973.
Vzgojno varstveni zavod, Semedela.
Izbriše se dosedanji direktor zavoda Pobega Marija in vpiše Kokole Jelka. v. d. direktorja.
Vpiše se nova {pooblaščenka za podpisovanje Sedmak Tončka, računovodkinja.
Koper, 13. februarja 1973.
Rgz 228/3,4	295
Osnovna šola Dekani.
Izbriše se dosedanji ravnatelj Kleibencettl Janez in vpiše Dujmo-vič Darija, ravnatelj, ki zavod zastopa in zanj podpisuje v smislu zakonitih določil in statuta.
Rgz 65/4	373
Komunalni zavod za socialno zavarovanje, Nova Gorica.
Izbriše se dosedanji direktor Mozetič Anton in pooblaščenec za podpisovanje Kovšca Jurij, pom. direktorja ter vpiše Pavlin Boris, direktor. ki zavod zastopa in zanj podpisuje v smislu zak. določil in statuta.
Rgz 94/3	374
Koper, 26. februarja 1973.
Nižja glasbena šola Šempeter pri Gorici.
Izbriše se dosedanji ravnatelj Hubert Bergant in vpiše Konič Marjan, v. d. ravnatelja.
Koper, 8. marca 1973.
Rgz 28/5	414
Osnovna šola Vojke Smuč, Izola.
Izbrišeta se pooblaščenca za podpisovanje Zornik Danilo in Blažina Vida ter vpišeta Krašovec Pavla, računovodkinja zavoda in Morato Nada. pomočnik ravnatelja, ki podpisuje v njegovi odsotnosti.
Dosedanja računovodkinja Zlobec Andjelka je odslej blagajničarka, ki podpisuje vse finančne listine.
Koper, 9. marca 1973.
Rgz 213/4	390
Nižja glasbena šola, Idrija.
Izbriše §e dosedanji ravnatelj Ivan Rijavec in vpiše Primožič Lavra, ravnateljica.
Rgz 250/3	418
Osnovna šola Podgrad.
Izbriše se dosedanji ravnatelj Gombač Franc in vpiše Maglica Vojko, ravnatelj.
Rgz 170/3,4.	416
Koper, 13. marca 1973.
Višja šola za socialne delavce, Ljubljana.
Zavod se vpiše v register zavodov pri tem sodišču.
Izbrišeta se direktor Jančar Marija in dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Zora Godina ter vpiše novi direktor prof. Ivan Jenko.
Ljubljana, 19. februarja 1973.
Rgz IV 379/1	341
Kulturni, prosvetni in zgodovinski zavod “Borec-«, Ljubljana.
Točki c in č predmeta poslovanja se spremenita in glasita odslej: c) propagiranje, razširjanje in izdajanje revij “Borec« in »Kurirček«, v katerih se tudi lahko objavljajo oglasi; č) izdajanje časopisa »TV-15-kot organizacijskega glasila ZZB NOV in ZRVS Slovenije, v katerem se tudi lahko' objavljajo oglasi.
Izbriše se dosedanji direktor Josip Logar-Božo in vpiše, da je že vpisani pooblaščenec za podpisovanje Vladimir Kavčič, dipl. iur. odslej direktor.
Rgz III 302/6	462
Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko Univerze v Ljubljani.
Izbrtše se direktor dr. Anton Moljk in vpiše direktor prof. dr. inž. Milan Muršič.
Rgz III 317/3	463
Ljubljana, 22. februarja,1973.
Vzgojno varstveni zavod »Kolezi-ja«, Ljubljana.
Vpšie se nova pooblaščenka za podpisovanje Mori Marta, pomočnica in namestnica ravnatelja, ki podpisuje v odsotnosti ravnatelja. 1 * Ljubljana. 26. februarja 1973.
Rgz III 349/2	465
Osnovna šola Vide Pregarčeve, Ljubljana.
Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Kragulj Ana in vpiše Marčenko Jožica, kot pomočnik ravnatelja.
Ljubljana, 28, februarja 1973
Rgz II	221/5	459
Elektroinštitut »Milana Vidmarja«, inštitut za clektriško gospodarstvo in industrijo, Ljubljana
Vpiše se popravek naziva tako, da pravilno glasi: Elektroinštitut »Milana	Vidmarja«, inštitut	za	elektri-
ško	gospodarstvo	in elektroindu-
strijo, Ljubljana.
Ljubljana, 5. marca 1973.
Rgz II	262/3	461
Institut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Dosedanji v. d direktorja dr. Lovro Šturm je odslej direktor.
Rgz II 239 7	460
Zavod »Sprejemni center«, Ljubljana.
Vpiše se nov pooblaščenec za podpisovanje Danilo Besednjak, pomočnik direktorja, ki sopodpisuje finančne listine.
Rgz I 73/5	456
Ljubljana, 8. marca 1973.
Mestna ljudska knjižnica.
Izbriše se pooblaščenka za podpisovanje Angela Svetalj in vpiše Valant Julija kot računovodkinja, nja.
Rgz III 355/2	466
Posebna osnovna šola pri Zavodu za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino Šentvid pri Stični.
Firma odslej- Posebna osnovna šola pri Zavodu za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino “dr. Marko Gerbec«, Šentvid pri Stični.
Rgz IV 470/3	•	471
Zavod za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino, Šentvid pri Stični.
Firma odslej :Zavod za revmatično in srčne rekonvalescente za mladino “dr. Marko Gerbec«. Šentvid pri Stični.
Rgz I 134'4	468
Ljubljana, 12. marca 1973.
Demonstracijski eksperimentalni center za dnevno varstvo in delovno usposabljanje duševno prizadete mladine. Ljubljana.
Vpiše se prenos sedeža iz Ljubljane, Prvomajska 5 v Ljubljano, Krži-čeva 9.
Ljubljana, 15. marca 1973.
Rez III 335/4	464
Posebna osnovna šola Homec.
Izbriše se direktor Ignacij Vodnik in vpiše Ema Skerjanc-Ogorevc. že vpisana kot pooblaščenka za podpisovanje pod imenom Ema Škerjanc, kot direktor.
Pri že vpisani pooblaščenki za podpisovanje Pavli Pugelj se vpiše spre-membai priimka v Rozman.
Pri že vpisani pooblaščenki za podpisovanje Ljudmili Rojnik se vpiše sprememba priimka v Jagodič.
Rgz I 35/2	'467
-Vetpromet«, Ljubljana.
Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Černe Franc'in vpiše Belopavlovič Darko, šef komercialnega oddelka, ki podpisuje v odsotnosti direktorja.
Rgz II 134/3	458
Ljubljana, 19. marca 1973.
Osnovna šola Zgornja Ščavnica.
Izbriše se Martin Damiš. računovodja in vpiše Vanda Zavec. računovodkinja, ki skupaj z ravnateljem podpisuje vse finančne listine.
Maribor, 24. januarja 1973.
Rgz 277/1-12	157
Pomurski zdravstveni dom. Murska Sobota.
Izbriše se Milan Kreslin, analitik in vpiše Rozalija Hartman, finančna ^knjigovodkinja, ki podpisuje vse listine finančnega značaja v odsotnosti računovodje.
Maribor, 9. februarja 1973,
Rgz I9/I-33	261
Zdravstvena šola, Maribor.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta zavoda še na izobraževanje za poklic zdravstvenega tehnika — zobozdravstvene asistentke.
Maribor, 1. marca 1973.
Rgz 35/1-9	482
Osnovna šola »Franjo Vrunč«, Slovenj Grabec.
Izbriše se Zorka Štumberger, računovodkinja in vpiše Marjana Aberšek. računovodkinja, ki skupaj z ravnateljem ali njegovim pomočnikom sopodpisuje vse listine finančne narave.
Nižja glasbena šola Slovenj Gradec.
Firma odslej: Glasbena šola Slovenj Gradec.
Rgz 289/1-20	480
Maribor, 7. marca 1973.
Dom počitka Rakičan, Murska Sobota.
Izbriše se Martin Seničar. ravnatelj in vpiše Janko Hakl, ravnatelj, ki za zavod podpisuje samostojno v okviru zakonitih določil in statuta zavoda.
Maribor, 12. marca 1973.
Rgz 361/1-12	489
Osnovna šola »Martin Konšak«, Maribor-Tezno.
Izbrišejo se Jože Turk, ravnatelj, Matilda Bračič, honorarna računovodkinja in Štefka Marin, učiteljica ter vpišeta Danilo Vrane, ravnatelj, ki za zavod podpisuje samostojno v okviru zakonitih določil in statuta zavoda in Anton Zajko. računovodja ki skupaj z ravnateljem in njegovim namestnikom podpisuje vse listine finančne narave.
Rgz 75/1-7	498
Zavod za vzdrževanje in gradnjo športnih objektov »Stadion«, Maribor.
Izbriše se Jože Žirovnik, tehnični vodja zavoda.
Rgz 31/1-14	497
Maribor. 16. marca 1973.
Otroški vrtec »Tezno«. Maribor.
Firma odslej: Vzgojno varstveni zavod Tezno — Maribor.
Maribor. 23. marca 1973.
Rgz 90/1-7	507
Izbrisi
»krožna gospodarska sodišča razglašajo
Veterinarska postaja Piran.
Zaradi končanega postopka redne likvidacije.
Koper. 13. marca 1973..
Rgz 222/4	417
Razglasi sodišč
Amortizacija
\rrednotntc. katerih imetniki se pozivajo laj v danem roku priglasijo sodišču «voje pravice, sicer se bodo vrednotnice izrekle za neveljavne
Rnp 73/72	3063
Olga Cocej, Lopata 10, Celje, prosi za amortizacijo zavarovalne police zavarovalnice Sava, poslovna enota Celje št. 267-287, ki se glasi na ime: Jože Cbcej, v znesku 8.400 din. Priglasitveni rok je 60 dni od te objave.
Občinsko sodišče v Celju, dne 26. januarja 1973.
R 11/73	3338
Krajnc Bernarda, ki jo zastopa Krajnc Drago, trgovec iz Gmajne 24, p. Slovenj Gradec prosi za amortizacijo zavarovalne police z zavarovalno vsoto za doživetje 1.580 din, za nezgodno smrt 3.000 din in za 100 »/o trajno invalidnost 6.000 din. Zavarovanje je sklenjeno za 20 let, poteče pa 1. 7. 1982.
Občinsko sodišče Slovenj Gradec Hne 26. marca 1973.
s$ O w O
Gospodarske in druge delovne organizacije, upravne organe, sodišča in druge obveščamo, da je v založbi CZ Uradni list SRS izšla brošura
Zakon o notranjih
zadevah
z uvodom republiškega sekretarja za notranje zadeve. Cena je 7 dinarjev
CZ Uradni list SRS, Ljubljana, Veselova 11, p. pr. 379/VII
Rgz 434/1-17
481
Razpisi
delovnih mest
St. 01-221'1-1973	3406
Znanstveni svet Biološkega inštituta Jovana Hadžija pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti razpisuje v postopku ponovne izvolitve delovno mesto
asistenta — entomologa pri tem
inštitutu.
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, poseben pogoj pa je dokončana II. stopnja ustrezne fakultete in morebitna objavljena znanstvena oz. strokovna dela.
Kolkovane prošnje predlože kandidati predsedstvu Slovenske akade- . mije znanosti in umetnosti v Ljubljani, Novi trg 3 v 15 dneh po objavi tega razpisa.
Znanstveni svet
St. 111-5/1973-05	3434
Na podlagi 13. in 24. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti ^Urad-ni list SRS, št. 20/65) razpisuje skupščina^ občine Kranj prosto delovno mesto
predsednika občinskega sodišča v Kranju.
Kandidati, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje, naj se priglasijo komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Kranj v 30 dneh po objavi tega razpisa. Družinsko stanovanje je zagotovljeno.
Skupščina občine Kranj
St. 110-/72-2	3628
Komisija Za volitve in imenovanja skupščine občine Lendava razpisuje po 84. čl. zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73) prosto delovno mesto
sodnika za prekrške
(za še enega sodnika za prekrške)
Kandidat mora razen splošnih po* gojev za delo v državnem organu po določilih čl. 85 zgoraj cit. zakona izpolnjevati še tele pogoje:
—	da je diplomirani pravnik z opravljenim pravosodnim izpitom ali izpitom sodnika za prekrške;
—	za sodnika za prekrške je lahko izvoljen tudi tisti, ki ima izobrazbo iz prejšnjega odstavka, nima pa pravosodnega izpita, pogoj pa je, da ima najmanj eno leto pravne prakse in da opravi v dveh letih po izvolitvi pravosodni izpit ali izpit za sodnika za prekrške. Če izpita v tem roku ne opravi, mu preneha funkcija sodnika za prekrške;
—	za sodnika za prekrške jo lahko izvoljen tudi tisti, ki ima izobrazbo
višje pravne ali upravne šole, ki ima pet let prakse v pravni oziroma v ustrezni upravni službi na delovnem mestu, ki zahteva višjo izobrazbo in ki ima izpit za sodnika za prekrške;
— za sodnika za prekrške je lahko izvoljen tudi tisti, ki ima izobrazbo in prakso po prejšnjem odstavku, nima pa izpita za sodnika za prekrške, pogoj pa je, da opravi v dveh letih i«) izvolitvi izpit za sodnika za prekrške. Če izpita v tem roku ne opravi, mu preneha funkcija sodnika za prekrške.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati dobro obvladati tudi madžarski jezik v govoru in pisavi. Prošnje, kolkovane z 2 din upravne takse s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati vložijo pri Komisiji za volitve in imenovanja Skupščine občine v Lendavi v 20. dneh po objavi tega razpisa.
Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Lendava
St. 110-34/73-1	3438
Komisija Za volitve in imenovanja skupščine občine Šmarje pri Jelšah razpisuje na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) prosto delovno mesto
sodnika občinskega sodišča v Šmarju pri Jelšah
Kandidat, ki izpolnjuje pogoje za sodnika po določilih temeljnega zakona o sodiščih splošne pristojnosti naj se priglasi komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Šmarje pri Jelšah.
Razpis velja do zasedbe delovnega mosta.
Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Razne objave
Objava
Št. 402-1-73	3631
RAZPIS KOMISIJE IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MANJ RAZVITIH OBMOČIJ V SR SLOVENIJI ZA LETO 1973
Komisija, ki opravlja po zakonu o ukrepih za pospeševanje razvoja manj razvitih območij SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 4/71) zadeve SR Slovenije v zvezi s pospeševanjem razvoja teh območij sprejema na podlagi sklepa svoje 12. redne seje v skladu Z navedenim zakonom, zlasti z njegovim 7., 8., 9. in 10. členom, ter s svojim poslovnikom v
breme finančnih sredstev, s katerimi razpolaga v letu 1973
a)	zahtevke za beneficiran j e obrestne mere kreditov odobrenih iz bančnih sredstev (največ do 70 Vo predračunske vrednosti investicije) za investicije v nove gospodarske objekte ali v razširitev in moderniziranje že obstoječih gospodarskih objektov, ki so pomembni za razvoj manj razvitih območij,
b)	zahtevke za sofinanciranje izdelave investicijskih razvojnih programov občin ter idejnih in izvedbenih projektov podjetij, katerih realiziranje je že zagotovljeno ter so pomembni za gospodarski in socialni razvoj manj razvitih območij in
c)	zahtevke za konverzijo investicijskih kreditov kmetijskih gospodarskih organizacij, ki se ukvarjajo z osnovno kmetijsko proizvodnjo, najete pri poslovnih bankah po 1. januarju 1971, če znaša vračilni rok najmanj 5 in največ 10 let.
Zahtevkom naj prosilci priložijo:
ad a) če prosijo za beneficiranje obrestne mere, potrdilo pristojne SDK o zagotovljenosti sredstev in o finančni konstrukciji investicije z navedbo predračunske vrednosti ter izvirno kopijo, fotokopijo ali od sodišča overjen prepis kreditne pogodbe, s katero jim je bil kredit, za katerega prosijo beneficiranje obrestne mere, odobren. Prav tako naj priložijo odplačilni načrt sestavljen na podlagi dogovorjene obrestne mere, vrnitvenega roka in vračanja kredita v enakih polletnih ^nuitetah;
ad b) če prosijo za sofinanciranje programov oziroma projektov, potrdilo pristojne SDK o zagotovljenosti sredstev za investicijo z navedbo njene predračunske vrednosti, izvirno kopijo, fotokopijo ali od sodišča overjen prepis pogodbe z organizacijo, ki. izdeluje program, oz. projekte, izvirno kopijo, fotokopijo ali od sodišča overjen prepis računov ter nalogov, s katerimi so te račune plačali;	•
ad c) če prosijo za konverzije kreditov, potrdilo pristojne SDK o investiciji, za katero je bil kredit najet, in izvirno kopijo, fotokopijo ali od sodišča overjen prepis' kreditne pogodbe. Prav tako naj priložijo odplačilni načrt sestavljen na podlagi pogojev kreditne pogodbe.
Prosilci, ki so svoje zahtevke priglasili po preteku roka določenega z razpisom za leto 1972 in so imeli že zagotovljena potrebna sredstva, naj zahtevke samo znova potrdijo in priložijo zgoraj navedena dokazila, če jih še niso poslali. Prosilci, ki so si kredite zagotovili šele zdaj, naj svoj zahtevek v celoti obnovijo.
Komisija bo najprej obravnavala vse zahtevke, ki jiH bo prejela v roku 30 dni od dneva objave razpisa v Uradnem listu SRS. Zahtevke, ki jih bo prejela kasneje, bo reševala
na naslednjih sejah, če bodo sredstva še na voljo.
Poslovnik komisije vsebuje nekatera podrobnejša določila o odobravanju beneficirane obrestne mere, o sofinanciranju razvojnih programov in idejnih ter izvedbenih projektov podjetij ter o konverziji kreditov kmetijskih gospodarskih organizacij. Interesenti ga na ustno ali pismeno zahtevo lahko dobijo v republiškem sekretariatu za finance.
Zahtevke pošljite ali druge zahteve sporočite na naslov:
Komisija IS skupščine SR Slovenije za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v SRS pri Republiškem sekretariatu za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana.
Komisija za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v SRS
Razpisi
javnih natečajev za graditev investicijskih objektov
2433
Sklad za urejanje mestnega zemljišča občine Ljubljana^Center, ki ga zastopa Stanovanjsko podjetje •■Dom«, Kersnikova 6IV, razpisuje po sklepu 28. redne seje U9 sklada z dne 29. III. 1973 ter os podlagi 10. do 12. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66 in 26/71)
javni natečaj
za odclajo stavbnega zemljišča za gradnje poslovnega objekta v kareju CO 1—15 »Šumi«, na pare. št. 39/l, K. O. Gradiško predmestje v površini 1900 m2. Poslovni objekti ima 9000 m2 brutto etažnih površin brez suterena, s suterenom p« 12000 m2 brutto etažnih površin.
1. a) Izklicna cena zemljišča kot odškodnina za pravico uporabe znaša 50 din na 1 m2 stavbnega zemljišča in se licitira,
1.	b) Stroški priprave stavbnega zemljišča in prispevek za obstoječo komunalno opremljenost znašajo 8,380.900 din in so fiksni
2.	Roki in način plačil obveznosti iz 1. točke tega natečaja so:
Varianta I: 50 "/o stroškov priprave in komunalne opremljenosti zemljišča v 8 dneh po pravnomočnosti odločbe o oddaji zemljišča, ponuđeno odškodnino za pravico uporabe zemljišča in 50 ‘Vo stroškov pripravo in komunalne opremljenosti zemljišča pa do 31. XII. 1974
Za vse delovne in druge organizacije!
PREDPISI O MATIČNI EVIDENCI O ZAVAROVANCIH IN UPOKOJENCIH — cena 16 din
Knjiga vsebuje vse zadevne predpise, ki se nanašajo na jpraviia, ki jih bodo s tem v zvezi imele delovne organizacije in službe pokojninskega in Invalidskega zavarovanja.
Uvod In pojasnila k posameznim členom predpisov je napisal Albert HI RIC šef matične evidence prt Republiškem zavodu za socialno zavarovanje.
Opozarjamo tudi na to. da imamo na zalogi vse ustrezne OBRAZCE!
CZ Uradni list SRS, Ljubljana. Veselova It, p. p. 379 VU
Varianta II. 60'Vo stroškov priprave in komunalne opremljenosti zemljišča ter ponuđeno odškodnino za pravico uporabe zemljišča v 8 dneh po pravnomočnosti odločbe o oddaji zemljišča ter do 31. 12. 1975 zgraditi na lastne stroške podhod od vstopa na Trgu revolucije do izstopa na Veselovi ulici skladno z zazidalnim načrtom.
3.	Poleg obveznosti plačila stroškov komunalne opremljenosti in priprave stav nega zemljišča ter plačila oejškodnine za prenos pravice uporabe ponudnik prevzema še naslednje obveznosti:
—	pridobiti ši mora lokacijsko in gradbeno dovoljenje
—	stroške eventuelnih arheoloških raziskav
—	pričeti z gradnjo objekta do 1. IV. 1974 in dograditi objekt do III. faze do 1. IV. 1975
—	do tehničnega prevzema objekta na lastne stroške urediti okolico objekta
—	stroške vseh priključkov na individualne komunalne napeljave
4.	Uspelemu ponudniku sklad za urejanje mestnega zemljišča SO Ljubljana-Center izroči za gradnjo pripravljeno zemljišče in na svoje stroške izposluje zemljiško-knjižno izvedbo prenosa pravice uporabe.
5.	Ponudnik je hkrati s ponudbo dolžan vplačati na račun Sklada za urejanje mestnega zemljišča SO Ljubljana-Center št 50100-652-25045 varščino v višini 100.000 din. ki se ob uspeli ponudbi zadrži in vrne ob dokončani izgradnji objekta, ob neuspeli ponudbi pa se varščina ponudniku vrne. Kolikor 'ponudnik v na-
tečaju uspe, kasneje pa odstopi od ponudbe, zapade varščina v korist Sklada za urejanje mestnega zemljišča SO Ljubljana-Center.
6.	Ponudbe se dostavijo v zapečateni ovojnici na naslov:
Sklad za urejanje mestnega zemljišča SO Ljubljana-Center, Ljubljana, Resljeva 7.
Rok za dostavo ponudb je 26. april, 1973. Na ovojnici se mora označiti: »Javni natečaj za stavbna zemljišča« in »Ne odpiraj«. Kot pravočasno ponudbo se smatra ponudba na kateri bo poštni žig z datumom do Vključno 26'. aprila 1973.
Pravočasno prispele ponudbe bo natečajna komisija odpirala dne 6. maja 1973 ob 8. uri v prostorih sklada za urejanje mestnega zemljišča SO Ljubljana-Center, Resljeva 7.
Ponudba mora vsebovati:
—	izbrano varianto odplačila,
—	dokaz o finančni sposobnosti ponudnika,
— točen naziv in naslov ponudnika,
—	ponuđeno odškodnino za prenos pravice uporabe.
7.	Natečajna komisija upravnega odbora sklada za urejanje mestnega zemljišča SO Ljubljana-Center bo najugodnejšega ponudnika izbirala po naslednjih kriterijih:
—	višina odškodnine za pravico uporabe stavbnega zemljišča
—	rok za dograditev objekta do tehničnega prevzema
—	finančna sposobnost ponudnika
Vse informacije v zvezi z natečajem ter natečajno dokumentacijo dobe interesenti vsak dan od 8. do
12. ure v prostorih sklada za urejanje mestnega zemljišča SO Ljubljana Center, Ljubljana, Resljeva 7.
Komisija za izvedbo javnega natečaja sklada za urejanje mestnega zemljišča SO Ljubljana Center
Izgubljene listine
p r e;k 1 i c u j e j o
Aldžič Bajro, Ljubljana, Poganska 66, zdravstveno izkaznico. 3288
Amejču Marija, Markovci pri Ptuju .Prvenci 8, spričevalo 4. razreda OS Markovci pri Ptuju.	3274
Andrejašič Danilo, Ljubljana, Jar-ška 9, študentsko zdravstveno izkaznico.	3287
Babij Ilija, Tržič, Koroška 4, zdravstveno izkaznico, številka 290206.	3410
Bakan Branko. Beltinci, Žitna 2, spričevalo o zaključnem izpitu šole za farmacevtske pomočnike v Ljubljani, izdano leta 1959.	3346
Beganovič Vahid, Ljubljana, Koželjeva 8 a, zdravstveno izkaznico.	3374
Benkovič Zdenka, Celje, Ljubljanska 31, spričevalo o zaključnem izpitu šole za prodajalce, izdano leta 1971 v Celju.	3289
Berčič Marjan, Ljubljana, Gubčeva 16, zdravstveno izkaznico. 3290
Bezjak Janez, Bukovci 51, zaključno spričevalo I. c razreda nižje gimnazije v Markovcih, št. 123/1-55 z dne 24. VI. 1955 za šolsko leto 1954/55.	2136
Birk Ivan, Zalog, Agrokombinatska 12, delovno knjižico.	3291
Birsa Vladimir, Branik 44, zdravstveno izkaznico.	3292
S
Bjelobrkovič Mustafa, Ljubljana, Šmartinska 135 a, spričevalo o zaključnem izpitu za poklicnega voznika motornih vozil izdano v Ljubljani.	3347
Bonča Jožica, Frankovo naselje 150, Škofja Loka, zdravstveno izkaz-l nico, št. 231640.	2317
Božič Božica, Cardačine 75, zdravstveno izkaznico.	3417
Brane Anton, Jesenice, Benediči-čeva 2 a, zdravstveno izkaznico, št. 329188.	3321
Bremec Jože, Kanal, Vojkova 27, vojaško knjižico.	3203
Brudar Dragica, Kranj, Cesta na klane 27, zdravstveno izkaznico, št. 117020 na ime Brudar Helena. 3411
Budja Frida, Kamnik, Cankarjeva
16,	zdravstveno izkaznico.	3418
Cekar Vilma, Ljubljana	Polje,
Vevče 106, zdravstveno izkaznico.	3293
Cerlah Andreja, Jesenice, Svetina 13, zdravstveno izkaznico.	3323
Civideni Mario, Kresnice, Ribče 34, zdravstveno izkaznico, številka 035481.	3294
/
Črnivec Sebastijan, Kranj, Trojar-jeva 22, zdravstveno izkaznico, številka 51961.	3295
Culic Dragomir, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	3'251
Danilović Dragutin, Ljubljana, Zg. Kašelj 99 a, zdravstveno izkaznico, št. J 58764.	3420
Dizdarevič Jus, Ljubljana, Vojkova 17, zdravstveno izkaznico.	3296'
Djukič Nedeljko, Ljubljana, Koželjeva 8 a, zdravstveno izkaznico.	3375
Dolenšek Janko, Ljubljana, Tre-bušakova 2, zdravstveno izkaznico, št. 485932.	3250
Došenović Stevo, Bošnjaci 36, zdravstveno izkaznico.	3348
Dovjak Janja, Ljubljana, Rodičeva
17,	dijaško avisto vozovnico, št. 1130
za relacijo Ruski car—Kolodvorska, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	3297
Drašler Milan, Notranje gorice 142, zdravstveno izkaznico.	3376
Drenik Frančiška, Ljubljana, Hra-nilniška 4, zdravstveno izkaznico, št. 026868.	3377
Eiselt Marija, Ljubljana, Topniška 43, zdravstveno izkaznico, številka G-558274.	3349
Erbežnik Karin, Ljubljana, Glinška 3, zdravstveno izkaznico. 3378
Fazlič Adžul, Bajvati, zdravstveno izkaznico.	3379
Felicijan Justin, Celje, Cesta na Dobrovo 53, zdravstveno izkaznico, št. 421142.	3255
Firm. por. Prunk Olga, žg. Prekar, Domžale, spričevalo o končani osnovni šoli v Moravčah.	3350
Florjančič Mitja, Ljubljana, Bratov Rozmanov 12, zdravstveni izkaznici na ime Florjančič Mitja in Florjančič Matjaž.	' 3299
Gajšek Miran, Majšperk, Skrbijo 1, zdravstveno izkaznico, številka 810625.	3275
Galun Marica, Breslemica 14, zdravstveno izkaznico, številka 969255.	: 2544
Garafol Anton, Ljubljana,. Galje-vica 238, zdravstveno izkaznico.	3380
Gobec Ferdinand, Šmarje, Nova hiša, zdravstveno izkaznico. 3351
Grabner Marija, Sostro, Sadinja vas 31, zdravstveno izkaznico. 3300
Gregorčič Marjetica, Ljubljana, Bohoričeva 8, dijaško avisto vozovnico, št. 8968 za relacijo Sp. Bolnica —Aškerčeva, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	3381
Guček por. Cuješ Cvetka, Velenje, Šalek 59, spričevalo o zaključnem izpitu šole za prodajalce, izdano leta 1967/68 v Celju.	3382
Gulan Stojan, Ljubljana Matjaževa 15, zdravstveno izkaznico na ime Gulan Gojko.	3383
Gumilar Jože, Škofja Loka, Suha 7, delovno knjižico.	3252
Hajrbahovič Mile, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico. .	3253
Hernec Jakob, Ljubljana, Kotnikova 1, zdravstveno izkaznico. 3301
Hotjani Gjeladin, Ljubljana, Ga-Ijevica 51, zdravstveno izkaznico.	'	3352
Hrovat Gabrijel, Škofljica, Lani-šče Ilc, spričevalo o diplomi kovinarske šole, izdano leta 1969 v Ljubljani.	3421
Hrvič Mustafa, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 3384
Hudin Vinko. Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico.	3254
Mehič Idriz. Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 3422
Ivkovič Ivan, Crnelavci 226 a, delovno knjižico, reg. št. 451, ser. št. 454447.	.	3328
Jadralni klub LBD, Ljubljana, evidenčni list — knjižico za jadrnico tipa »Zvezda«, reg. št. PI-205, izdan od luške kapitanije v Piranu. 3353
Jakupi Fehmi, Izlake, zdravstveno izkaznico.	3423
Jarni Radoljub, Ljubljana, Na jami 3, delovno knjižico, ser. št. 31954. .	3385
Jurički Mihael. Celje, Dobrova 42, zdravstveno izkaznico, številka 010458.	3413
Jovič Gligor, Celje, zdravstveno izkaznico.	3412
Kapic Mustafa, Ljubljana, Celovška 160, delovno knjižico.	3380
Kekič Husein, Ljubljana, Koželjeva 8 a, zdravstveno izkaznico. 3387
Kentič Ismet, Ljubljana Rudnik, zdravstveno izkaznico.	3256
Kern Danijela, Golnik, Pangeršica 6, zdravstveno izkaznico, številka 507057.	3414
Kirčanski More, Tolmin, Na hribih 1, zdravstveno izkaznico na ime Ma-lian Mača.	3276
Kiselak Nevenka, Ljubljana, Posavskega 22, zdravstveno izkaznico, št. 368090.	3302
Klemenc Janez, Rakitna, zdravstveno izkaznico, št. 012068.	3257
Klinc Danijela, Ljubljana, Pod turnom 4. zdravstveno izkaznico, št. 587372/Ili.	3303
Kobe Viktor, Črnuče, Titova 379, službeno izkaznico, št. 020074 izdano od RSNZ SRS.	3258
Kolendrovič Lilijana, Ljubljana, Vidmarjeva 8, spričevalo I. letnika vzgojiteljske srednje šole.	3259
Kolenko Vladimir, Trbovlje, Savinjska 4 a, zdravstveno izkaznico.	-	3424
Korelc Marija, Ljubljana, Zaloška 1, Zdravstveno izkaznico.	3260
Korošec Ludvik, Ljubljana, Malejeva 14, zdravstveno izkaznico na ime Korošec Ludvik — sin.	3425
Kovačevič Muhamed, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico.	3355
Kovačevič Veseljko, Grosuplje, zdravstveno izkaznico.	3354
Kovačič Stanislav, Šentjošt 19, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja.	326T
Kovačič Marica por. Matko, Ilirska Bistrica, Gregorčičeva 23, delovno knjižico, reg. št. 350, ser. številka 476745.	3305
Kotaran Zdravko, Ljubljana, Kobi-Ijakova 2, zdravstveno izkaznico.	3304
Krajnc Magda, Slov. Konjice, Prečna 6, zdravstveno izkaznico, št. 644312.	3329
Kralj Miran, Ljubljana, študentsko naselje, zdravstveno izkaznico. 3262
Kranjec Zdenka, Ig 133, dijaško avisto vozovnico, za relacijo Ig— Ljubljana, izdano od podjetja »Vi-ator«, Ljubljana.	3388
Kurcinar Imre, Ljubljana, Tomačevska 13 a, diplomo za kvalificiranega zidarja, izdano leta 1971 v Ljubljani.	3389
Kužnik Dušanka, Grosuplje, Kolodvorska 5, zdravstveno izkaznico.	3390
Lah Matjaž, Ljubljana, Smrekarjeva 16, dijaško avisto vozovnico, št. 6936 za relacijo Kino Šiška—Šentvid, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	3427
Lavrenčič Bojan, Ljubljana, Majaronova 10, zdravstveno izkaznico.	3263
Lavrič Anton, Ljubljana, Zaloška 101, štampiljko: Anton Lavrič stavbeni in galanterijski klepar, Moste pri Ljubljani.	3426
Leban Andrej, Tolmin, Poljubinj 22, zdravstveno izkaznico, številka 22467.	3330
Legan Vera, Ljubljana, Lovska 19, zdravstveno izkaznico.	3391
Lešnik Zofija, Šempeter 72, knjižico za znižano vožnjo vojaškega invalida, št. 17559.	3407
Lipničik Darko, Slap ob Idrijci, Dol. Trebuša 36, zdravstveno izkaznico,, št. 658121.	3331
Lokan Ivan, Prebold 48, legitimacijo, št. 12503 za 75 %> popust pri vožnji vojnega vojaškega invalida. "3369
Longar Drago, Ljubljana, Na jami 5, zdravstveno izkaznico na ime Longar Janja.	3392
Lukič Radomir, Ljubljana, Toma-čeva 24, delovno knjižico.	3393
Mahmutovič Alija, Kranj, Huskiči b. b., zdravstveno izkaznico, številka 646213.	3323
Malacko Janko, Hrastovec Trate, zdravstveno izkaznico, številka 175525.	2686
Maleševič Ljuban, Ljubljana, Ko-biljakova' 2, zdravstveno izkaznico.	3306
Mešinovič Ismet, Ljubljana, Vojkova 34, zdravstveno izkaznico. 3307
Mislej Vido, Podnanos 44, spričevalo II. letnika slikopleskarske šole, izdano leta 1972 v Kranju. 3395
Mlinar Martin, Hrastnik, Grajska pot 11. poslansko legitimacijo, številka 947.	3394
Mohar Martin, Ljubljana, Tacen 123 d, spričevalo o zaključnem izpitu OŠ, Zg. Tohihj, izdano leta 1957.	3308
Mrvaljevič Mirjana, Ljubljana, Ul. B. Blanč 4, dijaško avisto vozovnico, št. 7221, za relacijo Brod—Splošna bolnica, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	3356
Mulalič Sabid, Ljubljana Poljanska 66, zdravstveno izkaznico. 3309
Muratovič Aziz, Ljubljana, Poljanski nasip, zdravstveno izkaznico.	3310
Murovec Izidor, Anhovo, Plave 12, zdravstveno izkaznico.	3364
Noč Emil, Jesenice, Stranska pot 5, zdravstveno izkaznico, številka 337753.	3324
Novak Drago, Ljubljana, Cesta na Loko 12, dijaško avisto vozovnico, št. 1990 za relacijo Prulskl most—Stan in dom, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	3264
Novak Mirko, Beltinci, Mladinska 24, spričevalo OŠ Beltinci.	3325
Novak Marija, Škofja Loka, Stara Loka 65, zdravstveno izkaznico, številka 15642 na ime Novak Bojan.	3428
Novak Miloš, Ljubljana, Česnikova 14, zdravstveno izkaznico, številka 310517.	-	3357
Okanovič Abdulah, Ljubljana, Poljanski nasip, zdravstveno izkaznico.	3311
plfacijo Albin, Ljubljana, Večna pot 57, zdravstveno izkaznico. 3429
Orešnik Anica, Škofja Loka, Blaževa 13, zdravstveno izkaznico, št. 307650.	3312
Pajovič Albina, Izola, Oktobrska revolucije 14, zdravstveno izkaznico, št. 200262.	3337 a
Pavlin Marija, Polšnik, Preveg 9, zdravstveno izkaznico, številka 291926.	3415
Per Janez, Prevoje 49, dijaško avisto vozovnico, št. 2736 za relacijo Prevoje—Ljubljana izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	3396
Peršolja Borut, Ankaran, Preman-čan 12, zdravstveno izkaznico, številka 988244.	3326
Planker Franc, Ljubljana, Miklošičeva 18, spričevalo o zaključnem izpitu industrijske šole »Vega« v Ljubljani in spričevalo o končani osnovni šoli Boris Kidrič v Ljubljani.	3313
Predpisi o varstvu pri delu in drugi predpisi
Druga izpopolnjena izdaja
V knjižici so štirje zakoni, med njimi tudi zakon 0 varstvu pred požarom in o gasilstvu; sedem pravilnikov, med njimi najnovejši o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu pred ropotom v delovnih prostorih ter pregled po 19. členu republiškega zakona o varstvu pri delu pooblaščenih zavodov in delovnih organizacij.
Cena 20-din.
CZ URADNI LIST SRS
Poljak Darja, Sežana, Podgorje 13, zdravstveno izkaznico, številka 799697.	3332
Polovič Marjan, Novo mesto, Kastelčeva 5, končno spričevalo za trgovsko stroko z živili in mešanim blagom, izdano 15. X. 1958 v Novem mestu, št. 229/58.	3372
Povše Andrej, Hrastnik, Brnica 45, zdravstveno izkaznico, številka C-031829.	3277
Poženel Breda, Idrija. Za gradom 17, zdravstveno izkaznico, številka 723684.	3278
Pureber Bojan, Novo mesto, Pot na Gorjance 23, delovno knjižico, št. 15440.	3373
Radovanovič Lazar, Ljubljana, Potrčeva 2, partizansko spomenico, št. 22192 za popust v mestnem prometu.	3358
Ramadoni Jaser, Ljubljana, Celovška 134, zdravstveno izkaznico. 3315
Rogelj Vlado, Mrzlo polje 1, spričevalo o končani osemletki. 3265
Rojnik Marija, Latkova vas 91. spričevalo o zaključnem izpitu šolskega centra za blagovni promet v Celju.	3266
Rupčić Andrija, Škofja Loka, Gozdni obrat, zdravstveno izkaznico, št. 067733.	2029
Rupnik Anica, Dol. Logatec, 256, zdravstveno izkaznico, številka 463712.	3430
Savič Drago, Ljubljana, Cesta na letališče, zdravstveno izkaznico. 3431
Seliger Vesna, Ljubljana, Kersnikova 11, dijaško avisto vozovnico, št. 717 za relacijo Ajdovščina—Dolgi most, izdano od podjetja -»Viator--, Ljubljana.	3397
Sinamovič Osme, Ljubljana, Vojkova 34, spričevalo o zaključnem izpitu poklicne g-adbene šole v Ljubljani.	3359
Smajli Zhemajl, Ljubljana, Šmar-tinska cesta, zdravstveno izkaznico.	3360
Smlatič Mehmed, Ljubljana, Vodovodna, zdravstveno izkaznico.	.	3398
Sotlar Niko, Ljubljana, Japljeva 3. zdravstveno izkaznico.	3268
Sovtič Omer, Ljubljana, Poljanski nasip, zdravstveno izkaznico. 3316 Sabanovič Stojan, Medvode, zdravstveno izkaznico, št. 011274.	3269
Šime Jože, Ljubljana, Kotnikova 17 a, delovno knjižico.	3399
Šimic Jakob, Cirkulane, Gradišča 54, knjižico za znižano vožnjo vojaškega invalida, št. 11808.	3317
Simunovič Marko, Ljubljana, Pru-le 1, zdravstveno izkaznico, številka 30874.	3318
Širec Zdenka, Ptuj, Vošnjakova 7, zdravstveno izkaznico.	3279
Skarabot Gabrijela, Ljubljana Polje, Vevče 106 a, zdravstveno izkaznico.	3319
Špik Angela, Kobarid, Smast 40, zdravstveno izkaznico.	3280
Štelcar Franc, Maribor, Rogoza — Dolga ulica 16 .spričevalo II. letnika poklicne šole za prodajalce, izdano leta 1967/68'.	3320
Študentski kulturni center, Ljubljana, Stud. naselje blok 8, naročilnico, št. 16/73 z dne 22. III. 1973 z besedilom papir za plakale 2 pen-mastra.	•	3400
Sum Danica. Zagorje ob Savi, Prešernova 21, zdravstveno izkaznico, št, 292654.	3333
Tekavčič Jožica, Ljubljana, Jarše
24,	zdravstveno izkaznico.	3270
Todorov Jovan, Kamnik, Maistrova 18, zdravstveno izkaznico.	3364
Tratnik Ivdna, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29, preklic zdravstvene izkaznice, objavljen v 11. št. UL SRS, ker se je našla in delovno knjižico.	3403
Trček Marjan, Ljubljana, Crna vas 396, spričevalo II. letnika poklicne šole kovinarske stroke, izdano leta 1972 v Ljubljani.	3404
Trdan Milena, Ljubljana, Zaloška 18, dijaško avisto vozovnico, št. 3769, za relacijo Moste—Magistrat, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 3361
Umer Gvido, Koper, Kamnita 6, zdravstveno izkaznico.	3327
Verdel Drago, Trbovlje, Opekarna 34, zdravstveno izkaznico, številka 532783.	3416
Veršnik Marija, Ljubljana-Šent-vid, zdravstveno izkaznico. 3362
Vidič Milan, Nova Gorica, Sekcija za vleko, zdravstveno izkaznico, št. 344587 na ime Vidič Mitra. 3365
Vrančič Valent, Vratišinec 55, zdravstveno izkaznico.	3405
Zahirovič Jusu, Ljubljana, Šmar-tinska, zdravstveno izkaznico. 3271
Zajc Marjana, Ljubljana, šišenska
25,	dijaško avisto vozovnico, št. 5074
za relacijo Stegne—Splošna bolnica, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	3363
Zajec Rada in Alojzij, Ljubljana, Karlovška 17, .zdravstveni izkaznici, št. 209390 in št. 269301.	3272
Zog Jani Tahir, Ljubljana, Ga-Ijevica 51, delovno knjižico. 3432
Zrin Jože, Ljubljana, Prešernova 6, zdravstveno izkaznico, številka 100617.	3273
Svagan Milan, Maribor, Ulica pohorskega bataljona 65	3401
Tači Šasivar. Kranj, Partizanska Silič Šero, Ljubljana, Poljanska 66.	29 a, vojaško knjižico, izdano v
delovno knjižico.	3267	Vršcul	3402
obveščamo
občinske skupščine in stanovanjska podjetja, da je CZ Uradni list SHS založil vse obrazce (razpredelnice A, BI, B2, B3, B4, B5, B6, B7, Cl in C2), ki so predpisani z navodilom o metodologiji za izdelavo programa stanovanjske graditve v občini (Uradni list SRS, št. 23-218 72)
Naročila sprejema CZ Uradni list SRS, Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379/V11
Izdaja »Uradni list SRS«* — Direktor in odgovorni urednik: Milan Biber — Tiska tiskarna -Toneta Tomšiča«* v Ljubljani