KMETIJSTVO
Priprave za pomladansko sefev
Z OZIMNIMI POSEVKI POSEJANE POtfRŠINE V RAZMERJU Z LETOM 1954
Crtfcani stolpci predstavljajo od  leve proti desui pšenico, rž. je&nen. oljno repico, mak,
detelj« '» Inrerno
V primerjavi i letom 1954 Je posebno odpovedala setev pSe-Bice In ržl (posejano je bilo le fllioti 72%). Nekaj vel Je bilo posejano ječmen* (94%), poseb-feo t Vojvodinl, kjer &o posejali U   okrog   2.000 ha   »ef   ječmena
kakor  v  letu  1954.   V  Vojvodint
*o    i    ozimnim    ovsom    posejali
¦ ad  3 000hs  vef kakor leta 1954.
Wed    indnstri.isklmi    O7,imnlmi
'i-evk'    ie   bila   sete*   nljne   re-
pice opravljena • 79, lano pa 8
85''-    v    prlmerj    t   letom   1954.
Ozimnega   maka   ie  bilo  poseja-
nega okoli 900 ha   »efi.
Po.sebno je odpovedala Jesen-ska setev Incerne (posejano Je bdlo le 67''*), medtem ko so po-vršine posejane r. deteljo na ni-
vojo setve prejSnjega leta.
Rezultati jesenske setve
(Uradni podatki Zveznega zavoda zo statistiko)
Po uradnih podatkih Zvezne-ga zavoda za statistiko je bilo Jeseni zasejano 1.950 ttsoč ha ali 84'/» pov*šine, ki je bila po-gejana Jeseni leta 1954.
Po posameznih letih smo »Je. »ertSki set- oosejali naslednje povrfine-
ha
Po IJudskih republikah Je s prejšnjim letom Je bilo naj-stanje jesenske setve v prime- več posejanega v Makedonijl in rt  z  lctom   1954  naslednje:            Slovenijl.   Na   zakasnitev  ]esen>
PovrSlna posejana  z ozimnim!       Kafcor vidimo Je Jesenska se-   ske setve so  vpllvale neugodn«
posevki  je   potemtakem   v   pri-   tev posebno odpovedala na Ko-   vremenske   razmere   (pozno  <Jo-
merjavl z letom 1954. manjša za   sovem In v  Metohiji  ter v  Bo-   zorevanje  ln   pozno  spravljanje
okrog 370 000 ha.                               *n<   in   Hercegovlnl.   V   primeru   pridelkov).
Letošujo pomlad čaka kine-tovalce mnogo večja naloga kakor prejšnja leta. Razen se-rvenib površin, ki so oame-ojene za pomladansko setev, morajo zasejati še okoli 370 tisoč ha, kolikor je ostalo oe-zasejanih površin v jesenski setvi. Te površine boclo spo-mladi posejane predvsem 8 koruzo, industriiskitni in krm-nimi   rastlinami.
Za pomladaasko setev so bj-le pripravljene žadostne koli-čine semenske koruze. Poseb-no smo povečali pridelovanje semena hibridoe feornze. <Ker vsebuje to seme znaten odsto-tek vlaffe, moramo njegove-mu vskladišCenju posvetiti posebno pozornost). Kljub te-mu pa je vpraSanje semena za pomlarlansko setev zelo ifesno
Seme bo trebo kontrolirati
Kakor prejšnja leta razpo-lasajo proizvajalci z običajni-mi količinami seraenskega ovsa in ječmena. Kljub temu se na trgn občuti močno pov-praševanje, ker težijo oekate-ri proizvajalci za tetn, da bi zemljo, ki jim je ostala ne-poseiana. zasejali z jarim ovsem in   rečmenom.
Vremenske razmere so bile v letu 1955 za pridobivanje semen vseh kultur zelo ne-ngodne. Zaradi preobilice vla-ge in «elo nizkih temperatur }e del semena popolnoma ali delno izgubil svojo kaljivost. Zato }e nujno, da zadruge 8 sodelovanjem postaj in zavo-dov propagirajo množično kontrolo semen pri vseh pro-izvajalcih.
V času med jesensko in po-mladansko setvijo smo uvozili okoli 900 traktorjev znamke »Fergusoni. a tudi domača proizvodnja bo dala zadrugam in državnim kmetijskim pose-stvom okoli 500 traktorjev znamke »Zadrugar«. Razen te-ga je zagotovljen nvoz rezerv-nih delov za vse vrste trak-torjev tako, da so vsi pogoji, da popravimo traktor«ki park
Okoli 350.00C ton umetnih gnojil
Za pomladansko s^tev je zagotovljenih okoli 350.000 ton nmetnih gnojil, medtem ko smo v pomladanski setvi leta 1955   razpolagali   le   z   210.000
luiiami teh gnujil. 6 itui so proizvajalci dobili možnosi orgaDizirati množično gnoje-Dje ozimskih posevkov, ki za-radi pozne setve ne kažejo povsod najbolje.
Te dni bodo prišle v našo državo tudi znatne količine herbicida, ki ga bomo upora-bili za uničevanje plevela na površini okrog 230.000 ha pše-nice. kar bo zelo vplivalo na povcčanie   donrisa
Setvene naloge zadrug
Zaradi praviluega vodstva Setvenih de] in priprar za po-mladansko setev so bile pri Zvezi kmetijskih zbornic FLRJ kakor tndi pri republi-žkih kmetijskih zbornicah astanovljene setvene komisije z nalogo, da pomagajo organj-zirati popravilo vseh kmetij-skih strojev in orodja, pripra-vo semen, kontrahiranje in-dustrijskih rastlin in žita tet izvesti čim bolj široko propa-gando za pregled kaliivosti setnen in gnojenje o/irnin
Kakor vidimo, je obseg na-log v pomladanski setvi zelo širok. Teh nalog ne bo mogo-če uspešno izpeljati, če kme-tijske zadruge ne bodo aktiv-ne. Zato so nujni problemi, s katerimi se morajo ukvarjati zadruge in njihovo vodstveno ter strokovno osebje, pospeše-nje in dovršitev hontrahiranja industrijskih kultur ter akti-viranje v kontrahiranjn pše-nice, kakor tudi t sklepanju pogodb za setev koruze in drugih jarih kultur. S tem imajo zadruge tudi nalogo. da poskrbijo za nakup «pmena (posebno semena hibr        ko-
ruze) kakor tudi za zarlostne količine ametnih gnojil tako za tiste proizvajalce. ki so sklenili pogodbe, kakor tndi za tiste, ki fih niso sklpniti.
Prav tako je naloga zaJrug, da organizirajo popravilo in usposobitev vseh kmetijskih strojev, g kateritni samc raz-polagajo, ter da pomagajo pri nakupu rezervnih delov m po-pravilu strojev svojih članov. Posebno pomembna je orga-nizacijska vloga zadrug, da bodo pomladansko oranje in druga dela pravočasno izvrše-na. to je, da bodo vsa razpo-ložljiva sredstva — traktorji in vprege — čim bolje izkori-šfpna mpd sptvijo.            A. G.