rr v • lecaj XLVII i i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gold. 40 kr. za nol leta 1 gold, 70. kr. 90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. za četrt leta V Ljubljani 13. novembra 1889 Obseg: Naznanilo in razglas. narodopisni obrazi. Naznanilo. Naši dopisi Sadna letina 1890. leta Novičar. Pitanje Razne reči Zemljepisni m Gospodarske stvari. Ker je po slovenskih deželah še zmerom v podkovstvu izučenih kovačev premalo Naznanilo in razglas. bolezni zdravnikov kopitnih pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih in mescvnih Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se bode vsaka obči zatorej naj bi skrbela županstva, da do prične . dne januarja 1890. leta. poukom v podkovstvu je združen živinskega vsaj po enega dobrega kovača in tudi nauk o ogledovanji živine in mesa. Kdor želi sprejet biti v mesovnega oglednika. Janez Murnik i podkovsko šolo, mora se izkazati: spričevalom, da se je pri kakem kovaču iz učil za kovaškega pomočnika; . z domovinskim listom; predsednik e. kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Karol vitez Bleiweis začasni vodja podkovske šole. . s spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega vedenja, in Naznanilo. . da zna brati in pisati slovenski. Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendijo po 60 oziroma 50 forintov. Prosilci za štipendije imajo predložiti: 1. ubožni list, 2. spričevalo o poštenem vedenji, in Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vr- šile dne 27 28. decembra t. L, in sicer : 27. decembra skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali podkovske šole. 28. decembra pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ledovanja klavne živine in mesa. Kovači, kater se hočej podvreči tej skušnj X naj se oglase pri podpisanem vodstvu do 15. dne de potrdilo, da so delali uže dve leti za kovaške cembra t. 1 pomočnike. Prošnje z le temi spričevali imajo poslati vsaj do 15. decembra glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Vodstvo podkovske šole v Ljublj dne 1. novembra 1889. Šola traj do konca 4 • junija 1890 leta Kdor Dr. Karol vitez Bleiweis. dobro prebije preskušnjo, more po postavi iz 1873. leta dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec si ima za šolski čas skrbeti le za živež in stanovanje ter za potrebne šolske Sadna letina 1890. leta. knjige. Letos smo pridelali ubogo malo sadja. Bilo je sicer Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v nekaj češpelj in orehov, a kaj malo jabolk, še manj pa šolski hiši. Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim četkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. hrušek. Nekaj jabolk so imele le posebno rodovite vrste po dobrih legah, a še teh bi ne bilo, če bi jim gospodarji ne bili stregli. To slabo letino sta povzročili največ dve bistveni Gnoji, kadar h( češ, boljše je, nego če nič ne gnojiš. napaki. Prva je, da se naši sadjarji navadno za drevje najboljše je gnojiti vendar od novembra do marcija. Reči svoje ne brigajo več, nego da ga obero. Vse drugo o- moramo, da naši sadjarji ša precej gnoja raztrosijo jeseni skrbovanje prepuščajo — Bogu. Druga pa je, da po naših pc sadovnjakih. A ta gnoj koristi le trati, drevju pa sadovnjakih raste veliko preveč slabih ter malo rodečih ubogo malo ali celo nič. Pomisliti treba, da dež vrst sadja. Že spomladi sem opozoril naše sadjarje v članku Krajevni sortimenti", da vsaka vrsta drevja in sadja ne uspeva v vsaki zemlji in legi. Zato je živa po- » treba j da se prirede v v s a ki občini »poskušnjaki u Na- ročati bo pa potem le take vrste, ki so se dobro obnesle na „poskušnjaku" dotičnega kraja. pogoji izpolnjeni, potem pa moramo Ko so vsi drevje tudi dobro oskrbovati. Koliko se greši že pri sa- jenji in obrezovanji! A pustimo to danes. Menimo se o tem, kako že rodečemu drevju pomagati do redne ro-dovitosti. Drevje pri nas navadno rodeva vsako drugo leto. Zakaj? Zato, ker korenine ne dobivajo v zemlji dosti redilnih snovi, da bi moglo drevo sadje izrediti in poleg tega še cvetne popke za prihodnje leto nastaviti. Glavna stvar je torej, koliko hrane dobiva drevo iz zemlje. Vzemimo tri vrste zemlje: slabo, dobro in prav dobro. V slabi zemlji dobiva drevo tako malo hrane, da iz cvetja morebiti še naredi drobne plodove, a do- rediti jih ne more, ker vsled nedostatne hrane sredi poletja drug za drugim odpadajo. Poznam jablano v slabi zemlji, ki je vsako leto obilo cvela in nastavila tudi bil mnogo sadu. A sad je vsako leto odpadel, predno debel kakor šiška. Ta jablana je imela dva vrha. govoril sem dotičnega lastnika, da je jeseni slabej Pre-vrh odžagal in drevesu pognojil. Prihodnje leto je jablana zopet bogato cvela, nastavila sad, a tud dil Drevesu je bilo pač manj sadja izrediti uego prejšnja leta, a imelo je več hrane tem drevesom bilo je tako, kakor če desetero otrok je iz male sklede neza-beljene turščične žgance. Ob taKo slabi in pičli hrani so vsi lačni in medli. Če pa iz iste sklede je le petero otrok zabel j ene žgance, pa so vsi siti in čvrsti. Drevje v dobri zemlji cvete in tudi rodi. A hrane pa ne dobiva toliko, da nastavilo tudi še cvetne popke. Koreninice gredo za hrano v nove plasti zemlje in torej šele prihodnje leto nastavijo cvetne popke. Od tod prihaja, da nam drevje rodi navadno vsako drugo leto. Drevje v prav dobri zemlji pa dobiva dosti hrane, da cvete, rodi in tudi za prihodnje leto nastavi. To opazujemo lahko po zelenjadnih vrtih. Vsako leto gnojimo zaradi zelenjadi. Na drevje niti ne mislimo. To le dobiva, kar zelenjadi o s t a j e, vendar dovolj, da nam more redno roditi. Ta resnica nas pa uči, d a j e dob r o pognojeno drevje jako hvaležno. Ta hvaležnost je pa naš dobiček, in nespametno bi bilo braniti se ga. Treba je torej tudi drevju gnoja, če hočemo pri-delavati obilo sadja. in sneg raztopita, gnojnino. Ta leze v zemljo, a ne pride do globoko ležečih drevesnih korenin, nego gosta mreža ujame in posrka. Le takrat travnih korenin jo preje dobi drevo nekaj teh redilnih snovi, če sta jesen in zima jako mokri. Drevju moramo torej gnojiti tako, da gnoj pride bol] do njegovih Korenin. Drevju je dober vsak gnoj, najbolje mu pa ugajati mešanec in gnojnica. gnojnico gnojimo, če naredimo pod drevesnim kapom z železnim kolom ali zemeljskim svedrom 12 metra globoke luknje po 1 meter vsaksebi. Vanje vlijamo gnojnico tako dolgo, dokler je hote srkati. Na ta način do-vedemo obilo hrane koreninam sesalkam, ki sezajo do drevesnega kapu. To gnojenje stane malo časa in truda, a donaša obilo dobička. Če pa hočemo z mešanim ali hlevskim gnojem gnojiti, vzdignemo rušino pod drevesom, vzrahljamo odkrito zemljo, natrosimo na njo 10 gnoja in ga pod- kopljemo ter položimo rušino nazaj. Na ta način smo gnojili urevesu in rušini. Drevje bo veselo uspevalo, obilo rodilo ter dobro vračalo naš trud. Tako je gnojiti navadno na vsaka tri leta, z gnojnico pa vsako leto. Škoduje pa ne, čo gnojimo bolj pogostoma. d rev ji velja: našalo če mu bolj pogostoma gnojiš, več ti bode do dobička. Omenim naj še, da slabo točim drevesom ugaja bolje gnojnica in fekalije sploh, a slabo rodečimi pa pepel in sploh rudninski gnoj. Letos je naše drevje nastavilo obilo cvetnih popkov obeta nam torej za leto 1890. dobro sadno letino. se bodo cvetni popki dobro razvili in da bode sadje da lepo dozorelo, treba drevju še to jesen dobro p o -gnojiti. Kdor ne bo storil tega, kesal se bo prihodnjo kdor pa bode, dobil bo lepih novcev za sadje. e jesen, bodo vsi sadjarji storili, kar je treba, gotovo pride prihodnjo jesen v našo de- Na želo nad 1 milijon gold. samo za sadje. delo torej! Janko Žirovnik. Pitanje. Meso ki ga prinašajo na trg, je navadno dvoje vrste: tolsto in medlo, dobro in slabo, slabega je največ. Kdor vedno dobro meso kupuje, skoro si misliti ne more, kako je „medlo" meso, ki ga prodajejo po ceni na trgu. Dobro meso se dvakrat ali pa tudi celo trikrat tako drago plačuje, kakor slabo. To je zapeljalo živinarje, da pri krmljenji le na to gledajo, da bode živina debela Kako se pa more živina tako rediti in krmiti, da kdaj in kako je treba gnojiti ? konsument ne bode dobil mesa pokritega z 1 do 2 palca debelim lojem, pa tudi ne takega, ki obstoji iz mehkih, lisic po njih jamah * tr ( tenkih in medlih vlakenc ? Kako ravnati? Prvi pogoj je, večkrat prigodi Pri izkopavanji mladih lisic se da mlada živina dovolj giblje, da telet privezujemo ali priklepamo, dokler uiso eno ali dve leti stara krop da se razbeže v več lukenj in se raz v tem Ker se luknje po več krajih prekopljejo in tudi času jih moramo dobro krmiti smemo dva ali tri mesece starih na piano goniti, da zaspo, ne zasledi jih tudi pes jazbečar dostikrat ne, in vendar pa tudi ne tako se prigodi, da vzlic vsemu prizadevanju ne dobimo potem morala dolgo časa dokler mogoče prenašati trpeti izpolnila dveh ali treh let, na kar pa jih po pa sta * j vseh lisic. Vselej se nazadnje potolažimo z mislij jih morda ni bilo več. Za posamične ostale mlade lisice da dandanes navadnem načinu tako pitajo, da jim odzamejo vsakeršno gibanje ter jim dajo preobilo ogljenčaste krme. i se treba čuditi, da tako vzrejena žival nima dovolj razvitih jih ovi mišic katere so na debelo 8 skoro neužitno ravno toliko grabijo in vkup znašajo, kolikor pa temu izogne, imenovani gozdar psom jazbečarjem, ampak luknjeo so poprej vsem. Da se ne izkopava več mladih na astopni način Ob vhodu tolščo prevlečene. Ce hočemo meso zboljšati, moramo od luknje koplje navpično ravno steno pospeševati razvoj mišic ne le s privajanjem primernemu gibanju, ampak tudi s primernim krmljenjem. Primerno krmljenje pospešuje neprestano zdravo in normalno rast, s krmo pa, v kateri je veliko beljakovinskih in duščastih da je nad in sicer odkoplje toliko torej pod luknjo, izkoplje jamo okoli njo še nekaj zemlje. Od zdolej do široko in globoko metrov i in mahom popolnoma zatemni jo pa s počez položenimi drogovi snovi, dobivajo živali snovi, iz katerih je sestavlj nad luknjo, je izhod iz Ker leže drogovi na tleh lisice bodo medlo meso. Tudi moramo pomisliti, da živali krme, ka tera povzročuje vročino padal in dela tolščo v jamo za delati v medlo meso > ne morejo pre- lisica do zadnj nje popolnoma prost in mlade kar po- posamična poznajoč le jeden svetel izhod katero ne edo Vsaka koristna je pa taka krma, če tolšče dru želimo ali je potrebujemo, ker z dušičastimi sestavinami to je, da bode tako dolgo tavala okrog, da dobi ujame eni noči dela tolščo. Živalim lisice polovil bodo vse mlade » so vzrej pri nizki temperaturi stara lisica osvobodila Bati se pa ni treba, da bijih že prvo noč da in se krmijo obilno z ogljenčasto pičo, nabira se po vrhu tolšča, živali, katere imamo v gorkih, pripravnih hlevih in Ta način lisičj J razmaknivši drogo v stropu lovi je izvrsten in tudi zato boljši, ker katere dobivajo dovolj beljakovinske krme, pa je več luk nam ni treba zasipati. Samo tedaj je delo težavnejš od katerih > če imajo sočno, žilasto in lepo podraščeno meso shojene, zadelati se morajo one, ki so s kako pestjo zavarovati ali najbolj pa vsaj z lesom * * Razne reči. » Znamenja čistega medu. Kakor pri vinu, tako Hladilno pijačo, prijetno, čvrsto in šumečo, na praviš če v vedro vode deneš 500 do 700 gramov medu skupaj razgreješ, potem pa pustiš tudi pri medu večkrat niti znanost zavre, kar se hitro godi da v odprtem vedru > določiti, koliko je čist. Strogo znanstvena preiskava je ne more natančno (Bierheie). Ko je pijača pa tudi pretežavna, ter je navaden človek njo slatinske steklenice, dobro jih zamaši če prideneš nekaj olovih droži , napolniš takoj prvi dan in postavi v zvršiti ne more dila zatorej hočemo povedati nekatera na tudi skoro kak hladen kraj. V osmih dneh je ta zmes dobra po katerih se hitro preverimo o čistoti medu Pitj za če tudi ne prav eslj Če se med ni nikoli še močno razgrel, kristalizuje v malo mesecih, ko so ga nabrale vrste medu kristalizujejo že v nekaterih je gotovo znemenjo pristnosti ter je boljša nego marsikaka druga pijača. * lesene posode obvarujemo v kleti, vlažnosti in ki ga dobimo. plesna če jo poprej namažemo s firnežem čebele : nekate tednih. To kristalizovanj če 8 delov kolofonij in del nenega lolja vkup sto- stvari, ki so njegove. Če pa med, že jedenkrat ali večkrat eče več kristalizovati ? razgret, ostane često več mesecev tanko pimo. S firnižem pa moremo prevleči popolnoma suhe in rabiti ga moramo gorkega tekoč, in če bi tudi kristalizoval, je le redkokrat jednako- medu kaj primešalo, precej za- ekaj žlic denemo v alkohol merno zrnast Ce se Podučne stvari. siji spoznamo če ga in dobro premešamo ter čez niso zaostali kaki kosmi nekaj časa preiščemo, če Zemljepisni in narodopisni obrazi je medu kaj primešalo, kajti čist med se Pa tudi po duhu lahko sklepamo če se je to zgodilo, gotovo se holu raztopi v alko če je med čist, kajti vanj navadno primešavajo glikose (krompirjev sirup ali pa raztopino pesnega cukra), ki imajo nekak poseben duh po patoki, kterega nos hitro spozna. * Lov mladih lisic po njih brlogih. Gozdar Schwager v Schonwaldu je objavil novo dobro metodo za lov mladih Nabral Fr. Jaroslav. « (Dalje.) 135. Plavba do Afrike. Port Elizin 24. februvarja 1870. Sedaj sem v Afriki. Dne 9. januvarja je zapustila naša ladja Southampton in pluli smo srečno proti Madejri. Tu v pristanišču funchalskem se je ladja vsidrila za cel dan , da je odložila nekaj robe in si nasula potrebnega Med Kafri in Bisuti sem videl možake za celo glavo premoga. Madejra je gorat ostrov. Glavno mesto Fun- višje od mene, da-si tudi jaz nisem male postave. Tu je chal se sprostira ob morju jako slikovito. Stoji v žlebu tudi mnogo Malajcev, ki nosijo velike kožene klobuke, na vznožju visokih gora, ki so odete z bujnim zelenjem, podobne strešicam na kitajskih stolpičih. Tudi Hoten- višine za mestom mrklo gleda stara utrdba, iu na totov jtj tu mnogo, ali to skoro niso ljudje. Včeraj sem skali z morja strlečej stoji svetilnik in zijajo topovi. Na videl dva Krovaka, tako mala, kakor so pri vas jednem z okolnih gričev stoji samostan. Ljudje tu voda Oranj Od mesta se vanjo izliva Vaal, malo dalj Bog pomagaj Malo nazaj vrhu griča stoji dom guver- na severovzhod se razprostirajo naležišča demantov Ti nerjev. Še zadaj je dvorce Longwood, bivše stanovanje kraji niso angleški. Nekateri imajo samostalne poglavarje Napoleonovo » a malo bliže je njegov grob. Lep je, od ostali so pod poslušnostjo Slobodne države Oranjske. rszanega kamna, in pri njem stoji vojaška straža. Ostrov je zelo ubožen in neprijazen. Prehodil sem velik kos sveta, videl sem mnogo krajev, ali žalostnejšega Porta Elizinega je do tje 500 angleških milj. Gotovo bodem imel težavno pot da po teh krajih mnogo zverine, tudi levi. Nevarnejše pa so ne poznam do sedaj. mestu je razen vojakov mnogo črncev. To so večinoma oni nesrečniki, katere so an- gleške ladje osvobodile ko so jih nečloveški trgovci v strupene kače in divji ljudje. Možatosti in odvažnosti je traba na vsak način na takem potovanju. Imam dobro puško po najnovejšem sostavu, in sem Ameriko odvažali. Osvoboditelji so jih posadili na Šent tudi Plačal 3 libre šterlingov samega cola od nje. Kupil Heleno, da bi to pustinjo obljudili. Za večera smo od- 8em J° v Londonu. Gorje njemu, proti kateremu bi jo v pluli utrdbe je zopet zadonelo enajst strelov, in ladj naša se je spustil južnemu rtu Afrike. dvanajstih dneh smo pripluli v Kapsko Mesto ob prekrasnem vremenu. Veter je utihnil, polna luna je srebrno svetlobo razlivala po mirnej gladini morskej in po mestu na pobrežju stoječem. Obkoljeno je od treh gora; srednjo nazivajo roke jemal! Po vrhu imam tudi revolver na šest ognjev. pri avstrijskem konzulu Adlerju. Danes sem bil Sprejel me je jako prijazno, in mi voščil mnogo sreče. Tudi mi je priporočal, da se dobro orožim, ker pojdem v nevarne kraje. No kaj hočem, vsak človek mora enkrat umreti. Ako me zmanjka, isdo bode po meni jokal? n Stol radi nenavadne oblike njene. Mestu Kapskem smo ostali tri dni Šel sem Užil sem na svetu dosta dobrega, a še več slabega. Ako me ne raztrga krvoločna zver ali ne pobije hudomušen divjak, pišem Vam o svojem času kaj več. ogledat okolico. Zemlja je jako rodovita sadj in trte Vaš se kar šibe. Tudi je vse v ceno in tako izborno, da ne kmalu kaj takega. Za pol šilinga sem dobil velik venec C. grozdja, in za steklenico taka" dobrega rudečega vina n pon- K sem dal en šiling. Poslovili smo se in odpluli. Po dvadnevnej plavbi smo bili v Portu Elizinem. Pravega pristanišča tu ni. Ladje se vsidrajo dosta daleč od brega, in Kafri od- 136. K Vaalu. Bloemfontein 1870. Ne vem, ali Vam pridejo ti listi v roke ali ne. Ne pravljajo naklade v čolnih na kopno, s čimur mnogo morem drugače, kakor da Vam sporočim, kje sem in časa v zgubo gre. Ali zato so ladje varne, da jih silni kako se mi godi. Mogoče, da so to poslednji listi. Prišel vetrovi, ki tu pogosto vihrajo, ne treščijo ob breg. Sep- sem uže daleč v notranjo Afriko, ali pojdem še dalje in tembra meseca lanskega leta je tu bilo razbito jednajst dalje, preden se ustanovim. Tu človek na različen način ladij. Iz peska na bregu štrli še dosta tramov, drogov Vsak hip more ob življenje priti. Bodete vsaj vedeli, kje in raznih drugih strtih stvari. po priliki je stari Čeh, ki nikjer ni imel pokoja in sta- Stanovniki so čudna zmes. Ena četrtinka je belcev: novanja, dokončal svoje blodno potovanje. Angležev 9 Portugalcev, Nizozemcev in Nemcev, ostali so Porta Elizinega sem se spustil s početka marca črnci vseh vrst, nekateri strašni 9 da je groza, in surovi na pot. Vozil sem se na krasnem vozu, v kateri bilo kot zver. Zanimivo je gledati in proučavati te originale, vpreženo osem mezgov. Pot je vodila po nerodovitnej po » krajini. Mesto lesa se širi zgolj trnjeva goščava, katero trnje je tako hudo, da se rane ne zacelijo z Ne- Prišel sem na visoko navršje, odkoder je bil vidik pega. Dospeli smo k Nedeli. Ta reka je velika kakor r vaša Izera. Bregovi 80 zaraščeni z bujnim drevjem in grmovjem, po katerem je vse živo ptičev. Ker ni bilo nobenega mostu, hoteli smo reko prebresti. Ali zastonj smo gledali, kje na vse strani. Kako me je presenetila ta panorama. Živo me je spominjala rojstnega kraja. Zamislil sem se. Dolgo dolgo sem stal v misli vtopljen, moj duh je blodil po dalj domovini Solnce se je jslo nagibati treba je bilo pomisliti na povrnitev. Nerad sem se ločil od dobili plitvino, reka je bila napeta panorame. Šumljajoči potoček A ■ ^ —— ■ zbog deževja. Ni nam kazalo drugo kakor plačati libro Kmalu se je stemnilo šterlingev za prevožnjo. ogenj v našem taboru mi je kazal pot v tabor z daleč Mezg sem videl plapolajoči Tretjega dne smo prišli k naselbini, katerej se veli da bi se ne razkropili. Voznika sta uže so bili privezani k vozu Enon. Ustanovili so jo t) česk bratj Ustanovitelj pala Tudi 80 moje utrujeno telo je potrebovalo počitka, ali pokojnega prestali mnogo protivnosti od domačinov. Sedaj so Kafri spanja ni bilo na oči. Nemir v gorah ni nehal od tu odrinj na vzhod rujovenje z raznimi njimi. Marljivo obdelavajo zemljo in se bavi rokodelstvi. Ker je zemlja rodovita, pridelaj mnogo ovočja, vina, koruze i. t. d. Za poljska dela jemljo Hotentote. Tu so tri Naselniki imajo mir pred zverine in ukanje ptičev se je razlegalo vso drago noč Zarana smo odvezali mezge, da so se dobro ko leto Kedar je solnce stopilo napasli vpregli smo in pognali Pot se je vila po kačje. Tu tim je vodila tik misijonarji, in bila je služba globokih prepadov. Tu je bilo treba dosta previdnosti božja, ko smo mi dospeli. Hotentoti so jako lepo peli na vzlasti na ovinkih, kajti ograje 9 orgij glasi njihovi so doneli za čudo čisto in prijetno, mestu me je opozoril prvi voznik kj Na jednem Petega dne smo dospeli na vznožje prekrasnih gor zuurskih. Da-si je bilo še le poludne, vendar smo sklenili, da se tu utaborimo. Mezgom našim se kar ni poljubilo iti naprej, bola jih je v oči tečna paša. Poiskali postaven Kafer, črn se pripetila velika kot oglje, da je tu pred šestimi tedni nesreča. Peljali so cel voz porcelana. prepad in potegnil za seboj vseh 16 volov. Tudi Hoten Voz zdrknil v tot na vozu je zletel doli. Tu tam po skalah sem še smo ugodne mesta zunaj grmovja, da po noči ne videl kosce zabojev in črepinje posodj dobili nepovabljenih gostov v teh mnogo Tudi gorah je namreč Prišli smo sloni se dobč tu, ali zakon prepo-veda pobijati jih, da bi v koloniji Kapskej ne zatrli do celega te živali. Kdor hoče slona ubiti, mora imeti dovoljenje deželne vlade. Blizu je žuborel bister potoček v globokem koritu, čegar bregova sta bila odeta z bujno travo iu pisanimi cvetkami. Spominjal me je živo gorskih bistric v naših rodovini krovaškej. Stanovala je v okroglem šatoru, spletenem s protja. Ravnokar so se možaki povrnili Prinesli medu teh gorah mnogo divji do celega podoben našemu, samo gazelo, zajcev in h čebel. Zajec j meh bil ušesa je imel za spo znanje daljša. Gazela je bila velika kakor bela 9 zadaj svetlorujava, z spodaj belo progo po hrbtu Na glavi sta jej stala dva krasno zavita rožička. Lovci so krasnih Krkonoših vsakojaki ptiči, mali odurno krokali. vzduhu so preletavali bili oroženi z navadnim domačim orožjem veliki eni so prijetno peli premnogi Kapskej in v državi Oranjskej zakon strogo naroča kolonij eni Solnce je še visoko stalo. Nerad postopam brez dela, zato sem pograbil puško, da bi v gori kaj vjel. Stopal sem ob potočku ne sme belec domačinu prodati orožja na ogenj zgubil da smodnika huda kazen ne zašel in se i da ne ne svinca. Kdor bi se pregrešil, čaka ga na javnih cestah. 14 letno težko delo m više sem stopal, tem veličastnejše pozorišče se je razgrinjalo pred očmi. Trava povsodi visoka, buj drevj cvetj in grmovje v polnem razvitku i in razsipa omamljivo vonjavo noboj Kupil sem od mož enega zajca, razen tega so mi napolnili dve steklenici z medom. Za vse skup sem jim dal poltretji šiling, in po vrhu vsakemu po en suhar. Bilo mi je, kakor da Bilo jih je sedem kupčij 80 bili na vso moč za- sem v raju. Pokoraval sem se roki božjej ki ta čuda ustvarila Po skalah so plezale opice. Bile so še dosta velike, in vreščanje njihovo se je mešalo z mnogoglasnim zborom ptičev. Kjer se mi je odprl vidik, obstal sem in vzel v roke daljnogled. Po globokih dolovih so se pasle gazele. dovoljni, in so se lepo zahvalili. Razbral sem samo toliko ž njihove govorice, da me nazivajo stari gospod Res sem star videti. Pot je vodila Tu zapazim v skalah na drevesu, z belimi sutem, pisanega ptiča. Bil je velik kakor fazan. Obstanem angleških milj po grebeuu gora v višini 4000, nad morjem. Imeli smo cel dan vidik na vse strani. Kedar smo se spustili z gora, razgrnila se je pred nami jednolična ravnina, večinoma peščena, cvetovi ob- Drevja je bilo malo, pač pa dosta grmovja in kaktusu in ga začnem z očmi Šine mi v glavo, da bosti Tudi poskusil puško. Ali čemu, dejal sem, saj tako daleč pač ne zadenem. Še malo pomišljam ali bi, ali ne. Vse eno sprožim, in ubogi ptič je kroko- podobnih bilin. Iu in tam smo naleteli na čredo gazel on je mene opazil, nojev, in nad nami so se vozili ptiči, eni veliki kakor 9 jastrebi, eni kakor kokoši; teh sem mnogo nastrelil za jed taje se zdrsal po skalah k potoku in videl, kaiso krasnega ptiča sem ubil Zlezel Prekorakali smo Mali iu Veliki Ribi, in zopet so sem njemu nam gore na pot stopile. Naselnikov todi m j tudi do mačine smo redkokedaj dobili na spregled. Prebredli smo Tarko, in kmalu na to smo dospeli v Cradock. To je ma a mesto, če smem tako reči ima komaj 50 hiš j cerkve: angleško, holandeško, kafersko in hoten-totsko. Najlepša je holandeška cerkev, vsakemu evropskemu mestu bila na lepoto okolici je dosta na selnikov, privabila jih je dobra zemlja, ki rodi mnogo žlahtnega sadja, vina, koruze i. t. potovali dalje na Prekorakali smo Brak-river in sever. Med Cradockom in Colesbergom stoji krasen venec gora. V gorskih goščavah imajo veselo življenje opice, in na travnatih ravnicah je d3sta gazel. Mesto Colesberg je nekoliko večje od Cradocka. Potnika pri- 10 11 jetno nadijo košate aleje na trgih in po ulicah Skoro vsaka hiša ima vrt j in na verižici pavijana. 12 renjavas in Verbovc, da se pošlje tehnik v preiskovanje uzrokov ondotnim povodnjam. Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o prošnji podobčin Šent Vid in Lozice za brezplačno podelitev ameriških trtnih rezanic. Ustno poročilo upravno - gospodarskega odseka o 9., marg. št. 8. letnega poročila glede Holzapflove ustanove za gluhoneme. Ustno poročilo fioančnega odseka o prošnji občine rni Vrh glede podpore za cestne namene (u prilogi 42.). Ustno poročilo fioančnega odseka o cesti čez Lu-žarje (k prilogi 48 ). Ustno poročilo finančnega odseka o zgradbi de- mestu bivajo večiuoma tujci. Trgovci so skoro zgolj želnobranske vojašnice v Ljubljani prilogi 54.). Judje. Nek Hamburčan je ustrojil tu lekarno po ev- 13 ropskem vzgledu. Okolica je kamenito gričevje. Za mestom uro hoda teče Oranj, ki meji državo Oranjsko od kolo- Ustno poročilo finančnega odseka, kako je pre- gradnjo lokalne železn ce »Ljubljana- za skrbeti Kamnik" dovoljeni donesek prilogi 55.). nije Kapske. V suhej zimi tu in tam presahne. Sedaj je 14. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine bil napet, in zato je trajalo dosta dolgo, preden so nas in krajevnega šolskega sveta na Dobrovi za po- plavu prepeljal nami so prepeljali tudi tropo nojev daljšaoje počitnic. 15. Ustno poročilo fioančnega odseka o podpori za zgradbo šole Naselniki jih rede po stajah kakor pri nas gosi. Prepeljavši se preko reke smo stopili na tla Slo-bodne države Oranjske. Vesel sem bil, da na meji ni 16. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine pri sv. Trojici v okraju Logaškem. bilo financarjev, kateri po evropskih zemljah potnika obsujejo in mu prtljago premečejo. (Dalje prihodnjič.) Loškipotok za uvrstitev Loškopotoške ceste 17 deželne ceste in za podporo. Ustno poročilo finančnega odseka o troških za na domestovanje učiteljev, kateri bodo obiskali pet Politične stvari. Deželni zbor kranjski. X. seja dne novembra 1889 Za to sejo, ki je trajala primeroma kratek čas, odločen je bil sledeči dnevni red: . Branje zapisnika IX. deželno - zborske seje dne 5. novembra 1889. , Naznanila deželno-zborskega predsedstva. , Priloga 53. Poročilo deželnega odbora glede uravnave učiteljskih plač po javnih ljudskih šolah. . Priloga 57. Poročilo deželnega odbora, s katerim mesečni tečaj na c. kr. državni obrtni šoli v Gradcu. 18 Ustno poročilo gospodarskega odseka o § 6. letnega poročila ^Občila". 19. Ustno poročilo upravnega odseka zaradi uvrstitve iz Preloga čez Domžale v Rodico k državni cesti držeče občinske ceste med okrajne ceste. 20. Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o prošnji občine Toplice, da se izpelje deželna cesta čez zdravišče Topliško. 21. Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora v Velikih Lašičab, da se sprejme okrajna cesta Velike Lašiče-Bloke se predloži načrt zakona ob uredbi osebnih in službenih razmer oboroženi moči spadajočih mej deželne ceste. Ta dnevni red rešil zgotovljene 12. točke, do ker ni bilo pri nobeni točki dalje razprave. se je razun v odseku še ne ure popoludne ves zato, ljudsko-šolskih učiteljev na kakšni javni ljudski Pri drugi točki naznanil je deželni glavar najpred šoli z ozirom na njih dolžnost do djanskega vo- na novo došle prošnje in konečno še, da si je v zadnj jaškega ali črnovojniškega službovanja. seji izvoljen bankinski odsek členov izvolil za na 5. Priloga 52. Poročilo finančnega odseka o proračunu čelnika poslanca De telo za njegovega namestnika pa deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na barona Schwegel-a. Grmu za 1890. prilogi 17.). Ustno poročilo finančnega Tretja točka bila je v prvem branji rešena že v odseka o računskem prejšnji seji ter le po pomoti uvrstena v dnevni red te sklepu deželnega posojilnega zaklada za prilogi 30.). 1888. seje Priloga 57. glede uredbe službenih razmer učiteljev Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o vojakov oddala se je upravnemu odseku v posvetovanje i A Pri 5. točki odobril se je po nasvetih finančnega odseka računski sklep vinarske šole na Grmu za leto oddati v posvetovanje in 1888 po obširnem utemelj poročevalca Viš laga, da naj poročanje. Dr. Schaffer pred se predlog zarad štedenja s časom n i k a r j a brez razgovora; prav tako tudi računski sklep deželnega posojilnega zaklada za leto 1888 po nadrobnem vtemeljevanji poročevalca G o r u p-a ; o 7. in 8. točki dnevnega seka posla imenovanima dvema združenema odsekoma i odda Po priporočilu deželnega glavarja predlog. sprejme se ta reda poročal je v imenu gospodarske Potem da od Po vš prošnj glede ter so bile povoljne rešitve prve Kleinu izročeno deželni gla prečitati po poslancu odstranjenja povodenj v Doberniču dela dežel terpelacijo zarad konkurence, katero na prisilnica ljubljanskim obrtnikom, izrekoma Preski, Artmanjivasi, Gorenji Vasi in na Vrbovcu, druga . Vid in Lozice glede podelitve ame- čevljarjem, krojačem in mizarjem Deželni glavar pravi prošnja podobčin riških trt. Ravno tako tudi da bode v imenu deželnega odbora na to interpelacijo odgovoril v prihodnjih sej 10 11. točka dnevnega reda Izmed daljnih točk omenjamo cestne namene oglasil se je k besedi poslanec Pri 10. točki zadevajoči prošnji občine Črni Vrh glede podpo Povše z gorkim priporočilom za izdatno pomoč hribov skim občinam nad Polhovim Gradcem in Horjulom. 11. točd glede preložitve ceste čez Lužarj logu finančnega odseka deželni odbor pooblastil, Koritkovo. da se je po pred (poročevalec poslanec Hribar) nakupiti za deželni muzej zbirko akvarel jugoslovanskih narodnih noš, katere je deželi ponudila gospa L P e s j a k Zanimivo bilo je tudi poročilo istega gospoda po ročevalec Vošnjak, za katero so se sprejeli predlogi ročevalca Hribarja o glavni bilanci ljubljanskega lote po deželnega odbora s podporo 4000 gld sojilom 4000 gld zavolj poprav tako deželnim poimenovane njskega posojila besedi se je oglasil pri tej točki poslanec Luckmann, ki pa temu računu fabriške ceste , oglasila sta se poslanec Pakiž in pa deželni glava besedi s priporočilom da naj se ta svoj čas okrajna cesta dene zopet v dober stan pohvale, na nekatera vprašanja ročevalec Hribar tako odločno, za vselej pojasneni vsi pomisliki mogel odreči pa mu je odgovoril poda so mu sedaj gotovo 13 točki dnevnega reda poročal je posla g sprejet brez ugovora. Šuklje.in je bil predlo Pri 14. točki (poročevalec Vošnjak) odstopila se je prošnja občine Dobrovske glede podaljšanja šolskih počitnic in prenešenja v pozno jesen, potom deželnega odbora deželnemu šolskemu svetu v pristojno rešitev. t Potem sledila so poročila upravnega odseka, med temi nič manj kot prošnje občine Rake zadevajoče reko Krko, trtno uš in pa prizanašanje kazni zarad brez dovoljenja točenja lastna tamošnjih vinorejcev Prošnja obči Tiojica pri Logatcu za podporo 3. Vvrstitev Loško- v namen zgradbe nove šole, se odbij potoške okrajne ceste med deželne ceste se odbije, po- brui Povše) zadosti pitne vode A m Zanimiva bila je razprava o prošnji občine (poročevalec o tej in 3 druzih prošnjah poslanec katera prosi da bi i da Blizo ' „Suhi Krajni" ali poiskalo se pritrombala iz Krke. ure bil je ves dnevni red končan in de- oblasti se pa deželni odbor, privoliti primerno podporo. želni Slavar napovedal je prihodnjo sejo na petek dne Ravno tako se rešijo slednje točke po nasvetih do- novembra ob 10. zjutraj, tičnih odsekov. Potem napove deželni glavar prihodnjo sejo na torek dne 12. novembra in sklene sejo. - XI j a deželnega zb kr anj sk dne 12. novembra 1889. Naši dopisi. Včerajšna seja deželnega zbora kazala je 17 točk Iz I^jubljane dnevneg reda Deželni zbor kranjski dooro > izmed katerih se je odstavilo poročilo napreduje s svojimi deli; v zadnjih dveh sejah rešene finančnega odseka o zgradbi deželnobranske vojašnice v so bile vse točke dnevnih redov Ljubljani, ker še ni dokonečno rešeno zapisniku zadnje seje naznanja deželni gl prošnje, katerih je bilo primeroma malo število rešijo prihodnji seji reši Po odobrenim se predlog o nekaterih premembah zakona glede uči- došle nove teljskih plač; v finančnem odseku rešuje se vprašanje se v prvem branji priloge štev. 58, 59, 60 in 61 s tem, da se oddajo v posvetovanje dotičnim odsekom naznanja deželni glavar, da je tudi predlog Potem glede zgradbe nove bolnice iu ponudbe gosp. Gorupa Dalje želn eg glede ustanovitve višje slovenske dekliške šole v Ljub-ani. Kolikor čujemo, se je finančni odsek zedinil o db glede donesk ševanje ljubljanskega močvirj z a do e- načelih teh dveh vprašanj. Potem ostaja rešiti še dve o s u - pomenljivi vprašanji: deželni zaklad, potem danes raz- zgotovlj > popravljanji ste sami zadnji dve strani malega deljeno poročilo deželnega odbora o skladanji k troškom da se priloga gotovo v kratkim razdeli i tako j za osuševanje ljubljanskega močvirja » zvršiti so tudi želni glavar pooblastil > zato prosi de- še volitve v deželni odbor. Kakor sedaj kaže, zborovanje f da se obširen in važen predlog deželnega zbora ne bode moglo biti končano pred koncem sme naravnost upravnemu in potem finančnemu odseku prihodnjega tedna. fiorice se poroča, da je gosp. dr. Anton Gregorčič, profesor bogoslovja, čegar n«izvolitev v deželni odbor je bil edini uzrok razpora med tamošno slovensko stranko, odložil svoje deželno-zborsko poslanstvo. , Novičar iz domačih m tujih dežel. No vice izrekle so o tej zadevi svoje mnenje, da zrelim po-litikom tako osobno vprašanje ne sme dajati povoda v razdvojenje vse slovenske stranke, katera je v načelih svojega političnega delovanja popolnoma složna. Okrajna bolniška blagajnica ljubljanska. vštetim 31. oktobrom letos izkazanih je 106 moških in Z Dunaja. Minulo noč peljal se je cesar z Godolo skoz Dunaj, z malim postankom, v Innsbruck, kjer bode imel eno uro časa pozdraviti tam skozi potujočega nemškega cesarja in cesarico ; potem pa se takoj zopet vrne nazaj v Godolo, kamor pride nadvojvodičine prijateljica princesinja Aglaja Auerspergova za delj časa. „Vaterland* poroča, da je cesar v avdjenco naročil v Budapešt splitskega vladika Nakič-a. Trde se da štajerski nemški konservativci vstopijo 12 ženskih obolelih članov. Umerli so 4 moški blagaj. člani. Bolniščino ji je izplačalo na roko 499 gld. 52 kr. v Hohenwartov klub Poročilo rt Fr. Pr pa 9 da grof Bolniški oskrbovalni stroški iznačijo 192 gld. 20 kr. nagrade zdravnikom 407 gld. Za zdravila izplačalo se je 129 gld. na dalje vožnine in za prenos 13 gld. 46 kr. pogrebnih stroškov 64 gld. za kopelje 12 gld. 50 kr. in za Hohenwart povabi vodje državno-zborske desnice prihodnji teden v razgovor, ni istinito, res pa je, da skliče terapeutične pripomočke 6 gld. Skupnih stroškov grof parlamentarno komisijo, kakor pred vsakim zasedanjem dan pred zborovanjem v razgovor. češka. — V češkem deželnem zboru borila se je koncem minulega tedna pomenljiva politična borba med bolnike in umerle blagajnične člane je toraj 1323 gld. staro- in mladočehi. 68 kr. v prvem četertletji blagajničnega poslovanja. Nov lavantinski vladika dr. Napotnik pripelje se prihodnjo nedeljo razpravi bilo je poročilo adresnega odseka o meneč na to, da danes z Gradca v Maribor in bode slovesno umeščen na knezoškofijski sedež. Vsi Slovenci predložeui adresi dr. Julija Greger-ja, se z izrečenem in odločnem naglašanjem stališča češkem državnem pravu o predloženi adresi prestop na prizuavajo pri tem imenovanji, pravičnost in naklonjenost nadškofa Solnograškega skazano prebivalstvu južnega Štajerja. na dnev ed Oba Gregerja in Vašati razlili so nad staročehe vso svojo jezo dr. Rieger toda zagovorniki predloga odsekovega dr. Braf, dr. Matuš, knez Karol Schwarzen Sokolov večer, minuli četertek na čast sedaj j^g j0 posebno še knez Alfred Windisch-Gratz tukaj bivajočemu deželnemu poslancu Jos. Gorupu bil so krepko in brezozirno zavračali in odbijali vse je vzredno obiskan, sijajen in vsi navzoči zelo navdušeni osebao io nedosledno politikovanje mladočehov , pa zgol Knez in veseli. Medved v Planini. Zadnje dni pisarilo se je j Windisch-Gratz sklenil je svoj govor s tem, da je rekel da bi po načelih, katere je glede državnega prava do da bi bil knez Hugo Windisch-Gratz ubil v Planini moljubja in lojalitete razlagal v razpravi dr Greger medveda. Temu pa ni tako. Vbil ga je temveč tamošni za slučaj KO se je oglasil tudi za talijo. Pa to ni podoben predlo tatvinski lovec, šlo tako brez zapreke. Kakor čujemo, dejalo je poklicano Gregtrjev i piišel od one stranke še kedaj temu navdan s takim duham, kakor govor da bi nikdar več ne glasoval za oddajo na CJ O) oblastvo neopravičenega lovca zarad prestopka zakona o rabi puške za tri dni v zapor potem pa je ven odsek in za posvetovanje, temveč da bi ga vrgel v peč neprečitanega, toliko gnjusobo zbujal je v njegovih ču j odboru naznanilo zarad pri- tiiih govor Gregerjev darle vložilo pri deželnem poznanja talije. Finančno ministerstvo naročilo je do konca prihodnjega leta nakovati za 300,000 gld. novih krajcarjev. Vabilo na LXXXIV. odborovo skupščino »Matice Adresa bila je zavržena z vsemi glasovi zoper 39 mladočeških, vesele se pa tega razdora nemški nasprot- niki. Govori se da dr. E. Greger odloži svoj državno Slovenske u sredo dne 20. novembra 1889. 1. ob 5 7 4 uri trgu popoludne v društevni hiši na Kongresnem Dnevni red : 1.) Potrjenje zapisnika o LXXX1II. odborovi seji, 2.) Naznanila predsedništva, 3.) Poročilo gospodar skega odseka, 4.) Poročilo književnega odseka ročilo tajnikovo, 6.) Posameznosti. Ljubljani dne 5. novembra 1889. Predsednik zborski mandat, bržčas sprejme deželno odborništvo, in da se na mesto njega hoče kandidirati še bolj zmeša- nega prof. Tilšerja. Grška. Ruski prestolanaslednik ostane se dni v Atenah. V zbornici poslancev interpelival > nekaj 5.) Po- je Delijanis zaradi Krete, trdeč da i na Kreti zopet uvesti red prapovedal izvažanje orožja. urška ni zmožna ter omenja, da je Trikupis Trikupis odgovarja 9 da je prepovedal samo izva Josip Marn. državnega streliva, ter da je Kretanom priporočal žanje zmirnost. Govornik zahteva konečno zaupanja. glasovanje glede