LETO VIII., štev. 161.
ttitMiUJL piatoa T
V	Ljubljani, v soboto 20. decembra 1924.
Današnja številka Din !*&$
Izhaja razen ponedeljka in dneva po .
-	prazniku vsak .dan, 7 v
Uredništvo in upravnižtvo:. Ljubljana, poštni predal štev. 168.
Naslov za telegrame: »Naprej«, Ljubljana.
Čekovni račun št. 13.807.
NAPREJ
Stane mesečno .... Din 25'—.‘j za inozemstvo	. ... Din 35-—
. Oglasi:	"f[	*’■"
Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: besed« 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise irankirajte in podpisujte, sicer so a« priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste. ’
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Letnik VI., štev. 49. četrtkova »Naprejeva" ttevilka Izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Olasilo KmetskO'deiavske zveza
Stane letno 60 Din — mesečno S Dta
»Naprej« kot dnevnik izhaja začasno neredno in velja od 1, decembra dalje toliko, kolikor izide številk. Številka na 2 straneh	Din	1.—
Številka na 4 straneh	Din 1.50
Eppur si muovel
(In vendar se vrti zemlja )
Vera Je bera, pravijo naši liberalci, in prav imajo. Le škoda, da se tega ne drže vselej, ampak da so nap ram preprostemu ljudstvu hinavski spoštovale! vere. Še celo v članku ^Farizejstvo-*, (.- Slov, Naroda 18. decembra 1924) govorijo o , vzvišeni misli vere«, čeprav je ta članek dokaz, da hočejo pridobiti duhovnike na svojo stran ne z vzvišeno mislijo vere, ampak s prav navadno pravcato bero; le da te bere duhovnikom ne bo treba pobirati od hiše do hiše, ampak jo bodo pobirali kar lepo doma, pismonoša jim jo bo prinesel kot državno podporo, ki je pa ne bodo dali oriu-naši, ampak davkoplačevalci.,. Ali res ni nobenega svobodomiselnega človeka več na Slovenskem? Ali so se že vsi Sokoli slekli iz rdečih srajc in oblekli črne? Ftigner in Tyrš sta se dosledno držala Havličkovega recepta, kako premagati klerikalizem: >Nič jim ne verujte in ničesar jim ne dajte k Kaj bi rekli ti trije ustanovitelji sokolstva, če bi videli naše Sokole, kako hočejo duhovnike pridobiti s podporami od 600 do 7000 Din mesečno!! — Pa Še nekaj drugega je, kar je imenitno v tem članku. Sistem PP2, to je res idejni sistemi Same ideje, dan na dan, vedno svežel In ker so to popolnoma nove ideje, je treba zanje tudi novih izrazov; tako čitamo v tem članku nov idejno zelo globok pojem: verotvornost. Kakor je
Strovska naprednost razdelila dr-vljane na državotvorne in prevratne elemente, tako je zdaj razdelila vernike na »verotvorne La na vernike drugega reda, manjvredne kristjane in katoličane«. V prihodnjem članku bomo morebiti čitali že tudi o prevratnih katoličanih, kajti »manjvrednost« je premalo, manjvrednemu lahko odrečeš razne ugodnosti, n. pr. cenejšo vožnjo po železnici itd., zapreti pa ga ne moreš, tudi penzio-nlrati ne, to se da le pri »prevratnih-:. Pa kakor Je beseda »verotvoren« nova, vendar misel ni popolnoma nova, če priznamo, da je vera bera, in da namesto vero tvoren lahko rečemo berotvoren. Berotvorcev Je bilo pa že mnogo; v tem oziru g. Pribičevič in orjunaši niso prvi. Davno pred njimi so lovili svoje »ljubljene« narode n berotvomostjo n. pr. Habsburžani. Duhovniki so imeli pod njimi zelo mastne čase, desetino in bero jim je ljudstvo kar na dom nosilo in če je kdo rekel, da se zemlja vrti, ni bil le penzioniran, ampak tudi sežgani Habsburgove! so bili torej res bero-tvoroi. Odkar so pa Havli ček in drugi pošteni Sokoli dopovedali ljudstvu, da se zemlja vendarle suče in da •olnoe stoji, čeprav je v sv. pismu dru-goče zapisano, odkar so mu zlasti dopovedali, da zdrava v j nikakor ne sme biti odvisna od bere in da torej lažnjivim duhovnom ni treba »nic verjeti in ničesar dati«, od takrat so
morali mastni duhovniki nastopiti tudi v politiki in gnati množice v volilni boj za zmago sv. vere« in pri tem boju seveda niso smeli od ljudstva zahtevati bere, zlasti ne, odkar se je to ljudstvo naličilo čitatil No — La ker imajo bogata cerkvena posestva v rokah le škofi in prelati, so se marsikateremu kaplanu začele v trebuhu delati pajčevine, ker bera ni nič več nesla. Takim kaplanom ni zameriti, če so se ozrli po kakem Habsburžanu in če so govorili, da je bilo v Avstriji bolje. Taki kritikastri so pa nevarni, zato jih je treba panati z razdelitvijo:	»Naši sem, prevratni tja!
Našim groš, prevratnim k not!« In ker ljudstva zdaj ne moreš prepričati, da bi nosilo duhovnom bero, zato je be-rotvemi PPŽ sklenil, dati jim moderno bero, državno podporo; t. j. indirektni davek bomo plačevali za »obrambo sv. vere«. Ljudstvo, ki plačuje davke ‘n draginjo, ne bo vedelo, da jih pl n uje za duhovnike, ampak bo mislilo, da so se ti božji namestniki zredili od same božjo milosti.
Malo je ljudi, ki se popolnoma jasno zavedajo, da pomeni vse to le lov na volilne kroglice. Vi pa, ki razumete, razložite to vse in podprite tudi z zgledom:
Konsumotvorci so tisti, ki se iz komsumskih dohodkov redijo. Manj vredni člani Kons. društva, oziroma prevratniki in škodljivci Kons. društva so pa tisti člani, ki kritizirajo nered v Kons. društvu. Odkar so se pa zadnja leta temu članstvu začele odpirati oči, potrebuje Kristan socialistične vere in socialističnih duhovnikov, da bodo članom Kons. društva dopovedali, da je vse prav tako kakor je, da ne more drugače biti in da naj vdani v božjo voljo počakajo ua boljše čase. In čeprav je bil skregan s Korunom, vzel je njegovega ‘■Socialista« v Blasnikovo tiskarno. Vsa jeza proti Svetku mu ni mogla ubraniti, da ne bi dal Svetka izvoliti
v	načelstvo Konsuma. Uratnika, Kopača in Tokaua nima prav nič rad, pa se popolnoma strinja s tem, da so ti strokotvomi svetniki postali prelati v svetišču Delavske zbornice, dr. To-palovlč pa škof (8.000 Din mesečno). Marsikateri strokovni kaplanček si misli, da je neumno poslušati v trebuhu pajka, kako prede, ko je pa tam toliko kaplanskih gospodov po 900 Din mesečno za 2 umo delo na teden! Ali je treba kaj zameriti takim ka-plančkom, če ne vedo, kaj bi? Kru-šič je bil tako goreč, da je ne enkrat navdušeno kričal:	»Pošteno	naprej,
zmagali bomo, ali pa bomo častno propadli k — Ko je pa spoznal sistem konsumotvomosti, je spoznal, da sta Čobal in Kristan ravno taka proletarca, kakor on in se je z njima združil, tiste pa, ki se jim berotvomost gabi, imenuje izdajalce proletariata. Se marsikdo bo z njim vred trdil, da pravilnik ni izvršljiv, če mu bo pravilnik kazal pajčevine, berotvomost pa pečenko. Toda nič ne de! Treba je bi-
lo	te povodnji, da se izkaže, katera hiša je trdno zidana. Ne bera, ampak delo in svobodna misel bosta rešila svet teme in ga privedla v nebesa, v sodelovanje, v socializem.
Čeprav hodijo vsi berotvorei iz konaumnih društev, iz strokovne ko-
misije, iz OUZD. iz Delavske zbornice itd. po svetu razlagat, da je »Socialist« iz Blaznikove tiskarne edino-zveličavno sveto pismo, ki mu je male pozno, pa vendar »že lani« dr. Korun vdihnil preroško božjo misel, Naprej*: pa da je od hudiča navdahnjen, vendar vsa ta berotvorna duhovščina ne bo nikdar več pričarala srednjega veka nazaj. Še Mojzesu ne verujemo več, ker nas je hotel nalagati, da je govoril z Bogom. In preroku Jcsui ne verujemo, da je ustavil solnce s svojim poveljem:
•Solnce, s tej!« Kajti solnce. že odi nekdaj stoji in le zemlja se suče, čeprav so papeži in cesarji, kardinali in ministri in drugi berotvorei in bero-berci na grmadah sežigali učenjake, ki so tako učili, in prepovedovali Citati njih spise, dokler je ljudstvo na teke prepovedi kaj dalo. Zemlja se vrti, pa ne nazaj, ampak naprej. Nobena cenzura tega vrtenja no zadrži, pa najsi tudi ga skušajo ustaviti vsi klerikalni, liberalni, radikalni in socialni berotvorei in beroberci.
Lovro Klemenčič:
Preko razkola k združenju" org. proletariata.
ZAKAJ SO RAZPADLE STROKOVNE ORGANIZACIJE.
Ena sama stroka delavcev v Jugoslaviji je ohranila ono enotnost organizacije, ki bi bila življenskega pomena in neobhodno potrebna pri vseh strokah. To je zveza grafičnih delavcev. Enotnost te stroke se je ohranila zato, ker se je vodstvo te stroke držalo kongresnih sklepov, postopalo proletarsko in demokratično s člani, dobro vodilo mezdna gibanja, posebno pa tudi zato, ker je grafično delavstvo — navzlic raznim političnim strujam med njimi najbolj razredno zavedno. Vsak poskus cepljenja organizacije, kar so poskušali posebno tkzv. krščanski socialci, je odločno odbilo.
Med slovenskim delavstvom so pr-
vi	strokovni razkol povzročili narodni socialci, ki so ustanovili Narodno-so-cialno zvezo. Sledili so jim klerikalci, ki so ustanovili Jugoslovansko strokovno zvezo, Prometno zvezo itd. Obe ti frakciji so pri tem vodili izključno strankarski interesi, pozabili pa sta na največji življenski interes delavskega razreda, ki zahteva enotnost strokovnih organizacij.
Delodajalci so z največjim veseljem pozdravili to cepitev. Zato lahko rečemo, da je tak razkol najnesramnej-še izdajstvo največjih življenskih interesov delavstva, ki je bilo izvršeno v korist kapitala in z edinim namenom, da delavstvo odvrne od razrednega boja in postavi v službo reakcije in kapitala.
Med skrajno levimi komunisti pa je prav tako razširjena otročja bolezen, ki stremi za tem, da razkolje strokovne organizacije ter jih podredi komunističnim vplivom. Ti »stro-kovničarji« imajo sicer »dober namen«: zrevolucioniratl strokovne organizacije, a uspeh njih dela je popolnoma nasproten: s tem razkolom dosežejo samo to, da postanejo delavske množice napram s‘. ovnlm organizacijam brezbrižne,	so brezbrižne,
pa postanejo orodje kapitala in reakcije. Zato moramo njih početje naj-ostrejše obsoditi.
Eni in drugi ne pomislijo, da so strokovne organizacije prvotne organizacije delavskega razreda in da morejo uspešno voditi gospodarski boj samo tedaj, če je v njih organizirana vsaj večina delavcev iste stroke.
Niti ena delavska frakcija pa ne more trditi, da ima za seboj večino delavstva, niti idejno, kaj šele organi zatorično! če pa je stvar taka, po-
tem je jasno ko beli dan, da ne more nobena frakcija zahtevati absolutno vodstvo strokovnih organizacij. Tega ne more zahtevati iz več tehtnih razlogov. Prvič nima nobena frakcija večine, ne idejno, ne organizatoričiio. Drugič nima nobena frakcija dovolj izkušenih strokovnih vodstev, ker mora imeti strokovni funkcionar najob-šimejše znanje o zadevah svoje stroke-, imeti mora večletne izkušnje iz strokovnega gibanja, da lahko nastopi pri pogajanjih proti v vsakem oziru močnejšemu nasprotniku, kapitalistu. Strokovni funkcionar mora biti tudi dovolj odločen, zaveden in požrtvovalen. A če ima vodstvo tudi vse te lastnosti, vendar ne more doseči ničesar, če ve kapitalist, da za vodstvom ne stoje organizacije iz zaupanje vsega delavstva dotične stroke.
Takega vodstva pa nima nobena stroka razen Zveze grafičnih delavcev, ki pa uživa ravno zaradi tega zaupanje, ker je sestavljeno iz pristašev glavnih političnih struj med grafičnim delavstvom.
Da so se gospodarske organizacije tako razletele, je'vzrok tudi v tem, da so se notranji boji vršili radi oseb, radi kase, radi nadvlade, radi zavzetja odbomiških mest, a ne kakor bi še morali: radi strokovnih taktičnih vprašanj, radi obliko pravilnejše organizacije, radi pravilnejšega izbiranja sredstev in metod strokovnega boja.
Dokler bo namreč vladal kapital,
bo skušal razdvajati delavstvo vsake stroke po kategorijah in med posameznimi kategorijami s pomočjo boljše ali slabše mezde izzivati medsebojna nasprotstva in trenja, toliko časa bo vedno vrelo med delavstvom, toliko Časa bodo vedno razna nazira-nju o strokovni taktiki in o raznih političnih vprašanjih, ki so s strokovnimi največkrat v najtesnejši zvezi.
Zato jnorajo strokovna vodstva, strokovni odbori, strokovni funkcionarji o teh različnih strujah voditf račune, a ne jih zanikati in nastopati absolutistično. Vsako absolutistično postopanje vodstva ali opozicije dovede prej ali slej do pučizma, ki je v današnjem času reakcije največji nasprotnik konsolidacije delavskega gibanja.
Ravno radi tega pa se mora priznati pravica vsaki struji, vsaki frakciji, da v okviru svoje strankine organizacije organizira sekcije posameznih strok. Če organizira 6ociali-
slična ali komunistična frakcija v Okvirja svoje strankine organizacije sekcijo železničarjev, sekcijo rudarjev, stavbinskih delavcev, kovinarjev, grafičnih delavcev itd. z namenom, da s pomočjo teh sekcij v stranki in organizaciji razdeli delo, obravnava čisto strokovna vprašanja in dviga zavest v teh strokah, je to popolnoma pravilno in se ji radi tega ne *nore očitati, da dela razdol. Seveda morajo biti člani teh sekcij po strokah obenem disciplinirani člani čisto strokovnih organizacij, ki se morajo pokoriti in izvrševati sklepe vodstva, odbora, konferenc in kongresov dotičnih strokovnih organizacij.
Vzemimo za primer sedanje gibanje grafičnih delavcev, ki so popolnoma enotno organizirani. Jasno je, da Ima vsaka politična frakcija pravico, sklicati ali organizirati grafične delavce, ki so politično organizirani pri socialistični ali komunistični stranki, na poseben sestanek, na katerem se ■razpravlja o tem, kaj naj predlagajo njeni člani na zborovanju Zveze grafičnih delavcev z ozirom na predsto-|eči boj.
Na zborovanje grafičnih delavcev, lii odloča, kaj je storiti v danem primeru, bodo prišle posamezne frakcije že pripravljene, bodo torej prišli delavci, ki so o teh vprašanjih že razpravljali v svoji politični frakciji, ime-
li	bodo predloge in jih zagovarjali. Če
Volilni boj.
■•Sploh ne pojdem volit, če se ne združi te k
Kdo naj se združi in s kom?
»Proletarske stranke naj se združijo, delavci hočejo skupaj!«
Kdo pa jim brani? Kar skupaj naj gredo!
»Voditelji jim branijo!*
To pa že ni res! Vsi voditelji hočejo pridobiti čim največ delavcev na svojo stran, noben voditelj še ni odganjal delavcev od sebe!
»Od sebe seveda ne, pač pa od drugih. Drug drugega blatijo, da mu od-ženejo delavce, tako da nazadnje nobeden nič nima za seboj.«
Če bi bilo res, da noben voditelj nima nič ljudstva za seboj, bi bilo to sselo dobro in koristno. Delavci bi sami mislili, bi spoznali potrebo, da ai morajo svoj položaj izboljšati, ne pa čakati na odrešenika enkrat iz nebes, enkrat iz pekla, enkrat od Pa-Siča, enkrat od Radiča, enkrat od vere, enkrat od narodnosti in drugih fraz. Ko bi to spoznali, bi si takoj ustanovili republiko, v kateri bi ne bilo nobenih predpravic in milosti ter nasilja, ampak bi vsak jedel le tisto, kar si je z delom zaslužil.
»Saj Radič tudi hoče republiko!-?
Torej ti si za Radiča in ima torej Radič tebe za seboj! Pa praviš, da voditelji nimajo nikogar za seboj.
»Ni res, da sem za Radiča. Jaz hočem, da gredo vsi skupaj, ki hočejo /epubliko, torej tudi komunisti in ICristanovci in vi Naprejevci.«
Kaj pa Prepeluhovci? Ali si pozabil nanje?
»Nisem pozabil, ampak jih štejem k radicevcem, ker bo odločni republikanci.«:
Kaj pa klerikalci?
»8 temi ni nič. Enkrat pravijo, da so za republiko, drugič se pa zopet skrijejo. Enako kakor narodni socialisti. To so le besede brez dejanja!«
Prav! Kaj pa, če bi te zdaj vprašal th dejanja pri drugih tvojih republikancih?
»Drugi še niso bili na vladi in niso mogli še ničesar narediti.«
Vidiš, kako se motiš in kako pozabljaš. Ali nista bila Kristan in Prepeluh že na vladi, prvi minister, drugi pa poverjenik? In naredila sta si lepo vsak svoje kraljestvo, ki ga zdaj Uživata, da ga jima pa ljudstvo ne odvzame, zato pesek mečeta ljudem v^oči, da ne vidijo, ampak da le sli-3fjo njih lepe besede. Zakaj pa nista skupaj? Zakaj vodi Prepeluh republikansko stranko, Kristan pa laži-socialistično SPJ, ki izdaja »Socialista« in ki velja za Korunovo? Na zu-«aJ se med seboj pobijajo, da bodo backov nalovili, s temi backi poj-
bodo predlogi različni, bo odbor po zagovoru svoiih predlogov stavil različne predloge na glasovanje, z večino sprejeti predlogi postanejo pa za vse člane obvezni.
Tako poslujejo angleške, nemške, ruske strokovne organizacije in po njih se moramo užiti demokratičnega postopanja v strokovnih organizacijah, ki je eden ismed osnovnih pogojev m enotnost strokovnih organizacij.
Z ozirom na jezikovne, pismene in druge razlike delavstva v Jugoslaviji; z ozirom na različne zakone, različne stopnje gospodarskega razvoja in z ozirom na različne stopnje izobrazbe in zavednosti delavstva pa je demokratično poslovanje v centraliziranih zvezah pri današnjem kadru funkcionarjev nemogoče. V strogo centraliziranih zvezali se v današnjih razmerah takoj pojavi birokratski dub, ki je smrt za vsako organizacijo. Tudi strokovne organizacije najrazvitejših industrijskih dežel nimajo Rirogo centraliziranih strokovnih zvez.
Zato je edina oblika, ki omogoča postopno združenje vseh strokovnih organizacij:	strokovna federacija.
Najzavednejši del delavstva mora oblike strokovnih federacij postopno zgraditi, se zanje boriti in zmaga bo brez vsakega dvoma sledila: po razkolu bomo prišli do združenja organiziranega proletariata.
dejo med volilce kričat, da hočejo enotno fronto, združitev itd. — vse zato, da bo ljudstvo bolj zbegano — v kapitalističnem gospodarstvu svojih kraljestev pa delajo lepo pod eno odejo in se smejejo ljudstvu, da se da tako mirno striči. Najbolj se pa smejejo, kadar te slišijo govoriti, da ne pojdeš volit, če se vse proletarske stranke ne združijo. Ko bo proletariat združen, bo zmaga že dobljena, ne bo treba šele volitev!
»Kako to? Saj vse proletarske stranke skupaj nimajo niti polovice vseh glasov, niti od daleč nek
Dandanes je to res, to pa zaradi ljudske nevednosti, Kakor si bil ti neveden, ko si hotel, da naj se proletarske stranke vse združijo, drugače da ne pojdeš volit, tako so drugi proletarci nevedni, ko pravijo, da je ju-goslovenski narod že združen v narodnem edinstvu po Pašičevem receptu. Mnogo, zelo mnogo je proletarcev, ki drže preveč na prazne besede raznih voditeljev, namesto da bi se dejansko združili v organizacijah in sami delali za svoje skupno blagostanje, kakor zahteva socialistični
{»rogram. Proti temu programu de-aš, če zahtevaš, naj se združijo voditelji. Voditelji so bili vsi križem že prijatelji, pa so se zopet skregali za skledo leče. Kolikokrat so bili že narazen Kristan in Prepeluh, Kristan in Korun, Kristan in Svetek — pa jih je rumena koruza zopet skupaj spravila, da vlečejo Pribičevifcev voz, eni redoma, eni nevedoma, kakor konj, ki vozi gospodarja na semenj in ne sluti, da ga hoče gospodar prodati mesarju iri kupiti mlajšega, ali pa hlapec, ki je plačan zato, da vihti bič nad tem konjem. če se da o voditeljih tako govoriti, kaj naj rečemo o teletih, ki jih vozijo ti hlapci in konji zvezane na semenj?
Solidarnost je lepa in velika stvar. Vendar je zelo podoben zvezanemu teletu vsak, kdor zahteva solidarnost brez zavednosti. Ne zahtevaj, da se združijo Pašic, Radič, Korošec, Kri-Btan itd., ampak naj se organizacijam, ki izvršujejo socialistični program in pravilnik, pridružijo vsi. Voditelji bodo pri volitvah šteli teleta, ki so jih pripeljali na semenj hlapci in konji, socialisti pa bodo računali, za koliko je napredovala zavednost.
KAKAO VAN KASTER je najbolj priljubljen!
»ADRIA- prašek a pecivo in vanilin sladkor je na boljši!
Razno.
r Volilni boj se razvija na »maj nekam leno. Doslej so namreč vse stranke, t. j. glavni odbori stranke, poslavljali kandidate. Radi tega se je vršil boj za zaprtimi okni. Kako »demokratične« so različne demokratske in ljudske stranke, imamo zdaj priliko videti, n. pr. pri postavljanju kandidatov. Sklicale so vam stranke tkzv. za upniške zbore, na katere so bili povabljeni samo tisti ljudje, ki jih je strankino vodstvo izbralo, drugi sploh niso imeli pravice udeležiti se. Vabila so bila seveda j>ismena in tajna. In ko so se >zaupni možje< zbrali, jim je kak doktor govoril navdušene besede in predlagal, da sprejmejo kandidatno listo, ki je bila sestavljena že pred sklicanjem zaupnikov, 'la-ko so določile kandidate vse stranke razen naše. Mi pojmujemo demokracijo seveda drugače: kandidate določi strankin kongres, na katerega pošljejo organizacija na obenem zboru izvoljene delegate, za katere se organizirani člani sami odločijo. To niso od strankinih papežev določene figure! — Klerikalci ne kandidirajo niti enega samega delavca! še celo starega Gostinčarja so odžagali, na njegovem mestu pa kandidira inž. Dušan Sernec. Kugovnik, ki je bil doslej po>-slanec, izvoljen v okrajih Prevalje— Laško, je zdaj samo namestnik, kandidat pa je dr. Gosar. Zdaj razumemo, zakaj je nezadovoljnost pri SLS v »Pravici« takoj prenehala in se bo SLS »reorganizirala« šele po volitvah. Tajnik klerikalne strokovne zveze žužek, ki je napisal v »Pravici« par člankov o nezadovoljnosti delavcev napram vodstvu SLS, je moral odstopiti. — 0 demokraški in ra-dikalski frakariji ni vredno, da bi govoril — saj poznamo mi orjunaše in njih duševne in krušne očete! To so batinaši! — Slovenska republikanska stranka pojde v volitve pod Radičevo barvo in komando in z Radičevimi kandidati. Tisti del slovenske inteligence in nezavednega delavstva, ki še ne vleče klerikalnega ali velesrbskega kapitalističnega voza, naj vleče torej hrvatskega! Slovenci naj bi bili torej vedno hlapci vseh različnih breznarodnih šovinističnih kapita-lizmov. — Narodni socialci so se končno zvezali s samostojnimi kmeti. Tako ginjljivo so znali govoriti o svoji skrbi in usmiljenju do delavstva, zdaj se je pa izkazalo: mandatek, vsaj en sam mandatek, to je glavno! Za mandate so postali krotki zdaj pred volitvami vsi stari volkovi. Tudi tako-zvani socialistični.
r Volilna kronika. V soboto, dne 13. t. m. se je vršil volilni shod Ko-run-Kristanovega kandidata v ljubljanskem okrožju, g. Mihevca, in sicer v Rožni dolini pri Ljubljani. Adjutant g. kandidata je bil g. Meznarič, invalidski odrešenik — v besedah, ki nas je še pred kratkim prosil, da mu kreditiramo članarino za eno leto nazaj, da ga vlada ne bo smatrala za komunista. G. Meznarič je najbrže dobil kredit pri onih, ki so ga svoj-čas tako brcali, da je končno moral zapustiti službo. Hudo je to: danes je skleda smrdljivega riža iz istih rok zopet tečna. Za plačilo je baje obljubil Korunu in Svetku, da jima bo vse invalide kar »en bloc« pripeljal, Čestitamo vsem! — V nedeljo, 14. t. m. pa ae je vršil sestanek posameznikov, ki jih je povabil g. Svetek. Kako je ta do tega prišel, da vabi in lovi posameznike, nam je uganka, ker menimo, da vicetajnik konsuma ne more biti obenem tajnik SPJ. Najbrže je moralo služiti njegovo ime za vabo, ker je postal v strokovnem gibanju po imenu znan. Po imenu pa še ni po delu. Predsedoval je sestanku sam dr. Korun. Svetek je moral marsikatero grenko na svoj naslov slišati. Nič ne de, tega bo še več. Za nas je najbolj važno, v kateri meri velja pri korunovcih organizacijska misel, če se gospodje lovijo za posamezniki. Kdor organizacij nima, jih tudi drugod ne more priznavati. To je vendar jasno.	—?—
r Voditelji učiteljstva so v Cankarjevi domovini še vedno taki, kakor v Cankarjevih »Hlapcih«. Kadar zmagajo črni, se beli potuhnejo in molijo
voKeokrane, Jermane pa pošiljajo na Goličavo, ker ne marajo prodati tvojega prepričanja za skledo leče. Ko zmagajo potem zopet beli, se potuhnejo črni fcn tulijo farsko gonjo, Jermani pa morajo istotako na Goličavo. Zdaj so zavladali beli (orjunaši), črni pa evilijo v »Slovencu« in beli jim v Žerjavovih listih (zlasti v »Učit. Tovarišu« in »Slov. Narodu«) razlagajo orjunaško moralo naših vzgojiteljev, češ, prej 6te vi nas, zdaj bomo mi vas. Hvastjo pogrešamo, zastonj ga i&čemo, ne v črnem, ne v belem tabo-r ni takega značaja! Saj Cankarjev Hvastja ni posebno lep značaj, a pošten mož vsekakor. Ni se prodajal, kadar so vladali nasprotniki in ni grozil, kadar je zmagala njegova struja, kakor grozi g, Germ ek v »Slov. Narodu« 14. t. m. hoteč povedati, da bo Šo vse drugače pela palica, kadar bo on e Pašicem in Pribičevičem zares zmagal... Čudna je pri nas »sol naroda«! Upamo, volilci ne bodo tako neumni, da bi se dali zapeljati, bodisi v črno, bodisi v belo enotno fronto, ampak da bodo poskrbeli, da učiteljstvo kot sol naroda ne bo monopol nobene izmed obeh. Še kuhinjska sol ni nič vredna, če jo dobivamo od monopola, kaj še duhovna sol na-roda! Jermani! Zavedajte se, da ste sami prešibki, pridružite se tistim, ki imajo vso svojo moč v zavednosti, ne pa v orjunskih palicah in pobožnih šibah, ki se skrivajo za rožen-kranc. V. Mežiški dolini imamo nekaj Jermanov, kakor je pokazala zadnja okrajna konferenca UJU v Dravogradu.
r Novim naročnikom, ki imajo »Naprej« prvič naročen, ali pa so se zopet vrnili med nas, moramo povedati, da so nekdanji socialistični generali zbrani okoli »Socialista« in da so delavstvo ogoljufali za dve tiskarni (Blasnikovo v Ljubljani in Ljudsko tiskarno v Mariboru). To eta najbolj znana greha, ki jih moramo povedati, da bodo tudi novi naročniki vedeli, za kaj gre. Kot pravi socialisti namreč tudi pred volitvami ne bomo rekli in ne moremo reči, da so tatvine, goljufije, izkoriščanje in zapeljevanje v škodo delavstva — delavstvu v korist. Ta preprosta resnica gre vsakemu pametnemu in poštenemu človeku v glavo. Mi pravimo, da bi bilo delavstvo na Slovenskem vsaj desetkrat tako močno, kakor je danes, če bi v lastnih tiskarnah tiskalo svoie časopise, brošure in knjige, ki bi jih za majhno ceno lahko sirilo^ med ljudstvo in dvigalo revolucionarno socialistično zavednost med nezavednimi. Naši »socialistični« nasprotniki pa pravijo, da to ni res, ampak da imajo oni prav, ker so se polastili tiskarn, ustanovili delniško družbo in si (zase seveda) zbirajo kapitalistične mastne dobičke. To jim je še premalo, zdaj hočejo postati še zastopniki proletariata v parlamentu. Zato vpijejo v svojem tisku po enotni fronti, nam pa pravijo, da smo proti, ker smo celo odkrito ves čas za organizacijsko edinstvo, pa ne samo za par tedenske enotne fronte. Ampak pošteno mora biti to edinstvo, onemogočiti moramo vsak poskus zopetne kraje in goljufije, drugače se bomo danes zedinili, jutri pa se bomo zopet stepli in šli narazen. Na8 boj je težak, nasprotniki imajo denar in delajo z zlatom, mi pa s poštenostjo. Pa vendar napredujemo, počasi gre, a mi vemo, da od tiste pšenice, ki smo jo zjutraj vsejali, zvečer še ne moremo pogače jesti. — Natančnejše se bodo novi naročniki že poučili, kako je in zakaj gre, le pazljivo morajo čitati naš list, posebno pa daljše članke.
r Nove »resnice«, če ti kdo kaj ukrade, nikar ne naznani tatvine žandarmeriji, policiji, sodišču ali sploh komu, temveč počakaj, da pojde ukradena stvar sama k žandarmeriji, policiji ali BodiSču in pove, da jo bila ukradena in kdo da jo je ukradel. Če hočeS sam povedati: Okradli so me! tole prej premisli: tat ni lopov, temveč lopov je oni, ki izroči tatu roki pravice. Prekrižaj roke na trebuhu in ne zgani se, temveč počakaj, da bodo tatovi sami od sebe izumrli; tako ne bofi rušil sloge, ker sloga |« vedno več vredna ko poštenje.
Popravek. Pri oglasu tvrdke Josipa Petelinca se nam je pripetila neljuba pomota, namesto popravljanje« je tiskano popravljeni« in bo morebiti kdo mislil, da ima tvrdka tudi popravljene stroje na razpolago, kar pa ni res, ampak le svojim odjemalcem popravlja stroje, če se jim pokvarijo.
RESOLUCIJA IZ ČRNE. Članstvo SSJ in USR je na skupni seji dne 7. decembra
svoji
1924
Verjamemo, da je ta način boja neprijeten — tatovom namreč. Zato tudi tako spretno streljajo take bombe med naše članstvo, in Bicer tako tempirane, da ko zapustijo laboratorij v dr, Korunovi pisarni in municijsko skladišče pri Čobalu v Zagorjah (ali kje drugod), še pravočasno dospejo v Črno, odkoder naj detonacija rodi uspeh — zopet v Ljubljani na našem kongresu.
Na ta način nam gospodje skrbijo za pester dnevni red in skušajo vtihotapljati svoje ideje in želje na naš
enoglasno sprejelo predlog SPJ (Ko- kongres, da bi nam ne ostalo časa za
   .1 ^ \	a/1/\	rti«	rt/Trn	'n	n	i	i	1	nnnin	rl	o	Ki	l	v
runove skupine) glede enotnega nastopa v predstoječih volitvah, toda le pod sledečimi pogoji:
1. vsi sodrugi, ki so v tej dolgotrajni bratomorni borbi čutili potrebo drug po drugem prazno slamo mlatiti, naj ta posel nemudoma in za vedno opustijo! Za korupcijo v stranki bomo morali najti primernejše orožje, kakor je delavski časopis, ki naj bi bil naročnikom v izobrazbo in ne v poneumnjevanje. Tatove zasledovati je stvar orožništva in sodnije, ne pa delavskih voditeljev in še manj naših časopisov.
2. sodrugi, ki so na ta način drug drugemu čast in poštenje kradli, stranki pa s tem neizmerno škodovali, nimajo našega zaupanja, torej ne morejo pri teh volitvah priti kot kan-didatje v poštev; ker so med preprostim ljudstvom strasti preveč razpa-ljene, je treba to resno vpoštevati.
3. Zahtevamo, da to našo izjavo v obeh socialističnih listih, torej v «Na-preju« in »Socialistu« objavite, da se obe struji lahko prepričata, da proletarec nima vzroka proletarca sovražiti, temveč skupni so naši interesi, skupen naj bo naš boj proti skupnemu sovražniku delavske sloge. Želimo, da bi v bodoče ne bilo več bemo-tovcev in ne korunovcev, temveč le ena disciplinarna SSJ, kateri bodo strankina pravila sveta in ki bodo sklepi kogresov tudi za narodne poslance veljavni.
Pod temi pogoji je trajno zedinjenje z nami mogoče, druge poti ni.
Ta izjava naj velja tudi strankinemu kongresu, ki bo za ali proti zedinjenju končnoveljavno odločil.
Črna, dne 11. decembra 1924. Anton Ravšer, Blaž Žager, Franc Dro-lelnik, Filip Dolinar, Vinko Prapotnik, Ivan Hribernik, Jože! Ipavic, Til. Dolinar, Filip Mlinar, Aleš Ko-gutnik, Jernej Kolšek, Filip Grab-ner.
Tatovi želijo mir.
Zvedeli smo, da se je v Črni vršil sestanek, na katerem so sklenili, da naj tatove preganjajo žandarji, ne pa -delavski list.
Kdor površno misli, bo dal Črnjanom prav. Pozabiti pa ne smemo na dvoje: da je žandarmerija kapitalistična ustanova, (žandarji pa proletarci) za preganjanje nezakonitih tatov. Drugo pa je: tatovi v delavskem gibanju so zakoniti tatovi in jih od strani kapitalistov po obstoječih zakonih nihče ne more in noče preganjati. Če bo kdo delavstvu zadnje hlače »dol potegnil«, bo to kapitalistom vse eno, zlasti pa, če bo to na-jpravil na zakonit način.
Toda vprašanje je, ali naj tudi delavstvo samo take tatvine dopušča in dovoljuje. Kapitalisti se ne zganejo, žandarmerija ne more pomagati, kdo torej naj pride na pomoč?
»Rešitev proletariata bo delo proletariata samega«, tako je napisal Marks in da to drži še danes, temu tudi v Črni ne bodo ugovarjali. Za svojo rešitev ima delavstvo samo svojo organizacijo in svoj tisk z načelom javnosti in drugega nič. S temi sredstvi skušamo vsako korupcijo, vsako zakonito tatvino in nerednosti primerno razkrinkati in obtožiti, in sicer toliko časa, da se dotični posameznik ali organizacija, kogar se pač tiče, ali skesa svojega greha in krene na boljšo pot, ali pa izgine iz vrst poštenega delavstva. Dokler tega ni, tudi ni mogoče, da bi delavstvo dalo iz rok edino svoje orožje, t. j. načelo javne obsodbe vsega, kar delavstvu Škoduje.
lastne zadeve in vprašanja, da bi izvedli našo notranjo konsolidacijo. Naša konsolidacija jim je nevarna, vodila bi nas v najkrajšem času do zmage. Zato nagajajo!
Da bi mi umolknili — to bi bilo izdajstvo naših principov, to bi pomenilo poklekniti in kapitulirati pred korupcijo, ki je delavstvu toliko škodovala. Delavskih interesov pa ne smemo in ne moremo izdati! Delavstvu prizadeta škoda naj se prizna in popravi, pa bo konec preganjanja tatov. Tukaj torej čevelj žuli. Če kdo nima masla na glavi, se mu ni treba bati solnca — načela javnosti. Le nepošteni ljudje morajo svoje stvari skrivati. Takih ljudi pa v naših vrstah ne moremo rabiti! Radi jih prepuščamo drugim v baharijo, da so zopet komu oči »odprli«.
Še ena malenkost nam ni ostala tajna. »Socialist« misli, da je tiger. Najprej bi bil rad »Naprej« pohrustal, a mu je bil vse pretrd, potem se je spravil nad »Slogo«, pa si je zobe skrhal — zdaj pred volitvami pa čudno molči, postaja »soliden« list in se hoče vsem priliznili. Svoje jeze pa ne bo mogel dolgo zatajevati. Pri vsaki nevihti je najnevarnejši tisti kratek mir, ko se potem tem bolj začne bliskati in grmeti in se usuje toča, kakor iz vreče. In na nas se bo precej po kongresu usula toča vseh kalibrov, ko se bo korunovcem ponesrečila njih zadnja prefrigana poteza zoper nas, t. j. okuženje posameznikov v naših organizacijah. Cela kamarila korupcionistov ni nič mogla proti nam, naj se torej med seboj zgrizemo do smrti? Smo namreč kakor diamant, ki se zbrusi samo z lastnimi drobci!
Naših organizacij po večini ni bilo mogoče omajati, »Napreja« ni bilo mogoče ubiti, »Sloga« še ni falirala, torej naj lastni ljudje narede to, česar niso mogli nasprotniki. In tega nam še manjka, da mi ne bi razkrinkavali grehov in tatov, ker so tatovi na lovu za mandati! V tem odločilnem trenutku naj delavstvo še mi goljufamo?
Sodrugi, namen naših nasprotnikov
—	uničiti čisti socializem — vam je dovolj jasen. Kmalu boste imeli priliko odločevati zase ali proti sebi. Mislim, da je bilo že dovolj časa napraviti obračun z jrazličnimi korup-cionisti po načinu, kakor v sv. pismu: mene, tekel, ufarsin. Ali smo se doslej zato bojevali proti tatovom, da jih bomo zdaj z molkom podpirali? Tudi v politiki je tako: ni samo tat, kdor krade, temveč tudi tisti, ki Žakelj drži. Resnica je za vse enaka. Kdor noče, da se govori o njem kot o tatu, čeprav zakonitem, naj neha krasti, pa mu nihče ne bo nič rekel. Tatove po kapitalistično-buržujskih pojmih bodo preganjali kapitalistični žandarji, tatove v poštenih proletarskih vrstah pa bodo vedno preganjali proletarci sami, in sicer najuspešnejše potom svojega tiska. Samo ta pot vodi do zmage. In kdor je za zmago, pojde z nami — ne s tatovi! Ps.
NAJNOVRJSE NOVOSTI.
Krajevna organizacija KDZ v Brežicah nam je dne 9. t. m. poslala obračun za oktober in november, ki ga seveda ne moremo vpisati niti med zamudnike, ker si je dovolila obdržati denar, ki pritiče strankini upravi. Utemeljila je to tako-le: ker ima organizacija znatne stroške, se bodo mesečni prispevki za oktober in naslednja dva meseca tu obdržali.
Prav žal nam je, toda takih obračunov ne moremo vzeti na znanje. 70% članarine je za strankin aparat ne pa za znatne stroške kraj. org., zlasti pa še, če ti centrali niti znani niso. Le po dogovoru bi bila taka izjema dovoljena in še to samo, če bi imel strankin urad dovolj sredstev. Lep vzgled sodelovanja je to, namesto da bi brežiška organizacija, kakor so druge, prispevala stranki iz svoje blagajne, da olajša tako selitvene stroške, ki pridržuje pravico še zmanjšati redne dohodke stranke.
To objavljamo zato, da opozorimo druge organizacije, ki so morebiti imele iste namene, da je tako ravnanje nedopustno. Kdor ne mara prispevati za vzdrževanje strankinega aparata, naj iz stranke izstopi, nikakor pa naj ne išče pravic na račun drugih.
V	prihodnji številki »Ljudskega glasu« bo objavljen pregled organizacij, ki so obračunale za mesec november. ____________________________
COLOMBO CEYLON TEA Marque speciale.
TISKOVNI SKLAD.
Od 1. I. do 4. XII. 1924 Din 32.167-28 »Razdirači Schiitz« v Libojah:
Dopisi.
5.—
5.—
3.50
2.—
5.—
3.—
5.—
3.—
5.—
5.—
3.—
2.25
Iz stranke.
s Strankin zbor SSJ in KDZ se bo vršil 25. in 26. decembra 1924 v sejni dvorani Mestnega magistrata v Ljubljani. Pričetek 25. decembra ob 10. uri dopoldne. Člani pokrajinskega odbora se sestanejo istotam že ob 8. uri zjutraj. — Delegati in gosti dobijo izkaznice pred začetkom.
s Izredni občni zbor kraj. pol. or-
fanizacije v Zabukovci bo v nedeljo, 1.1. m. ob 11. uri dopoldne v gostilni Ivana Coceja v Megojnicah.
N. Hriberšek	Din	5.—
Karol Dosedla	Din	5.—
Ivan Kos	Din	5.—
Anton Marinc	Din	5.—
Avgust Lenart	Din	5.—
J. Schlesinger	Din	2.—
Nabrano na občnem zboru 8. XII. v Gorjah:
Aleš Lagoja Anton Rekelj Jožef Pečar Ignac Kralj Janko Praprotnik Franc Vogelnik Ivan Stare I.
Jernej Bregant Blaž Ambrožič Anton Thalar, Javornik Josip Kogoj, Gorje Ivan Burja N. Golc N. Mostar Franc Pečar Janez Urh Martin Jakopič Andrej Prešeren Anton Burja Janez Bizjak Jurij Jeram, neizr. potnine Din 10.— Fran Kalan, Gorje	Din	10.
Pomota pri seštevanju Jakob Smrtnik, Ljubljana Josip Pastorek, Ljubljana Jaka Sevčnikar, Velenje Jože Koželj, Velenje Milan Vičič, prebitek pri naročnini za december Jos. Moretti, Jesenice, isto SSJ v Trbovljah, pomota pri obračunu Ker smo zvedeli, da je »Socialistov« kandidat Nace Mihevc:
Franc Mlinar, Vrhnika Franc Šušteršič Ivan Stajer Martin Kucler Jakob Koderman Anton Nagode Vencelj Malavašič Ignacij Stržinar Josip Pastorek Martin Umek, Globoko Franc Mrzelj, Trbovlje
Od 1.1. do 19. XII. 1924 Din 32.468-78
Ali se bode zavedali? Ali se bodo
zavedali delegati, ki bodo zborovali 25. in 26. t. m. na strankinem kongresu, da imajo rešiti med drugimi eno izmed najvažnejših vprašanj, vprašanje »Skupnega doma«? Občni zbor »Sloge« se je soglasno izrekel za idejo »Skupnega doma«, strankin zbor pa bo moral to vprašanje definitivno rešiti. Rešil pa ga bo le, če se bodo delegati zavedali velikega pomena, ki ga bo imel »Skupni dom« v bodočem delavskem gibanju. Pri tej priliki bi opozoril 88. delegate kakor tudi vse naše sodruge, zlasti pa tiste, ki vidijo rešitev proletariata samo na političnem polju, na predavanje s. F. Mi-kiča »Jadranje po stranpotih« (V »Napreju« štev. 138—141 t. 1.) V tem predavanju nam je pokazal s. Mikič smeri, ki se jih bo moral držati organizirani proletariat. Še jasnejše so te smeri podane v pravilih »Skupnega doma«. (Op. ur. Socialistični koledar za leto 1925, ki je pravkar izšel, obširno tolmači ideje in cilja »Skupnega doma«.) — Da bi bilo treba o vsem še veliko obširnejše pisati in razmo-trivati, je jasno, pa ker vem, da je v našem listu le malo prostora, se hočem omejiti samo na naslednje: sodrugi delegati, ali se zavedate tudi tega, da nam hiše, pekarne in čevljarne niso tako krvavo potrebne, kakor nam je potrebna produkcija vzgojnih in izobraževalnih sredstev? Upam pa, da se bodo sodrugi vsega tega zavedali, zato vam kličem: vaše delo naj uspe!	J.	Prodner.
Hrastnik. Stavka steklarjev traja že» deveti teden. Podjetnik misli, da bo z gladom in mrazom prisilil ubogo delavsko paro, da bo Bprejela od njega diktirane pogoje. Na vse solidarno čuteče sodruge pa naj gre apel, da pomagajo vsak po svojih močeh a gmotnimi sredstvi vztrajati štrajkujo-čemu delavstvu v obrambi za svojo pravice!
Din	5.—
Din	5.—
Din	10.—
Din	10.—
Din	5,—
Din	5 —
Din	3.—
Din	5.50
Din	6.50
Din	7.50
Dht	10.—
p«*
Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din 10.— Din 2.— Din 2.— Din 3.50 Din 10.— Din 10.— Din 10.— Din 10.—
Din 0.25 Din 20.— Din 6.— Din 2.50
Din 1.—
Din 19.— Din 19.—
Din 10.—
OBleke O Broke
Ol® MESTNI TRGi 5 • Oernatovič.
Ako piješ ,BIIDDHA‘ vSivaŠ že na zem,Ti rM!
Pošljite naročnM!	naših	sodrugov	nezlomljiva
Jesenice. (Mi se pa nič ne bojimo!) Kdor je pošteno začel z nami, je še vsak spoznal, da smo ljudje — mož beseda. Nergači so tisti, ki mislijo varati proletariat z neresnostjo in neiskrenostjo. Te nergače*, pa je proletariat že izbrisal s površja, kajti ministrov v naši stranki še ni bilo, odšlo pa je nekaj nergačev, ki se jim pa tudi ni treba nič bati — so že izbrisani od proletariata! Oh, ta skrb za proletariat pri volitvah je res neizmerna, po volitvah pa ... no ja, bomo že še videli! — »Socialistu« v album — jeseniški dopisnik.
Jesenice. Dne 6. in 7. decembra t. 1. je zopet naBtopil dramatični odsek »Svobode« na Jesenicah s prvo igro za sezono 1924/25. Vprizoril je dramo »Spavaj, moja deklica«. Z velikim trudom smo zopet oživili dramatiko. Ko so levičarji rušili v preteklih letih vBe na okrog, so seveda pustili svoje sledove tudi v dramatičnem odseku jeseniške »Svobode« in je razumljivo, da se je letos pričelo z delom čisto na novo. Gospod Iv. Smolej, ki je bil poprej režiser našega dram. odseka, je odšel, kamor je pravzaprav že davno spadal, h klerikalcem, katerim ga iz dna srca privoščimo, posebno še zato, ker se je menda ponujal tudi pri sokolih, pa so ga vljudno odklonili, ker ga že poznajo iz dobrih starih časov. Bil je včasih silen revolucionar in komunist, danes pa igralec pri klerikalcih---------------.	Ko-
munisti mu očitajo izdajstvo, kar pa ni res, to je le njemu priljubljena uloga, ki se je tudi že z njo na klerikalnemu odru pokazal kot Kilonida pri igri »Quo-vadis« in v ulogi grešnika v igri »Revček Andrejček«. Ja ja, revček Andrejček in s teboj ves klerikalni tabor in vsi sovražniki »Svobode«, priznati morate, da je volja
—	’	*	i. Tisti so-
VOLILNI SKLAD.
Od 1. nov. do il. dec	Din	366.25-.
Franjo WeLsbacher, Celje Din 5.—• ; Jože Perovec, Mežka	Din	. 5,—V
Mihael Varmočnik, Štore Din 5.7— F. J. II., štore	Din	4.—
Josip Resnik, Štore Din 4.—: Al. Gnezda, Ljubljana Din 10.— Ivan Prodner, Hrastnik Din 10.— Marko Zalokar, Trbovlje Din 8.— Ivan Polak, Trbovlje Din 10.— Ernest Jurjavec, Trbovlje Din 4.— Ivan Pestotnik, Trbovlje Din 8.— Leopold Vozel. Trbovlje	Din	8.—■
Anton Pezdirc, Črnomelj Din 10.—
Od 1. XI. do 13. XII.	Din	442.25’
>/SIoy. Narod« je začel postajati delavski list. Priporoča taktiko angleških socialistov, (ne pove pa, kakšna je,) in kliče delavce (pardon, samo voditelje) na enotno fronto s Pašicem* Pribičevičem in Orjuno. Morebiti je začel sodelovati pri >Narodu< Fil. Uratnik? V Del. zbornici bo imel čaš razen za .-.Socialista^ še tudi za kake drage liste pisati.
hoče postati tako močna, da prevzame vodstvo skupine I., kar ji tudi pripada. (Tekmovanje je torej v polnem teku. Radovedni smo, katera skupina bo bolj napredovala. Opomba poroč.) Po dežju je vedno solnce, tako upamo, da se bo tudi v Libojah organizacijsko življenje zopet okrepilo in napredovalo kakor nekdaj.
Verd pri Vrhniki. V naši vasi kraljuje na svojem udobnem posestvu magnat in multimilijonar Josip Lenarčič, katerega si je pred približno enim mesecem privoščil .»Kmetijski list ', ki si sicer ni upal napisati njegovega imena s polnim imenom, temveč samo s črkami J. L. — List je prinesel dopis iz Borovnice, kako je g. Lenarčič pridobil župana, da je vložil protest proti znanemu Kresso-vemu projektu in Lenarčiču na ljubo preprečil razglasitev oglasa o agrarni reformi. Agrarna reforma je namreč tista »Ahilova peta«, ki ga sicer zelo boli, imela je pa vendar tudi zanj korist, ker je šele potom agrarne reforme zvedel za vse svoje parcele; za nekatere prej niti vedel ni. Mož je tudi sicer znan, n. pr. kot avtor brošure >Misli o agrarni reformi«, v kateri razlaga agrarno reformo po svoje, in ki se seveda ne krijejo s tendencami agrarne reforme. Še bolj znan je g. Lenarčič po svojih sicer zelo učenih načrtih, ki imajo edino
lo hibo, da so deloma neizvnSljivi, deloma pa spojeni s takimi izdatki, da niso v nobeni primeri z dohodki. Znane so tudi nekatere njegove kup-čijske zadeve; pravkar pa pripovedujejo, da se skriva po raznih operacijah za hrbtom »Kmetske hranilnice in posojilnice^, na Vrhniki. Tudi take operacije imajo sličen uspeh kakor ona: Operation gut verlaufen, Patient gestorben. 0 uspehih takih operacij bomo v kratkem poročali. Svojo pozornost hočemo posvetiti Kressove-mu projektu, t. j. izkoriščanju vodne sile Unca za proizvajanje električne struje. G. Lenarčič je namreč zahteval, da se koncesija ne izda, dokler on ne bo svojega načrta napravil. On hoče namreč dolino pri Planini pretvoriti v jezero kot vodno rezervo, namerava zamašiti približno 80 naravnih in vidnih požiralnikov itd. Kaj pravijo lastniki te doline, kmetje iz Ivanjega sela, Laz in Planine, k temu, ki so deloma odvisni od donosa njiv in senožeti? Za njih mnenje g. Lenarčič ne vpraša. Če se bodo pro-tjvili, jim bodo zemljišča šiloma vzeta.
drugi, ki so že na vseh soc. poljih do vratu preobloženi a delom, so se pojavili tudi pri dramatičnem odseku, pri katerem sodeluje tudi pevsko društvo vSava«. Kot režiser pa je z veseljem prevzel težko nalogo za povsem skoro novi pričetek strokovni učitelj Zupančič, ki je dokazal, da tudi iz diletantov napravi vendar gibčnega igralca, čeprav s težavo. Težke so žrtve, sodrugi in sodružice, ves prosti čas, vse sile gredo za delo za napredek. Delo, ki bi ga moralo opravljati dvajset ljudi, pada na rame poedincev, toda uspehi bodo plačilo. Naprej preko vseh omahljivcev, naprej! Saj vidimo cilj. — Svobodaš.
Liboje. Podružnica keramičnih delavcev, skupina II., je imela v soboto, dne 14. decembra svoje člansko zborovanje v prostorih gostilne pri Kramerju. Na tem sestanku je bil izvoljen odbor, v katega so izvoljeni ss. Ivan Kos, predsednik, Frančiška Rančigaj, tajnica, Anton Marinc, blagajnik, Karel Dosedla, Miha Hriber-Sek, Ivan Germadnik in Jos. Šlezin-ger, odborniki, Franc Dosedla in Franc Kos kot preglednika računov. Vsi izvoljeni sodrugi so se zavzeli, da bodo podružnico oz. članstvo v Libojah zopet vzdignili. S tem bodo najlepše pokazali, da člankar, ki jih je svoječasno v >Naprejuc napadal kot razdirače, ni imel prav. Skupina II.
Lastnik: >Sloga<-, r. z. z o. p. Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora »SSJ in KDZ.) Tisk tiskarne »Merkur< v Ljubljani, 20. XII.. 1924. — 2700.
okrbuje prevajanje, prepisovanje in ekspedicijo raznih spisov »Posredoval c' Ljubljana, Sv. Petra cesta 23. Prevzema v shrambo spise in dokumente.
K«. ,vj»a
bi Vam lahko razjasnili kako slabo storite, če pri izbiranju mila niste oprezni in koliko Škodljiva so dostikrat slaba mila! če želite strokovnjaško izkušeno MILO LEPOTE IN ZDRAVJA, tedaj poizkusite eno od 5 vrst FELLKRJEVEGA RLSA - HILA V OBLIKI 8TEKLENIC. Elsa-lilijino mlečno milo, Elsa-glicerin-sko, Elsa-borakaovo, Elsa-katranovo in Elsa-milo za britje. V saka vrsta teh mil b zakonom zaščiteno znamko prijetno diši, je zelo Stedljiva, izvrstno se peni, osvežuje in ohrani kožo zdravo in lep«. Ta mila so najboljše in najfinejše, kar se v milu sploh more dati!
ZA P01ZKUSNJ0 5 kosov Elsa-mila v obliki steklenic a aavojnino in poštnino 62 Din, toda le tedaj, če se denar pošlje vnaprej, ker je poštnina po povzetju asa 10 Din višja.
Naročila je nasloviti na:
EVGEN V. FELLER, lekarnar r Stubiei Don ji, Elsatrg 252, Hrvatska.
Tiskovine
za Sole, županstva in urade, najmodernejše plakate ki vabila za veselice., letne zaključke. Najmodernejša uredba sa tiskanje časopisov, knjig, brošur itd,
^ STEREOTIPI J A	LITOGRAFIJA
DvoJao«Udaa riona Ž1KA
v rdsilhj lavitldb,
D«oJno»l«iU» |«In*nova tlKA v modrih zavitkih.
SUJttta )«tmeno»» ŽIRA
v aelanilt »vilah
•o najboljši 1 Zahtevajte le Žlkol
Grletzner m Adler za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah
■■	•	■	ga	ostanejo	ve-
Trajne vrednosti
bra, ker obdrie ie po proleku mnogih let svojo prvotno vrednost. Ure, verižice, prstani, zapestnice kakor tudi vsakovrstna zlatnina in srebrnina, nakit A in predmeti za dnevno uporabo, v najlepši in najboljši kakovosti dobi sc dobro in poceni pri tv.rd ki Suttner — Zahtevajte divno ilustrirani cenik, *a ■RpNŽSnlfc{SSf	katerega je treba poslati samo
I9M|	2	dinarja	na:
Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garanelja. Delavnica na razpolago
(bllsu Prcierno* vega spomenika)
18 let priznane
OdpoSilialnico ur H. Suttner
Ljubljana štev. 990 (Slovenija.)
Nagrado v gotovini
prejme vsakdo, kdor si kupi zimsko suknjo, raglan ali obleko. Oblačilni predmeti slovijo kot najboljši izdelki.
Drago Schwab, Ljubljana.
Z« udobnost odjemalcev se morejo za nsdopoliUtev peketa prim o ta U todt dobra In fina EHs-miH lepote In drogi kosme* tičal preparati lekarnarja Fetlarja.
(odobrene od ministrstva za narodno zdravje) zdravijo naj-slgurnejše gnojno kapavico (irlper) in bolezni mokril. Skatlja 20 Din v vseh lekarnah. Direktno: Apoteka BLUM, Subotica.
Ni Vam več potrebno
godrnjati radi draginje, ker sedaj lahko dobite vee vrsie blaga se obleke iu perilo pri tvrdki
L N. ŠOŠTARIČ, MARIBOR,
ALEKSANDROVA CESTA 15 po selo znižani ceni m pr. sokno po 60*—, 70*—, 90*—, 100'— Din Itd^ piatne po Din. 11*-—, 14*—, 16*—, 20*— itd, izgotovljene srajce Din. 44*—, 50*—. 56*— Hd., spodnje hlače po Din’ 52*—, 34*—*, 40*— IUL, Ugotovljene obleke, in drugo za vsako ceno. Železničarji dobijo blago hidt na obroke.
Zadruge pozori
PERHAVEC & VALJAR
Tovarna za izdelovanje likerjev, desert vin in sirupov
d. z o. z.
IIIIIIHMIIIIIIIIlillllllllllliJIl Maribor. MIUHUUHIlUiiiUltl IZDELUJEMO TOČASNO:
Chartreuse Benediktinec Alai-kimovec JaJčJi konjak Vanilija Oren&ak (želodčni liker)
Vermouth Maršala Marsaletta Malinov tok Punč Rum
Medic konjak
Hali lifcMft Im vina in atrapt bo samo pristni, prvovrstni Izdelki, is najftnajiih zeliM Izdelani in prekaiajo vsako tulu Inozemsko konkurenco.
"■■■■■	ZAHTEVAJTE	NAŠ	CENIKI —------------
priporočamo našo pravo dotnafa
KOLINSKO
cikorijo, izvrsten pridatek za kavo,
Vsak zaveden proletarec mora biti naročnik
Napreja!
medicinsko, norveiko sveže v zalogi
Drogerija ANTON KANC, sinova ljubljena, Židovska ulica 1.
Razpošilja tudi po po&tnem povzetju.
Steklenica po 9 in 12 Din.
s« dobi v vseh speeerijsklk prodajalnah
>