©MMM^IMEnGLAS Leto XLIV — št. 68 — CENA 20 din MERKURA NOVO v blagovnici Globusa, 2. nadstropje: • kopalnice in kopalniška oprema • oprema za gostince Kranj, petek, 30. avgusta 1991 Dr. Ernest Petrič Mednarodnega priznanja ni mogoče izsiliti Varnost šolarjev na cestah Dejanja odraslih naj bodo za zgled Kranj, 28. avgusta - Z vsakim novim šolskim letom se začenjajo skrbi tudi glede varnosti otrok na poti v šolo in domov. Na Gorenjcem bodo kot vedno doslej za to poskrbeli prometniki. Že sedaj **zarjajo, da na otroke preži več nevarnosti v prometu izven šolskega okoliša, zlasti med brezskrbno igro na stanovanjskih dvoriščih blizu cest. Večino staršev, katerih otroci prvikrat zakorakajo v šolo, najbolj skrbi, ali bodo na poti lJa in nazaj varni. Seveda to ni °dvisno le od tega, koliko so °troci poučeni o nevarnostih v Prometu in kako se v njem '■najdejo. Prav zato pripravijo v Upravi za notranje zadeve vsako leto program dejavnosti, s katerimi skušajo zagotoviti cimvečjo varnost šolarjev. »Že pred začetkom novega Šolskega leta pregledujemo pred So'ami in na poteh k njim prometno signalizacijo,« pojasnjuje inšpektor za promet Ivan Demšar v UNZ Kranj ter nanaša: »Vzdrževalce cest smo tu-d" opozorili, da morajo popraviti yečje poškodbe vozišč, pločnikov stez za kolesarje v okolici šol, đs» ne bi zaradi tega prišlo do nesreč. Prav tako je pomembno, aj| zaradi dobre preglednosti °hrežejo grmovje in drevje, kjer se je prek poletja preveč razraslo blizu cest. Svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu smo naprosili, da izobesijo transparente z opozorili za varnost otrok na cestah.Opozorila in obvestila posredujemo tudi prek lokalnih sredstev obveščanja. Z vodstvi šol pregledujemo varne poti v šole in se odločamo o potrebnih spremembah. Poleg tega bodo po varnostnih okoliših pripravili predavanja za starše o varstvu in vzgoji otrok v prometu. Opozoriti jih nameravamo, da so za otroke bolj pomembni od nasvetov zgledi odraslih, ki dostikrat sami ravnajo v prometu napak, od otrok pa zahtevajo nasprotno!« Prometniki niso pozabili na tiste otroke, ki se vozijo v šolo z avtobusom. Opozorili so prevoznike, naj med prevozi otrok ustrezno označijo vozila, obenem pa naj vozniki ustavijo le- tam, kjer je omogočen varen vstop in izstop otrok v avtobuse. Po celi Sloveniji bo 2. septembra akcija policije in članov drugih organizacij, med katero bodo nadzirali promet in pomagali šolarjem na cestah. Ves prvi septembrski teden bo kontrola prometa poostrena, občasno pa tudi pozneje. Gorenjski prometniki napovedujejo, da ne bodo milostni do voznikov, ki bodo ogrožali varnost otrok. Staršem še svetujejo, naj prvo-šolčki vztrajno nosijo rumene rutice in ob slabši vidljivosti tudi kresničke, večji šolarji pa naj se vozijo le s tehnično brezhibnimi kolesi in mopedi. • S. Saje ^mmmsrn^ glas "ekonomska i Ipropaganoa« obiskali vas bomo ^►pokličite 218-463 J Znanju in skrbem odprte šolske dveri Pouk se po letošnjem šolskem koledarju začenja v ponedeljek, 2. septembra. Nekateri sta-rejši šolarji, zlasti tisti, ki se minulo šolsko leto niso prav pridno učili, so počitnice sklenili že dosti prej. Šola pa se nekaj prej začenja tudi za Marše, pravzaprav si niti med počitnicami ne "joremo prav oddahniti od nje. Založba, ki iz-daja učbenike in šolske potrebščine pod simpatičnim imenom Modri Janez, naj bi nam sicer s Pomladnim prednaročilom odvzela skrb in Zrnanjšala stroške pri nakupih za šolo, jesenska skušnja pa tudi letos pokaže, da je bilo olajšanje jalovo. Sicer pa je nakup novih šolskih potrebščin za veliko družin že pravi luksus. Kjer se le da, otroci dedujejo šolske knjige drug za drugim, čelih. V sosednih državah je "ilo drugače, zadružništvo se je ra*vijalo. na zadružnih načelih st;' se ob pridelavi organizirali še Predelava in prodaja. Po navedkih prof. Kovačiča je v deželah s klasičnim zadružništvom v zadružnih rokah 80 odstotkov pridelavo, predelave in celo prometa s Kmetijskimi pridelki. . Ker je Slovenija reliefno razgibana in ekološko zelo občutlji-V1- je neprimerna za industrijski l.'P socialističnega ali kapitalisti-j™j8« kmetijstva. 2e dosedanja '"dustrializacija kmetijstva je Povzročila izseljevanje in prazne-nJe za kmetijstvo manj pometnb-"ln območij. Nihče drug kot , ,T,en no moro ohraniti poseljene ■"ajinc. zato moramo po mnenju kr ,^slcrca kmetu pomagati 'juh težavnim gospodarskim 'iztneram pospeševati združeva-Jc v zadruge, jim dajati prednost, krepiti zadružno misel in J"flterialne temelje zadružništva. O pred lomi živil- i .-----t." lastninienia ^Predelovalnih podjetij je bilo /'idnjem časti veliko razprav. ve manjše število razprav I jalcev ^'eloii podpn.i predlagane reši-*« ki so srednja pot med skraj- nimi zahtevami, Lna skupina je prepričana, da je predvideni 40-odstotni delež premajhen in da ne daje zadovoljive prednosti zadružnim upravičencem in zadružnemu organiziranju. Druga skupina pa je prepričana, da je 40-odstotni delež prevelik Ljudje, ki pripadajo tej skupini, ne razumejo ali nočejo razumeli bistva zadružne lastnine in zato trdijo.da je predlog diskriminator-ski do delavcev, ta trditev ne drži: kritiki so celo spregledali koristi, ki jih imajo delavci lahko od takega lastninjenja." je dejal dr. Osterc in poudaril, da se majhni kmetje, kakršni prevladujejo pri nas. ne morejo pojaviti na trgu kot podjetniki, ampak težijo k združevanju. Za tesnejšo povezavo s kmeti bi se po mnenju kmetijskega ministra morala zavzeti tudi predelovalna industrija in njeni delavci tudi zalo. ker je doslej dobivala dobrih 40 odstotkov surovin za predelavo i/ južnih republik in ker le skupna vlaganja v povečano pridelavo lahko zagotovijo več surovin in s lem tudi delo delavcem. "Če do sodelovanja med predelavo in kmeti ne bo prišlo, se bodo kmetje po združitvi in organiziranju specializiranih zadrug organizirali in razvili svojo predelavo in prodajo, ki bo neposredna konkurenca že lako predimenzionirani predelovalni industriji. Marsikatera predelava bo propadla in z njo delavci, po nepotrebnem pa bo porabljeno ogromno denarja," je dejal dr. Osterc in poslance še opozoril, da je odločanje o sprejemu zakona o zadrugah odločanje "o obrambi in podpori malemu človeku, ki ga brezobzirni kapital pohodi, če ostane sam. nezaščiten", pa tudi o tem. "ali bo ostala naša domovina poseljena in kultiv irana. kot je danes ali pa bo vse več območij nedostopnih, ker lam rte bo več slovenskega kmeta". Jasa Zlobec < I DS): \/ res, km je ačih in tujih politikov, uiira naša nekdanja skupna rzava krvavo, z orožjem in žrt-ami, najprej v Sloveniji, sedaj Pa na Hrvaškem. Na žrtvenik •Ve^ga jugoslovanskega cilja ne ° Položenih že pred tem a desetine življenj, posebno Jf Kosovu, vendar je primer ' l0venije in sedaj Hrvaške naj- bolj brutalen način poskusa ohranjanja nečesa, česar življenje več ne prenese. Tudi v tem primeru je upravičena primerjava med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Ljudje so umirali zaradi spopadov med narodi, prav tako pa zaradi spopadov med ljudmi in armado, ki se je tako pri nas kot v Sovjetski zvezi oklicala za edinega in zadnjega zgodovinsko poklicanega branitelja enotnosti po centralističnem in boljševističnem kopitu organizirane države, v kateri (to velja posebej za Jugoslavijo) bi imel en narod, sicer najštevilnejši, glavno besedo in veljavo, vsi ostali pa bi postali (ali še naprej ostali) pridni in poslušni hlapci in dekle. Razmere pa neusmiljeno in prepričljivo kažejo na velike zmote, spregledane hote ali nehote. V čem je bistvo teh zmot. Srž je v prepričanju, da se da sovjetski ali jugoslovanski politični in državni sistem kljub očitnemu razsulu še vedno popraviti in postaviti na noge. Čudeži so se in se menda še dogajajo, vendar v ruskem in jugoslovanskem primeru ne računajmo nanje. Oba sistema sta neozdravljivo bolna v temeljih. Za večnacionalne socialistične sisteme, sicer okrašene z večstrankarskim, pluralističnim šopkom, ni zdravila. Mihail Gorbačov je to spoznal v nekaj dneh in požrl besede, izrečene pred njegovimi "počitnicami na Krimu", da bo ostal do konca zvest socialistični ideji in vsebini sovjetskega političnega sistema. Prek noči je razpustil partijo in tudi sam pobegnil iz nje. Sploh pa bo politik izjemne sreče, če bo uspel ohraniti Sovjetsko zvezo samo kot zvezo povsem suverenih in samostojnih držav. Če tega ne bo, je dejal ta teden, se bo poslovil. Vendar bo tudi ta, minimalna enačica ohranitve Sovjetske zveze, težko uresničljiva, saj je že osem sovjetskih republik razglasilo neodvisnost, tri baltiške republike (Litva, Latvija in Estonija) pa že sprejemajo mednarodna priznanja, tudi s strani evropske dvanajsterice. kar je logično, saj so bile vse tri države nasilno pripojene k Sovjetski zvezi, večina zahodnoevropskih držav pa te nasilne združitve ni nikoli priznala, prav tako pa tej umetni tvorbi tudi ni oporekala, iz lojalnosti do vzhodne velesile. Gorbačov je v bistvu spoznal (ali sam ali pod pritiskom razmer je sedaj drugotnega pomena) in priznal zmoto o možnosti remonta socialistične večnacionalne barke. Pri nas je v tem oziru še kopica zelo nevarnih utopistov, ki sanjajo o možnosti ohranitve sedanje Jugoslavije. Spisek začenjajo Markovic in njegovi generali. Svoj sen udejanjajo nasilno in krvavo, kot da se v tej državi zadnje čase ne bi nič zgodilo. Pa se je marsikaj. Na ozemlju Jugoslavije je podrtih že toliko medsebojnih mostov, zasejanega je že toliko sovraštva in nezaupanja, da je nerealna celo zamisel o neki konfederaciji, o nekakšni uniji ali zvezi suverenih držav, na kar nas predvsem del tujine še vedno nagovarja, vendar iz te moke ne bo kruha. Da bo iz sedanje Jugoslavije nastalo več držav, ni nobenega dvoma več. Slovenija in Hrava- ška sta na pragu mednarodnega priznanja. Vprašanje pa je, koliko krvi bo še preteklo in koliko gorja in strahu bo treba še prestati, da se bo to zgodilo. Za Jugoslavijo žal velja resnica: tam, kjer je preveč orožja, je premalo demokracije in miru! Primera Sovjetske zveze in Jugoslavije tudi kaže, da so časi večnih reformatorjev mimo. Jugoslavija, ki je prva med socialističnimi državami reformirala boljševistični tip socializma, se ni obdržala. Tudi Sovjetska zveza se ni, kljub Gorbačovu in perestrojki, začeti pred petimi leti. V podpori reformatorjem socializma se je hudo motil tudi Zahod. Primera podpore Gorbačovu in Markovicu sta najbolj očitna. Zahod je vlagal in podpiral oba, vendar razpada obeh sistemov, česar se je najbolj bal, ni preprečil. S podporo, tudi gmotno, predvsem pa politično, je sam nevede pospešil nevarno sesedanje obeh sistemov. V tem je zmota Zahoda glede ocene krize v Beogradu in Moskvi ter ukrepov. Predvsem pa so tako oblastniki v Moskvi in Beogradu kot tudi v nekaterih zahodnih prestolnicah spregledali, da so se ljud- stva začela zavedati in da so zaznala trenutek za graditev samostojnosti in državnosti ter demokracije in da tega prepričanja noben tank ne more poteptati. Pred mesecem je to dokazala Slovenija, pred dnevi državljani Sovjetske zveze, predvsem Rusije in pred tem Litve. Nasilneže in centraliste je čas očitno prehitel. Tudi na našo srečo se dogajajo take zmote! Morda se Slovenci še ne zavedamo povsem pomena propada vojaškega udara v Sovjetski zvezi. Hrvati javno govorijo o povezavi srbskega in vojaškega vrha z avtorji propadlega udara v Moskvi. Verjamemo, da je marsikdo v Beogradu že nazdravil zmagi sovjetskih puči-stov, pa se je žlahtna kapljica spremenila v kislico. Uspel sovjetski udar bi bil krasen zgled za vojaški pohod po Jugoslaviji, tudi ponovno nad Slovenijo s ciljem ohraniti Jugoslavijo in spraviti k pameti zaslepljeno slovensko ljudstvo. Slejkoprej bi se to zgodilo, čeprav ta nevarnost še ni popolnoma minila. Na svetu namreč živijo ob pametnih in razumnih tudi norci in teh se je treba bati. GLAS 8. STRAN Petek, 30. avgusta 1991 Dr. ERNEST PETRIČ, prvi uradni predstavnik Slovenije v Združenih državah Amerike Mednarodnega priznanja ni mogoče izsiliti "Mislim, da je priznanje moči najbolje, če ne najhitreje, doseči s tem, da se Slovenija faktično izgrajuje in potrjuje kot zrela in suverena država. Priznanje ni nekaj, kar se da izsiliti ali izprositi. Mislim, da je Slovenija v zadnjem letu, posebej pa še v in po junijski vojni prehodila dobršen del te poti in da po poteku Brionskega moratorija po do njene polne državne emancipacije ne bo več dolga," pravi dr. Petrič. nerodnosti, mi bo prav vsako sodelovanje dragoceno. Po drugi strani pa bom čvrsto vztrajal, da je uradno predstavništvo Slovenije v ZDA samo eno, tisto, ki ga bom vodil jaz. Tam je veliko društev in posameznikov, ki v svojem imenu Kakšno stališče ima indijska vlada do jugoslovanske krize? Kot vam je znano, je Indija tradicionalno prijateljska dežela do Jugoslavije in seveda je jugoslovanska kriza, zlasti pa oboroženi spopadi v zadnjem obdobju, spodbudila v Indiji ne samo zanimanje, ampak tudi obžalovanje, saj je v Jugoslaviji videla dobrega partnerja v svetovnih zadevah. Tako je v indijskih uradnih in neuradnih reakcijah čutiti določeno zaskrbljenost in hkrati nostalgijo za izgubo partnerja in prijatelja. Ali to pomeni, da so simpatije Indije na strani Jugoslavije? Poudariti želim, da to nikakor ne pomeni, da bi Indija zavzela, kljub temu, da so nekateri v Jugoslaviji to pričakovali, kako radikalno stališče v podporo enotnosti Jugoslavije, obsodbo separatizma in podobno. Nasprotno, Indija bi želela, da se nekakšna forma jugoslovanske skupnosti ohrani, velikokrat se uporablja Gorbačovova formula skupnost suverenih držav, konfederacija, vendar je stvar jugoslovanskih narodov, da se po mirni poti dogovorijo o svojem bodočem sožitju. Indija bo sprejela kot dejstvo tisto, kar se bodo jugoslovanski narodi sami dogovorili. Večkrat so poudarili, da želi Indija sodelovati z vsemi deli Jugoslavije, ne glede na ureditev medsebojnih odnosov v jugoslovanskem prostoru. Poudarjajo mirno rešitev krize, kajti Indija zavrača nasilje. Kako so dogajanja v Jugoslaviji komentirali indijski mediji? V medijskih odmevih, pa tudi v razgovorih z drugimi dejavniki, se lahko jasno vidi, da glavnega krivca za razkroj Jugoslavije vidijo v radikalnem nacionalizmu, ki ga pooseblja Slobodan Miloševič, s tem ko je porušil delikatno nacionalno ravnotežje, kakršno je po indijskem prepričanju obstajalo v Jugoslaviji v Titovem obdobju. Indijski mediji ocenjujejo stanje na način, ki sem ga že zarisal in izkazujejo slovenskim in hrvaškim prizadevanjem precej simpatij. Indija je velika država, ki ima tudi sama podobne probleme. Zanimivo je, da Indija ne vzpostavlja paralele med slovenskim vprašanjem in secesioni-stičnimi pojavi, ki zadevajo njih, Kašmir in Punjab. Dobro zaznavajo, da so različni. Da v Sloveniji ni šlo za terorizem, ki bi ogrožal varnost ljudi in ga velja preganjati, pač pa se je odvijal politični proces, v katerem se je izrazila zahteva po samostojnosti. Prav tako razumejo dejstvo, da je Jugoslavija večnacionalna skupnost, v katero so se narodi združili in se lahko, kot izraz pravice do samoodločbe, tudi razdružijo. Indijo razumejo kot eno entiteto in en narod, ki se je kot tak izoblikoval skozi tisočletja skupnega življenja, medtem ko so Jugoslovani prvič stopili skupaj po letu 19I8. V pestrem indijskem političnem življenju je sicer mogoče srečati najrazličnejša politična mnenja, ki so težko dojemljiva, osnovne tendence pa so takšne, kot sem orisal. Ste imeli kot jugoslovanski diplomat težave? Posebnih težav ni bilo, kajti v ambasadi vlada velika hierarhija, ambasador vse podpisuje in o vsem razsoja. Pozicijo mi je vse do junijske vojne olajševalo izhodišče, da so do razpleta legitimne vse opcije, federacija, konfederacija in razdružitev. Kot ambasador sem imel dolžnost predstaviti različne poglede in kot eno od legitimnih opcij tudi slovensko videnje, konfederacijo, ki je potem prerasla v radikalnejše stališče. Po junijski vojni se je zapletlo. Od kod in kakšne informacije ste dobivali? Stališča Zveznega sekretariata za zunanje zadeve, še bolj pa tiska, ki prihajajo po Tanjugu, so bila vse bolj protislovna in na liniji opravičevanja vojaškega posega v Sloveniji. V primeru Tanjuga, ki je eden glavnih inputov za delo ambasad, se je kazala tendenca predstavljanja Slovenije in Hrvaške, kot glavnih krivcev za krizo. Slo je za meni nerazumljivo prizadevanje, da se potem, ko je bilo približno jasno, kaj Slovenija, Hrvaška in Makedonija hočejo, želi vzdrževati predstavo, da je Jugoslavijo potrebno ohraniti takšno, kot je. Kolikšen je bil vaš manevrski prostor za dajanje informacij o Jugoslaviji? Seveda sem imel kot ambasador vse možnosti, da po vesti, pošteno ter korektno prezentiram dogodke v Jugoslaviji indijskim kolegom in vladi. Nikoli nisem bil mnenja, da je napadanje ene ali druge politike lahko koristno, pač pa da je potrebno na pošten način predstaviti procese, ki v Jugoslaviji potekajo. Mislim, da je bilo to še kako učinkovito in sem s svojimi rezultati, morda neskromno, pa vendar močno zadovoljen. V resnih diplomatskih krogih ostre besede, žali-. tve in podcenjevanje ne poža-njejo kaj prida uspeha. Uspeh se danes doseže le z resno argumentacijo in analizo, ki skuša razumeti dogodke in pokazati njihovo bistvo. Kako je padla odločitev za odstop s funkcije ambasadorja Jugoslavije v Indiji? Nadaljni potek dogodkov v Jugoslaviji je bil takšen, da bi se, ne glede na moj aranžman v \Vashingtonu, prej ali slej vrnil. Da do takšne odločitve ni prišlo prej je razlog tudi ta, da je v interesu Slovenije, pa tudi razreševanja krize v Jugoslaviji vzdrževanje komunikacij, ki jih Slovenija ima. Katastrofa bi bila, če bi v svet prihajala samo gledanja tistih, ki skušajo svoje načrte o veličini ustvarjati z uporabo oborožene sile, terorjem in podobno. Dolžnost Slovenije pa je tudi ta, da dokazuje, da v tem prostoru živijo popolnoma normalni ljudje, kakršni živijo v Evropi, ki ne strašijo dolgolasi, Z noži v rokah in nekakšno politično ikonografijo. Če svet preko nas, takšnih pa je tudi mnogo drugih v jugoslovanski diplomaciji, izve, da se v tem prostoru razmišlja evropsko, drugače, je to v prid vsem, ki na tem prostoru živijo. Kakšno predstavništvo naj bi nastalo v ZDA? To bo prvo predstavništvo, ki se dejansko odpira kot predstavništvo Slovenije, z imenom BIRO Slovenije ali podobno in je kvalitativno nekaj drugega. To se pravi, formiran v skladu s slovenskim zakonom o zunanjih zadevah, glede na ambici- Dr. Ernest Petrič Dr. Ernest Petrič je "naše gore list", Tržičan, ki ga je zaradi študija kmalu zapustil. Doktoriral je iz mednarodnega prava in je bil med najmlajšimi pri nas z akademskim nazivom. Predaval je na Visoki šoli za politične vede in novinarstvo oziroma na kasnejši Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, deloval na znanstvenem in raziskovalnem področju ter si pridobil tudi visoko mednarodno veljavo. Njegovo ime je bilo še posebej pogosto orne-\ v fift njano v "akciji 24 poslancev *• ' «i» slovenske skupščine", ki jih je tedanja oblast proglasila za nasprotnike sistema in so morali spreči svoje funkcije. Dr. Petrič je bil takrat podpredsednik republiškega izvršnega sveta. Potem ga do nekaj let nazaj ni bilo srečati v politiki, dokler se ni vključil v jugoslovansko diplomatsko službo in bil do nedavnega jugoslovanski veleposlanik v Indiji. Dr. Ernest Petrič je eden redkih strokovnjakov za mednarodno pravo in mednarodne odnose, ki ima tudi praktične izkušnje. Zaradi poteka dogodkov v Jugoslaviji se je dr. Petrič odločil za odstop z dolžnosti ambasadorja Jugoslavije v Indiji. Za ta korak bi se, kot pravi sam, prej ali slej odločil, ne glede na to, ali bo šel v Združene države Amerike ali ne. Sedaj je že zanano in potrjeno, da bo dr. Ernest Petrič prvi uradni predstavnik Slovenije v tujini, imenovan skladno s slovenskim zakonom o zunanjih zadevah. Po tem zakonu je v Sloveniji procedura za imenovanje na tako dolžnost enaka kot v državah zahodne demokracije. Kandidat mora skozi več filtrov. Vladnega je prestal, v ponedeljek pa se je moral predstaviti tudi na komisiji za mednarodno sodelovanje slovenske skupščine, kjer je moral odgovarjati na vprašanja, pred tem pa so z njegovinm imenovanjem soglašale vse parlamentarne stranke. Članom komisije je dejal, da bo njegova naloga odpreti Sloveniji vrata v State Department in doseči mednarodno priznanje Slovenije. Pri tem ne kaže biti nestrpen. ZDA nas bodo priznale takoj, ko to zanje ne bo več tveganje in ko bodo ugotovile, da Slovenija sama ne povzroča teh tveganj. Spoznanje, da Jugoslavije ni več, je dozorelo tudi v State Depart-mentu, pa tudi dogodki v Sovjetski zvezi gredo Sloveniji v prid. Ker gre za prvega uradnega predstavnika Slovenije na tujem in še Gorenjca povrhu, objavljamo intervju z dr. Ernestom fetri-čem, ki nam ga je posredovala Slovenska tiskovna agencija. J. Košnjek jo, da v perspektivi preraste v misijo Slovenije v ZDA. Prvi primer je, zato se še učimo. Postopek za vaše imenovanje še teče? Vodja take misije je lahko samo državljan Republike Slovenije, imenovan po določeni proceduri, ki se zaključi v predsedstvu Republike Slovenije. Dober del procedure je za mano in izgleda, upam da nisem rekel preveč, da so skoraj vse stranke, ki so zastopane v parlamentu, potem ko sta vladala Slovenije in Demos moje ime predlagala, to kandidaturo sprejela. Dokončna slika bo jasna v skupščinski komisiji, ki bo predlog vlade zavrnila ali podprla. Upam, da ga bo podprla v moj prid. Takšne stvari se dogajajo malokrat. Ste optimist? Sam imam precej mešane občutke. Zavedam se, da bo težko in z mnogimi neprijetnostmi, zlasti na začetku. Gre za začetek, z nulte točke. Upam pa, da bom temu delu kos. Mislim, da bi, če bi ponudbo zavrnil, če ne bi dal na razpolago vseh svojih sposobnosti, izkazal določeno nelojalnost do Slovenije v teh usodnih časih, ko se vzpostavlja kot država. V ZDA so že ljudje, ki delajo v prid Sloveniji? Posebej želim poudariti, da bom še kako odprt za sodelovanje z vsemi, ki so v ZDA naredili že veliko za Slovenijo. Čeprav je bilo zaradi neizkušenosti in vneme storjenih nekaj bolj ustreza. Mislim, da je Slovenija v zadnjem letu, posebej pa še v in po junijski vojni, prehodila dobršen del te poti in da po poteku Brionskega moratorija pot do njene polne državne emancipacije ne bo več dolga. Takrat bo seveda misija v Was-hingtonu, pa tudi druge drugod po svetu, prevzela širok splet konzularnih opravil, ki jih zaenkrat tudi za Slovence še opravlja jugoslovanska konzularna služba. Si upate napovedati, kdaj naj bi Slovenija dosegla de iure ali de facto priznanje s strani ZDA? Pota do priznanja so včasih dolga, včasih krajša, odvisno od interesa držav, ki neko novo državo priznajo. Nekatere države, med njimi tudi ZDA, so dolga leta obstajale, ne da bi jih nekatere druge države pri- VIKTOR ŽAKELJ lahko nastopajo v prid Sloveniji, toda v imenu slovenske vlade lahko govori samo en predstavnik in eno predstavništvo. To je samo po sebi umevno. Rekli ste, da bodo na začetku težave? Gre za vrsto praktičnih in statusnih vprašanj. Ne gre pozabiti, da bom tam vsaj zaenkrat z jugoslovanskim potnim listom. Treba si bo odpreti pota v State Department, ki pogosto ne bodo vodila skozi glavna vrata. Treba bo razviti čim širše in čim bolj produktivne stike z ljudmi v ameriškem političnem življenju, posebej na Capitol Hillu, stike z medijskimi univerzitetnimi in drugimi krogi ameriške elite. Nenazadnje pa čim bolj povezati v naša prizadevanja vse dele slovenstva v ZDA. Poleg tega pa seveda vzpostavljati gospodarske kontakte. Strateški cilj vseh teh dejavnosti pa naj bi bil najkrajša pot k priznanju Slovenije kot suverene države s strani ZDA. Kakšna je najkrajša pot? Mislim predvsem na to, da je priznanje moči najbolje, če ne najhitreje, doseči s tem, da se Slovenija faktično izgrajuje in potrjuje kot zrela in suverena država. Priznanje ni nekaj, kar se da izsiliti ali izprositi. Priznanja bodo prišla bodisi po taktični poti preko vzpostavitve diplomatskih odnosov ali pa s formalnimi izjavami v smislu de iure priznanja takrat, ko bodo druge države ocenile, da to njihovim interesom še naj- znale. Prva država, ki je priznala ZDA je bil sultanat Maroko. Najdlje je s priznanjem odlašala Velika Britanija. Primer Tajvana, ki funkcionira kot država in vstopa v odnose z drugimi, ni pa priznan in še dolgo ne bo, ker države, tudi ZDA, tega ne storijo zaradi odnosov s Kitajsko, s Tajvanom pa vzdržujejo najširši splet odnosov. Odnosi med Jugoslavijo in Slovenijo so ključ za priznanje? Zdi se mi, da je še najkrajša pot do priznanja Slovenije, če v pogovorih o bodoči ureditvi Jugoslavije doseže razdružitev. Tak dogovor bi pomenil, da odpadejo morebitni obziri držav, ki bi hotele Slovenijo priznati, do Jugoslavije. Države se ne bi znašle pred obtožbami sveta, da razbijajo še obstoječo državo. Požrešnost pa Brez velikega teoretiziranja, po kmečko, kar je ta čas še posebej v modi, je mogoče reči, da se projekt nacionalne in socialne osvoboditve, ki je pri nas povezan z začetkom druge svetovne vojne, ni povsem posrečil zato, ker so imeli pri njegovem izvajanju odločujočo besedo dovčerajšnji bajtarji in lum-penproletariat. Ti so bili prepričani, da je »lastnina tatvina«, pa so se zato spravili nad premoženje svojih dovčerajš-njih gospodov v globokem prepričanju, da gospostvo poslej pripada njim; verjeli so v egali-tarnost v tisti prvotni obliki, ki je v hrastoveljskem mrtvaškem plesu tako sugestivno prikazana in to predvsem zato, ker so bili stoletja odrinjeni od duhovnih (pa tudi materialnih) tokov, ki so veli po Evropi, posebej po padcu Bastilije. Mi Slovenci žal nikoli nismo imeli, vsaj ne zadosti, narodno zavednega meščanstva, tudi tedaj ne, ko je bila priložnost, da bi v svojem in skupnem narodnem interesu, oblikovali slovensko nacionalno državo. Vseh teh zadnjih stopetdeset let smo bili predvsem • dolina šentflorijan-ska, poseljena z nekaj gruntar-ji, predvsem pa ž revščino vseh vrst ter s črnimi gospodi, viri vseh kreposti, ki so spremljali vso to revščino na poti na ta in oni svet, tu in tam pa se je pojavil kak zapiti Kalander, ki je neuspešno »glihal« delo in kapital. To pa je bilo tudi vse. In prav ta svet, ta čas je nekaterim dandanašnjim veljakom očitno tako globoko segel v srce, da si ga želijo na vsak način nazaj, zanj molijo, sestankujejo, pišejo zakone. O, da ne bi uspeli, človek škodoželjno vzklikne, a če bodo, z božjo in črnega vragca pomočjo, bo kak zanamec objokoval, da je sedanjo slovensko pomlad, torej formiranje v svet odprte slovenske države, socialnotržnega gospodarstva in kar je še te evropske navlake!? (Bog jim grehe odpusti, Evropi namreč), zapravilo slovensko novo gruntarstvo in mojstrstvo. To je tista predindustrijska pamet, ki ne more dojeti, da v nastajajočem po-stindustrijskem času, npr. lastnina ni cilj, ampak le sredstvo. Zato ti novokomponirani sedanji oblastniki brez občutka za mero segajo tudi po tistem delu sedanje družbene lastnine, ki jim po nobeni pravni logiki, kaj šele po morali (krščanski ali laični) ne pripada. Take in podobne misli se podijo človeku po glavi, ko bere sedanji paket predlogov treh zakonov (predlog zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, predlog zakona o denacionalizaciji, predlog zakona o zadrugah), ki napovedujejo vsak na svoj način - zanimivo -olastninjenje kot Demosova večina kategorično trdi, niko-garšne lastnine. Pa se samo za trenutek ustavimo pri tej trditvi, pod katero se jaz ne bi nikoli podpisal. Zakaj? Leninizem, ki je na veliko škodo celih narodov najprej nasilno »privatiziral« marksizem kot tipično kritično evropsko filozofsko misel (ki je ena od osrednjih miselnih podlog soci-aldemokratizacije zahodnih družb), ni dojel bistva odnosa med delom in kapitalom, še več, celo delo je razumel le v pomenu in vlogi iz časa prve industrijske revolucije, kasneje je s tako nasilno podržavljeno lastnino usodno upočasnil tehniško, tehnološko in s tem širšo družbeno preoblikovanje pretežno agrarnih družb, tistih seveda, ki se jih je na revolucionaren način polastil. To je postalo kmalu vsem jasno, a sla po brezmejni oblasti, ki jo je materijalizirala državna lastnina, je preprečevala zavrnitev te dogme. Za porajajoči socializem je tako postala državna lastnina sinonim. S tem pa je bila »zagotovljena« trajna ekonomska neučinkovitost teh re-alsocialističnih družb ter podana podloga za podjetniško in vsako drugo (ne)svobodo. Kar-deljansko preoblikovanje državne v družbeno lastnino, je bil" zato pomembno, a žal ne zadostno dejanje za ponovno vzpo; stavitev lastninske strukture, ki bi omogočila odgovorno in fleksibilno gospodarjenje z razpoložljivimi proizvodnimi tvorci. Nas je pa to dejanje vendarle odločilno oddaljilo od Vzhodne Evrope, ker je omogočalo postopno formiranje odgovornega menedžmenta in začelo pri delavstvu ponovno vzbujati občutek odgovornosti za razvoj podjetij. Ni pa bilo to - vsaj v celoti ne - tudi načrtovano. Spomnim naj vas na ostro gonjo zoper direktorje, ki smo ji bili priče od sredine šestdesetih let dalje (kar se ta čas spet dogaja), je pa tega še več. Dejstvo namreč je, da je družbena lastnina, praviloma v malih obratih, zunaj centrov, v panogah, ki niso bile deležne prt < te > < w a. CA Z w a: o o < rr h- CA Moda in kvaliteta GORENJSKI GLAS, Nagrade že pri naročnikih Obljuba dela dolg, pravi ljudska modrost. Kdor hitro da, dvakrat da - pa mora veljati, ko je nekaj obljubljeno. Po nagradnem žrebanju, s katerim smo izmed naročnikov Gorenjskega glasa (ki so na Gorenjskem sejmu oddali kupon) izžrebali 5 srečnežev, smo obljubili nagrade in pohiteli z izročitvijo. Vinko Šijanec, ki je prejel montažno hišo MH W 20 škofjeloške Jelovice, seveda ni imel pripravljene parcele, gradbenega dovoljenja, postavljene hiše do prve plošče itd. Ko bo vse to uredil, bo šele lahko začel s pomočjo inštruktorja iz Jelovice montirati hišo - morda jo bo celo odstopil komu drugemu, kajti skorajšnji novi slovenski stanovanjski zakon bo tudi zanj prinesel možnost, da odkupi družbeno stanovanje. Vinka Šijanca iz Kranja smo predstavili v časopisu takoj po koncu Gorenjskega sejma. Želimo mu, da bi čimprej užival pod lastnim krovom. Rozalija Debeljak iz Bohinjske Bistrice je prejela traktor TV 818 Agromehanike Kranj. Stroj, ki bo pripomogel k razvoju kmetijstva v bohinjskem kotu, je Rozaliji predal direktor Agromehanike Friderik Lazar, naročnica Gorenjskega glasa pa je traktor tudi preizkusila na dvorišču Agromehanike Kranj v Hrastjah. Spotoma so ji razkazali bogato ponudbo PETEK, 30. AVGUSTA 1991 montira novo pohištvo za »delavnico« - ko bo spalnica postavljena in napovedano testiranje, bomo seveda zraven (s tofoaparatom). Niku Rihtaršiču smo svečano izročili zlato verižico Zlatarstvo GOLDIE Radovljica. Kot nam je povedal nagrajenec, doma iz Selških Lajš, je ogrlica Drelepa in bo kar prav prišla. Direktor Agromehanike Kranj Friderik Lazar izroča traktor XV 818 Rozaliji Debeljak iz Bohinjske Bistrice. Rozalija Debeljak, naročnica Gorenjskega glasa že skoraj tri desetletja, verjetno svojega novega traktorja ne bo vozila sama. A volana se ni ustrašila. Agromehanike, ki ima odgovor za vsako kmetijsko vprašanje. Iz LIP-a Bled so včeraj pripeljali v Strahinj 38 k Drinov-čevim spalnico. Naš naročnik Marjan Drinovec v teh dneh Mini pomivalni stroj tip Ca-rad, ki je iz prodajnega programa firme DO-IMPEKS Tržič, Mini market Deteljica, že pomiva posodo Tičarjevim iz Nove vasi 18 v Preddvoru. Naša nagrajenka Francka Tičar je upokojenka - a v družini sta že dva vnuka v tistih letih, ko umazane posode nikdar ne zmanjka in stroj je kot nalašč. Foto: A. G. VREME - LUNINE SPREMEMBE -KOLEDAR IMEN Francki Tičar je pomivalni stroj »Garad« svečano izročila Vanja Dolhar iz podjetja DO-IMPEKS Tržič. Tičarjevim bo odslej ostajalo več časa za Gorenjski glas, kajti posoda bo oprana kar mimogrede. Avgust se zaključuje, z njim šolske ter drugačne počitnice, dopusti, običajno pa tudi obdobje lepega poletnega vremena. Pojutrišnjem goduje Tilen in iz zakladnice slovenskih ljudskih pregovorov povzemamo tedensko oziroma kar daljšo vremensko napoved: »Tilen oblačen, meglen - naznanja deževno jesen.« Ljudskih vraž zbranih v pregovorih, se glede vremena velja držati: če bo tudi letos tržiška Šuštarska nedelja oblačna ali celo deževna oziroma se v nedeljo popoldan na Brdu ne bo preveč kadilo za konji na konjeniških dirkah, potem bo jesen zoprno turobna, kar mimogrede se bo prevesila v zimo. Sicer pa je za nami teden rahlo »zmešanega« vremena, kot je meglena jutra + soparne dneve + večerne nevihte minulih dni z eno besedo označila naša bralka z Jesenic. Obenem nas je pohvalila, ker smo v Gorenjskem glasu vremenske napovedi začeli spet kombinirati z izkušnjami iz slovenskih pregovorov in ugotovila, kako zelo točna so predvidevanja vremenskih dogajanj, zbrana v ljudski modrosti. Ker vsakič pogledamo tudi v Herschlov vremenski ključ, tudi tokrat poglejmo, kaj pravi tabela znamenitega zvezdoslovca J. F. Herschla (1792 - 187!): ker bo v nedeljo, 1. septembra ob 19. uri in 16 minut zadnji krajec, naj bi to pomenilo lepo vreme (če bo pihal severni ali zahodni veter) oziroma dež, če bo vlekel jug oziroma jugozahodnik. Pojutrišnjem zvečer torej poslinite prst, ugotovite smer vetra in če ima Herschel prav, boste sami uspeli zanesljivo napovedati vreme za cel teden. Pojutrišnjem se torej začenja september, prvi jesenski mesec. Letos se jesen začne sicer šele 23. septembra ob 13.48 - vendar pa krajši dnevi, hladna jutra, občasna megla in zarosene avtomobilske šipe, prvi svaljki dima iz peči ter rosna trava tja do poldneva nakazujejo prihajajočo jesen. V nedeljo bo sonce vzšlo ob 5.22, zašlo ob 18.42, svetli del dneva bo trajal le še 13 ur ter 20 minut. V naslednji prilogi Gorenjskega glasa prihodnji petek, 6. septembra, bomo o dolžini dneva lahko zapisali le še 13 ur in 4 minute. Iz koledarja imen za naslednji teden: • petek, 30. avgusta: Feliks, Roža, Rožle • sobota, 31. avgusta: Rajko, Iza, Ajden, Pavlin • nedelja, 1. septembra: Tilen, Verena, Tamara, Mladen • ponedeljek, 2. septembra: Štefka, Igor. Nino, Antonin • torek, 3. septembra: Gregor, Erazma, Mija • sreda, 4. septembra: Zalka, Ida, Mojmir • četrtek, 5. septembra: Lovrin, Rino, Just, Viktorin PETEK SPOREDI 30. avgusta 1991 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 23.10 Enigma Mimara, dokumentarna oddaja 0.10 TV izbor x 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 1000 idej za naravoslovce: Metulji 9.15 H. Zelinova - A. Lettrich: Eliza-betin dvor, slovaška nadaljevanka 10.35 Video strani 14.40 Video strani 14.45 EP. Video strani 14.50 Sova, ponovitev 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik 18.05 Mozaik, ponovitev Evropski turistični kažipot 18.35 Spored za otroke in mlade 18.35 Slovenija - Umetnostni vodnik: Sladka Gora 18.45 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 19.15 Risanka 19.20 TV okno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Zrcalo tedna 20.10 EPP 20.15 Festivali sveta, avstralska dokumentarna serija 20.40 EPP 20.45 Paralaksa, nizozemska dokumentarna serija 21.10 Vrtinec, angleška nadaljevanka 22.00 TV dnevnik, vreme 22.15 EP, Video strani 22.20 Sova Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Ubijalsko poletje, francoski film Dražljivo, francoski erotični program 1.30 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.25 Tokio: SP v atletiki, prenos 18.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.00 Domači ansambli: Ansambel prerod, ponovitev 19.30 TV dnevnik ZDF 20.00 Koncert komornega orkestra iz Minska, 2. del 20.50 SP v atletiki, posnetek iz Tokia 22.50 Satelitski programi - poskusni prenosi 23.30 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 8.40 TV koledar 8.50 Informativni program 12.15 Izobraževalna oddaja 12.35 Dom brez doma, dokumentarna oddaja za mlade 13.05 Poletni program 14.20 TV koledar 14.30 Informativni program 15.00 Hišni ljubljenci, angleška nanizanka 15.25 Od maja do decembra, angleška nanizanka 15.50 Risanka 16.15 Hemingway, nemško ameriška nadaljevanka 17.15 Informativni program 17.50 Obiski sveta, obiski neba, poljudnoznanstvena serija 18.45 Ah, te male razlike, ameriška humoristična nanizanka 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Posebna oddaja 21.05 Prva ljubezen, ameriški film 22.40 TV dnevnik TV HRVATSKA 2 9.55 Tokio: SP v atletiki, prenos 19.20 Video strani . 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Tokio, SP v atletiki, posnetek 22.15 Veliki svetovni odri 23.05 Nenadni uspehi, 4. del ameriške humoristične nanizanke 23.30 Poročila 23.50 Hobotnica, serijski film KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Tuljenje, ameriški barvni film; Dee VValace, Patrick MacNee, Dennis Dugan TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka, otroški program 20.10 Superpass, glasbena oddaja 20.40 Naš prijatelj Koper... poleti 21.00 Grki - potovanje skozi čas 21.40 Mod Squad, ameriška nanizanka 22.20 TV dnevnik 22.30 Ameriška zgodba, ameriška nanizanka 23.10 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Živali Mediterana 10.00 Mi, ponovitev 10.30 Gangsterjevo dekle, ponovitev italijanskega filma 12.10 Nekoč 12.15 Domače reportaže 13.00 Čas v sliki 13.10 Lov na lisico, italijansko-ameri ški film 14.50 Glasbena skrinja 15.00 Fračji Dol 15.25 Izjemna raketa, risani film 15.50 Double dutch, novi šport 16.10 Oče Murphy 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Dom za živali 19.21 Znanost danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Slavnostna otvoritev mednarodnega sejma 1991 22.05 Znane osebnosti kuhajo 22.15 Pogledi s strani 22.25 Traffik, Skušnjave 0.05 Šport 0.25 Krvavi svinec, italijansko-špan- ski vestem 1.55 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.25 Šport SP v atletiki, iz Tokia 15.20 Ana in siamski kralj, ameriški film 17.30 Borba za preživetje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Sova in drvarji 21.00 Znanost 22.00 Čas v sliki 22.30 Taborišče zgubljencev, sene-galsko-tunizijsko-alžirski film 1.00 Filmski forum: Viva Afrika 1.45 Poročila l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -6.50 Dobro jutro, otroci - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 11.05 Petkovo srečanje + glasba - 12.00 Poročila -na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17 00 - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Oddaja za pomorščake + glasba 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 22.00 Zrcalo dneva + EP + vreme - 23.05 Literarni nokturno - Desanka Maksimovič: Rojenje - 23.15-4.30 Nočni program -glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 15.00 - Petkov ocvirek - 15.30 -Dogodki in odmevi - prenos Radia Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice -17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večer nih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa l. RADIO ZIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.20 - Razgovor s 94-letno Rozalijo Demšar z Mlake nad Javorjami -19.00 - Odpoved programa - PRO 7 6.10 Moji trije sinovi 6.30 Takšen opičji teater 6.55 VValtonovi 7.50 Šerif Chade 8.35 Risanke 9.20 Lassie 9.50 Medvedje prihajajo 10.15 Agencija Maxwell 11.10 Šerif Cade 12.00 Deseterica izmed nas 12.25 Barnev Miller 12.50 Detektiv s čarovništvom 13.40 Perry Mason 14.35 Risanke, ponovitev 15.25 Reci še eno zame, ameriška komedija, ponovitev 17.10 Trd, toda prisrčen 18.00 Poročila 18.15 Beli vladar nad Tongo, ameriški pustolovski film 19.50 Cosby shovv 20.15 Z eno nogo v zaporu, ameriška komedija 22.15 Ulice San Francisca 23.10 Satanova zibelka, ameriška grozljivka SLOVENIJA 1 SOVA PRI HUXTABLOVIH Huxtablova družina se pripravlja na noč čarovnic. Vsi imajo pripravljene kostume, le Cliff se spretno Izogiba maskiranju. Pa ima v hiši malega diktatorja, ki zlomi v njem ves odpor in iz njega naredi prikupnega razcapan-ca. Cliff popelje četico maškar na prosjačenje od hiše do hiše, čeprav njegov ugled pri tem se veda trpi Vanessa pripravlja zabavo kar doma Vznemirjena je, ker bo prišel tudi Robert, lepi Robert Claire, ki si je privoščila drzen kostum, razume hčerino zagledanost, ko se Robert samozavestno prikaže na vratih. Fant je res čeden, poleg tega mu je Vanessa očitno všeč Do srečnega konca pa je seveda dolga pot, polna skrivnostnih šepetanj, spletk in celo solz. JUGOTANIN SEVNICA Jugotanin Sevnica odkupuje LES PRAVEGA KOSTANJA Les odkupujemo preko: - območnih gozdnih gospodarstev - območnih kmetijskih zadrug Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo, telefon 0608/81-349 oziroma na naš naslov. Plačila so kvalitetna in garantirana! RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, poročila 9.15 Otroške oddaje 11.25 Divja vrtnica 12.10 Buck Rogers 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca 16.45 Tvegano 17.10 Cena je vroča 18.00 Vaš nastop 18.45 Poročila 19.15 Benny Hill 19.35 Film 21.15 Film 23.15 Erotični film 0.40 Erotični film 2.00 Film SCREENSPORT 8.00 Tenis 9.30 Konjeništvo 10.30 REVS - britanski moto šport 11.00 Dirke starih svtomobilov 12.00 Veliki svet športa 13.00 Speedway 14.00 Golf 16.00 Japonska formula 3000 17.00 Ameriški nogomet 19.00 Svet športa 19.30 Bodybuilding 20.30 Akcija avto 21.00 GO! - nizozemski moto šport 22.00 Formula ena - reportaža o VN Belgije 23.00 Ameriški profesionalni boks 0.30 Tenis KINO 30. avgusta CENTER avstral amer. melodrama KRIK V TEMI ob 18. in 20. uri LETNI KINO STADION amer. krim. film ROOKIE-ULIČNI POLICAJ ob 20.30 uri STORŽIČ amer. trda erotika VROČE USTNICE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR premiera amer. fant. filma ČAROVNICE ob 20. uri KOMENDA amer. krim. film NEUSLIŠANA LJUBEZEN ob 20. uri ĆEŠNJICA amer. film GLASBENA SKRINJICA ob 20. uriRADOVUICA amer fantast, grozljivka TANKA LINIJA SMRTI ob 20. uri BLED amer. melodrama CMERA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. komedija GLEJ NO KDO SE OGLAŠA II ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. vvestern PLEŠE Z VOLKOVI ob 19. un O O 73 m Z '— t/3 r > ^0 H pi T. © > < O C C/5 H > o 00 —I J3 > IZ ŠOLSKIH KLOPI Ureja: Helena Jelovčan Začetek novega šolskega leta ali... Vojni navkljub se bo pouk začel, saj armada ni bila tako dobra in ni porušila šol. Vendar ostaja še ena bilka rešitve. Naši upi so uperjeni v misel, da bodo teritorialci šolo obdržali, čeprav kaže, daje v njeni notranjosti padla bomba. Stranišča so popolnoma nehigienična, učilnice pa malce zaudarjajo. Toda Modri Janez pošilja na kupe knjig, mame in očetje pa težijo z nakupi zvezkov in šolskega orodja. Torej, pouk se neizbežno bliža. Le kdo bi si upal ustaviti val šolomanije? Jaz se šole kar veselim, zakaj počitnice ne trajajo večno in tudi ne srečno. Od prijateljev je vedno kdo na počitnicah ali pri babici. Zato se sam podam na izlet, toda ta je dolgočasen in nem. Zatorej iz čiste žalosti zavpijem, da je svet brez šole dolgočasen. Toda, to so le občasne utvare, ki spravijo človeka ob pamet in dobro voljo, zato naj počitnice kar ostanejo take kot so: prijetne, domišljave, očarljive in še lepše! Matiček Zumer, kmalu 7. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Nagajivi bratec Opisal bom mojega nagajivega bratca Žiga. Žiga je živahen kot poper. Zelo rad razgraja, se meče, lovi, najraje pa "špiči lumparije". Njegov prijatelj leseni konj je nekoč izgubil glavo. Jahal gaje kot bi ušel iz norišnice. Z močnimi rokami gaje držal za glavo, zraven pa kričal kot cela jata srak. Naenkrat pa je vse postalo tiho. Prišel sem pogledat v sobo. Na tleh sta ležala Žiga in glava lesenega konja. V Zi-govih kot oglje črnih očeh se je prebudil strah. Potolažil sem ga z besedami: bo že vse v redu, ati bo "glavco" nazaj "prle-pu". To je bila ena od njegovih največjih lumparij. Moram pa priseči, četudi je moj bratec nagajiv, ga imam zelo rad. Rok Škufca, 4. a r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Palček Piskalček Fiju, fiju, fijuju, kdo igra tako lepo? Fiju. fiju. fijuju. uganite, kdo je to! Fiju. jiju. fijuju. goslice igra naš fant. fiju. fiju, fijuju. gozdni palček muzikant. Romana Zamernik, 4. c r. OŠ Komenda-Moste NASA SOLA Ugani, kje je naša šola! Reši rebus! TLA ( < fi- r/3 < -O •Z UJ S o o < rr r- c\i 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.10 Video strani 9.20 Otroška matineja 9.20 Živžav 10.10 Nevarni zaliv, ponovitev kanadske nanizanke 10.40 V znamenju zvezd: Vodnar, nemška dokumentarna nanizanka 11.10 Videomeh v Ameriki 11.40 Obzorja duha 12.00 Slovenija - Umetnostni vodnik: Sladka gora 12.10 Video strani 14.30 Video strani 14.40 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Spencerjeva gora, ameriška drama 18.45 EP, Video strani 18.50 Risanka 19.15 TVokno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 19.54 EPP 20.00 A. Marodič: Mali oglasi - Posebni odred, TV nanizanka 20.45 EPP 20.50 Zdravo 22.10 TV dnevnik, šport, vreme 22.25 EP video strani 22.30 Sova Polna hiša, ameriška nanizanka Izgubljeni raj, avstralska nadaljevanka 23.45 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 7.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 7.55 Tokio: SP v atletiki, prenos 18.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.00 Triatlon jeklenih, reportaža iz Bohinja 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Svet narave: Indija Salima Alija, angleška poljudnoznanstvena serija 20.45 Ciklus filmov Jirija Menzla: Skrajšana, češkoslovaški film 22.20 Kasaške dirke, reportaža iz Brda pri Kranju 22.40 SP v atletiki, posnetek iz Tokia 0.40 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 8.20 TV koledar 8.30 Poročila 8.45 TV izbor, ponovitev 9.45 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke 10.45 Poročila 10.55 Čarovnije Davida Copperfielda 11.10 Glasbena oddaja 12.00 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Kapitan James Cook, angle- ško-nemška nadaljevanka 13.50 Izobraževalna oddaja 14.25 Poročila 14.30 Sestanek brez dnevnega reda 17.10 Veni, vidi 17.15 Poročila 17.25 Ni vse v denarju, ameriški film 18.45 Busove zgodbe, risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.05 Posebna oddaja 21.35 Striček Vanja, TV drama 22.45 TV dnevnik 23.15 Halo, nas slišite?, angleška dokumentarna serija 0.10 Športna poročila 0.20 TV izbor 1.20 Poročila TV HRVATSKA 2 8.10 Tokio: SP v atletiki, prenos 12.00 Nedeljsko dopoldne za otroke 13.00 Kapitan James Cook, ameriška nadaljevanka, zadnji del 13.50 Izobraževalna oddaja 14.30 Sestanek brez dnevnega reda 16.55 Butterfield, ameriški barvni film 18.45 Busove zgodbe, risana serija 19.10 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.15 Tokio: SP v atletiki 22.15 Dragi John 22.40 Policisti, dokumentarno igrana serija 23.30 Športna poročila 23.45 Magija, ameriška nanizanka KANALA 20.00 Upor, ameriški barvni film, Mark Stevens, Angela Lansbu-ry 22.00 Kakor vam drago, angleški film; Elisabeth Bergner, Lau-rence Oliver TV KOPER 17.30 Športne oddaje 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka 20.30 Šakali 21. stoletja, ameriški film 22.00 TV dnevnik 22.10 V svetu domišljije 23.00 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Bosonoga v parku, ameriški film; Robert Redfort, Jane Fonda 10.45 Narava pod drobnogledom 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Pravico imamo ljubiti NOVO V KINU LOV ZA PRAVICO (Out For Justice) ameriški akcijski film; režija: John Flynn, glavne vloge: Steven Sea-gal, Jerry Orbach, VVilliam Forsvth Steven Seagal je nepodkupljiv policaj, ki je odločen, da bo mesto očistil nasilnikov in kriminalcev. Naleti na močnega nasprotnika, brezobzirnega kralja droge, ki misli, da so ulice njegova last. V dvoboju, v katerm gre za življenje in smrt, lahko zmaga le eden... 13.35 Pogumen kot Lassie, ameriški film 15.05 Nekoč 15.10 Comedy Capers 15.25 Biblija za otroke 15.30 The Real Ghostbusters, risan ka 15.55 Jaz in ti, pregled otroškega programa 16.15 Kraljestvo miru 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X large 18.30 Dom za živali 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Dvignimo zaveso 21.15 Carmen, opera 23.40 Gustav Mahler: pesmi potujočega pomočnika 23.55 Vizije 0.05 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 7.55 11.20 11.25 12.25 12.35 13.00 13.30 16.00 17.15 18.00 18.30 18.55 19.00 19.30 19.48 20.15 22.15 22.25 0.15 1.05 Šport SP v lahki atletiki Mozartov koledar W. A. Mozart: Maša v C-molu 1000 mojstrovin Kulturni tednik Dober dan. Koroška Švica praznuje rojstni dan Športno popoldne Klub za seniorje Pravica do ljubezni Slika Avstrije Kristjan v času Avstrija danes Čas v sliki Primer za tožilca James Bond - Diamanti so večni, britanski film; Sean Con-nery. Jih St. John, Charles Gray, Lana Wood Čas v sliki Kaj?, italijanski film; Marcelllo Mastroianni MacGvver Čas v sliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.00 Poročila - 11.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdra vljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 18.00 Reportaža na kratko - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00-22.00 V nedeljo zvečer 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-04.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Začetek - 8.05 - Oddaja za otro ke - 9.15 - Horoskop - 9.45 - Špikov kot -10.15 - Slovenci v svetu - 10.45 -Nasvet za nedeljsko kosilo - 11.00 -Radijski sejem 12.00 - Čestitke po slušalcev - 13.00 - Tema - 14.00 - Če SLOVENIJA 1 SOVA IZGUBLJENI RAJ avstralska nadaljevanka; igrajo Julia Blake, Linda Cropper, Vic-toria Longley, Arthur Dignam, Patrick Ouinn, Edward Willey in drugi Nadaljevanka prikazuje odnose v družini St. Jamesovih, eni »boljših« avstralskih družin tik pred, med in po zadnji vojni. Sedemnajstletni Angus se leta 1938 - po smrti svoje tete - znajde popolnoma sam v sydney-skem vrvežu Z velikim veseljem sprejme povabilo materinega prijatelja, da preživi določen čas v hotelu St. Jamesovih v »Modrih gorah« (Blue Mountains). Angusa družina sprva nadvse očara, predvsem prelepa in elegantna mati Eve in njeni hčerki Vse tri ženske se vrtijo okrog Evinega moža, upkojenega sodnika, ki ga peče vest, ker je nekoč za posilstvo obsodil nedolžnega človeka. Da bi ga rešile depresije, ga ženske zabavajo na različne načine, pri tem pa pozabijo na lastne probleme. Angus kmalu spozna, da je zunanji sijaj lažen, saj z njim prikrivajo lastno slabost in tragedije. Nadaljevanka ima tri dele. stitke - 15.00 - Razgovor - 16.00 - Ce stitke poslušalcev - 17.00 - Tema -18.00 - EPP - 18.59 - Odpoved progra ma i. radio zna 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - sprehod po kinodvo-ranah - 9.50 - Športne novice -10.15 -Predstavljamo čevljarsko podjetje Ratitovec - 11.00 - Novice in dogodki - 11.30 - Obvestila in mali oglasi -12.00 - Nedeljska duhovna misel -12.15 - EPP - 12.30 - Čestitke in pozdravi - 13.30 - Odpoved programa - SCREENSPORT 6.30 Kolesarstvo 7.00 Avtomobilizem 8.00 Divji svet športa 9.00 Ameriški magazin 9.30 Action Auto, maghazin 10.00 Motošportt 11.00 Hokej na le du, pokal Kanade - Švedska : ZDA, ponovitev 13.00 STOP, Surfanje 14.00 Inside Track, Formula 1 15.00 Kolesarstvo 16.00 Motošport 17.00 GO!, motošport 18.15 REVS, motošport 18.45 Šport, novice, show '91 19.00 Avtomobilizem 20.00 Dvoranski roko met 22.00 Avtomobilizem 0.30 Tenis ATP KINO 1. septembra CENTER amer akcij thriller VRATOLOMNA IGRA ob 17. uri, avstral. amer. melodrama KRIK V TEMI ob 19. uri, amer. akcij, film LOV ZA PRA VICO ob 21. uri LETNI KINO STADION premiera amer. krim filma NEUSLIŠANA LJUBEZEN ob 20.30 uri STORŽIČ amer trda erotika VROČE USTNICE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. ljub drama DIVJA ORHIDEJA ob 19. in 21. uri DUPLICA amer. fant pust. film VRNITEV V PRIHODNOST III ob 19. uri, amer. trda erotika SLADKA PUNČKA ob 21. uri RADOVLJICA amer. vvestern NAJBOLJŠI STRELEC ob 18. uri, amer. fantast, grozljivka TANKA LINIJA SMRTI ob 20 uri BLED amer melodrama CMERA ob 18. uri, amer. drama RAZGLEDNICE IZ PEKLA ob 20. uri BOHINJ amer melodrama ČAJ V SAHARI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer vvestern PLEŠE Z VOLKOVI ob 19. uri ŽELEZNIKI amer. komedija GLEJ NO KDO SE OGLAŠA II ob 19. uri 1. PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 8.50 9.00 9.00 9.25 10.25 10.40 10.55 15.00 15.10 15.30 16.50 16.55 17.00 17.05 18.25 18.30 18.30 18.45 18.55 19.05 19.15 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 21.10 21.15 22.00 22.20 22.25 22.55 0.40 Video strani Mozaik, ponovitev igrajmo se gledališče Mladinski pevski festival Celje '89, množični koncert Utrip Zrcalo tedna Video strani Video strani Obzorja duha, ponovitev Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Mozaik, ponovitev: Zdravo EP, Video strani Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: Okno Novosti založb: Od obzorja do obzorja Motorist v prometu Risanka TV okno EPP TV dnevnik Vreme EPP Janko Kersnik - Andrej Inkret Ciklamen, drama TV Slovenija EPP Osmi dan TV dnevnik, vreme EP, Video strani Orgle: Kraljica instrumentov - Haarlem, 1. del Sova Izgubljeni raj, avstralska nadaljevanka Nedotakljivi, ameriška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.30 Odprto prvenstvo ZDA v tenisu, posnetek iz New Yorka 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik Koper Capodistri-ja 20.00 Rezervirano za kancono: San Remo 20.30 Po sledeh napredka 21.00 Sedma steza 21.30 New York: Odprto prvenstvo ZDA v tenisu, vključitev v prenos 0.00 Yutel, Eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 8.40 TV koledar 8.50 Informativni program 12.15 Izobraževalna oddaja 12.35 Zlata nit, otroška serija 13.05 Halo, nas slišite?, ponovitev angleške dokumentarne serije 13.55 Dragi John, ameriška nanizanka 14.20 TV koledar 14.30 Informativni program 15.15 Policisti, ameriška dokumentarna nanizanka 16.10 TV izbor, ponovitev 17.15 Informativni program 17.55 Obiski sveta, obiski neba, poljudnoznanstvena serija 18.45 Alpe Jadran 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Hrvaška v svetu 21.05 Cimbelin, angleška drama 22.40 TV dnevnik 23.10 Kinoteka Hollvvvooda: Udari vraga, ameriški film 0.40 TV izbor 1.40 Poročila 15.40 Zlata nit 16.10 Iz vašega učbenika 16.40 Dragi John. ponovitev humoristične nanizanke 17.35 Policisti, dokumentarno-igrana serija 17.55 Obiski sveta, obiski neba, dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 20.05 Risanka 20.20 Prvaki razreda 20.45 Hemingway, nemško/ameriško/francoske nadaljevanke 21.40 Temna plat pravice, špansko/ angleška nadaljevanka KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Vojska somraka, francosko/italijanski film; Lino Ventura, Simone Signoret TV KOPER 17.30 18.30 18.50 19.00 19.30 20.10 20.30 21.00 21.30 22.00 22.10 23.10 Športne oddaje Risanke Odprta meja TV dnevnik Čarobna svetilka - otroški program Stanio in Olio Superpass, glasbena oddaja Dokumentarna oddaja Glasbena oddaja Dokumentarna oddaja TV dnevnik Agent Pepper Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 12.00 13.00 13.00 13.40 15.00 15.25 15.35 16.00 16.15 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.21 19.30 20.00 20.15 21.08 21.15 21.25 22.15 0.15 1.15 Čas v sliki Pravica do ljubezni Slika Avstrije Tednik Pogumen kot Lassie, ponovitev Jour Fixe Čas v sliki Primer za tožilca Ognjena puščica maščevanja, italijansko/francosko/španski film Charlie Brovvn in Snoopv Izgubljena trobenta Čista čarovnija IFA 91: Heureka Kolumb Mini ČVS VVurlitzer Čas v sliki Mi Dom za živali Znanje danes Čas v sliki Šport Šport v ponedeljek Kuharski mojstri Pogledi s strani Hunter Rekviem za Dominica, avstrijski igrano-dokumentarni film John Luire & Lounge Lizards Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 15.35 Ugrabitev sabink, nemški film 17.00 Sedem čudes antičnega sveta 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Drops, kviz 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Vaški zdravnik 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop 22.00 Čas v sliki 23.15 Misli o nenasilni kulturi 0.15 Hello Austria, Hello Vienna 0.45 Čas v sliki L PROGRAM RADIO SLOVENIJA Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami 23.05 Literarni nokturno - Boris Pangerc: Moji briegi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 12.30 -Športni pregled - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Glasbena rubrika: klasična glasba - 14.30 - Domače novice 1 -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 - 17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni pre nos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa - l. RADIO Žffil 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.15 - Otroški program - 18.00 - Mladinski program - 19.00 - Odpoved proarama - PRO 7 6.15 Moji trije sinovi 6.40 Takšen opičji teater 7.05 Agencija Maxwell 7.50 Šerif Cade 9.05 Pustolovščine s Sindbadom 9.30 Richmond Hill 10.15 Čarovnik 11.10 Šerif Cade, ponovitev 12.00 Grk osvaja Chicago 12.25 Cos-by shovv 12.50 Trd, toda prisrčen 13.15 Smeli, ponovitev 15.00 Boubou. kralj živali 15.25 Kapitan Future, ponovitev 15.50 poročila in vreme 16.05 Mladenič z druge zvezde 17.00 Velika zmešnjava 17.25 Poročila in vreme 17.40 Colt za vse primere 18.30 Risanka 20.15 Outland - planet prekletih, angleški znanstvenofantastični film 22.15 Nočni klici 23.15 Mož s smrtonosnih krempljem, ameriški akcijski film 0.55 Poročila in vreme 10.5 Ulice San Francisca 1.55 Obračun, ponovi- SLOVENIJA 1 SOVA NEDOTAKLJIVI ameriška nanizanka; igrajo: Robert Stack, George Voskovec, Jack Klugman V divjem Chicagu zgodnjih tridesetih let so Eliot Ness in njegovi možje kot agenti FBI (zvezni preiskovalni urad za »nacionalno varnost« v letih nastajanja, ko še ni prerasel v močno tajno politično policijo) nastopali proti podzemlju in nepopustljivo redčili njegove vrste. Bili so to časi ameriške prohibicije, prepovedane proizvodnje in prodaje alkohola, ki je bistveno pripomogla k neslute-nemu razcvetu organiziranega zločina. Eliot Ness bo ostal zapisan v zgodovini kriminala kot človek, ki je spravil za rešetke zloglasnega Al Capooneja. Serijo so snemali od 1959 do 1966. Torej to ni serija Nedotakljivih, v katerih je pozneje glavno vlogo igral Kevin Costner tev angleške kriminalke 3.25 Avtosto-par, serija 3.55 Raymondova zadnja želja, ponovitev am. kriminalke RTL PLUS 5.30 Dobro jutro in poročila 6.00 Jutranji program 9.25 Medved Jogi 11.25 Divja vrtnica 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfi-eldska zgodba 15.10 Volčji klan 15.25 Poročila 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Cena je vroča 17.45 Sterntaler 17.55 Poročila 18.00 Vaš nastop. Al Mudy, nadaljevanka 18.45 Poročila 19.25 Ekipa A 20.15 Šef 21.15 Lepa gimnazijska leta. ameriška najstniška komedija 22.50 10 pred 11. 23.20 Poročila 23.30 Playboy Late Night 0.15 Subway, francoski film SEMENARNA PE H T A KRANJ, TOMŠIČEVA 30 Obiščite Semenarno PEHTA v starem delu mesta, kjer ponujamo vse potrebno za jesensko kmetijsko sezono; od čebuljic. vrtnic, gr-movnic dalje... Pri nas lahko kupite tudi vso prehrano in opremo za male živali! Vljudno vabljeni! KINO 2. septembra 8.30 Vremenska panorama 15.44 Leksikon 15.05 Šport CENTER amer. akcij thriller VRATOLOMNA IGRA ob 18. in 20. uri LETNI KINO STADION amer. thriller KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 20.30 uri RADOVLJICA amer. zabavni film DENARJA NA PRETEK ob 20. uri BLED amer vvestern NAJBOLJŠI STRELEC ob 20. uri 2 i— < > < H u ft. ■si < —> Z O o < cc t— Cf) ZA DOM IN DRUŽINO Ureja: Danica Dolenc dp LTH-ORODJARNA IN LIVARNA Vincarje 2 64220 ŠKOFJA LOKA objavlja prosto delovno mesto TEHNOLOG V SEKTORJU ZAGOTAVLJANJA KVALITETE Pogoji: - visokošolska izobrazba strojne smeri - 3 leta delovnih izkušenj ali - višješolska izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj z obvezo, da si kandidat v 4 letih pridobi visoko izobrazbo - poznavanje meril in merilnih metod ter kontrolnih tehnik - znanje angleškega ali nemškega jezika Delo bomo sklenili za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev. Rok razpisa je 15 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri kandidata. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba LTH-OL, Vincarje 2, 64220 Škofja Loka. PRIPRAVIMO SE NA ZIMO Džemi so sadni shranki, ki jih pripravljamo podobno kot marmelade, vendar se od njih razlikujejo. Pri marmeladah spremenimo s kuhanjem sadje v kašasto snov, pri džemih pa se trudimo, da ostanejo koščki sadja vidni v želiranem sadnem soku. Tudi pri džemih je trpežnost shranka odvisna od količine sladkorja, sadnih kislin, pekti-na in časa kuhanja. Sladkorja dajemo v džeme približno toliko ali nekaj več kot v marmelade. Dodajamo ga v obrokih, če ni v receptu drugače zapisano. Lepše in hitrejše skuhamo džem iz sadja, ki ima veliko pektina. Sadje, ki ga ima premalo, mešamo s takim, ki ga ima dovolj, ali uporabimo za to samo njegov sok (marelice, breskve in ribezov sok). Kuhanje mora biti kratko. Če je predolgo, sladkor rad karamelizira in shranku spremeni barvo, samo sadje pa se spremeni v kašasto snov. Džeme kuhamo v majhnih količinah, največ 2 do 3 kg sadja naenkrat. Ne mešamo jih kot marmelado, da sadja ne zmečkamo; posodo le večkrat stresemo. Večina dže-mov se prav zgosti šele, ko se v kozarcih ohlade. Vrel džem zdevljemo do roba v pogrete, prej skrbno pomite kozarce. Zavežemo z dvojnim celofanom. Tik preden celofan rabimo, ga pomočimo v čist alkohol ali močno žganje. Džem uporabljamo kot marmelado, posebno pa kot dodatek k zajtrkom, čaju in raznim sladicam. Breskov džem Napravimo ga podobno kot marelični džem. Na 1 kg breskev brez koščic damo 3/4kg sladkorja in 1/8 litra ribezove-ga soka. Olupljene ali neolupljene breskvine polovice zrežemo na manjše koščke (navadno vsako polovico na 4 koščke). Plodovi ne smejo biti prezreli. Potrese-mo jih s sladkorjem, pokrijemo in postavimo na hladno za 2 do 3 ure. Medtem posodo večkrat potresemo, da se koščki sadja enakomerno presladkajo. Z ri-bezovim sokom kuhamo breskve tako dolgo, da želirajo. Z vročim džemom napolnimo do roba pogrete kozarce in takoj zavežemo s celofanom, ki smo ga zmočili v žganju. Za boljši okus kuhamo z breskvami še nekaj koščic. Češpljev džem s pomarančami Potrebujemo 1,5 kg češpelj brez koščic, I kg sladkorja, meso in lupino 1 pomaranče in 1 limone, 15 dkg lepih rozin. Češplje razpolovimo, dodamo na tanke rezinice narezano pomarančo in limonino lupini-co in meso. Belega dela olupka ne uporabimo. Primešamo še sladkor in kuhamo, da želira. Napolnimo vroče v pogrete kozarce in takoj zavežemo. Hruške z ingverjem 2 kg hrušk, 1 1/2 kg sladkorja, 2 limoni, 1 g ingverja Hruškam izrežemo muhe in peclje, nato jih na debelo naribamo ali zrežemo na koščke. Limono zrežemo na zelo tanke rezinice, peške odstranimo. Potresemo s sladkorjem in ingverjem. Zmešamo, pokrijemo in pustimo 2 uri. Nato kuhamo, da se sadje zmehča in želira. Z džemom napolnimo do roba pogrete kozarce in jih takoj zavežemo s celofanom, razkuženim v žganju ali alkoholu. Kutinov džem I kg kutin (že očiščenih), 60 dO 70 dkg sladkorja Kutine operemo in zdrgne-mo s krtačko, da' odstranimo vse kosmatine. Izrežemo muhe in odtrgamo peclje. Plodove nato zrežemo na tanke krheljč-ke. Pečišče pri tem odstranimo. Krheljčke denemo v kozico, prilijemo do polovice vode in dodamo sladkor. Kuhamo, da se sadje zmehča. Kuhan džem damo še vroč v kozarce do roba in še vroče zavežemo s celofanom, namočenim v alkoholu. Podobno se pripravljajo še drugi džemi, kot na primer brusnice z jabolki (na 1 kg brusnic 1/2 kg jabolk in 1/2 kg sladkorja, 2 del belega vina in nekoliko cimetove skorje) džem iz rabarbare in jagod (I kg jagod, 1 /4 kg rabarbare, 80 dkg sladkorja) in ostali. DOMAČE DIŠAVNICE Bazilika Prišla je iz prednje Indije, zdaj pa je ta priljubljena dišav-nica razširjena po vsej Evropi. Njene sveže ali posušene list<* uporabljamo kot kuhinjsko začimbo. Enoletna rastlina je zelo občutljiva za mraz, od marca dalje jo sejemo v toplo gredo, v drugi polovici maja pa na prosto. Za začimbo je najbolj učinkovita pred razcvetom in med cvetenjem. Rastlino lahko vzgajamo tudi v cvetličnem lončku. Do 50 cm visoke rastline porežemo, jih povežemo v majhne snopiče, obesimo in posušimo. Sveži listi bazilike so primerni kot začimba za solate in zeliščne omake, dobro pa gredo tudi k sveži zelenjavi, zeliščnim namazom iz skute, paradižnikovi mezgi in rakovim coektailom. V južnoevropski, zlasti italijanski kuhinji spada bazilika (sveža ali posušena) med najbolj priljubljene začimbe za ovčetino, svinino, zelenjavne juhe, paradižnikove jedi in omake (pizze!). V ljudskem zdravilstvu je bazilika znana kot učinkovito sredstvo za pomiritev in pospeševanje potenja. Pa še to: Posušeno baziliko hranite dobro zaprto! PRAV JE, DA VEMO Ko kuhate marmelado Ko boste kuhale marmelado ali džem, polovico sladkorja dodajte sadju takoj preostanek pa šele tik pred koncem kuhanja. Tako bo marmelada manj zoprno škropila naokrog. Čiščenje ploščic V kuhinji in kopalnici boste ploščice lažje in hitreje očistili, če boste mlačni vodi, v katero ste dali detergent za čiščenje, dodali še žlico ali dve amonijaka. Zatem ploščice sperite s čisto vodo. Za manjši apetit Poskusite naslednji trik: deset minut pred obrokom popijte velik kozarec ledene mineralne vode. ČLOVEK, NE JEZI SE Nori borzni dnevi Polem ko smo štiri desetletja Slovenci delovanje borze videli le \ kinu in na televiziji, smo po sprostitvi podjetništva postali kar#naenkrat novopečeni bor/ni špekulanti. Da v zahodnem svetu vsaka gospodinja ve vse o borzi in bere borzne tečajnice v časopisih kol recepte za pripravo kosila, je normalno. Slovenskemu vseznalemu značaju pa pripada, da smo se borznega načina poslovanja, vrednostnih papirjev, opcij, aplikacij, brokerjev itd. navadili S »schnell kurzom«. Kot je možno razbrati v pogovorih, naj bi vsak Slovenec imel borzo že v malem prstu. Temu primerne so slovenske reakcije na Ljubljanski borzi. Minuli leden seje zgodil čudež, da je obveznica RSL I (prva izdaja slovenskih republiških obveznic, ki smo jih masovno kupovali pred prejšnjo devalvacijo na bančnih šallerjih!) z nerealnega tečaja 112 poskočila na 1 15. zalem na 123 in celo na 133. Le kdo pravi, da povpraševanje in ponudba pri nas ni mala učinka! Prav lušlno bo gledati, kaj se bo zgodilo na borzi v torek. Če ne bo devalvacije, se bo pokazalo, da pri nas tudi borza ni isto kot po oslalem svetu. Kako daleč je Novi Sad O tem. kako drago je življenje za Gorenjke in Gorenjce, zelo velikokrat padajo odločitve na borzi v Novem Sadu. To je znamenita kmetijska borza, kjer ponudba in povpraševanje diktirata cene klavne živine, mesa. poljščin, kmetijskih polproizvodov. zaščitnih sredstev itd. Če se z živili oskrbujete z lasine njive ali vrta. vas dogajanje na novosadski borzi ne zanima. Če večino živil kupite v trgovinah, ob poročilih s te borze le zavzdihnete. Če pa je vaše življenje odvisno od le borze, ker na njej kupujete ali prodajale (čeludi posredno), pa lahko le preklinjate, zakaj je Novi Sad v Vojvodini. Kajti tam je koruza po 4.15 din. pšenična moka po 6.00 - 6.50 din. pitani prašiči po 37.00 din/kg žive leže... Ker si do Novega Sada upa le malo prevoznikov, naj vas (ne)vpliv cen s te borze na drago hrano v Sloveniji ne moti preveč. Statistika slovenske ekonomije Občasno je dobro prisluhniti tistemu, kar izračunajo statistiki. Resda ima vsak od nas svojo statistiko, na katero se najbolj zanese in je nezmotljiva, a včasih je dobro pogledati, kaj pravi »uradna statistika«. Naslednji podatki bi bolj sodili v torkovo številko Gorenjskega glasa v rubriko »Posli, finance«. A nekateri podatki so takšni, da jih rajši povzemamo v »Človeku ne jezi se« - saj ob njih res lahko komu zavre kri. Prvi podatek: V letošnjih prvih šestih mesecih je v Sloveniji dlje kot pet dni imelo blokiran žiro račun kar 598 podjetij. To ni veliko, če veste, da je v naši samostojni Sloveniji registriranih 18 404 podjetij. Ampak v blokadi so bila večinoma velika ter srednja podjetja, v katerih dela 203 808 delavcev od skupaj 606 606 zaposlenih. Drugi podatek: Po opravljenih delovnih urah je letos v prvem polletju delalo 46 063 Slovenk in Slovencev manj kot lani v istem obdobju. Prijavljenih je 72 177 brezposelnih. K njim bo kaj kmalu treba prišteti še večino delavcev iz 192 podjetij, ki jih je slovenska SDK prijavila za uvedbo stečajnega postopka, v teh firmah pa je spisek zaposlenih dolg za 29 767 priimkov ter imen. Tretji podatek: V enem letu (od lanskega prvega polletja do letošnjega) so se cene povečale precej bolj od napovedi. O tem ima vsak od nas svoje prepričljive dokaze. Statistika pa pravi: obutev in usnjena galanterija je v enem letu poskočila za vsega 4,1 odstotka, naftni derivati pa za 98,3 odstotka (vsak šofer vam bo energično dokazoval, da je šel super precej bolj gor!). Pijače so se podražile za 89,3 odstotka, elektrika pa za 104,9 %. To pravi statistika in ne uredništvo Gorenjskega glasa! Izračunala je tudi, da so se od lani stanovanjske storitve podražile za 154,2 0/o. poštne storitve pa za rekordnih 322.1 odstotka. Četrti podatek: V obdobju, ko se je pošta podražila za 322,1 %, so se (statistično) osebni dohodki povečali za ušivih 66,7 odstotka. Če so se. iUIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIinillMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIM'illlllllllMIlIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIII 1/ keramika 68000 Novo mesto, Slakova 5 Telefon: (068) 21-201, 26-016. 26-015 Telex: 35710 YU PIONIR Fax: (068) 24-298 SVETUJEMO PROIZVAJAMO PROJEKTIRAMO PRODAJAMO MONTIRAMO VSE NA ENEM MESTU kmečke peči • toplozračne peči • štedilniki • kamini • pizza peči • polmontažne peči UVOŽENI RADIALNI PROGRAM * TOPLOZRAČNI VLOŽKI »SUPRA« S TERMOSTEKLOM * FUG. MASA »PALESIT« * zdravo in ekonomično gretje • ekološko čisto okolje • lahko vzdrževanje, kakovost in trajnost peči, predvsem pa prihranek pri energiji * BREZPLAČNO PROJEKTIRANJE * 10% ČASA SCONTO ZA GOTOV. PLAČILO * OBROČNO ODPLAČEVANJE 1 + 4 I POTREBNO JE ZAUPATI. I ZAUPAJTE V KVALITETO KERAMIČNIH i PEČI IN OBRESTOVALO SE VAM BO. Informacije: INDUSTRIJSKA PRODAJALNA LJUBLJANA Vošnjakova 7, tel. (061) 317-984 ^llllllllllllllIIIlllllltlllllllltflllllIIIIIllllltllllllllllIllllIllllllllllIlltllMllllllIlllllllJlllllllllllIllIltllltIIIIIIIlllllMIIIIIIII"^__J Helena Blagne je tudi na letošnjem MMS popolnoma osvojila občinstvo »Slovenci smo temperamentni, pa tega ne priznamo prav radi« S temi besedami zmagovalka vseh mogočih festivalov, ljubljenka publike pojasnjuje svoj uspeh. "Seveda sta pri tem pomembna talent, izobrazba, predvsem pa trdo delo," še dodaja prikupna dolgolaska, ki pravi, da sovraži puder in visoke pete. Skorajda neverjetno, saj je na odru prav s svojim večkrat kar drznim videzom mnogokrat osvojila (predvsem moško) občinstvo. Njeni poslušalci so vseh starosti, največ pa ji pišejo mlada dekleta. Pravi, da skuša vsem odgovoriti, da pa je zaradi obilice dela, koncerte ima tudi po petkrat na teden, zadnje čase v zaostanku. Nastopa po celi Sloveniji, v preteklostih pa se je na prireditvah za slovenske izseljence predstavila ljubiteljem domače popularne glasbe v ZDA, Novi Zelandiji, Turčiji, Grčiji, Avstraliji in seveda po vsej Evropi. "Želim si videti tudi južno Ameriko," pravi, "njihov stil glasbe mi je pisan na dušo". Pravi, da vedno poje le pesmi, ki so ji zares všeč, saj čuti neko dolžnost do občinstva 'i tako množično obiskuje njene koncerte. Največ sodeluje z do-njuanovcem Vojkom Sfiligo-jem, besedila za pesmi pa ponavadi napiše kar sama. "Peti moraš s srcem, glasba in besedilo morata delovati kot celota, " je povedala in dodala, da ravno zato, ker čuti s pesmijo, lahko na odru deluje sproščeno. Tudi o tremi smo jo vprašali. "Samo diletanti lahko nastopajo do treme. Posebej pred nastopi na festivalih se napetost stopnjuje, toda ko stopim na oder, se vse spremeni. Takrat zapojem najbolje kot Helena Blagne je že kot šolarka osvajala občinstvo. Pred skoraj petnajstimi leti je osvojila obetaven naslov Glas Jesenic. Danes: samozavestna, prepričljiva, uspešna. znam." Helena Blagne ima trenutno tudi svojega psihotera-pevta, ki ji pomaga prebroditi najhujše krize pred nastopi, čeprav še zdaleč ni začetnica. "Že od malega sem si želela biti pevka, verjela sem vase in predvsem trdo delala, da sem našla samo sebe in publiko." Z dvanajstimi leti je prvič zmagala na prireditvi Glas Gorenjske, kjer je dobila prvo nagrado občinstva. Od takrat je šla njena pot navzgor in danes bi prav težko našli Slovenca, ki je še ne pozna. Veliko načrtov še ima, čeprav pravi, da je letošnja zmaga na Melodijah morja in sonca nekakšen višek njene kariere. Sedaj se želi na vrhu tudi obdržati. Trenutno pripravlja novo kaseto, ki naj bi izšla oktobra in bo imela isti koncept kot prejšnja. "Vem, da bo težko preseči rekordno prodajo prejšnje, Adijo, piši mi, ki je bila zares uspešnica. " Zamenjala je tudi spremljevalni ansambel, Abrecadabro, s katero je sodelovala več kot eno leto. Sedaj jo zaradi vedno številčnejših koncertov spremljajo trije novi ansmbli: KOKO, PETER PAN in TOP LINE. Tako ji za snemanje videokasete, ki jo že dalj časa načrtuje, vedno znova zmanjka časa. "Kljub temu se, če le morem, čim večkrat vrnem domov, na Jesenice. Tam imam tudi sestro, ki mi sešije vse obleke za nastope. Zlate roke ima. Skupaj se odločiva za modele, ponavadi že kakšen mesec pred festivalom." Pravi, da vsi domači spremljajo njeno kariero, kljub temu, da sedaj živi sama v Ljubljani. "V tem trenutklu ni človeka, ki bi mi lahko nadomestil glasbo. Najbolj srečna sem, kadar sem sama, saj imam ogromno dela in komaj mi ostane kaj časa za razmišljanje in planiranje, pa čeprav imam polno glavo idej. Vso energijo hranim za glasbo; moja duša in srce sta v njej. Ko smo jo poprosili za oceno portoroškega festivala MMS '91, je najprej dejala, da je presrečna zaradi zmage, na katero je sicer potihem računala, povsem prepričana vanjo pa zaradi konkurence in ker se ji je lani za las izmuznila iz rok, le ni bila. Sicer pa se ji zdi, da festivali izgubljajo na kvaliteti. "Morda zato, ker je to področje že malo izrabljeno in je potrebno veliko dela, da odkriješ nekaj novega in zanimivega." Helena Blagne ima sama sebe tudi za odgovorno poslovno žensko. Zato tudi sovraži vsako neprofesionalnost, zamude in slabo organizacijo. Tudi na pogovor v hotel Lev, kjer sva se sestali, je kljub temu, da je bila tisti dan že v Postojni in se je naslednje jutro odpravljala na morje, praznovat zmago, prišla do minute točno. "Svoje delo opravljam z veseljem," je dejala. Tudi to je eden izmed pomembnih pogojev za uspeh. # M. Ahačič 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke 10.05 Angleščina - Fallovv me, 17. lekcija 10.35 Šolska tv: Boj za obstanek: Puščava in globoko modro Morje, angleška poljudnoznanstvena oddaja 11.25 Sedma steza 11.55 Osmi dan 12.40 Video strani 14.25 Video strani 14.35 Mozaik ponovitev: Angleščina, Follovv me, 17. lekcija 15.05 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Mozaik 17.05 Šolska TV Velikani svetovne književnosti: Tolstoj 17.35 Šolska TV Nekoč je bilo... življenje: Planet celica 18.05 EP, Video strani 18.10 Spored za otroke in mlade 18.10 Lonček kuhaj: Ajdovi žganci 18.20 Klobuk in klobučica, lutkovna igrica 19.05 Risanka 19.15 TV okno 1924 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 V senci smrti, ameriška nadaljevanka 20.55 EPP 21.00 Slovenija - Umetnostni vodnik: Sv. Ignacij v Gorici 21.10 Euromusica. t. del 22.10 TV dnevnik, vreme 22.30 EP, Video strani 22.35 Sova Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka Izgubljeni raj, avstralska nadaljevanka Umetnost za vsak dan, francoska dokumentarna serija 0.50 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.30 Odprto prvenstvo ZDA v tenisu, posnetek iz New Yorka 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 19.00 Slovenski ljudski plesi: Gorenjska 19.30 TV dnevnik Sarajevo 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer: Dolgega dneva potovanje v noč, ameriški film 23.05 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 8.40 TV koledar 8.50 Informativni program 12.15 Izobraževalna oddaja 12.35 Majhen svet, oddaja za otroke 13.05 Temna plat pravice, špansko angleška nadaljevanka 13.55 Prvaki razreda, ameriška nanizanka 14.20 TV koledar 14.30 Informativni program 15.15 Hemingvvav, nemško ameriška nadaljevanka 16.10 TV izbor, ponovitev 17.15 Informativni program 17.55 Obiski sveta, obiski neba, poljudnoznanstvena serija 18.45 Znanost in mi 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 V velikem planu, kontaktna oddaja 21.35 Žrebanje lota 21.45 Tri ljubezni, švedska nadaljevanka 22.30 TV dnevnik 23.00 Ciklus filmov Erica Rohmerja: Zbiravka, francoski film 0.25 TV izbor 1.25 Poročila TV HRVATSKA 2 15.10 Video strani 15.20 Mali svet 15.50 Iz vašega učbenika 16.20 Temna plat pravice 17.05 Prvaki razreda 17.30 Hemingvvav 18.25 Obiski sveta, obiski neba 19.30 TV dnevnik 20.05 Risanka 20.20 Shingen, japonska nadaljevanka 21.15 Pujsovi dosjeji 21.40 Glasba 22.10 Hemingway, nemško/ameriško/francoske nadaljevanke 23.05 Otroci ujetništva, dokumentarna serija KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Kapetan Apač, ameriški barvni film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.10 Superpass, glasbena oddaja 20.35 Najlepša javna hiša v teksasu, ameriški film 22.05 Žrebanje lota 22.10 TV dnevnik 2220 Agent Pepper 23.10 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.00 čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Angleščina 10.00 Mi, ponovitev 10.30 Moja teta, tvoja teta, ponovitev 12.05 Šport v ponedeljek,ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Vojna gumbov, francoski mladinski film 14.35 Batman 15.00 Oddaja z miško 15.35 Zlatolaska in trije medvedi 15.35 Čista čarovnija 16.00 IFA, prenos iz Berlina 16.15 Bum, bum 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18,30 Dom za živali 19.21 Znanje danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Univerzum 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Pogledi s strani 21.15 Tellina zgodba, ameriški film; Tess Harper, Frederick Forrest, Maria Martin 22.50 Brat z druge zvezde, ameriški znanstvenofantastični film; Joe Morton in drugi 0.35 MacGvver 1.20 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 14.35 14.45 15.15 16.40 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 20.15 21.00 22.00 22.30 Vremenska panorama Leksikon umetnikov Šport Baskervillski ples, britanski film; Petre Cushing, Andre Mo-rell, Christiopher Lee, Maria Landi Rumena reka Orientacija Pravica do ljubezni, serija Pozdravljena Avstrija, rdeče-belo-rdeča nagradna igra Lokalni program Čas v sliki Kultura Made in Austria, kviz TV kotiček za živali Čas v sliki Klub 2 Poročila l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan -12.30 Kmetijski nasveti - 13.20 Osmrtnice in obvestila - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Robert Frost: Dve poti - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.30 - Dogodki in odmevi -prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Torkov popoldan, vmes čestitke poslušalcev in EP 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.20 - Med nami so zanimivi ljudje - 19.00 - Odpoved programa - PRO 7 6.10 Moji trije sinovi, ameriška serija 6.35 Takšen opičji teater 7.35 Rich-mond Hill 7.20 šerif Cade 8.10 Risan- SLOVENIJA 2 22.35 DOLGEGA DNEVA POTOVANJE V NOČ ameriški barvni film; igrajo: Ru-by Dee, Earle Hyman, Peter Fran-cis-James Film je posnet po avtobiografiji Eugena 0'Neilla Družinska drama se začne odvijati v trenutku, ko 0'Neill pripelje na prizorišče zakonca, ki sta skupaj s svojima sinovoma ravnokar pozajtrkova-la. Ne, začela se je takrat, ko se je mlado dekle zaljubilo v čednega igralca in se z njim poročilo. Zdaj, po šestintridesetih letih beži žena v zasanjanosti morfija in slepilu svojih spominov stran od resničnega življenja, stran od družine, ki sta jo z leti uničila morfij in alkohol. Nihče od štirih družinskih članov ni več zdrav, iz-jedli so jih samouničevalski nagoni, ljubosumje, nerazumevanje, slepe strasti, ki so jih pripeljale celo do sovraštva. ke 9.00 Mladenič z druge zvezde, ponovitev 9.50 Shane, ameriška nadaljevanka 10.45 Šerif Cade 11.30 Deseterica izmed nas 11.55 Harrvjeva čudovita kazenska porota 12.40 Colt za vse primere 13.30 Hardcastle & McCormick, ponovitev 15.05 Risanke 16.00 Poročila in vreme 16.10 Planet opic 17.05 Velika zmešnjava 17.30 Poročila 17.45 Tenis, loparji in tatovi, kriminalna nadaljevanka 18.35 Risan ke 20.15 Dr Med. Fabian - smeh je najboljše zdravilo, nemška komedija 21.55 Raztrganci, ameriška teenager-ska komedija 23.20 Kobra, prevzemite 0.15 Poročila RTL PLUS 5.30 CBS Evening Nevvs, novice v angleščini 6.00 Dobro jutro in poročila 9.25 Knights and Daye, ameriška serija Ć9.50 Bratje Marx v vojni, ameriška komedija 9.20 Mladinske oddaje 11.35 Divja vrtnica, serija 12.10 Buck Rogers 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 14.40 Volčji klan, mehiška teleno-vela 15.30 Chips 16.20 Tvegano 16.50 Tenis 18.45 Poročila 1925 Knight Ri-der 20.15 B L. Stryker, ameriška kriminalka 23.00 Eksplozivno 22.50 Capital Nevvs, serija 23.45 Poročila SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Bovvling 9.00 Šport iz Francije 9.30 Bodvbuilding, ponovitev 10.130 Eurobika, ponovitev 11.00 Stop 11.45 Šport, novice, shovv '91 12.00 Dvoranski rokomet, ponovitev 14.00 Povversport 15.00 Motošport, SP, finale v speedwayu 16.00 Boks, ponovitev 17.00 Bovvling, angleško prvenstvo 17.30 Nogomet 18.00 Dirkalni čolni, ponovitev 19.00 Motošport 19.30 Avtomobilizem 20.00 Bovvling 21.00 Avtomobilizem, dirke lndy-Cart, Vancouver. ponovitev KINO 3. septembra CENTER amer. thriller KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 18. in 20. uri LETNI KINO STADION amer krim. film NEUSLIŠANA LJUBEZEN ob 20.30 uri STORŽIČ hongkoški karate film BRUCE LEE - SUPER ZVEZDA ob 18 in 20. uri ŽELEZAR premiera amer. akcij, thrillerja VRATOLOMNA IGRA ob 20 uri BLED amer. zabavni film DENARJA NA PRETEK ob 20. uri POSEBNA UGODNOST ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA! Od 31.8. do 31.10.1991 sedemdnevno letovanje na Malem Lošinju v konfortnem hotelu AURORA - polni penzioni, velike možnosti za rekreacijo, SAMO 2.300,00 din (s kuponom) Organiziran je avtobusni prevoz na relaciji Ljubljana-M. Lošinj-Ljubljana. Cena povratne vozovnice je samo 490,00 din. Prijave sprejemajo v vseh poslovalnicah Kompasa! KUPON (velja za eno osebo) KOMPAS MALI LOŠINJ SANITHERM Handels Geselschaft m.b.H. Grosshandel fiir Heizung, Luftung, Sanitar 9500Villach • Emil-v.-Behring-Strasse 17 tel.: 04242/42727 - Serie • Fax: 04242/42727/32 Po konkurenčnih cenah vam nudimo vse vrste ogrevalnih sistemov na trda, tekoča in plinasta goriva; alternativni viri ogrevanja, klimatske naprave, sanitarna oprema znanih proizvajalcev. SVETUJEMO, KONSTRUIRAMO, IZVAJAMO Podjetje »TAB inženiring Preddvor, d. o. o.« razpisuje dve prosti delovni mesti PROGRAMERJA za določen čas 6 mesecev z možnostjo spremembe v nedoločen čas. Kandidati so lahko tudi pripravniki. Pogoji: 1. končana VI. ali VII. stopnja ustrezne smeri 2. znanje in delovne izkušnje z jezikom C in OS MS/DOS 3. znanje angleškega jezika 4. zaželjeno poznavanje omrežnega OS NOVELL Delovno razmerje bo sklenjeno takoj s polnim delovnim časom in enomesečno poskusno dobo. Zaželjen lastni prevoz. Rok za prijavo je 8 dni po objavi. Vloge z ustreznimi dokazili sprejemamo na naslov: TAB inženiring, d. o. o., Preddvor 4 a, 64205 Preddvor. PREOOVOR,d.oo © JELOVICA KONČNO TUDI V KRANJU SHOP IN SHOP V VELEBLAGOVNICI GLOBUS KRANJ STA 1 m Levrs r ODPRLA TUDI VI POSTANITE DEL LEGENDE - NOSITE wmm&m Levrs / SEEDA SPOREDI 4. septembra 1991 l. PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 TV AVSTRIJA 2 SLOVENIJA 1 20.05 8.50 9.00 9.00 9.50 10.40 1520 15.30 16.50 16.55 17.00 17.05 17.05 17.30 17.45 17.50 19.00 19.15 1924 19.30 19.55 19.59 20.05 21.35 21.40 22.25 22.45 22.50 0.10 Video strani Mozaik, ponovitev Spored za otroke in mlade: Živ žav V senci smrti, ameriška nadaljevanka Video strani Video strani Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Mozaik Boj za obstanek: Extremadura: Španski pozabljeni gozd, angleška poljudnoznanstvena serija Švedska rapsodija, švedska dokumentarna oddaja EP, Video strani Spored za otroke in mlade: VII. otroški festival zlati srček Risanka TV okno EPP TV dnevnik Vreme EPP Film tedna: Nevihta v maju, nemško-avstrijski film EPP Zabavnoglasbena oddaja TV dnevnik, vreme EP, Video strani Sova Alf, ameriška nanizanka Polnočni klici, ameriška nanizanka F. Schubert: Ave Marija EP. Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.30 Odprto prvenstvo ZDA v tenisu, posnetek iz New Yorka 18.30 Mostovi 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor 19.00 Poslovna borza 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik ORF 20.00 Žarišče 20.30 Therese, opera 22.05 Svet poroča 22.50 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 8.40 TV koledar 8.50 Informativni program 12.15 Izobraževalna oddaja 12.35 Pozabljena zgodba, angleška nadaljevanka za otroke 13.06 Shingen, japonska nadaljevanka 13.55 Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka 1420 TV koledar 14.30 Informativni program 15.15 Hemingway, nemško ameriška nadaljevanka 16.10 TV izbor, ponovitev 17.15 Informativni program 17.55 Obiski sveta, obiski neba, poljudnoznanstvena serija 18.45 Lepa naša 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Posebna oddaja 21.05 Ciklus znanstvenofantastičnih filmov: Last Starfighter 22.50 TV dnevnik 2320 Intervju 020 TV izbor 120 Poročila 15.10 Video strani 1520 Pozabljena zgodba, otroška nanizanka 15.50 Iz vašega učbenika 16.20 Shingen, dokumentarna serija 17.10 Pujsovi dosjeji 17.34 Hemigvvav 18.25 Obiski sveta, obiski neba, zadnji del poljudnoznanstvene serije 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 21.20 Krila, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Zadnji zvezdni bojevnik, ameriški barvni film; Lance Guest, Dan O'Herlihv, Barbara Bos-som 2220 Hemingvvav. nemškošameri- ško/francoske nadaljevanke 2320 Poirot, angleška nadaljevanka KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Globoko bogastvo, ameriški barvni film; Robert VVagner, Terrv Moore, Broderick Cravv-ford TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 čarobna svetilka - otroški program 20.10 Superpass. glasbena oddaja 20.40 Naš prijatelj... Koper 21.00 Buck Rogers 21.50 TV dnevnik 22.00 Italijanski slikarji 22.30 V svetu domišljije 2320 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 1205 12.30 13.00 13.10 14.40 14.55 15.00 1525 1520 16.00 16.15 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 1921 1920 20.00 20.15 21.45 21.55 22.40 0.15 1.00 Jutranji program Čas v sliki Pravica do ljubezni, ponovitev Koroške narodne noše Mi, ponovitev Tellina zgodba, ponovitev Video razglednica Reportaže iz tujine Čas v sliki Jonasi in modra želva, novozelandski film Glasbena skrinja Po pa j Charlie Brovvn in Snoopv Deček, pes, žaba Čista čarovnija IFA, prenos iz Berlina Brez meja Mini ČVS Wurlitzer Čas v sliki Mi Dom za živali Znanje danes Čas v sliki Šport Columbo - umor po dnevnem redu, ameriški TV film; Peter Falk, Partick McGoohan, Denis Arnd, Louis Zorich Pogledi s strani Dallas Ženska mojega življenja, francoski film; Christophe Mela-voy, Jane Birkin MacGvver Čas v sliki 8.30 Vremenska panorama 14.50 Leksikon umetnikov 15.00 Šport 15.30 Velika senca, nemški film 17.00 Freedback: Elementi varnostne strategije 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Zarjovi, lev! 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Živahna tička, komesija 21.50 Knjiga meseca 22.00 Čas v sliki 22.25 Šport Čas v sliki IZDELAVA OBNOVA IN PRODAJA REZERVNIH AVTOMOBILSKIH DELOV Cenjene kupce obveščamo, da bo trgovina AVT0DELI Stane Plestenjak Jake Platiše 13 (Planina) Kranj od 2. 9. 91 dalje odprta: dopoldan 8. - 12. ure popoldan 14. - 19. ure sobota 8.-12. ure Tel.: 326-238 1. RADIO zmi 16.00 - Napoved programa - EPP 17.00 - Obvestila 17.10 - Glasba za mlade - 19.00 - Odpoved programa - PRO 7 6.00 Moji trije sinovi, družinska serija 6.20 Takšen opičji teater 6.45 Shane 7.35 Šerif Chade 8.20 Risanke 9.00 Planet opic 9.55 Hiša na trgu Eaton 10.45 Šerif Chade 11.30 Deseterica izmed nas 1220 Tenis, loparji in topovi 13.15 Outland - planet prekletih, ponovitev 15.10 Risanke 16.00 Poročila 16.10 Gospod Ed, humoristična serija 16.35 Moj prijatelj Ben 17.10 Velika zmešnjava 17.30 Poročila 17.45 Agentka s srcem, ameriška detektiv- NEVIHTA V MAJU avstrijsko-nemški barvni film; igrajo: Gabriel Barvili, Michael Greiling, Claudia Messner, Michael Robin, Maria Emo Filmska zgodba se dogaja na prelomu stoletja, ko pride mornar Poldi po dolgih letih na dopust in domačo vas. Tu se ponovno zbliža s svojim starim prijateljem Dominijem, vaškim kovačem in svojeglavim posebnežem, ki je medtem postal pravi genialni izumitelj. Možat in krepak Domini je zaročen z vaško lepotico Dorle. Ne da bi Poldi vedel za to, se tudi on zaljubi v lepo dekle. Ko Domini to odkrije, začne siliti s poroko. Toda usode ni mogoče izigrati. Zadnji dan Pol-dijevega dopusta se nesojeni par sreča v gozdu... Film, v katerem odigrajo pomembno vlogo naravne sile, je nabit s strastmi in človeško ne-pomirljivostjo. ska nadaljevanka 18.35 Risanke 20.15 Okno v spalnici, ameriška kriminalka 22.30 Spenser 23.15 Fellinijev Casa-nova, 1. in 2. del igranega filma 1.50 Poročila in vreme 2.00 Nočni klici 2.50 Mož s smrtonosnim krempljem, ponovitev filma 4.10 Avtoštopar 5.00 Ljudje mačke, ponovitev RTL PLUS 5.30 CBS evening nevvs, novice v angleščini 6.00 Jutranji program 9.05 Knight and Dave, serija 9.30 Bratje Marx v operi, ameriška komdija 9.15 Otroške oddaje 11.30 Divja vrtnica 12.10 Buck Rogers 13.35 Kalifornijski klan 1425 Springfieldska zgodba ĆČĆ14.40 Volčji klan, telenovela 15.30 Chips 16.50 Tvegano 16.50 Tenis 18.45 Poročila 22.00 TV Stern, politi čni magazin 22.50 Pariški policaj, francoka kriminalka 0.40 Nevvvorški angel varuh 1.25 Tenis SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Bovvling, ponovitev 9.00 Nogomet 9.30 Bovvling 10.30 Evrobika 11.00 Stop, dirkalni čolni, ponovitev 11.45 Šport, novice, shovv '91, ponovitev 12.00 Snooker 14.00 GO, motomagazin 15.00 Kolesarstvo 16.00 Konjeništvo 16.30 SP, ponovitev 17.00 Bovvling, angleško prvenstvo 17.30 Šport iz Francije 18.00 Stop, surfanje 18.20 Stop, VVorld Jet Ski Tour 18.45 Šport, novice, shovv 19.00 Ameriški college nogomet 20.00 Revs, motošport 20.30 Avtomobilizem 21.00 Avtomobilizem, Formula 3000 22.00 Golf, US PGA Tour 23.00 Baseball 1.00 Avtomobilizem 1.30 Konjeništvo KINO 4. septembra CENTER amer drama GLASBENA SKRINJICA ob 18. in 20. uri LETNI KINO STADION amer pust. fant. film VRNITEV V PRIHODNOST III ob 20 30 uri STORŽIČ amer. trda erotika ROŽNATI SEKS ob 18. in 20. uri ŽE-LEZAR amer akcij thriller VRATOLOMNA IGRA ob 20. uri DUPLICA predpremiera amer. thriller filma KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 20. uri RADOVUICA amer. fantast, grozljivka TANKA LINIJA SMRTI ob 20. uri IZ SVETA GLASBE Piše: DRAGO PAPLER Zlati Wolf snuje dalje 29-letni Božidar VVolfand-VVolf je vsestranski glasbenik, ki obvlada veliko instrumentov, poje, komponira, aranžira, producira. Za glasbo in iz glasbe živi, aranžmaji mu zvenijo v glavi... Ustvarja moderno zabavno pop glasbo. Začel je kot član takrat priljubljene skupine Randez Voues, potem pa se podal na solistično pot. Glasba je nastajala v družinskem krogu, zato toliko ljubezenskih tem. Wolf je komponiral glasbo, žena Helena Banič pa prispeva besedila. Ko svoje glasbeno znanje ni mogel eksplotirati na domačem tržišču in seje moral preveč idejno omejevati na slovensko glasbeno potrošnjo, se je podal v tujino, najprej k firmi Kock Records v Avstrijo... Letošnje leto Božidar VVolfant s povratkom na sceno beleži velik uspeh. Kaseta Koliko solz, ki je izšla pri Helidonu je zbudila velik odmev in je prodana že v zlati nakladi, mesečno pa se še vedno prodaja po 5.000 izvodov, tako da potihem Wolf računa celo na platinasto prodajo, kar je tačas rekord oziroma ponovitev uspeha med pevci solisti. Občinstvo pa rado prisluhne pesmim s kasete Ale-luja babv, Bella Bellisima, Andreja, Obriši solze, Zate in zame... Na kranjskem koncertu 6000 je Božidar VVolfand predstavil povsem novo skladbo Ljubica Gloria. Na Festivalu Melodije morja in sonca '91 pa je nastopil kot gost s skladbo Koliko solz. Tudi v dobrodelne namene je pel Wolf, ob predstavitvi otroške kasete Nagajive pesmice iz Volčjega brloga je zbral nekaj sredstev, ki jih je namenil Univerzitetni pediatrični kliniki v Ljubljani. Na njegovo akcijo se je odzvalo precej ljudi, ki so poslali preko 1000 igrač za otroke z rakavimi obolenji... Drago Papler Skupina Ringlšpil z Maričko in Bambolo Nova hit skupina Ringlšpil iz Ljubljane je na mah osvojila Slovenijo z melodijama Oj Marička kok' ste fajn in Bam-bola, nanjo so postali pozorni pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija in izvršni producent Zdravko Toplek in ji ob vse večjem zanimanju poslušalstva, omogočili takojšen izid prve audio kasete. Kot kaže so dobro ocenili naraščajočo priljubljenost in kaseto v začetni nakladi natisnili kar v 25.000 izvodih, torej zlati nakladi. To bodo po podatkih prodaje zlahka dosegli, saj je veliko povpraševanje, vsi, ki so Ringlšpil slišali v živo pa trdijo, da je Ringlšpil najbolj vroča zabava letošnjega poletja. Deset lahkotnih skladb so Ringlšpi-lovci posneli v pop stilu. »Rime so preproste, lahkotne, igrive, seveda pa na svojevrsten način neposredne, če se da navezati s kakšnim hecom... Teme so ubrane na stvari iz vsakdanjega življenja, kjer je bistvo ljubezen, brez velike filozofije,« pravi Mario Koritnik, ki skrbi za besedila. Glasbo ustvarjata Mario Koritnik in Dušan Zore, ki pa v celoti prispeva tudi aranžmaje benda. »Večina slovenskih skupin ima poudarjenost na udarnem ritmu, sekciji glasbil, nam pa je pomembna lepa viža, v ospredju je vokal in da instrumenti korektno odigrajo, z instrumentalnim kvartetom in prepevanjem, ki gre hitro v uho,« je dejal Dušan Zore. Tvorca skupine se tega dobro zavedata in sta našla pravo formulo hitre popularnosti. Za seboj imata že dovolj glasbenih izkušenj in studijskih snemanj za projekte drugih glasbenikov, na primer Zlatka Dobriča. Pred kratkim pa sta osnovala tudi lasten snemalni studio Napoleon v Kamniku, ki se bo preselil v nove prostore teniškega centra Ten-Ten v Domžalah. V Napoleonu je bila posneta tudi večina skladb s kasete Oj, Marička kok' ste fajn. Ob njej je udarni komad tudi Bambola, za radijske čestitke je primerna skladba Za tvoj rojstni dan, Jutro ponazarja v glasbi in besedilu ju- tranji prebujajoči se utrip mesta, Sonce v očeh je plesna melodija v ritmu sambe in z morskim motivom, v stilu italijanskih kancon. Skladba Manuela ima na posnetku blagi utrip ritma, v živo pa jo zaigrajo bolj rockersko, Tretji deci pa pod mizo je veseljaška koračnica, 89-65-89 je nežna neposredna SONČKOV KOT pesmica z merami idealne ženske postave. S kitaro po svetu je stara italijanska pesem preoblečena v sodoben zabavni zvok, Ringlšpil pa predstavitvena skladba skupine. Na festivalu Melodije morja in sonca v Portorožu so Ringlšpilovci nastopili s pesmijo Kar je v srcu zapisano. Rekord Ne, to ni opel rekord ampak rekordno število dopisnic (cifra 78 je res bomba), vse s pravilno Heleno Blagne, po večini pa tudi z Mojim mornarčkom - Janez je poslal kamniško Župnijsko cerkev, Tadeja je potočila solze, Helena (ne B.) pa pozdravlja sončkovega šefa. Ob 13. jubilejnem vprašanju tudi tri nagrade. Tokrat je, s pooblastilom Helene B., žrebala Marjana Ahačič (glej intervju). Tretja nagrada Oskar Gaser, Cesta JLA 54, Kranj, druga nagrada - glih taka kot tretja(Aligator, prodajalec v Sončku, bo pomagal pri vaši izbiri kasete oz. LP) Janez Bobnar, Vasca 12, 64207 Cerklje in prva nagrada (samo vaša izbira kasete oz. LP) Marija Gregorič, Moša Pijade 5, Kranj. Tako, pride dopis... itd... Vsem nagrajencem čestitamo. TOP 3 1. Poletni hiti 2 - Pop Design (kaseta) 2. Jovride - Roxette (kaseta, LP) 3. Melodije morja in sonca XIV (kaseta) NOVOSTI Najprijetnejše presenečenje iz zagrebškega Jugotona je tokrat kompilacijski album elektronskih glasbenikov Kraft-vverk z naslovom "The Mix", skratka zbirka njihovih The Be-ast, na kaseti in LP. Prispela je tudi nova pošiljka cedejev, Yello, Zucchero, dvojni Elton John, prav tako dvojni The Wall - Live in Berlin, Pink Flovdov, Dino Dvornik in še... IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. H: Koliko članov, izvrstnih glasbenikov, šteje kvartet Kraft-werk? Rešitve pošljite v uredništvo Gorenjskega Glasa v Kranj in sicer do srede, 4. septembra. Velja pripis "Sončkov kot", nagrada pa je ena, klasična žal je jubilejno vprašanje le ob številkah, ki so deljive s 13. Cav. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 9.25 9.25 10.00 10.25 10.25 10.55 11.45 15.10 1520 15.50 16.50 16.55 17.00 17.05 17.35 18.35 18.40 19.05 19.15 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 21.00 21 05 22.05 22.25 22.55 23.00 0.45 Video strani Mozaik, ponovitev Spored za otroke in mlade: Indijanske legende, kanadska nanizanka Mozaik: Šolska TV, ponovitev Velikani svetovne književnosti: Tolstoj Nekoč je bilo... življenje: Planet celica Mozaik, ponovitev Mostovi V Citvju, angleška nanizanka Video strani Video strani Mozaik, ponovitev: Mostovi Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Mozaik, ponovitev: Po sledeh napredka V četrtek ob 17.30 EP, Video strani Spored za otroke in mlade: Alf, ameriška nanizanka Risanka TV okno EPP TV dnevnik Vreme EPP Mož, ki je stanoval v Ritzu, ameriška nadaljevanka EPP Tednik TV dnevnik, vreme Grad Dobrovo - Zoran Mušič EP, Video strani Sova Samo bedaki in konji, angleška nanizanka Polnočni klici, ameriška nanizanka Jazz, blues .. Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.30 Odprto prvenstvo ZDA v tenisu, posnetek iz New Yorka 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik RAI 20.00 Žarišče 20.30 V kaj drvimo skupaj z zemljo?, angleška poljudnoznanstvena serija 21.00 Mali koncert nagrajencev XX tekmovanja učencev in študen tov glasbe Slovenije: Andrej Zupan, klarinet 21.10 Večerni gost: Dušan Jovanović 21.55 Retrospektiva Jožeta Babica: Idealist, adaptacija predstave PDG Nova Gorica 0.00 Yutel, eksperimentalni program l, PROGRAM TV HRVATSKA 8.40 TV Koledar 8.50 Informativni program 12.15 Izobraževalna oddaja 12.35 Karel Čapek: POtepuška bajka, oddaja za otroke 13.05 Krila, ameriška nanizanka 13.30 Poirot, angleška nanizanka 14.20 TV koledar 14.30 Informativni program 15.15 Hemingvvav, nemško ameriška nadaljevanka 16.10 TV izbor, ponovitev 17.15 Informativni program 17.55 Dokumentarni program 18.45 Profesija in profesionalizem, izobraževalna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Spekter 21.10 Srce mesta, ameriška nanizanka 21.55 TV dnevnik 22.25 Glasbena scena 23.25 TV izbor 0.25 Poročila TV AVSTRIJA 2 TV HRVATSKA 2 16.45 Renesančno kiparstvo na Hrvaškem 17.15 Krila 17.40 Poirot 18.35 Hemigvvav 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.20 Hišni ljubljenci, angleška humoristična nanizanka 20.45 Srce mesta, ameriška nadaljevanka 21.10 Hemingvvav 22.05 Od maja do decembra, angleška humoristična nadaljevanka 22.30 Prostitutke 23.25 Poročila KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Prismojeni rekruti, francoski barvni film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.10 Superpass, glasbena oddaja 20.35 Ravanovi, ameriška nanizanka 21.00 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 22.05 TV dnevnik 22.15 V svetu fantazije, televizijska nanizanka 23.00 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Mi, ponovitev 10.30 Divja reka, ameriški film 12.15 Klub za seniorje 13.00 Čas v sliki 13.10 Kapitan Nemo, britanski film 14.50 Risanke 15.00 Charle Brovvn in Snoopv 15.35 Čista čarovnija 16.00 IFA, prenos iz Berlina 16.15 Aha! 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18 00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Dom za živali 19.21 Znanje danes 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20 15 Najboljše iz musikantenstadla 21.50 Pogledi s strani 22.00 Valdez prihaja, ameriški ve stern; Charles Bronson, Susan Clark, Jon Cvper, Barton Hey-man, Richard Jordan 23.25 Park kot mačka in pes, ameriški film; Constance bennet. Clark Gable, Stuart Erwin, Bil -lie Burke. Harvev Stephens 0.35 Macgvver 1.20 Čas v sliki 8.30 Vremenska panorama 14.50 Leskikon umetnikov 15.00 Šport 15.55 Gorje, če spustite, nemški film 17.15 Sestanek z živaljo in človekom 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Povej resnico 19.00 Lokalni program 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV BRVOGI JESENICE BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL FREKVENCE: 96,8 Mhz, 89,8 Mhz 96,0 Mhz 87.7 Mhz 101,1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice, Radovljica, Gorenjska Bohinj SLOVENIJA 2 21.55 IDEALIST retrospektiva Jožeta Babica, izvedba: PDG Nova Gorica Idealist je gledališka dramatizacija Cankarjevega romana Martin Kačur, ki jo je pripravil pisatelj Fulvio Tomizza. Tomizzov Idealist je krstno uprizoritev doživel v italijanskem stalnem gledališču v Trstu, leta 1985 pa so ga v režiji Jožeta Babica igrali v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici. Problem tragično propadlega idealista, ne pa tudi izničenih idealov, ki ga je v usodi Martina Kačurja upodobil Ivan Cankar, je tudi po zaslugi Tomizzove dramatizacije postal ena od umetniško močnih, vedno aktualnih izpovedi človekovih hotenj in porazov, ki jo je slovenska književnost dala evrospki kulturi. V vlogi Martina Kačurja je nastopil Bine Matoh, ob njem pa še: Nevenka Vrančić, Sandi KrošI, Tone Šolar in Milan Vodopivec. 1. RADIO ZRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.30 - Od tu in tam - 19.00 - Odpoved programa - RADIO ŽIRI: FREKVENCE.- Koprivnik: 98, 2 Mhz Lubnik: 91,2 Mhz Miklavš: 96,4 Mhz V gostišču AS prijetno presenečenje za obiskovalce Da bi popestrili utrip septemberskih petkov in sobot v Škofji Loki, so se v gostišču AS na koncu Mestnega trga odločili, da pripravijo prijetne večere ob glasbi. "Nekajkrat smo poleti na našo teraso že povabili glasbenike in glasbene skupine, ki so s prijetno glasbo razveselili goste. Ne gre za veselice ali kaj podobnega, temveč zato, da se nekaj dogaja, da je večer ob dobri kaplici prijetnejši in Škofja Loka manj dolgočasna," pravi Franko Pišler. Tako se bodo "Septemberski večeri" začeli v petek, 6. septembra, ko bo nastopil ansambel Trinajsto prase. Isti ansambel bo igral tudi v soboto, 7. septembra. Naslednji konec tedna se bodo predstavile citrašice iz Podnarta. Tretji konec tedna bo za lepši petkov in sobotni večer poskrbel duo Bendžo, zadnji konec tedna pa bo namenjen citrarju iz Tržiča. Vse večere se bo glasba začenjala ob 8. uri zvečer, pri As-u pa obljubljajo, da se bo moč posladkati in kaj dobrega popiti. Zlasti najrazličnejše cockteile, ki so se v zadnjem času priljubili predvsem obiskovalkam nežnejšega spola. # V. S. KINO 5. septembra CENTER amer. drama GLASBENA SKRINJICA ob 18. in 20. uri LETNI KINO STADION amer. akcij, film LOV ZA PRAVICO ob 20 30 uri STORŽIĆ amer trda erotika ROŽNATI SEKS ob 18 in 20. uri ŽELEZAR amer thriller KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 20. uri DUPLICA premiera amer. akcij thriller VRATOLOMNA IGRA ob 20 uri RADOVLJICA amer. zabavni film BULL DURHAM ob 20. uri BLED amer fantast, grozljivka TANKA LINIJA SMRTI ob 20 uri BOHINJ amer vvestern NAJBOUŠI STRELEC ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama POLJE SANJ ob 20. uri KLHDIUAR Industrijska c. 2 64226 Ziri Podjetje Kladivar Žiri, p. o., proda najboljšemu ponudniku naslednje stanovanjske enote: 1. v Žireh, Triglavska ul. 12, stanovanje v soseski S7 (objekt KARE 5-RPC-5/a) št. 12 v tretjem nadstropju stanovanjskega bloka, dvosobno, v velikosti 54,90 m:. Cena: 1.669,434,70 din 2. v Škof ji Loki, Frankovo naselje 175 -stanovanje št. I. v pritličju stanovanjskega bloka, enosob-no, v velikosti 37,50 m: Cena 955.872,40 din - stanovanje št. 2 v pritličju stanovanjskega bloka, dvosobno, v velikosti 45,00 m: Cena 1.107.538,80 din - stanovanje št. 3 v pritličju stanovanjskega bloka, dvosobno, v velikosti 57,70 m2 Cena: 1.255,379,10 din Vloge pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Kladivar Ziri, Industrijcka c. 2, Žiri 64226 - v zaprti kuverti z oznako »ponudba za stanovanje«. Vse informacije dobite v splošnem sektorju podjetja ali po telefonu 691-300 int. 21 ali 96. Vam ponujajo: NEPOZABNE POČITNICE SEPTEMBER 7 dni 10 dni 14 dni 4.050 5.420 7.110 UPOKOJENCI SEPTEMBER 7 dni 10 dni 14 dni 3.570 4.790 6.280 V CENI JE VŠTETO: - 7,10 ali 14 polnih penzionov v 1/2 sobi v hotelu VESNA - neomejena uporaba termalnega bazena in savne - vsak dan (razen nedelje) telovadba v bazenu in telovadnici - zabavne prireditve, celodnevna animacija in rekreacija pod strokovnim vodstvom - plesni večeri, kulturne prireditve, izleti in še in še POPUSTI: OTROCI DO 5 LET BIVAJO BREZPLAČNO OTROCI OD 5 DO 12 LET PA IMAJO 40 % POPUST INFORMACIJE: HOTEL VESNA, Topolšica 77 REZERVACIJE: telefon: 063 891 120/113/114 telex: 33606 DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ C. Staneta Žagarja 1 64000 Kranj telefon: 217-481 V šolskem letu 1991/92 odpiramo vrata vsem, ki želite pridobiti nova znanja in obogatiti že pridobljene izobraževalne vsebine, z organiziranim študijem ob delu ali s krajšimi izobraževalnimi oblikami Organiziramo: OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE Namenjena je vsem, ki niso uspešno zaključili osemletnega osnovnošolskega izobraževanja. Izobraževanje je brezplačno. Prijave sprejemamo do 9. septembra. SREDNJE IZOBRAŽEVANJE V sodelovanju z SEŠ Kranj zbiramo prijave za nadaljevanje šolanja v naslednjih smereh: - POSLOVNO FINANČNA DEJAVNOST Smer: ekonomski tehnik Pogoj za vpis: končana osnovna šola Šolanje traja 4 leta - ADMINISTRATIVNA DEJAVNOST Smer: upravni tehnik (prilagojeni program) Pogoj za vpis: končana dvoletna administrativna šola z maturo ali končana IV. stopnja administrativne dejavnosti Šolanje traja 2 leti - STROJNIŠTVO V sodelovanju s CD Ljubljana zbiramo prijave za nadaljevanje šolanja na področju strojništva: Smer: strojni tehnik (prilagojeni program) Pogoj za vpis: končana poklicna šola strojne smeri ali IV. stopnja strojništva Šolanje traja 2 leti. Prijave sprejemamo do 15. septembra. Informacije po telefonu 214-983. VIŠJI IN VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJ OB DELL EKONOMSKA FAKULTETA LJUBLJANA Sprejemamo prijave za vpis v L, II., III. in IV. letnik NOVO: POSLOVNA ŠOLA - BUSINESS SCHOOL Vpis v 1. letnik TEHNIŠKA FAKULTETA MARIBOR Organiziramo višješolski študij za: - V IP ELEKTROTEHNIKA - V IP STROJNIŠTVO - VIP KEMIJSKA TEHNOLOGIJA - VIP RAČUNALNIŠTVO Prijave sprejemamo do 15. septembra TEČAJI TUJIH JEZIKOV in RAČUNALNIŠTVA - za otroke od 4. do 7. leta - za šoloobvezne otroke angleščina, nemščina - 60 ur NOVOST: italijanščina, španščina - 60 ur - za učence in dijake: intenzivni obnovitveni tečaj angleške in nemške slovnice za vsako ocenjevalno obdobje v šolskem letu - 20 ur - za odrasle: slovenščina, ruščina, španščina, francoščina, italijanščina, angleščina, nemščina L, II., III., IV. in V. stopnja - 90 ur - Tečaj poslovne komunikacije v angleškem in nemškem jeziku - 40 ur - Priprava za pridobitev mednarodno priznanega izpita (ICC CERTIFIKAT) za angleščino in nemščino - 40 ur - Tečaji tujih jezikov za posamezne stroke RAČUNALNIŠKI TEČAJI Začetni in specializirani tečaji za otroke in odrasle Prijave zbiramo v tajništvu od 7. do 16. ure do 10. septembra. Informacije po telefonu 217-481. Nagradna križanka Mlekarna Kranj sodeluje tudi na Šuštarski nedelji v Tržiču. Poiščite njeno stojnico z ugodno ponudbo 1 '2 i 3 4 5 6 7 8 9 i 10 i 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 22 23 24 25 26 27 Če s pomočjo številk prenesete črke iz označenih polj v križanki v kupon, boste prebrali geslo, ki je rešitev tokratne nagradne križanke. Izpolnjen kupon z vpisano rešitvijo, nalepljen na dopisnico, pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, 64000 Kranj. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki jih bomo prejeli do četrtka, do 8. ure. Ne pozabite pripisati svojega naslova! Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nakup v vrednosti 1.500,00 din 2. nakup v vrednosti 1.000,00 din 3. nakup v vrednosti 500,00 din vse v diskontu Mlekarne Kranj 4., 5. in 6. nagrada - praktična darila Gorenjskega glasa Izid žrebanja rešitev nagradne križanke iz prejšnje 66. številke Gorenjskega glasa, geslo je bilo GORENJSKI GLAS - VAŠ PRIJATELJ IN SVETOVALEC. Očitno so naše križanke zelo priljubljene, saj smo za razpisane nagrade prejeli ogromno število (kar 1439) pravilnih rešitev. Včeraj smo opravili žrebanje - v komisiji sta tokrat kot predstavnika bralcev sodelovala Stanko Logar in Andrej Perne, kot predstavnica Gorenjskega glasa pa Petra Bohinc. Žrebala je Petra, ter iz bobna izvlekla rešitve, ki so jih poslali: 1 Maks Gazvoda, Tomšičeva 59, Jesenice 2. Marija Gros, Zvirče 21, Tržič 2. Ivan Križaj, Groharjevo naselje 68, Škofja Loka 4. Maksimila Likozar, Jenkova 2, Kranj 5. Frqanc Mullner, Groharjevo nasleje 12, Škofja Loka 6. Ljubica Pogačnik, Beblerjev trg 17, 61000 Ljubljana 7. Majda Vidmar, J. Lapajne 7, Cerklje Za vseh sedem izžrebancev oz. nagrajencev so nagrade enake: vrednostno pismo za 1.000,00 din za nakup v dobro založenih prodajalnah Sukno Zapuže v Kranju, Tržiču ali Zapužah. Vsem reševalcem, katerim je sreča rahlo obrnila hrbet, želimo več uspeha pri tokratni križanki. Petek, 30. avgusta 1991 17. STRAN GLAS Naravni rezervat Bobovk Zgodovinski opis Bobovek je /aselck bli/u vasi Kokrica. Leta I9Q5 je na tem območju začela obratovati opekarna, ki je izkoriščala več desetti-Sočletij nastajajočo glino. Leta l%5 so v sivi pleistocenski glini našli /elo dobro ohranjene fosile rib. Obema fosilnima najdbama sta botrovali naključji - zamenjava strojnika in okvara stroja. Leta 1971 so v Bobov k u prenehali i/kopavati glino, leto kasneje pa je opekarna popolnoma nehala obratovati. Opuščene glinoko-pe je zalila voda in tako so nastala tri večja jezerca: predvojni Čukov bajer, povojna Krokodilniea in brezimno jezerce ledvične oblike. Območje opuščenih gli-nokopnih jam se je hitro zarašča-•lo in oblikovalo v eno najpomembnejših močvirij na Gorenjskem. Vodne površine, porasle s plavajočimi vodnimi rastlinami, obre- žna t r st i sca z vrrnimi v zaledju in grmišča so postala gnezdišča in počivališča ptic selivk. Na tem območju se pojavlja več vrst ptic. izmed katerih so mnoge uvrščene na seznam ogroženih vrst. Jezerca so zelo pomembna počivališča na njihov i selitveni poti. Poleg ptic si je jezerca z okolico izbrala za življenjski prostor množica redkih ali ogroženih živalskih vrst - do sedaj je ugotovljenih 42 vrst metuljev. 17 vrst vodnih hroščev. 1 I vrst rib, I 1 vrst malih sesalcev itd. Kranjska gradbena podjetja so v letu 1974 začela zasipavati vzhodni del močvirja. Glavni nasprotnik zasipavanja in pobudnik zavarovanja jezerc je bil ornitolog Iztok Geister. Močvirje se je zavarovalo leta 1981. ko je pod gradbenimi in drugimi odpadki žc izginil geološko pomemben profil pleistocenske gline. Bobovška močvirja so bila zaradi paleontološke, ornitološke, favni-stične in floristične vrednosti prva zakonsko zavarovana močvirja v Sloveniji (25. 2. 1981 Uradni vestnik Gorenjske št. 9 IS). občinski odlok o zavarovanju jezerc z okolico v Bobovku pri Kranju pa prvi akt o razglasitvi po objavi zakona o naravni in kulturni dediščini (Ur. list SRS št. 1/81). Naravovarstvena pomembnost Paleontološku najdišče: - Okostje mamuta Mammonteus primigenus staro preko 180.000 let - ledenodobne sladkovodne ribe. kleniči - Leuciscus leuciscus i/ mlajše ledene dobe velikost i Mi do 20 cm. dosedaj edino znano nahajališče fosilnih ostankov te, še danes živeče vrste rib. Južno od Bobovka je v času predzadnje poledenitve. nekako ob Kokrici. prodni zasip zajezil vode in povzročil nastanek jezera. Številne humusne proge z rastlinskimi ostanki med jezersko kredo nakazujejo nihanje gladine plitvega jezera, ki se je od časa do časa spremenilo v močvirje. Vmesne plasti proda in peska pa dajo slutiti, da se je tudi popolno- »družbene skrbi«, vse bolj funkcionirala kot kolektivna (grupna lastnina), torej lastnina celotnega kolektiva, pa je zato razumljivo, da danes ne delavstvo ne vodstvo ne sprejema - in prav je tako - ponovnega podržavljanja, ki jo vsiljuje komentirana zakonodaja. Ni torej povsem res, da ta lastnina nima lastnika, sedanji lastniki so delavci, so upokojenci, konkretni ljudje torej, ki so skozi desetletje ustvarjali in plemeni-tili to, kar danes - vsaj v tem primeru - neupravičeno poimenujemo družbena lastnina v smislu nikogaršnje lastnine. Zato ta zakonodaja z dne 25. julija 1991 ne more biti deležna ysaj enoglasne podpore ne, če že ne česa drugega. Bistvena Pomankljivost npr. predloga zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij je, da opušča avtonomno privatizacijo, ki jo je vseboval osnutek t. i. Mencingerjevega zakona (Poročevalec, 22. 2. 1991). Ljudje, ki so desetletja prejemali manjše osebne dohodke v korist akumulacije, ki je bila v mnogih Podjetjih edina materialna Podlaga za razvoj njihove firme, tudi ne morejo razumeti, da v predlogu novega zakona ni več možnosti za avtonomno dokapttalizacijo (27. člen Mencingerjevega zakona), ki je omogočal, da »kupnina za prodane delnice ostane podjetju«. Prav avtonomna privatizacija skupaj z dokapitalizacijo pa je edina realna, a hkrati tudi poštena pot (v vseh primerih žal ni uresničljiva) za privatizacijo v posebnih slovenskih razmerah. Odpoved tej možnosti v korist t. i. začasnega podržavljanja, ki odmika nujno privatizacijo v megleno prihodnost a'i njeno nadomestitev z »delavskim odkupom podjetij«, ki v večini primerov ni uresničljiv, je tako z ekonomskega, kakor tudi političnega vidika nedopustno dejanje. Praksa bo to Potrdila - žal! '"še na naslednje kaže opozori«, ker ni ne logično, niti ne Pošteno in nosi v sebi zametke trajne konfliktnosti. Nobenega dvoma ni, da morajo v sedanjem procesu privatizacije bivši lastniki v naravi, delnicah ali odškodnini dobiti nazaj tisto, kar jim je bilo v Preteklosti nelegitimno odvzeto- Pri tem pa je bistveno, da P° tej osnovi opravljena priva-J)zacija, ki zajema okroglo 10 0 družbenega oremoženia. ne ogrozi funkcioniranja razpoložljivih proizvodnih kapacitet, kar bi v sedanjih razmerah dodatno otežilo sedanji slovenski razdružitveni proces. Za primer navajam naslednje. Iz podatkov je razvidno, da npr. družbeni kmetijski obrati posedujejo nekaj manj kot 10 % kmetijskih zemljišč, pridelajo pa okrog 40 % potrebne hrane. Razformiranje tovrstnih obratov, ki menda dosegajo celo evropsko produktivnost (npr. Rakičan v Prekmurju), samo zato, da bi ustregli novi ideologiji, je skregana z ekonomsko pametjo. Normalno bi bilo, da bi tudi tovrstne obrate privatizirali po občih načelih (takšnega ali drugačnega modela lastninjenja), ne pa, da se ta prične po ekonomsko neutemeljenem posebnem modelu »predvolilnih obljub« kmečke (sindikalne) stranke. Poznavalci razmer celo pravijo, da tovrstna delitev družbenih posestev ne bi kaj bistveno prispevala k hitrejšemu formiranju družinskih kmetij, ki so najbrž res perspektiva slovenskega kmetijstva. Dejstvo namreč je, daje naša agrarna struktura (majhne kmetije) hud problem, a rešljiv le v daljšem Časovnem obdobju, kar je tudi evropska izkušnja. Prav zaradi tovrstnih verjetno kar izsiljenih »dodatkov«, ki bi njih uveljavljanje znalo ogroziti preskrbljenost Slovenije s kmetijskimi proizvodi, zagotovo pa eksistenco ljudi, ki delajo v tem delu kmetijstva, bo odpor zoper predlog zakona o denacionalizaciji večji kot bi bil, če bi zakon ostal znotraj realnega. Kako npr. potreben in dober predlog zakona lahko nenadoma postane sporen, je šolski dokaz predlog zakona o zadrugah, ki v 55. členu pravi, da morajo (po neprezentiranih kriterijih) izbrane klavnice, vinske kleti, mlekarne in nekatera druga podjetja, katerih število menda iz dneva v dan raste, prenesti »za 40 % knjižne vrednosti obstoječega podjetja... kot nedeljivo zadružno premoženje na zadružne upravičence.« Tudi v tem primeru načelno ni sporno, (se pa tu zastavlja več vprašanj, ki jih to pot ne načenjam), da kooperantje, oziroma zadruga lahko postanejo lastniki dela premoženja omenjenih obratov. Tisto, kar je nesprejemljivo, pa je procent, ki je administrativno določen in nima nobene zveze z realnimi razmerami. Delavci iz teh organizacij dokazujejo, da se te udeležbe gibljejo večinoma nekje med 5 - 25 %, menda pa obstaja tudi organizacija, kjer je ta delež 58 V Edino ra- zumno bi torej bilo, da ta delež po dogovorjeni metodologiji strokovno nevtralno določijo od primera do primera ustrezne institucije. Komentar mislim, da ni potreben. In za konec še naslednje. Ta zakonodaja bo ljudi polarizirala. Manjšina (cca 20 %) slovenske populacije, ki ji je ta zakon odaja pisana na kožo, bo ogenj in žveplo bruhala na vse, ki opozarjamo na očitne slabosti predlagane zakonodaje. Spet se bo argumente iskalo v zgodovini - znani šlager o 40-ih letih, vse polno bo očitkov o sindikalni demagogiji, »opozarjanj« na pojave neoboljševiz-ma, govorjenja o črnem lastninjenju rdečin direktorjev itd. Vse v znanem slogu! Le argumentov ne bo, česar pa smo že tudi vajeni. Ker se ta zakonodaja sprejema z navadno večino in ne kvalificirano kot zakonodaja, ki ureja npr. državno simboliko!?, verjetno s sprejemom v skupščini ne bo posebnih težav. Strankarska disciplina, še vedno funkcionira, oblast je pač oblast. A zakaj je to pisanje? Iz občutka odgovornosti do premnogih ljudi, ki znajo prav zaradi tovrstnih nepremišljenih dejanj kmalu čakati v vrstah za kruh ali celo večati armado brezposelnih. Zato se mora Slovenija končno premišljeno osredotočiti na ekonomsko problematiko, se torej preusmeriti od »popravljanja« preteklosti v prihodnost, ločiti politiko od ekonomije itd., ne pa reproducirati »rdeče-bele preteklosti«, ki mlajše ljudi kaj malo zanima. S prihodnostjo otrok - ne pozabimo - ni dopustno plačevati grehov očetov in dedov. V realsocialističnih družbah so dolgo zmotno mislili, da vse družbene probleme rešuje (pravična) delitev. Ko so skoraj vse pravično razdelili, so bile police v trgovinah prazne. Je mogoče, da sedanji vneti (požrešni) delilci družbenega premoženja, tega ne vedo. AVTO SOLA VIKTOR RAZPISUJE TEČAJ CESTN0-PR0METNIH PREDPISOV, KI SE BO ZAČEL V PONEDELJEK, 2. 9. 1991 OB 16. URI V PROSTORIH DELAVSKE UNIVERZE KRANJ. VOZILI BOSTE NA VOZILIH R5 INFORMACIJE TEL.: 324-746 mu izsušilo. Mamutovi ostanki v vmesni plasti dokazujejo, da seje 8 do 10 m debela glina odlagala v hladni poledenitveni dobi. imenovani riss. Eno od močnih znižanj gladine jezera pa je vzrok množičnemu poginu ledenodobnih kleničev. Arheološka najdišča: Na travniški ledini Zverinjek (danes na sredini jezerca Krokodilniea) so opekarniški delavci v letih 1955 in 1956 pri odstranjevanju vrhnjega zemeljskega sloja odkrili rimskodobno žarno grobišče iz 2. stoletja našega štetja. Žarni način pokopa kaže na antično kultiviranje gorenjskega prostora. V tej rimskodobni kulturni svojini so bili odkriti keltski (no-riški) predmeti - bojni noži in okrašeni keramični lončki. V Osetnikovem peskovniku na desenem bregu Milke so domači* ni pri kopanju peska leta 1964 odkrili dva staroslov anska skletna grobova. Pokojnika sta bila pokopana istočasno v ločeni grobni jami. globoki približno I m. Pri enem pokojniku so našli v levi dlani manjši cnorezni železni nož. Poganski pogrebni običaj kaže na prvobitni staroslo-vanski naselitveni čas (okoli 8. stoletja) in njihovo življenjsko okolje na Gorenjskem. Botanika: Na območju Bobovka je ugotovljenih 236 vrst rastlin, od katerih jih je 9 določenih le po rodu. wi| 1 2 pa je tujerodnih vrst. Menjava se več tipov rastja, m sicer kultivirane površine, gojeni travniki, ki pokrivajo okoli 50 % površine rezervata, steptane površine na vlažnih tleh. pas trstičja in starejši gozdni sestoj, v katerem prevladujeta smreka (Picea abi-es) in dob (Quercos rabur). Verjetno je to ostanek gozda, ki je nekoč pokrival celotno območje. Presenetljiva je najdba pod vodnice (Nojas marina), ki je bila leta 1988 prvič najdena na tleh Slovenije. Najbrž so seme zanesle seleče vodne ptice. Metulji in vodni hrošči: Zaplavljene brežine. bogata grmišča in plevišča ter obrežna vegetacija in nekošeni zamočvirjeni travniki v okolici jezerc so eno zadnjih pribežališč za vse skupine žuželk in ne le za metulje. Na območju je bilo do sedaj ugotovljenih 42 vrst metuljev, in sicer 15 dnevnih in 26 nočnih ter 17 vrst vodnih hroščev. Dve vrsti hroščev - Hatiplus havdeni m Grvnus urinator sta bili doslej poznani le iz Istre. Ihtiologija: Bobovška jezerca naseljuje osem vrst rib iz štirih družin. Prevladujoči vrsti sta rdečeoka (Rutilus Ruiilus) in rdečerepka (Scardini-ns ersvthrophtalmus) iz družine krapovcev (Cvprihidae). Zalo zastopana je ščuka (EsOX lucius) ve-I i kost i do 50 cm. ki se uspešno drsti oziroma razmnožuje. Be'i amur (Ctenophai v ngodon idella) in sončni ostnž (I epomus gi usus) sta neavtohtpni vrsti. Ribiči vlagajo ribje mladice krapa v Čukovo jamo in Krokodilnico. medlem ko je brezimno jezerce nezanimivo. Biomasa vseh organizmov je v obeh jezercih zelo nizka, zato se jezerca prištevajo med slabo produktivne vode. Predstavniki ma-loščetincev in ličink muh irzač pa kažejo na organsko onesnaženo vodo kol posledico dotoka odpadnih snovi (fekalij) v jezerci Ornitologija: Ornitološka znanost je bila eden argumentov za pridobitev naravovarstvenega statusa naravnega rezervata Bobovk. Na bobovških jezercih je bilo leta 1983 ugotovljenih 144 vrst ptic. od katerih so nekatere v Sloveniji zelo redke. Do jeseni 1990 je bilo tu edino nahajališče beloločne gosi (Branta leucopsis). Ptice uporabljajo okolico jezerc kot vmesno počivališče ob selitvi in kot selitveni habibat. Med zanimivejšimi ptičjimi vrstami naštejmo samo nekatere: brinovka. vodomec, po-gorelček. rjavi srakoper. irstnice. rumeni v rt ni k. kovaček. zelenci, liščki... I Sedanje stanje: Kljub sprejetemu zakonskemu aktu o za v a rovan i u (odlok št. 351-09/1978-04 z dne 25. 2. 1981) pa v teh desetih letih prihaja do nenehnih kršenj in neizvajanja odloka - trije sukcesivno, na nedovoljen način postavljeni objekti s strani turističnega društva Kokrica. gradnja stanovanjske hiše. organiziranje prireditev, ki povzročajo hrup in množičen obisk, odvajanje sanitarnih odplak v jezerca, odlaganja smeti in gradbenega materiala, prekomeren ribolov in vnos tujih vrst. jahanje na ožjem zavarovanem območju, uničevanje obrežne vegi-tacije... Samo v zadnjem letu in pol so bile Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko - urbanističnemu inšpektoratu prijavljene tri zadeve - gradnja Konjeniškega kluba Kranj v ožje območje naravnega spomenika (zasipavanje malih jezerc na vzhodni strani) ter gradnja stanovanjske hiše zahodno od brunarice. Današnje stanje na Bobovku je katastrofalno. Preko 80 % trstišča je uničenega, čeprav je ekološki pomen trstišča neprecenjiv. Trsi išče odločilno vpliva na samo-očiščevalno sposobnost vode. na podvodne dele sleblik odlagajo ribe ikre. na nadvodne dele kačji pastirji, med trstnimi steblikami si vodne ptice spletajo gnezda itd. Irstišč in druge vodne rastline uničuje protizakonito vnesena ribja vrsta beli amur. irstišč na bregovih teptajo ribiči, ki za sabo puščajo opustošenje in nesnago, da o motenju v a leči h ptic ne govorimo. Močvirska okenca v loki ob cesti se sušijo, saj je nekdo izkopal odtočne jarke in posadil smreke. Črnograditeljski turizem se nezadržno šin. v samem rezervatu je nameščeno otroško igrišče s tobogan i. o 8. členu odloka opravljajo nadzorstvo nad izvajanjem pristojne inšpekcijske službe. Krajevna skupnost Kokrica pa po odloku skrbi za pravilno izvajanje tega odloka, daje potrebno pomoč in je dolžna sporočati izvajanje tega odloka, daje potrebno pomoč in je dolžna sporočati posamezne primere nepravilne uporabe in kršitve določil tega odloka pristojnim upravnim in inšpekcijskim službam. Ugotovimo lahko le to. da se je v desetih letih njenega skrbništva stanje katastrofalno poslabšalo. Morebitna primerjava z jezerci na Brdu ni umestna, saj je tam v resnici turistična (2 jezerci) m gospodarska dejavnost (9 jezerc). V Bobovku gre za revitalizacijo močvirskega ekosistema, ki je za Gorenjsko enkraten. Priprava novih dokumentov Zaradi nespoštovanja odloka, ka- kor tudi zaradi odkritja novih rastlinskih in živalskih vrst s seznama ogroženih vrst. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pripravlja nov odlok s strožjim varstvenim režimom v osrednjem delu (okolica jezerc in vodotok Milka z obrežjem) ter blažjim varstvenim režimom na robnem območju. Plansko je za to območje predvidena izdelava ureditvenega načrta, površine pa so namenjene ureditvi športnih naprav in urejenim rekreacijskim površinam. Do sprejetja UrN veljajo merila in pogoji prostorskih ureditvenih pogojev UVG št. 15/88 za ureditveno območje Kranja. Poseganje v območje varstva naravne in kulturne dediščine je omejeno, dopuščena so le nujna vzdrževalna dela, postavitev začasnih objektov, ozelenitve, prometne, komunalne, energetske ureditve, kakor tudi odstranitve objektov in naprav. Vsi posegi morajo biti regularni v skaldu z določili odloka o zavarovanju. V preteklem letu je bila s strani KS Kokrica (!!) sprožena pobuda za oceno zakonitosti odloka o zavarovanju, ki pa jo je Ustavno sodišče R. Slovenije zavrnilo kot neutemeljeno. Poleg novelacije odloka o zavarovanju gre razvoj območja jezerc v Bobovku iskati predvsem v razvoju naravoslovnega turizma -postavitev muzeja, ornitološka postaja, razgledne ploščadi za opazovanje s teleskopom, ureditev opazovalnih poti z opozorilnimi tablami, raziskovalni tabori; rekreacijske dejavmosti. še posebej aktivne oblike pa bi se morale razvijati izven osrednjega dela rezervata. Usmeritve in pobude Za zaščito bobovških jezerc in izboljšanje stanja bi morali: - spremeniti določbo v odloku o zavarovanju jezerc z okolico v Bobovku pri Kranju o vlogi KS Kokrica in da se skrb poveri npr.: Gimnaziji Kranj, ki naj bi strokovno skrbela v sodelovanju in s soglasjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine za naravno ravnotežje v tem sekundarnem biotopu in za ohranitev redkih rastlin in živali. - črtati določbo v odloku, da je dovoljeno vlagati ribji zarod in opravljati druga dela v skaldu z ribiško-gojuvenim načrtom ter izvajati športni ribolov, - odkupiti gostinski objekt na robu ožje varovanega območja in v njem odpreti bobovški muzej, v katerem bi bil razstavljen mamut, ribe ter rastlinstvo m živalstvo jezerc, - poskrbeti za ureditev kanalizacije iz bivše opekarne, kjer so zdaj skladišča, stanovanja in konjušnica, - označiti meje strogo varovanega rezerv ata na terenu in - uredili lastništvo med bajerji. Izvršni svet občine Kranj je na svoji seji 1991 sprejel, da se zgoraj naštete usmeritve in pobude upoštevajo pri spreminjanju odloka o zavarovanju jezerc z okolico Bobovka pri Kranju ter pri aktiviranosti upravnih organov v občini Kranj. Upam. da bomo naravni rezerva: Bobovk uspeli ohraniti in da nam bo v ponos in ne kot sedaj, v sramoto. Tadej Markič Zunanji član IS za ekologijo ŠUŠTARSKA NEDELJA, 1.9., TRŽIČ OBISKOVALCI ŠUŠTARSKE NEDELJE! Obiščite naše stojnice! Pričakujemo vas z dobro ponudbo in ugodnimi cenami! 123 Morda še nimate športnega dresa, kolesarskih hlač, pajkic, za šolo, trening aerobike in jazz baleta! Dobite |ih na stojnici »POGAČNIK« pred blagovnico Mercator! 158 Trgovina »KAJA« iz Kranja vam na stojnici v atriju Občine nudi trenerke zmečkanke vseh velikosti po najnižjih cenah, od 730 do 980 din. Za obisk se priporoča »KAJA«. 160 Pri »PUPI« vse pridne punčke in poredni pobalinčki pokupijo prav vsa prvovrstna pisana, potiskana popularna oblačila. Pridite! »PUPA« vas pričakuje! 90 Prodajalne SUKNO Tržič, Kranj, Zapuže in Bled nudijo visokokvalitetne tkanine iz volne z mo-herjem, alpako, kameljo dlako za plašče in kostime ter volnene odeje. 85 a IMPRESSUM D. o. o. Kočevje UGODNA PONUDBA COKEL VSEH VRST! 85 »BURJA« nudi moške in ženske zimske škornje, žensko obutev Benetton, otroško ortopedsko obutev Petejan in Ciciban, usnjene športne in šolske copate. Naskoči ljudstvo! 73 ■ 76 »M 6« Trgovina Miren D. o. o. nudi ugoden nakup otroških-če-vljev, lesenih igrač in potrebščin za dojenčke - vse iz programa tovarne CICIBAN Miren pri Gorici 186 Kvalitetno spodnje perilo, trenerke, pižame in ostalo otroško, žensko in moško konfekcijo s posebnim popustom, po ugodnih pogojih vam nudi M & M trgovina D. o. o. Kranj 70 - 73 Spoštovani kupci! Tudi letos vam Alpina ponuja bogato izbiro že novih modelov ženske, moške, športne in posebej planinske obutve z 20 % popu stom. Vabljeni! 105, 106 Usnjarstvo SLATNAR Tržič - usnje, usnjeni izdelki in vse vrste strojenih kož 103 Čevljarstvo »SITAR FRANCI« Tržič vas vabi na svojo stojnico, kjer lahko po konkurenčnih cenah kupite vse vrste copat in kvalitetno usnjeno otroško obutev. 106 i MEDICOTEHNIKA, Trubarjeva 46, Ljubljana, tel.: 061/314-298 UGODNO: digitalni merilec krvnega tlaka, enostavna uporaba, garancija, servis, a-test 118 studio ŠIK Zbilje čudoviti izdelki iz keramike in stekla po najnižjih cenah 71 BPT vam na svojih prodajnih mestih nudi bogato izbiro posteljnine in prtov po tovarniških cenah. Pri nakupu nad 3.000,00 din vam podarimo slovensko zastavo. 105 a TIKO TRŽlC IZDELUJEMO: garderobne omare vseh vrst, omare za shranjevanje vnetljivih snovi, omarice za ključe, omare za prekaje-vanje mesa in mesnih izdelkov ŠUŠTARSK KOSIV Živila - Restavracija na avtobusni postaji v Tržiču 225 Trgovina »ŽIDA« z meterskim blagom in otroško konfekcijo Kranj MODNA, KVALITETNA IN NE PREDRAGA OTROŠKA OBLAČILA. Oglejte si stojnico! Nad ponudbo in prijaznostjo boste presenečeni. 13 ZLATARSTVO KUKEC TATJANA, Trg Svobode 15 Velika izbira nakita iz zlata in srebra Trgovina »VIŠNJA« poleg gostilne Pr' Slug vam nudi vse vrste živil, sadja, zelenjave in sveže Pečjakove izdelke. Nakupi nad 500,00 din vam prinašajo lepe nagrade. 183 LAMOVŠEK Ivan Ljubljana -UGODNA PRODAJA OPREME ZA MOTORNE ŽAGE 94 ŠPORTNA TRGOVINA ROZMAN iz Tržiča vam nudi oblačila in opremo za šport po konkurenčnih cenah. Posebna ponudba gorskih koles, motornih koles in olja Castrol. SUSTARSKA NEDELJA 1.9., TRŽlC KRANJ yac/