IMGLAS Uto XLIV - št. 58 - CENA 17 di in Kranj, petek, 26. julija 1991 tih alples .Julija zelo uaoden nakup pohištva v salonu Železniki I 25 - 30 % popust pn piafjnu z gorovino str. 5. 6, 15. 16 Festivalske impresije z okusom vojne sir. 7-14 J Kino, RTV sporedi, Križanka Kranj ua banKa Čas preživetja Vedno več problemov, vse višji gostje na sejah upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije. Gospodarstvo torej naposled prihaja v ospredje, bi lahko dejali. Med gospodarstvenike je namreč tokrat prišel predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan, kar je obljubil že za srečanje v Radencih, vendar takrat ni utegnil, zato pa se je obisk tokrat še bolje ujel v čas. Po vojni se namreč s še večjo ostrino zastavljajo gospodarska vprašanja, "c bo pa se moč izogniti tudi preverjanju, kaj je bilo postorjeno za gospodarsko suverenost, moratorij pa omogoča predah, da se vse potrebno dobro pripravi. Stvar politike pa je, da gospodarska vprašanja postavi v ospredje, kajti če ne bo premika v kvaliteti življenja ljudi, vse, kar smo doslej storili, ne bo imelo pravega smisla in opravičila, je dejal Kučan. Problemov, ki so jih ponovno našteli gospodarstveniki, je resnično veliko, minula vojna jih Je še pomnožila, saj je mnogih podjetjem povro-tila škodo. Natrgala je poslovne stike s svetom, trgajo se poslovne vezi z drugimi republikami, saj se po prekinjenih finančnih tokov že zastavlja celo vprašanje koridorjev, ki bi omogočili pretok blaga po Jugoslaviji, tedni zlasti skozi Hrvaško. Težko pa je verjeti, da bi se gospodarska vojna kmalu končala, čeprav vseh poslov nedvomno ne bo zlomila, kjer je interes obojestranski, bodo ostali, ko bodo čustva zbledela. Zato je vse bolj zastavlja vprašanje preživetja. Če se zruši gospodarstvo, samostojnosti in suverenosti Slovenije ne bo. Čas preživetja tudi zato, ker se bo nekako potrebno pretoki skozi te mesece, ko se Marko-vičponovno, tudi Evropi skuša predstaviti kot veliki reformator, status Slovenije pa je zanjo nejasen, predvsem pa si jasnejšega žele bančniki, ki so zaradi narave svojega posla konzervativni, ko še ni opaznejših razlik med rizikom Slovenije in rizikom Jugoslavije. Z drugimi besedami, ko tuji finančni viri za Slovenijo še niso odprti, ko še ni jasno, kako bodo razdeljene doslej Jugoslaviji odobrene kvote, ko se zatika celo pri takšnih stvareh, kot so dovolilnice za špediterje. • M. Volčjak Posvet z direktorji jeseniških podjetij Turizem je na kolenih Jesenice, 25. julija - V sredo je predsednica izvršnega sveta Jesenice K«na Klinarjeva sklicala na pogovor vse direktorje jeseniških podjetij, da bi se pogovorili o škodi, ki je nastala med vojno v Sloveniji in o problemih, ki se zdaj pojavljajo v jeseniških firmah. Na Jesenicah je bilo po Sedanjih izračunih v kmetijstvu, komunali, obrti in trgovini za 889 tisoč dinarjev vojne »Kode, ni pa všteta vsa ostala ^oda, tudi turistična. Samo na Platoju predora Karavanke je dodatne škode na objektih in v nJ'h za 11 milijonov dinarjev. Janez Medja iz Železniškega gospodarstva Ljubljana, posta-Ja Jesenice, je med drugim po-yedal, da zaradi razmer na Hr-aškem od torka naprej ponoči na jeseniško železniško postajo ?P'oh ni mednarodnih vlakov, "ozijp preko Subotice na Du-?aj. Železnica tudi ne more več Jamčiti za nobeno pošiljko, ki •!e namenjena od Zagreba proti ligu. Božo Resman iz Gorenjke Kranjska Gora je dejal, da so ob koncu junija odšli vsi turisti in v Kranjski Gori ni bilo niti enega samega gosta. Tretjina delavcev, ki so na čakanju, prejema 70-odstotni osebni dohodek. Hotele nameravajo tako vzdrževati, da se v vsakem trenutku lahko odprejo, skrbi pa jih, kako bodo preživeli. Po dogovoru z Gospodarsko zbornico Slovenije se bodo turističnemu gospodarstvu odložili kratkoročni krediti, vprašanje pa je še vedno, kaj bo z davki. Turizmu bi bili tudi zelo dobrodošli krediti za osebne dohodke. Vojteh Budinek iz kranjskogorskega Leka je dejal, da so gostom, ki so nameravali poto- vati k nam z londonskim Yugo-toursom, do 15. avgusta vrnili vsa vplačila za letovanje. Šele tedaj, ko bo dalo britansko zunanje ministrstvo dovoljenje za letovanje pri nas, bodo britanski gostje lahko potovali. Sicer pa so Kranjskogorci skupaj z drugimi alpskimi kraji pripravili spot, ki ga bodo predvajali na italijanski televiziji. Inž. Boris Bregant iz jeseniške Železarne je dejal, da je v Železarni zaradi dogodkov minulih dni za 500 milijonov dinarjev škode, izpada realizacije, kar bo pomembno vplivalo na sanacijske ukrepe. Domala nemogoče je odpošiljati pošiljke od Zagreba naprej in tudi tuji partnerji zaradi političnih razmer odpovedujejo pogodbe. Marko Udir iz Kompasa Kranjska Gora je povedal, da imajo trenutno v Kompasu 80 domačih gostov, Alpina pa je še vedno zaprta. Dosegajo tretjino običajnega dnevnega prometa, število zaposlenih pa so znižali. Tisti, ki doma čakajo na delo, prejemajo 70-odstotni osebni dohodek. Delavci se izmenjujejo, tako, da niso vedno isti delavci doma. Na posvetu so se med drugim strinjali, da bodo s sklepi seznanili tudi sindikate. • D. Sedej P.otem ko se je krvoločni medved s Pokljuke že pojavil na prvistra-Dela, bi bilo lahko zelo nevarno, če ga ne bi Gorenjski glas vsaj J^enil. Čeprav nam ta tema ni neznana (poglejte v prilogo Glas smo čakali, kam bo pristopil medved: k Evropski gospodarski skUpnosti, ali pa bo postal vegetarijanec. Triglavski narodni park J* Je že posnel, medtem ko Ovčarsko društvo samo čaka na dovo-'Jenje za od«^^ Medved pa je še vedno gospodar, pomembnejši kot S| jarci. M. Z. aAa od srca do srca Z darilnimi paketi želimo pomagati, kjer je stiska najhujša. Pisma z opisom razmer in potreb pošljite na naslov: TRIGLAV STUTTGART Filderstrasse 1, 7000 Stuttgart 1. V večini gorenjskih podjetij so zaposleni na kolektivnih dopustih - podobno kot v kranjski Savi pa izvozna proizvodnja teče nemoteno. Napovedi za gospodarsko jesen so precej pesimistične: gospodarska vojna preostanka Jugoslavije zoper Slovenijo, posledice agresije armade, padanje realnega standarda in kupne moči, trganje poslovnih vezi s tujino - vse to bo neposredno ali posredno krojilo (tudi) gorenjsko podobo v naslednjih mesecih. Foto: J. C. Seja Izvršnega sveta Domžale W T toko pred Vse karavle prazne likvidacijo Domžale, 24. julija - Domžalski Izvršni svet je na svoji četrti seji razpravljal o povišanju cen geodetskih storitev, realizaciji občinskega proračuna, glavnino obravnave pa so posvetili vlogi podjetja TOKO za enomesečno odložitev plačila občinskih davkov in prispevkov. TOKO, ki je lani vknjižil izgubo, je že drugič pripravil sanacijski program, v katerem je predvideno zmanjšanje števila zaposlenih od sedanjih 540 na 340. V tem trenutku je TOKO največje podjetje s tovrstno dejavnostjo v Evropi in zaradi izgube večine jugoslovanskega trga kot takšno ne more obstajati. Zato v tovarni menijo, da bi bila najbolj ustrezna likvidacija podjetja in ustanovitev nove delniške družbe TOKO LINE, seveda pa bo vse odvisno od stečajnega upravitelja. Večina članov izvršnega sveta je menila, naj se odložitev prispevkov ne odobri, saj v tovarni očitno načrtujejo programirano likvidacijo, kar bi verjetno imelo za posledico, da ta sredstva ne bi več prišla nazaj v proračun. V domžalski občini sicer nimajo večjih težav z likvidnostjo podjetij. Doslej je bila to druga vloga za odložitev prispevkov v občinski proračun. Precej problematično je stanje na področju realizacije prihodkov domžalskega občinskega proračuna, ki je bila v prvem polletju samo 42-odstotna. Če se bo takšen trend nadaljeval, bo potrebno v jesenskih mesecih narediti rebalans proračuna za okoli 50 milijonov dinarjev, kar znaša od 6 do 8 odstotkov. Izvršni svet je zato s sklepom opozoril vse porabnike, naj izvajajo samo nujne in že začete aktivnosti, ter Izvršnemu svetu do 10. avgusta dostavijo program ukrepov, Uprava za družbene prihodke pa mora pripraviti poročilo o izterjanih davkih. Izvršni svet je tudi soglašal s povečanjem cen geodetskih storitev za 17 odstotkov. • M. G Kranj, 25. julija - Komandant pokrajinskega štaba teritorialne obrambe za Gorenjsko Peter Zupan je povedal, da so starešine in vojaki Jugoslovanske armade - sicer v dokaj razredčenih vrstah -trenutno samo še v kranjski vojašnici, v kasarni na Bohinjski Beli, v radovljiškem mejnem poveljstvu, v rokah JA pa je tudi še nevarno skladišče eksplozivnih sredstev v Drulovki, kjer ima nekaj uskladiščene in blokirane opreme tudi teritorialna obramba. V radovljiškem poveljstvu sarna sta že med vojno prešli v za mejo vztraja po podatkih Petra Zupana le še kakšen ducat starešin, ki pa v bistvu nimajo več nikakršne moči, saj je JA na Gorenjskem izgubila nadzor nad državno mejo že ob koncu minulega meseca; vseh 26 obmejnih objektov, od tega enajst stražarnic, je praznih. Močno okrnjeni so tudi sestavi v kasarnah na Bohinjski Beli in v Kranju. Kdaj se bodo enote iz njih umaknile, je težko reči. Glede na njihov rang verjetno še ne bodo prav kmalu odšle iz Slovenije. Zaradi dezinformacij, ki jih širi Jugoslovanska armada, češ da jim teritorialci ovirajo vstop in izstop iz vojašnice v Radovljici, je Peter Zupan pojasnil, da ne gre za nikakršno nagajanje, ampak da pot v njihovo kasarno vodi prek dvorišča radovljiške teritorialne obrambe. Škofjeloška in pokljuška ka- roke teritorialne obrambe, JA se je umaknila tudi iz objektov na Brniku. Na Pokljuki se jutri (petek) začenja usposabljanje mož za poklicni del teritorialne obrambe. O prisotnosti opazovalcev Evropske skupnosti, ki imajo svoj sedež na Brdu, je Peter Zupan dejal, da delujejo povsem neodvisno, nenapovedano, da pa so v povezavi s teritorialno obrambo na Gorenjskem obiskali Ljubelj, vojašnico v Škofji Loki, Brnik in pokrajinski štab. Splošen vtis, ki ga dajejo, je, da dobro poznajo razmere v Sloveniji, da pa so precej zmedeni glede položaja na Hrvaškem. O tem, kaj se tam dogaja in kaj se še utegne, zlasti po umiku Jugoslovanske armade iz Slovenije, sprašujejo sogovornike v Sloveniji. • H. Jelovčan Promet z Beogradom ustavljen Potem ko je hrvaškim železničarjem včeraj dopoldne uspelo odpraviti posledice miniranja proge med postajama Vrpolje in Vinkovci in je promet med Ljubljano in Beogradom po ve-čurni prekinitvi vendarle stekel, je popoldne prišlo do novih zapletov. Na postaji Mir-kovci so namreč teroristi in pripadniki jugoslovanske armade okoli 17. ure ustavili vlak Sim-plon Expres in zagrozili, da bodo železniški promet povsem blokirali, če jim hrvaške oblasti ne vrnejo telefonskih zvez. Omenjeni vlak so prisilili, da se je vrnil v Vinkovce, od tedaj pa je ustavljen tudi ves železniški promet na magistralni progi Zagreb - Beograd. Vsa pogajanja predstavnikov HŽP-ja z beograjskimi kolegi, da bi vendarle poiskali skupno rešitev in zagotovili železniški promet so bila neuspešna, tako da vlaki med Ljubljano in Beogradom še vedno ne vozijo. Mednarodne potniške vlake iz Zahodne Evrope v Grčijo so preusmerili preko Madžarske. GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI 3etel Petek, 26. julija 199i" -^rec NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR JOŽE KOŠNJEK Priložnost za Slovenijo Ne glede na to, da je bil ohridski sestanek jugoslovanskega vrha na splošno vzeto polomija, saj ni načel bistvenih žarišč jugoslovanske krize (ustavitev spopadov in provokacij v vseh delih države, način uresničevanja Brionske deklaracije in način dogovarjanja o prihodnji usodi Jugoslavije), prav tako pa ni soglašal z umikom vojske v vojašnice tudi na Hrvaškem, kar bi bilo za Slovenijo pozitivno in sta Kučan in dr. Drnovšek v tej zahtevi soglašala s hrvaško dvojico, vseeno Sloveniji ni škodoval. Celo več. Pokazal je, kje so realne ovire za uresničitev popolne državnosti in samostojnosti. Po umiku armade bo naša republika bližje temu cilju, vendar je to samo del jugoslovanskega oklepa, iz katerega se skušamo izviti. Po moje so nevarne predvsem tri točke, na katerih lahko za-stanejo ključni osamosvojitveni koraki. Prva točka je Evropa in njeno videnje prihodnosti Jugoslavije in Slovenije. Terminologija za rešitev jugoslovanske krize se je sicer pri večinskem delu Evrope in tudi pri Združenih državah Amerike spremenila. Enotna Jugoslavija ni več ključna zahteva, ampak se umika v ozadje. Prvenstveni in odločujoči naj bi bil dogovor neposredno prizadetih v Jugoslaviji in svet ho tako odločitev spoštoval, če bo dosežena na miren, sporazumen način. V končni fazi bo sprejel tudi povsem neodvisne nove države na ozemlju Jugoslavije, v okviru sedanjih meja, čeprav še vedno upa. da bo Jugoslavija, vsaj kot neka zveza držav, ostala. Tako govorijo besede in papirji, sprejeti v evropskih organizacijah. Stvarnost pa je lahko povsem druga, tudi najbolj črna. Da Evropa obupa, potegne roke stran in nas prepusti same sebi. Obotavljivost pri pošiljanju opazovalcev tudi na Hrvaško je lahko znak take slutnje. Druga nevarna točka za slovensko samostojnost je še vedno Ante Marković z ekipo svojih somišljenikov. Čeprav mu je dejansko izvršna oblast že ušla iz rok, še vedno izredno ostro in agresivno igra nanjo, ob še vedno očitni podpori Evrope upa na ponovno vzpostavitev sistema, ki dejansko razpada, s tem v zvezi pa na suspenz vseh zakonov, ki sta jih za svojo osamosvojitev sprejeli predvsem Slovenija in Hrvaška. Zvito zavlačuje z začetkom pogajanj, kijih določa Brionska deklaracija, terja vzpostavitev prvotnega stanja in šele nato pogajanja ter tako skuša pridobivati na času. Eden redkih je povsem odkrito glasoval proti umiku vojske iz Slovenije, pa še kaj bi našli v njegovem delovanju, kar kaže na velik razkorak med tistim, kar govori in potem v praksi počne. Njegova podoba v očeh evropskih politikov sicer bledi, vendar je še vedno izrazita. Agresija na Slovenijo mu je škodovala do te mere. da njegovo mnenje ni več odločujoče, ampak samo eden od pogledov soudeležencev jugoslovanske krize. Tretja točka, na kateri nam lahko spodrsne, pa je doma v Sloveniji, v slovenski politiki. Kljub temu da smo od Brionskega sporazuma pričakovali več, je sedanje zatišje velika priložnost za Slovenijo in njeno politiko. Živimo v sorazmernem miru. čeprav na ne pretirano trdnih nogah, znebili se bomo jugoslovanske armade, čeprav bo objektivna nevarnost njenega morebitnega posega še obstajala, v svetovni politiki pa nismo več neznani, žal na račun vojne. Predvsem moramo delovati samostojno, tako v zunanji politiki kot doma. Upoštevati je treba jugoslovanske razmere, vendar pa ob tem ne kaže pristajati na nikakršno barantanje, kar se nam sicer očita v primeru Hrvaške. Prav nenačelnost in togost je pripeljala sosednjo Hrvaško v sedanji skoraj breizhoden položaj. Višek naj bi bila srbskohrvaška kupčija glede Bosne m Hercegovine, pa nejasne opredelitve med slovenskim in srbskim konceptom rešitve jugoslovanske krize. Slovenija mora nadaljevati samostojno zunanjo politiko, zavedajoč se, da nam bodo kje tudi pred nosom zaprli vrata, iskati bo treba prave sogovornike in jih prepričati, da mislimo resno in delamo odgovorno, še najmanj pa sebično. Mir moramo izkoristiti za soočanje in reševanje gospodarskih težav, kjer nam je tujina očitno pripravljena pomagati, pa za oblikovanje izhodišč, s katerimi bomo nastopili v pogajanjih o razdružitvi Jugoslavije in našem dokončnem odhodu iz nje. Tu moramo sami zase najti razmejitev, kaj je dialog resnično mislečih in kaj škodljiv špetir, ki bo v končni fazi škodil samo nam. Mislim, da se slovenska politika te nevarnosti ujetja v lastno past zaveda. Vsaj tako lahko sodimo po sporočilu s sredine večerne razširjene seje slovenskega predsedstva. Čase visoke politike mirne duše lahko prihranimo za kasneje, saj je sedaj ugoden čas za praktična in učinkovita dejanja. GLAS Ustanovitelj In izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS, KRANJ_ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudar-kom na dogajanjih na Gorenjskem_ Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bi/jak Direktor in glavni urednik: Marko Valjavec Odgovorna urednica: l.eopoldina Bogataj Novinarji in uredniki: Danica Dolenc, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Scdej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik. Danica Zavrl-Žlehir, Andrej Zalar, Štefan Žargi 0blikovanje: Igor Pokom Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler, Nada Prevc_ lektoriranje: Marjeta Vozlič, Fotografija: Gora/d šinik_ Tisk: Podjetje DELO — TCR. Tisk časopisov in revij, Ljubljana Uredništvo: Može Pijadeja 1, telefon. 211-860, 211-83S, lelefax: 213-163_ Naročnin«, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16, telefon: 218-463. telefax: S seje zbora združenega dela kranjske skupščine Tudi obrtnike tepe nelikvidnost (064) 215-366 Mali oglasi: telefon: 217-960 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avto-tnatskem od/ivniku: uradne ure: vsak dan 7.— 13.30, oh sredah do 16.30_ Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena i/voda 17,00 din. Naročnina, trimesečni obračun;/a drugo trimesečje 1991 412,50 din. Naročnina za tujiuo:,l40 DEM oz. preračun v ostale valute, obračun enkrat letno. Oglasne storitve: po ceniku Cp. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (l.'r. L. RS 7/91). Kranj, 25. julija - Včeraj popoldne so se (v nenavadno velikem številu) sestali odborniki /bora združenega dela kranjskega parlamenta. Največ besed so namenili davčnemu zaključnemu računu za minulo leto in položaju obrtnikov v kranjski občini. Aleksander Troha iz občinske uprave za družbene prihodke je s tem v zvezi izpostavil problem plačevanja oziroma izterjave družbenih obveznosti od obrtnikov. Njihova plačilna sposobnost se je začela krhati lansko poletje. Vzrok za to so praviloma zamude gospodarstva, na katerega so obrtniki tesno vezani (kooperacije), pri plačilih računov obrtnikom, ki imajo tudi večmesečne zamude. Davčna izterjava ob koncu leta je bila zato slabša kot prejšnja leta, okrog 90-odstotna. Na občini niso posegli po skrajni možnosti izterjave, rubežu osnovnih sredstev, saj to tudi občini ne bi prida koristilo. Obrtniški odbornik Jaka Vreček je povedal, da plačila računov zamujajo tudi za pet, šest mesecev, ko že pridejo, prihajajo brez zamudnih obresti, medtem ko obresti za neporavnane družbene obveznosti tečejo. Nelikvidnost tudi letos najbolj tepe obrtnike. Predlagal je, naj bi poiskali način za lažjo premostitev razkoraka med faktutirano in plačano realizacijo, na kar je Aleksander Troha pojasnil, da v takih primerih na občini obrtnikom že zdaj odlagajo plačila akontacij in da za čas odloga obresti ne tečejo. Seveda pa to velja samo za davke, odloga pa prispevke iz osebnih dohodkov ni niti za družbena niti za zasebna podjetja in obrt. Zbor združenega dela je zatem sprejel predlog za podelitev občinskih priznanj za leto 1991. Nagrado občine bo ob prazniku 1. avgustu prejel Janko Potočnik, priznanje dr. Vin-cencij Avguštin, veliko plaketo pa mag. Davorin Savnik. Odborniki so izvolili "honorarne" sodnike Sodišča združenega dela v Kranju, za ravnatelja B Sarr nije j doma učencev in študentov ' k-a' v i- j „ Prob Kranju pa imenovali sedanjcg^. pomočnika ravnatelja v osnflprjnf vni šoli Simona Jenka Matjaž^j { Kuralta, ki ga je med štirirtj^., kandidati soglasno podprl t^poj kolektiv doma. Odborniki so s( jj]!^ strinjali tudi z zamenjavo kOSi. mandirja Postaje milice v Kj^L«/" nju. Odhod s tega mesta so d^Ej? volili Stanetu Ficku, za novegt^ 1 komandirja pa imenovali Gaj 1 brijela Javorja, inšpektorja j inšpektoratu milice UN4 * Kranj. Kranjski parlament bo ni skupni seji vseh treh zboro' spet zasedal naslednji (prazni Cni) četrtek. IZ SLOVENSKE SKUPŠČINE Prihodnji teden bo zasedala slovenska skupščina Beraška palica slovenskega gospodarstva Po nekajmesečnih zahtevah bo v torek zbor združenega dela slovenske skupščine končno le posebej obravnaval položaj slovenskega gospodarstva, hudega bolnika, in recepte vlade za njegovo zdravljenje. V sredo pa bodo zasedali vsi zbori skupščine. Kranj, 26. julija - Posebna seja zbora združenega dela, namenjena samo položaju slovenskega gospodarstva, je bila načrtovana že za ta teden, vendar je sklicana v torek, 30. julija, ko bo vlada pripravila ustrezno gradivo o kratkoročnih in dolgoročnih ukrepih za zboljšanje gospodarskega stanja v Sloveniji. Posebna obravnava je bila v skupščini že večkrat zahtevana, največkrat v povezavi s kritikami na gospodarsko politiko vlade, vendar zahteva ni dobila potrebne podpore, sedaj pa je očitno gospodarstvo na taki be-raški palici, da se parlamentarni razpravi o tem ni mogoče več izogniti. V sredo, 31. julija, bodo zasedali vsi zbori slovenske skupščine. Predsedniki zborov Jože Zupančič, dr. Ludvik Toplak in Ivan Bizjak so uvrstili na dnevni red predlog zakona o raziskovalni dejavnosti, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva, predlog za izdajo zakona o prenehanju ve- PHh vrač dog dož iot< stav H. Jelovča« ?os tan ke one kor ra*< sIon vse Prii Odslej delegacija v zvezni skupščini Ta teden se sestajajo komisije in odbori skupščine, kar je običaj pred vsakim zasedanjem skupščine. Seje se bodo nadaljevale še v ponedeljek, torek in še v sredo, pred sejami zborov. Posebej je treba omeniti sejo komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Na njej so dovolili ustanovitev novega kluba neodvisnih poslancev. V njem bodo poslanci, ki so bili doslej člani v parlamentu zastopanih strank, pa so iz njih izstopili ali postali člani strank, ki nimajo sedežev v parlamentu. Vendar teh strank v parlamentu ne bodo smeli zastopati, ampak tiste, na katerih listah so bili izvoljeni. Za zvezne poslance, ki so bili 25. junija odpoklicani (delovne knjižice imajo še v Beogradu), bo poskrbela Slovenija in jim tudi dala plače. Poslanci ne bodo vet hodili v Beograd, ampak jih bo nadomestila 12-članska delegacija, ki naj bi jo skupščina imenovala v sredo. ljavnosti zakona o skladih skupnih rezerv s predlogom zakona, predlog za izdajo zakona o davku od prometa proizvodov in storitev z osnutkom zakona in predlog za izdajo zakona o igrah na srečo. Zbori bodo nadaljevali razpravo o predlogu zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobra- ževanja. Zbor združenega del' bo obravnaval še predlog za I dajo zakona o gostinski dejaV' nosti z osnutkom zakon«, družbenopolitični zbor pa bo razpravljal o predlogu zakona o razvoju malega gospodarstva in o informaciji o položaju turističnega gospodarstva. • J-Košnjek Umik vojske iz Slovenije se nadaljuje Prostost za slovenske vojake Slovenska vlada je sprejela izhodišča za umik armade iz Slovenije in zahtevala tudi delitev premoženja, kar ni novo, slovenski vojaki pa naj bi bili prosti v 15 dneh po sprejetju odloka o umiku armade. Navodila je po besedah Kadijevića in Broveta zvezno obrambno ministrstvo že poslalo enotam. Kranj, 24. julija - Slovenski izvršni svet je v petih točkah sprejel izhodišča za tehnično izvedbo umika armade iz Slovenije. Izhodišča bo delegacija Republike Slovenije uveljavljala na sestankih z delegacijo armade. Slovenija bo terjala pri delitvi federalnega premoženja, ki je koncentriran v premoženju armade, približno tak delež, kakršnega je vsa leta po vojni prispevala v vojaški proračun (med 24 in 31 odstotki), zahtevala bo vrnitev sredstev civilne zaščite, ki jih še nadzoruje armada, prav tako pa brezpogojno vrnitev vse oborožitve, vojaške in druge opreme teritorialne obrambe, ki je bila odvzeta maja lani in je še pod kontrolo in v skladiščih armade, usta- vljeni pa morajo biti vsi kazenski postopki proti osebam, ki so do 19. julija zapustile armado na poziv predsedstva Slovenije. Takoj je treba omogočiti neoviran odpust slovenskim vojakom iz Jugoslovanske armade. O odpustu slovenskih vojakov sta na torkovi novinarski konferenci po vrnitvi z Ohrida govorila tudi predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan in slovenski predstavnik v zveznem predsedstvu dr. Janez Drnovšek. Drnovšku sta zvezni obrambni minister in njegov namestnik general Ka-dijevič in admiral Brovet zagotovila, da bodo slovenski vojaki prosti v petnajstih dneh po sprejemu odloka zveznega predsedstva o umiku armade iz Slovenije, in da so bila navodila že posredovana enotam. Sploh pa se namerava armada umakniti iz Slovenije prej kot v treh mesecih. Na očitke, da je slovenska vlada v izhodiščih za umik postavila nove pogoje, je Milan Kučan odgovoril, da to niso dodatni pogoji, ampak smo take zahteve že posredovali v predlogih za delitev federalnega premoženja, v katerem pa ima premoženje armade gla- vni delež. Kučan in dr. Drne všek sta v torek časnikarjem pa, pokazala je realni inte-'es, ki ne pozna idiličnosti, kdo j^a koga rad, temveč je to svet, i ga označuje demokracija in Urejenost, zato Evropa naprej J^agira politično, nato eko-£°msko in na koncu s silo, pri ^.erper nikakor ni moč izključile dejal Kučan, da je pripravna zagovarjati ohranitev stavnega reda. Na enostran-°st je občutljiva tudi Jugosla-J'Ja, zlasti Srbija, ki želi rešiti narodnostno vprašanje. Pri vztrajanju na spoštovanju ustave pa bi bilo potrebno sprejeti ustavni zakon, kar pa je v teh razmerah nemogoč postopek. Pri tem pa se pozablja, je opozoril Kučan, da ne prva ne druga Jugoslavija nista nastali na ustavni osnovi, temveč s političnim dogovorom, ki je bil kasneje zakonsko sankcioniran. Na gospodarskem področju ni bilo opravljeno vse, kar bi bilo lahko Zlasti na gospodarskem področju ni bilo opravljeno vse, kar bi lahko bilo, da ne bom rekel, kar bi moralo biti, je dejal Kučan, ko je razčlenil pripravljenost slovenske odločitve. Ker je bilo vprašanje gospodarske suverenosti podcenjeno, moramo zdaj, v času moratorija tem vprašanjem posvetiti največ pozornosti, o tem naj spregovori tudi strokovna javnost. Pravi razlog za reakcijo zvezne vlade na slovenski 25. junija je bil prazen proračun, predmet spora je bil, kdo bo pobiral carine, namesto da bi se zvezna vlaga ukvarjala s proizvodnjo oziroma v vprašanjem, ali carine sploh bodo. S 25. junijem se režim na mejah namreč ni spremenil, postale so le slovensko-jugoslovanske, zaradi slovenskih zastav na mejnih prehodih pa vojna verjetno ni bila koristna. V tujini je Ante Marković še vedno predstavljen kot začetnik jugoslovanskih reform, kar zlasti za Slovenijo ne drži, res jih je pospešil v nekaterih delih države, lahko pa mu očitamo politiko konvoja, je dejal Kučan, saj jih ni moč izvesti hkrati v Sloveniji in na Kosovu. Na Ohridu se je to znova pokazalo, pri 6 -I- 1 pravnih sistemih, Upravni odbor GZS je sprejel niz predlogov, ki naj bi jih pri razreševanju gospodarskih problemov upoštevala slovenska vladu, sestal se bo zbor združenega dela slovenske skupščine. - Zbornica in vlada naj pospešita stike s tujimi zbornicami in vladami, da ne bi prišlo do prekinitve gospodarskih odnosov in da bi vzpostavili nove možnosti za prodajo naših izdelkov na tuje, še posebej pa je treba zagotoviti tuja posojila. Ker slovenska podjetja izgubljajo jugoslovanski trg, je potrebno izdelati strategijo pospešenega preusmerjanja v izvoz. - Pospešita naj tudi stike z institucijami v drugih republikah, da bi v gospodarskih stikih presegli politične spore, saj so mnoga podjetja v drugih republikah zainteresirana za sodelovanje. - Podjetjem, ki so zaradi vojne utrpela veliko škode, naj zagotove premostitve v obliki nadomestil, reprogramirajo obveznosti in posojila. Zaradi velike nelikvidnosti, ki je delno rezultat izločitve Slovenije iz monetarnega sisema, naj pospešijo brezgotovinsko plačevanje, kompenzacije in podobne ukrepe. - Podjetja, ki bodo pridobila proračunsko finančno pomoč, naj omejijo osebne dohodke. - Podjetjem naj se zakonske obveznosti znižajo na najmanjšo možno mero. omogoči zamik njihovega plačila in zmanjšajo zamudne obresti. Z bankami naj se vlada dogovori glede obrestnih mer in reprogramiranja kratkoročnih posojil v dolgoročna. - Zbornica naj zagotovi nemoteno izdajanje raznih dovoljenj, potrdil in drugih listin, ki so nujne za nemoteno poslovanje podjetij. - Vlada naj v pogajanjih z drugimi republikami in federacijo razreši plenitve slovenskega premoženja, zagotovi nemoten potek plačilnega prometa, delitev obstoječih in morebitnih novih tujih posojil oziroma primarne emisije ter razreši vprašanje pokrivanja salda terjatev s Sovjetsko zvezo in z Irakom. • Gospodarstveniki pa so v razpravi dodali še najbolj aktualni predlog, naj zagotovijo koridor za blagovne tokove skozi Jugoslavijo, saj se bodo sicer povsem ustavili. ki niso kompatibilni, je to vračanje nemogoče. Marković se sklicuje na avtoriteto republiških predsednikov in želi dobiti njihove podpise za svojih 11 točk, za kar pa ni institucionalnih možnosti, tudi v Srbiji ne. Ob vseh reformnih usmeritvah je jasno, da so jih napisali ljudje, ki razmišljajo po starem, je dejal Kučan. Tudi stiska, da sicer Marković ne bo imel kaj pokazati v Haagu, ne pomaga, naj pove resnico, čas je, da svetu ne prodajamo več megle, je dejal Kučan. Modro in častno dejanje armade Umik jugoslovanske armade je Kučan označil kot modro in častno dejanje, ki tudi nas moralno zavezuje, saj moramo zdaj pokazati visoko stopnjo sodelovanja. To je tudi v interesu Srbije, ki je večznačen, mislim, da ne škoduje interesom Hrvaške, je dejal Kučan. Ohridska izjava o miru je v prid miru na Hrvaškem, kjer do minule ponedeljka padlo že 310 ljudi, približno 700 pa je bilo ranjenih. Evropa se boji tega virusa, ki bi jo lahko ogrozil, saj ima 46 S posojili bodo pomagali razvoju drobnega gospodarstva Prednost proizvodnim dejavnostim in popestritvi ponudbe k i* ''i n« a Na razpis i -«»isina posojna, ki su gu uujmin »«.««■»" jumj«, je namreč Wvi|0 27 prosilcev, zaprošeni zneski posojil pa so presegli vsoto redstev, ki so bila namenjena zanje, to je tri milijone dinarjev. Vanj, 24. julija - Komisija za drobno gospodarstvo pri kranjskem .Vršnem svetu je imela te dni precej dela z dodeljevanjem posojil, *' "aj bi v občini Kranj pospeševala razvoj zasebništva. Na i r tovrstna posojila, ki so ga objavili v začetku junija, se je ni s ..Kot so povedali na sredini eJ' izvršnega sveta, so imeli P^dnost pri dodeljevanju po-D J'J prosilci, ki se ukvarjajo s s"!°izyodnimi dejavnostmi, ti-ki imajo gostinske obrate f.,etežno s hrano in tisti, ki se nalnik, Obrtnem podjetju za nakup stroja za pranje stekla, d.o.o. Medicamens za gradnjo prizidka in nakup opreme, Orodjarstvu in ključavničar predračunske vrednosti, kar je najmanj 18 in največ 732 tisočakov. Pri sprejemanju sklepov predloga Komisije za drobno gospodarstvo so člani kranjskega izvršnega sveta poudarjali zlasti dejstvo, da se vedno manj ljudi odloča za obrtništvo, posebej za gospodarsko' dejavnost, zato bi bilo treba te še bolj spodbujati. Zneski odo- «kv obe stvu v Žabnici (Janez Hafnar) brenih posojil so pri mnogih za graditev delavnice, Ključav- zgoj simbolični, žal pa v občini arjajo z dejavnostjo, ki jo v p"Clr|i Kranj ni, pomeni pa posilstev ponudbe. Največ pro-v fev, ki so jim zavrnili zahte-cjrk *a posojilo, pa je bilo s po-j?j°ČJa trgovine. Tako je v ožji (e 0r prišlo štirinajst vlog, od ga sta zaenkrat dve še nepo-L,n-i (manjka še gradbena do-^^entacija), ena prosilka pa p. spolnjuje vseh pogojev raz-§Sa- Kredite pa so odobrili: pisnem podjetju Kranj za cUnalniško in programsko ?Premo, Mihu in Lojzki Arnež (^Prenovo gostilne "Pri Maj-• d.o.o. Cargotrade za raču- ničarstvu v Šenčurju (Anton Papež) za obnovo delavnice in teristorski usmerilnik za varjenje, Mizarstvu Tupaliče (Franc Kurnik) za gradnjo delavnice, Predelava plastičnih mas in umetnih smol (Resman Ažman Gredi) za stroj za predelavo termoplastičnega poliuretana, d.o.o. Ekol iz Cerkelj za nakup galvanskih posod, centrifuge in dostavnega avtomobila, ter d.o.o Mernik iz Šenčurja za montažo hladilnice ter napravo za pakiranje in transport sadja in zelenjave. Višina posojila znaša dvajset odstotkov od zaenkrat ni za ta namen več denarja. Med prosilci za posojilo konfliktnih točk. Strah je razumljiv, vendar primerjava s Sovjetsko zvezo ne vzdrži, ker je rezultat imperialističnih carskih osvajanj in kasnejše nasilne priključitve baltiških držav, elementa prostovoljnosti tam ni bilo. Evropska skupnost nam ne oporeka odločitve same, temveč način (enostranskost), jugoslovansko zagato je Kučan pojasnil s Kostićevim pozivom v jugoslovanskem predsedstvu: "Razidimo se kao ljudi, nemojmo se tuči!" Za premislek tri mesece potrebuje tudi Evropa, ta čas pa lahko izkoristimo za graditev gospodarske suverenosti, pri čemer moramo imeti pred očmi evropski način življenja. Politika mora zdaj ta vprašanja postaviti v ospredje, če ne bo premika v kvaliteti življenja ljudi, potem vse, kar smo doslej storili, ne bo imelo pravega smisla in opravičila, je dejal Kučan, abstraktno politiko morajo zdaj prekrižati realni gospodarski problemi, pri čemer nikakor ne pride v poštev krpanje Jugoslavije, temveč ustvarjanje nečesa novega, kar bo lahko imelo večjo težo v drugačnih evropskih preureditvah. • M. Volčjak pa so izpostavli zlati d.o.o. Ekol, katere proizvodnja je čiščenje in predelava umetnih smol. (Kakšno je delo tega podjetja in če je škodljivo za okolje, je bilo pred kratkim postavljeno delegatsko vprašanje na skupnem zasedanju zborov SO Kranj.) Kot so ugotavljali člani izvršnega sveta (pred seboj so imeli odgovor inšpekcijskih služb), podjetje opravlja ekološko koristno dejavnost, saj zbira plastične embalaže za motorna olja, odceja olja iz embalaže in pere embalažo s trikloretanom. Očiščene plastenke melje v granulat, uporaben za brizganje plastenk. Z oljem onesnaženo topilo se nato destilira in ponovno uporabi. Ta dejavnost pa je potrebna in če bo podjetje imelo vso opremo, ki jo še namerava kupiti, tudi brez nevarnosti za okolje. • V. Stanovnik Ob zadnjem katastrofalnem neurju, ki je prizadelo predvsem občini Gornje Radgone in Trebnje je Rdeči križ Slovenije že nakazal prvo pomoč za prizadete družine, in sicer vsaki občini znesek v višini 50.000,00 din. Hkrati Rdeči križ Slovenije poziva vse posameznike, ustanove in podjetja, da pomagajo prizadetim družinam. Za pomoč v denarju odpira Rdeči križ Slovenije poseben žiro račun št. 50101-678-51579 s pripisom "Neurje". Gorenjska banka d. d., Kranj LB - GORENJSKA BANKA d.d., KRANJ JE Z JULIJEM PONOVNO UVEDLA MESEČNO REVALORIZACIJSKO STOPNJO PRI OBRAČUNU OBRESTI TAKO MESEČNA REVALORIZACIJSKA STOPNJA (Rm) ZA JULIJ ZNAŠA 4,8% Obrestne mere, ki so veljale doslej, so temu primerno spremenjene in sicer: VP0GLEDNA DINARSKA SREDSTVA OBČANOV: • tekoči in žiro računi 45% Rm • hranilne vloge , 50%Rm NAMENSKO VEZANA SREDSTVA OBČANOV: Poleg mesečne revalorizacijske stopnje na višino obrestnih mer vpliva tudi doba vezave in višina vezanih sredstev. Na željo komitentov depozite tudi razvežemo. VEZAVE do 10.000,- nad 10.000, do 50.000,- nad 50.000, do 100.000,- nad 100.000,- * nad 3mes. 3% 4% 5% 7% 'nad 6mes. 5% 6% 7% 9% 1 nad 12 mes. 7% 8% 9% 11% * nad 24 mes. 9% 10% 11% 13% ' nad 36 mes. 11% 12% 13% 15% RAZVEZAVE * nad 1 do Rm 1% 2% 3% 2 meseca * nad 2 do 1% 2% 3% 4% 3 mesece * nad 3 mesece 3% 4% 5% 7% V LB - Gorenjski banki d.d., Kranj dinarske depozite spre jemamo le če posamezni depozit znaša najmanj 2.000,-. /O ljubljanska banka rRADIATORJI IA Q/ JUGOTERM xO /( ZNIŽANJE KIKA ŽIRI 064/692-036 TERME TOPOLŠICA nudijo.- MIR, SPROSTITEV IN POČITEK MED VRŠACI KARAVANK IN SAVINJSKIH ALP CENE POČITNIC: JULIJ AVGUST 7 dni 3.795 10 dni 5.070 JULIJ 7 dni 10 dni 3.230 4.310 14 dni 7 dni 10 dni 14 dni 6.640 4.050 5.420 7.110 UPOKOJENCI AVGUST 7 dni 10 dni 14 dni 3.570 4.790 6.280 14 dni 5.645 V CENI JE VŠTETO: — 7,10 ali 14 polnih penzionov v 1/2 sobi v hotelu VESNA — neomejena uporaba termalnega bazena in savne — vsak dan (razen nedelje) telovadba v bazenu in telovadnici — zabavne prireditve, celodnevna animacija in rekreacija pod strokovnim vodstvom — plesni večeri, kulturne prireditve, izleti in še in še... MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA* (3 OBROKI) INFORMACIJE HOTEL VESNA, Topolšica 77 telefon: 063/891-120/113/114 telex: 33606 REZERVACIJE ©©S^ESMEEGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE Pe Petek, 26. julija 199] — Gasilski praznik na Jezerskem Mi smo varuhi narave Turizem na Cukovem bajerju Nedosegljiv kompromis med ekologi in turističnim društvom. "Trudimo se doseči kompromis tako z Ekološkim društvom, Zelenimi Slovenije, Zavodom za kulturno in naravno dediščino, Konjeniškim klubom, kot tudi s prebivalci Partizanske poti, vendar zaenkrat brez večjih uspehov," je v pogovoru poudaril predsednik Turističnega društva Janez Kihtar. Pogled na kopališče nam pove vse. Ljudje se zelo radi zatekajo v naravno okolje in se izogibajo hrupnim kopališčem, zato naj bi ta naravni park kultivirali in ekonomsko izkoristili. Delo Turističnega društva je popolnoma prostovoljno in ga ni malo. Lansko leto so zgradili večjo brunarico "Bajerco" in končno dobili priključek za vodo in elektriko. "Najbolj nujno delo, ki bi ga morali še postoriti, je ureditev dostopa na kopališče, potem pa še cesto do "Bajerce" in parkirišče. Cesto bomo speljali iz Bobovka in Mlake, kajti sami se zavedamo, daje Partizanska pot preveč obremenjena in hrup moti njene naseljence," je odločno zatrdil predsednik Turističnega društva na Kokrici. Seveda pa vsi vemo, da njihovo delo vsak dan znova naleti na ovire. Ekološko društvo in Zavod za naravno in kulturno dediščino poskuša v Bobovku ohraniti naravni rezervat. Tu so namreč našli tudi okostje mamuta in ledenodobnih fosilnih rib, v nekdanjem glinokopu. Redke in ogrožene vrste ptic najdejo v tem okolju svoja gnezda in počivališče med selitvijo. Ali jih moti hrup otrok in ribolov? Izumirajo. Toda ali se ne bi dalo doseči kompromisa med naravnim gojiščem in med sprostitve-nim parkom. Tudi ljudje potrebujemo svoj prostor pod soncem. Turistično društvo je konzervatorki Jelki Habjan ponudilo prostor za muzej, vendar odziva ni bilo. "Nujno je sodelovanje, le tako bomo lahko uskladili skupne interese. Zaenkrat smo mi edini vir dohodka zđ folkloro na Kokrici, druge kulturne skupine pa so zaradi finančne stiske morale prenehati z aktivnostmi. Ljudje v krajevni skupnosti nas podpirajo in se z nami trudijo," je pogovor dopolnil predsednik krajevne skupnosti Stane Hribar. Vedeti pa moramo tudi, da je kranjski izvršni svet z odlokom 22. maja sprejel strožje ukrepe. Skrb za varstvo Bobovka naj bi odvzeli KS Kokrica in poverili kranjski Gimnaziji, brunarico naj bi odkupili in uredili razstavo rastlinja in živalstva jezerc, uredili kanalizacijo iz bivše opekarne in strogo določili meje naravnega rezervata. Neizogiben problem pa je tudi lastništvo nad bajerji, kajti to zemljišče je bilo leta 1948 nacionalizirano. • M. Zabret, foto J. Cigler DaiteS "Dan HmŠice" - Ob krajevnih praznikih se očitno miselnost spreminja tudi na Hrušici. Danes, 26. julija, pripravljajo Dan Hruške z obsežpim programom. Ob 16. uri bodo odj>rli novo balinišče, zatem bo tekmovanje. Ob 17. uri bo otroški ŽIV-ŽAV s krosom in drugimi zabavnimi igrami. Ob 18. uri bo gasilska vaja, zatem pa bodo člani domačega društva predstavili še nov gasilski avto. Ob 19. uri bodo pristali člani kljuba jadralnih padalcev iz Kranjske Gore. Celotna prireditev bo pred domom DPD Svoboda Hrušica. J. Rabič Praznovanje V PodbreZJah - V krajevni skupnosti Podbrezje v kranjski občini se jutri, 27. julija, začenjajo prireditve ob letošnjem krajevnem praznovanju. Z nastopom moškega pevskega zbora iz Podnarta in govorom prosvetnega delavca Staneta Mihe-liča se bo ob 20. uri (jutri) začela proslava pri spomeniku talcev in postreljenih devetih krajanov v Bistrici. V prihodnjih dneh pa bodo na programu različna športna tekmovanja. Že v nedeljo bosta dve nogometni tekmi, v sredo in četrtek bo turnir v biljardu, v petek v balinanju in v soboto, 3. avgusta, celodnevni turnir v tenisu. Prihodnjo soboto, 3. avgusta, ob 19. uri bo potem tudi svečan zaključek letošnjega krajevnega praznovanja pred preurejenim kulturnim domom v Podbrezjah. Praznik pa bodo v torek, 30. julija, ob 20. uri z vajo proslavili tudi gasilci Podbrezij. • A. Ž. Glavna akcija v krajevni skupnosti Podbrezje je bila letos prenova kulturnega doma. Do osrednje svečanosti, ki bo prihodnjo soboto zvečer, bo vse na-red. Sredi tega tedna sta Alojz Kos iz Prezrenja in Rok Šolar iz Ovsiš (oba KS Podnart) obnavljala še napise na plošči, ki jo je 1950. leta na domu odkrila* padlim in talcem organizacija ZB Podbrezje. Gasilci vedno s krajem Na Jezerskem so gasilci slovesno proslavili 80-letnico obstoja in uspešnega delovanja. Jezersko, 21. julija - Proslavitev 80-letnice ustanovitve gasilskega društva na Jezerskem je najprej pred domom in potem še ob Plan-šarskem jezeru zmotil dež, vendar svečanosti domačih gasilcev, ki so se v osemdesetih letih navadili na še tako neprijetna presenečenja in so že večkrat dokazali, da so kos vsem neprijetnostim in težavam, ni preprečil. Tokrat je bilo tako, kot so načrtovali, da bi bilo že 30. junija na proslavi, vendar pa so takrat prireditev zaradi vojnih dogajanj odpovedali. na Koroškem, pa z gasilci iz Železne Kaple - Reberca preskušali znanje na praktičnih vajah na Jezerskem, na Jezerskem vrhu in onkraj meje, so v zadnjih letih dobile odlične ocene, ki bi znanj, ki je tudi dež ni usp preprečiti, pa je bila ZavarovaH niča Triglav d.d., Območna enoj ta Kranj. Direktor ObmočiKJ enote Eranci Lotrič je ob čestiti kah in pozdravih krajevnega žttj pana Vitomirja Grosa, predsta*' nika občine Železna Kapi*] predstavnika Gasilske zvez' Slovenije Vilija Tomata in obj Že od ustanovitve društva naprej, posebno pa v zadnjem obdobju, v krajevni skupnosti Jezersko ni bilo manjše ali večje akcije, kjer ne bi sodelovali tudi gasilci. Lahko bi rekli, da so bili ob svoji tradiciji preprečevanja in reševanja v požarih ali druhih nesrečah gasilci na Jezerskem vedno pripravljeni reševati in pomagati in marsikateremu kraju so zaradi vključevanja v delo in življenje danes lahko za zgled. Ko so pred leti v krajevni skupnosti gradili vodovod, elektriko v Dol, urejali Smetje, imeli očiščevalne in druge akcije, vedno so se vključevali tudi gasilci s predsednikom Dušanom Šemrovom. Še posebno skrb so posvečali usposabljanju in preventivnemu delovanju. Njihove praktične vaje, ko so skupaj s pobratenimi gasilci s Črne Naravni park na Pristavi Javornik - Koroška Bela, 18. julija - V krajevni skupnosti Javornik - Koroška Bela, ki je med najbolj aktivnimi jeseniškimi krajevnimi skupnostmi, imajo že dve leti zanimivo akcijo: na Pristavi v Javorniških Rovtih urejujejo naravni park. Park bo v izredno lepem naravnem okolju ob planinskem domu na Pristavi, ki ga je kot svojo pristavo postavil baron Zois. Zois pa si je zanesljivo poiskal enega izmed najlepših kotičkov pod Stolom. O tej akciji, ki jo bodo opravili do konca leta večinoma s prostovoljnim delom in morda deloma tudi z nekaterimi javnimi deli, smo se pogovarjali s predsednikom krajevne skupnosti inž. Valentinom Marke-žem in predsednikom odbora Odlikovanje Gasilske zveze Slovenije I. stopnje je prejelo GD Jezersko, II. stopnje Franc Zadnikar s t., III. stopnje pa Andrej Štular in Ignac Murn. Občinska priznanja I. stopnje so dobili Dušan Šemrov, Franc Polajnar in Peter Stim; priznanje II. stopnje pa Jože Polajnar, Ljubo Zadnikar, Jožica Zadnikar, Franc Boldin, Marjeta Štirn, Franc Čarman, Ljubo Kogoj, Izidor Parte, Tone Frantar, Mija Murovec in iz pobratenega društva Črna Jože Gorišek, Drago Burjak. Franc Samec, Andrej Jelen in Drago Mlačnik. Spominske plakete pa so podelili Zavarovalnici Triglav - Območni enoti Kranj, občini Kranj, Občini Železna Kapla in obema botroma. Posebno priznanje za 10-letno delo je dobila tudi Mija Murovec. za izgradnjo Zoisovega parka dipl. inž. Aleksandrom Man-deljcem. »Park na Pristavi s tremi naravnimi jezeri in v lepem gozdnem okolju je bil precej časa zanemarjen. V parku je poleg jezer še 20 avtohtonih dreves, ki so tudi v Evropi zelo redka. Namen akcije je ureditev jezer, na-brežin, pretokov, pešpoti, mo-stičkov, postavitev klopi, primerna označitev dreves in delna ograditev. S sodelovanjem predstavnika Hortikulturnega društva Jesenice in Gozdnega gospodarstva smo se domenili, da bi park razširili, morda zasadili nove vrste drevja in uredili gozdno šolsko pot, da bi lepoto parka približali tudi šolski mladini. Gasilci z Javorniškega Rovta so okolico parka lepo počistili. V park bomo postavili nekaj kaminov, kjer bodo obiskovalci lahko kurili, sicer pa bo v parku kuriti ne bo dovoljeno.«© D. Sedej Botra Ana in Peter Virnik ter Slavka in Miro Šinkovec sta izročila ključe obeh novih vozil Andreju Štularju in Ljubu Kogoju. jih bile vesele tudi poklicne gasilske enote.« Tokrat pa so na proslavi osemdesetletnice še enkrat potrdili svoje zgledno delo in aktivnost ter usposobljenost tudi kar zadeva skrb za opremo. Po dopoldanski sloves-nostni seji, ko so pregledali kroniko društva,so prireditelji občinskega tekmovanja žensk ter na popoldanski paradi, ki so se je udeležili tudi člani iz številnih društev v občini, iz pobratenega društva Črna na Koroškem in prijateljske Železne Kaple, "uradno" prevzeli tudi dve novi gasilski vozili. Botra orodnemu avtomobilu TAM sta bila Ana in Peter Virnik, komandnemu vozilu NIVA, ki je prirejeno tudi za vleko in priklop motorne brizgalke, pa Slavka in Marka Šinkovec. Ključe za vozilo TAM sta botra izročila Andreju Štularju, za vozilo NIVA pa Ljubu Kogoju. Glavni pokrovitelj svečanosti in podelitve republiških, občinskih in društvenih pri- či n s k e gasilske zveze Franc« Kerna, zaželel gasilcem na Je* zerskem tudi v prihodnje tako uspešno in zavzeto delo in skrb za usposabljanje in... da bi jim "nova oprema služila bolj za vaje, kot pa za nujne reševalne akcije..." Morda je treba k tej želji (kot pojasnilo) tudi dodati, d*\ so gasilci na Jezerskem dane* zelo dobro opremljeni. Marši' kdo nepoučen bi rekel, da je z«| prostovoljno gasilsko društvo;, tovrstna oprema celo prebogata-Vendar pa za gasilce na Jezerskem velja, da so v Primerjavi I prenekaterimi društvi v precej drugačnem položaju. Če pride do kakršnekoli nesreče, so ljudje z domačijami na Jezerskem; najprej odvisni od svojega zna-, nja, usposobljenosti in opremljenosti. Po paradi, predaji avtomobilov, programu in podelitvi pri-; znanj se je praznovanje potem nadaljevalo ob jezeru na Jezerskem, kjer so za številne goste in izletnike, ki jih v nedeljo tudi nj manjkalo ob jezeru, pripravili tudi bogat srečelov, keglanje it okusen gasilski golaž. Tudi /J to oziroma za organizacijo nedeljske prireditve veljajo gasilcem na Jezerskem ob jubileju iskrene čestitke. • A. Zalar Ko. ia va še cij se: Po to pr ur pc dc Tc Pc ž> kc U( lo Cc V( m iz pl hi si ol hi si K Č 9 k h o z h ti t Obiščite PREDDVOR kjer vam nudimo igranje tenisa (igrišče je osvetljeno), kipanje, čolnarjenje in ribolov v jezeru Črnava, urejena igrišča za otroke, sposojanje gorskih koles. Poleg tega pa tudi bogata gostinska ponudba v hotelu Bor in Grad Hrib. Informacije in rezervacije po tel. 45-080. JCZčftSKO Jezersko OAZA MIRU Vabimo vas v čudovit alpski svet, kjer je izhodišče za Češko kočo, Ledine s poletno smuko in ostalo visokogorje. Lahko se odločite za večdnevni oddih v hotelih PLANIKA ali KAZINA. Priporočamo vam enodnevni izlet do Planšarskega jezera, kjer vam v gostišču nudijo pristno domačo hrano. Informacije in rezervacije po tel. 44-060. ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo petek, 26. julija 1991 5. STRAN GLAS ,spe )val' eno-ični stil' ŽU' tav plu kez' ob- Kanada je nenavadna dežela, obiskovalca najprej osupne s svojo razsežnostjo: ta se odra-*a tudi v nekakšnem razkošnem razmetavanju s prostorom. Medtem ko pri nas stanovanjske bloke zidamo v višave, saj se bojimo za vsako ped zemlje, so na kanadskih tleh hi-s„e paviljonskega tipa nekaj običajnega, pa tudi novejši mestni okoliši v stavbah ne preskočijo drugega nadstropja, in kar najprej preseneti vsakogar, ki se znajde na kanadskih sestpasovnih cestah - med obema pasovoma je skoraj za še eno avtocesto ločilne travnate Površine. Po teh cestah drve pontiaki, mustangi in množica večjih in manjših japonskih avtomobilskih zverin - največ sto kilometrov na uro. Počasna vožnja je varna vožnja - to je Pravilo na kanadskih cestah. Sicer pa so Kanadčani, stari in mladi ponoreli za "city in mo-untain" kolesi, tako da so na primer v Montrealu ustanovili za nadzor prometa na kolesih Policijo na kolesih. Ob dovozih na avtoceste pa se spreletavajo prelepi rdečeglavi kosi kot d°kaz, da pločevinasta reka še ni pustila v naravi preveč strupenih snovi. Toda to je le videz. Reka sv. Lovrenca, ki široka kot morski rokav, velikanska rečna cestna Povezava med zda in Kanado, je večinoma mrtva reka; po njej sicer brzijo tudi čolni, mo-*no si je izposoditi jadrnico ali surf, toda ribo ujeti v tej vodi ne poskuša nihče. Če pa že kdo vadi metanje trnka, pa gotovo ni pripravljen pojesti tega, kar bi morda po naključju Ugriznilo v vabo. Takih problemov prvi obiskovalci te skoraj deset milijonov kvadratnih kilometrov velike dežele - Vikingi pred tisoč leti in priznano prvi pred petsto leti Giovanni Caboto (italijanski raziskovalci, kot da šo bili določeni za odkrivanje Amerike) - prav gotovo niso imeli. Sedanji ribiči in lovci pa niso ob užitke te vrste, enostavno se podajo z letali v nedotaknjene predele recimo ob reki Driftvvood. '2 šole vsakomur sedi v glavi podatek o neizmernih kanadskih gozdovih, njihovo zelenilo Plane v oči letalskemu potniku med pristajanjem na montrealskem letališču Mirabel. Toda nikjer ni ni posebnih znakov, da je v deželi lesa na pretek. Stavbe izven mestnih centrov so sicer videti zgrajene iz lesa, vendar pa se je vredno prepričati od blizu: ne gre za svetlo barvane deske, pač pa za plastiko, ki jo je brez dvoma lažje vzdrževati kot pa nenehno nanašati zaščito na lesene dele. Sicer pa bo cena lesa v naslednjih mesecih najverjetneje pomočila, vsaj v pokrajini Ouebec, pač zaradi ogromnih gozdnih požarov konec junija in v začetku julija. Če je Kanada tako kot vsaka nova dežela polna presenečenj na vsakem koraku, pa je prav gotovo ena od njenih prijetnih plati prijaznost Kanadčanov. Folklorna skupina Sava Kranj. k! je kot prvi predstavnik slovenske kulture po razglasitvi neodvisnosti Slovenije, - 26. junij, dan razglasitve, so folkloristi dočakali v provinci Quebec, - je odnesla tako iz te provin-Ce kot tudi iz sosednjega Ontaria spomin na najprijaznejše ljudi. Tako prijazne, da ob tem *bledevajo tudi pomanjkljivosti, spodrsljaji in organizacijske zagate, ki so spremljale tako novince v organiziranju - očarljive francosko govoreče Lachinjane ob njihovem prvem mednarodnem festivalu folklore kot tudi že izkušene organizatorje sedmega VVorldfesta, svetovnega folklornega festivala v angleško govorečem ontarijskem Cornvvallu. Besedilo in fotografije: Slovenians step out Dance troupe »as billed as Y^la«an for fesml TARA PATEL THE_GA2ETTE_____---•- b/Ck ^ht the Sloventan danccrs civil war. \ l£lmages FESTIVAL FOlKlORIOin Worldfest festivities best yet: organizers HY< UtOLMVMAft StaifHritrr Uid Worldftst brin| ihc l Cofnwall. or did rornwall brini tbt *orld tu VrorUMrtf A ques Um denrut#ly wur(h cuntrmplat iitt. m urtaniun wrapw-d up an >* Most. ii. ■ >! Wor!d(n( -al ipKtators ovrr thc »tat« and Cinada from out w«( tnd as (ar at Connrcticut and Califorma t •■■' ■ Ii tival continuct to dra» (romallovtr/ uid Mou '■Tna c'orti*«u trmi !■> inf v«r> anowt«l^abli LEA MENCINGER ^ed svetovno folklorno družino v Kanadi Festivalske impresije z okusom vojne Montreal, Lachine, Cornvvall - Udeležba na dveh kanadskih folklornih festivalih, od tega je bil ta v Cornvvallu £elp svetovni festival, je bila za Folklorno skupino Sava Kranj pomembna priložnost: prvič je bila neka slovenska folklorna skupina povabljena na tako pomembno prireditev in Savčani so prvič predstavili izključno slovenski folklorni program. To pa je po svoje pomembno tudi zato, ker so doslej slovenski folkloristi atraktivnost svojega nastopanja dvigovali tudi z bolj živahnimi plesi drugih jugoslovanskih narodov. Ne nazadnje !£J)il nastop v Kanadi tudi prvi uradni nastop kake slovenske skupine pod novim imenom mlade slovenske I^publike. Tega se je petdesetčlanska skupina tudi dobro zavedala. gostovanje kranjske folklorne s*upina Sava na dveh kanadskih festivalih folklore - v Lac-p,r|u blizu Montreala in v ^.ornvvallu v provinci Ontario, 'bilo prav gotovo samo ena °d sicer napornih in tudi pomembnih turnej te folklorne ^upine, če ne bi odpotovali v ^anado tik pred usodnimi dogodki za mlado slovensko dr-P„Vo- Ne glede na to, da je bila £ Sava Kranj povabljena na b.e prireditvi kot jugoslovan-gost, pa so gostitelji, tako J^dnarodni folklorni festival v .Lachinu (Festival folklorique 'nternational de Lachine 1991) p0t tudi sedmi svetovni festival '0|klore v Cornvvallu (VVorld-est Festimonde Cornvvall 91) alcoj razumeli posledice razglasitve slovenske neodvisno-Brez vsakršnih problemov jj° že v festivalski katalog pred "ašo folklorno skupino dosledno Pisali "Slovenie", takšen na-pls je bil tudi pred Savskimi v0|kloristi na slovesni otvorit-paradi. Organizatorjem jetovnega festivala v Corn-allu sicer ni uspelo v festival-^ 1 katalog vnesti popravkov, l^epray se je ta festival začel sj SneJe, torej za quebeškim, in vCer 2. julija, toda storili so n,e>. da so bili drugi potrebni v^Pisi kasneje taki, kot je slo-y fiska kulturna skupina želela. * zadreg je bilo s slovensko ^tavo, vendar se v takih pri-Pač sk'epajo kompromi-Dr ^o je govor ravno o kom-Ptrornisih, vedno nujnih, da 0^ari tečejo nemoteno, je treba s/rieniti ravnanje jugoslovan-ega veleposlanika v Kanadi jrsPoda Kapetanovića, ki je to itia??0 Črtal iz sv°Je8a diP'°-atskega besednjaka. Priredi- telj svetovnega folklornega festivala v Cornvvallu, ki ga je letos odločilno pomagal organizirati tudi sam predsednik CI-OFF (združenje organizatorjev svetovnih festivalov folklore, ki deluje v okviru UNESCO), gospod Guy Landrv, Kanadčan iz Montreala, je na slovesen 'sprejem v prostore Civic Com-plexa, cornvvalske športne dvorane, povabil veleposlanike sodelujočih folklornih skupin. Poslovno sponzorsko smetano so počastili s svojim obiskom ekvadorski, turški in kitajski veleposlanik, pa tudi visoki komisar indijskega veleposlaništva in tudi sovjetski veleposlanik, čeprav ni bilo ne indijske ne sovjetske folklorne skupine na festivalu. Jugoslovanski veleposlanik se je za ta nedeljski večer opravičil s prezaposlenostjo, vsem drugim pa je bil še v spominu njegov nastop na kanadski televiziji; njegova izjava, da je jugoslovanska armada v Sloveniji ravnala prav, je izzvala vsekakor več kot le običajno diplomatsko nelagodje. Gospod Kapetanovič je pač ravnal kot uslužbenec jugoslovanskega zunanjega ministrstva. Nikakor seveda ne gre zamol-čati vsesplošnih simpatij, ki so jih bili slovenski folkloristi tudi zato, ker so bili iz Slovenije, deležni, kjerkoli so se pojavili. Pravcate ovacije si je v Lachi-nu, v četrtek, 26. junija, med parado folklornih skupin po mestnih ulicah privoščilo kar nekaj meščanov, pritekli so do naših folkloristov oblečenih v gorenjske noše in čestitali k neodvisnosti republike Slovenije. Takšni izlivi navdušenja so pač razumljivi, ker si Quebec, .ta francosko govoreča kanadska provinca, že nekaj časa prizadeva za neodvisnost in ločitev od matične države Kanade. Menda naj bi prihodnje leto znova pripravili referendum o neodvisnosti in s tem morda popravili neuspeh pred desetletji organiziranega referenduma o enakem vprašanju. Politične strasti in domovinska čustva se razvnemajo, toda politični opazovalci tudi dvomijo v neodvisnost province, kjer sicer na mestnih ulicah Montreala ne bi našli mednarodnega prometnega znaka z napisom "stop", saj zveni preveč angleško; quebe-ški avtomobili se raje ustavljajo pred "arret". Več kot le predstava Kdove, kaj bodo Guanu Shou-kunu, instrumentalistu kitajske nacionalne umetniške skupine, v kateri je koreografija povsem prerasla ljudsko plesno izročilo, naslovi udeležencev festivala. Ves evforičen jih je zadnji dan zbiral v zvezku, pisal svoje ime s kitajskimi pismenkami na papirnate prtičke, delil svoje vizitke in se v angleščini s strahovitim kitajskim naglasom poslavljal od ljudi, ki so bili dva tedna zapored ena sama velika plesna družina. To se sicer sliši patetično in tudi nihče ni govoril tako velikih besed, razen morda organizatorji na zadnji "performance " - o ob- jetem svetu in čudoviti festivalski slogi. Vse to folkloristi začutijo že davno prej, ko med čakanjem na festivalski avtobus pod vročim soncem Kranjci in Kitajke skupaj poiščejo senco pod cvetočimi lipami ob cesti, pa v prenašanju ogromnih kovčkov s prtljago, kar ni prihranjeno nikomur, pa v skupnem negodovanju nad predolgo animacijo občinstva, kot si jo je zamislil organizator festivala, pa v spoznavanju novih plesnih korakov, ki se jih naučijo skoraj mimogrede; prav vsi so takoj znali plesati enostavni, ritmični ples and-skih Indijancev, s katerim je osvajala bolivijska folklorna skupina Melodija tudi poslušalce in gledalce. Nikoli ne bi človek verjel, da se ljudje, ki jim je ples v nogah, muzika v srcu in dobre misli v glavi, v enem samem tednu tako povežejo med seboj, da je slovo en sam jok. Toliko solza se potoči verjetno samo še na pogrebih in pa ob slovesih skupin, ki so teden dni v neznan- ski vročini in vlažnosti zraka tam okoli 87 odstotkov drug drugemu in vsem ljudem v teh mestih s plesom in pesmijo govorili, da je svet majhen in prijazen, kadar ni ravno vojn. Toda njihovi nastopi niso mogli zaustaviti niti ene vojne. Najmanj tiste, ki so jo slovenski folkloristi čutili kot svinčeno težo v nogah in glavi, kot skrb za otroke in družine, ki so jih pustili doma. Več kot perfektni profesionalizem je obnašanje folkloristov in njihov nastop, potem ko zjutraj iz televizijskih vesti zvedo za obstreljevanje Krvavca, nato pa tako kot vse skupine korektno nastopijo na otvoritveni slovesnosti svetovnega folklornega festivala -opoldne na slovesnem sprejemu za vse skupine in popoldne na otvoritvi festivala v com-vvallskem parku. Vsem pa je v spominu ostalo slovo iz Lachi-na, saj so organizatorji vključili v festivalski program tudi obisk nedeljskega verskega Nadaljevanje na str. 6 Petra Bajt, plesna skupina: "Festivali bi morali biti tudi priložnost za druženje, spoznavanje sodelujočih, saj pridejo z vseh koncev sveta. Na festivalu v Lachinu je bilo za to dovolj priložnosti, v Cornvvallu pa je organizator pozabil na ta, prepričana sem, sestavni del vsakega festivala Samo nastopanje je premalo, tam, kjer smo bivali, pa ni bilo predvidenega prostora za družabno življenje ob prostih urah, niti niso bili urniki tako usklajeni, da bi se lahko družili. Po tej plati je bil festival v Lachinu boljši, bolj evropski, čeprav so ga prvič organizirali. Festival v Cornvvallu mi je zapustil bolj medel vtis, saj nastopi niso bili takšni, kot smo jih želeli in smo jih sposobno izvesti: naš tip folklore je enosmeren - plesalci plešejo občinstvu, ne z občinstvom. Koreografija slovenskih folklornih plesov je pretežka, razen seveda enostavnejšega ritma polke in valčka, da bi bila uporabna tudi za posameznika iz občinstva. Tak način, nekakšen karneval s fluorescentnimi nošami, močnimi udarci bobna, divjim ritmom je pač tipično ameriški način gledanja na folkloro. Zato so bile tudi naše ritmične polke dobro sprejete. Moram pa reči, da so vžgale tudi slovenske noše, pri tem smo pač imeli prednost, saj smo lahko pokazali kar pet različnih plesov v različnih nošah. Po moje smo zapustili dober vtis, odšli smo pač z občutkom, da je bilo to festivalsko dogajanje po svoje zanimivo in zelo drugačno, kot smo ga bili vajeni drugje." Milan Jelovčan, plesna skupina: "Nikakor nam ni ustrezal urnik predstav. Naša skupina se je sposobna v kratkem času pripraviti za nastop, tudi za več nastopov na dan in še na celovečer-^ nega povrhu: posebno na tem zadnjem fjU svetovnem festivalu folklore v Cornvvallu pa smo neredko zapravili pol ali tričetrt dneva za en ali dva manjša nastopa, dan je bil razdrobljen na dolge premore in čakanje, nastop pa je bil potem razmeroma kratek. Na vseh dosedanjih festivalih je organizator predvidel tudi ogled mesta in dežele, tu pa Kanade sploh nismo spoznali. Kljub temu smo odšli z občutkom, da smo primerno predstavili slovensko folkloro, občinstvo nas je sprejelo naklonjeno, čeprav si v glavnem želijo nekakšno shovv predstavo, nas kateri lahko v ritmu ploskajo, vriskajo, se zabavajo. Folklora pa seveda, vsaj zame, ni nobena zabava, slovenska že ne, tudi francoska folklora ni primerna za kaj takega. Sodelovanje z občinstvom, kot si ga je zamislil organizator, je bilo za nas presenečenje, enostavno to za nas ni sestavni del folklornega nastopa. Taka stvar pač sodi na veselico. Občinstvo se seveda da razveseliti s temperamentno gorenjsko polko, z drugimi ljudskimi plesi pa ne, ker niso enostavni, taka je pač naša folklora." ©©MKOT^GLAS 6. STRAN Besedilo in fotografije: Miloš Kecman, plesalec: "V Ameriki nimajo odnosa do folklore, razumejo in pričakujejo le 'shovv'. Motilo me je, da ocenjujejo uspešnost po bleščavosti in barvitosti noš, ob tem je naš belokranjski ples, preprost in ljudski seve-' da manj opazen, čeprav je bil po drugi strani posebno na nekaterih prireditvah izredno lepo sprejet. Motila me je tudi tako imenovana animacija po predstavi, koje bilo treba plesati z obiskovalci. Zame je zabava eno, predstavitev neke kulture pa spet nekaj drugega. Osmo sezono že plešem v skupini, bil sem na treh daljših turnejah v tujini, toda kaj podobnega nismo doživeli nikjer. Ostane seveda občutek, da so nekatere predstave zelo uspele, da so nekateri spoznali del naše folklore in da nas v Sloveniji kot folkloriste cenijo tako visoko, da smo lahko to folkloro predstavljali tam daleč v Ameriki." Mateja Jaklin, plesna skupina: "Vajeni smo nastopati pred velikim avditorijem, na teh dveh festivalih pa se je bilo i treba znajti tudi na zelo majhnem pro-š štoru. S folklorno skupino sem bila na celi vrsti folklornih festivalov po svetu, toda tako časovno neorganiziranega doslej še ne. Našo pripravljenost za nastope bi organizator vse drugače lahko i uporabil, vendar pa smo pokazali dobršno mero profesionalnega odnosa do 1 nastopanja, saj smo plesali tudi v par-^s ku, kjer se je recimo v opoldanski vročini zbralo le kakih deset gledalcev. Imam občutek, da nismo imeli priložnosti pokazati celovito sliko naše folklore, saj so bili to le nastopi z nekaj plesi, glasbo in petjem. Škoda. Vendar pa zaradi tega nismo nastopali nič slabše, kadar pač smo in to velja za celotno folklorno skupino Sava. Lahko sicer rečem, da sem bila na festivali v Kanadi, nisem pa spoznala Kanade drugače kot z odra. saj nas organizator ni peljal ne v rezervat Indijancev, ne na kakšno farmo, ne v ZDA, pa čeprav smo bili le streljaj od tam." Franc Žerjal, harmonikar v instrumentalni skupini: "Vsak festival prinese nekaj novega, tako tudi ta dva, ki smo se ju udeležili v Kanadi. Za vse je bila to precejšnja sprememba v predstavljanju folklore. Že v Sloveniji se nekaj časa opaža, da avtentično predstavljanje narodne kulture nekako stagnira, kar se kaže tako pri odzivu gledalcev kot tudi pri folkloristih. Nekaj odgovorov, zakaj takšne spremembe, sem dobil tukaj na gostovanju naše folklorne skupine: oder oziroma prostor, na katerem se odvija predstava, ni več strogo ločen, pač pa se vse skupaj odpira občinstvu, še posebej s tako imenovano 'animacijo', sodelovanjem občinstva in nekakšnim nadaljevanjem predstave \ dvorani. Ta neposreden stik izvajalcev predstave, kjer oder ni več neki poseben prostor, je eden od modelov, kako bi lahko v prihodnje predstavljali folkloro - tudi pri nas. Na ameriških tleh očitno že nekaj časa iščejo drugačne načine, ne obremenjujejo se posebej z avtentičnostjo predstavljanja folklore. Pri nas je drugače, nad pristnostjo podajanja te vrste kulture bedi narodopisni institut. Zato bo trajalo kar nekaj časa, da bo mogoče sprejeti tudi kakšne spremembe: nisem povsem za takšno veseljačenje kot predstavljanje folklore razumejo tam čez 'veliko lužo', sem pa vsekakor za odpiranje dialoga z občinstvom tudi na drugačen način. Zato pri tem, kar so od nas zahtevali na obeh festivalih, nismo mogli biti posebej uspešni, saj so plesalci druženje z občinstvom oziroma plesanje s posamezniki iz občinstva kot nekakšno nadaljevanje veselja, sprejemali nesproščeno. Podobno sem opazil tudi pri folklorni skupini iz Turčije. Ni pa dvomiti, da bodo takšne in drugačne spremembe sčasoma prodrle, nekaj sprememb v evropskem načinu predstavljanja folklore je bilo že opaziti na festivalih v Zakopanih, pa v Nemčiji že pred leti. Prepričan sem, da tako imenovani statični model predstavljanja folklore že odhaja." H Romana Bučinel, plesalka: "Vsaka tur-M neja prinese kakšno presenečenje, to-| krat nas je presenetila ta nesrečna animacija, za katero se sploh nismo mogli ogreti. Za nas je nastop nastop in ne zabava. Občinstvo je seveda uživalo ob ritmičnih plesih, pozdravljalo posebej živahne nastope, kakršne so za ameriško občinstvo pripravili turški in tudi kitajski folkloristi, naša folklora je gotovo dolgočasnejša: po drugi strani pa je tudi po svoje očarljiva, to so gledalci vsekakor občutili pri belokranjskih plesih in tudi pri rezijskih. Nekatere druge folklorne skupine se it no odločile predstaviti program sestavljen samo iz atraktivnih točk, kar bi po moje znali tudi mi, vendar to spet ne bi bila prava slika slovenske folklore. Nastop za zabavo občinstvu, in če je še zraven ta nesrečna animacija, pa seveda nima kaj dosti skupnega s pravim folklornim nastopom. Naša skupina je veliko pričakovala od te turneje, ogromno smo se pripravljali, zato tudi ta občutek, da nismo mogli predstaviti vsega, kot znamo in smo vajeni predstaviti. Vsekakor je bila to najdaljša turneja in zelo naporna: vendar smo zdržali, ker smo bili na napore pripravljeni." Rae MacCulloch, voditeljica kanadske skupine The MacCulloch Dan-cers: "Navdušena sem nad kulturno različnostjo, kot so jo predstavile folklorne skupine na tem našem svetovnem festivalu. No, morda bi iz-I dvojila turško folklorno skupino, ta mi je bila res všeč. Ponosna sem, da v Kanadi lahko priredimo takšen festival, da ljudje tako toplo sprejemajo prav vsakega, od koderkoli že prihaja. No, moram pa se pohvaliti, da je moja skupina mladih plesalcev, ki goji tradicionalne škotske plese, izjemno popularna v Kanadi, obstaja pa že 24 let." obreda, ki pa je bil manj verski, bolj pa podoben želji, da se svet sprejme tak, kot je/ To je bil izraz izjemne tolerance, razumevanja med narodi, ki si ga kanadska država sestavljena iz narodov domala vsega sveta zlahka privošči. V cerkveni ladji je donela tudi slovenska pesem, turški pevec je v krščanskem hramu pel o drugačni veri, bolivijska skupina pa se je s svojo posebno muziko dotikala prav vsakogar posebej. In ob slovesu zunaj pod stopnicami je ob bolivijskih zvokih skupaj z vsemi razigrano zaplesal tudi mašnik... če se ni čudil, da je dvema plesalcema med nastopom postalo slabo in so ju odnesli z odra. Sicer pa se tudi slovenskim fantom in dekletom v hokejski dvorani v Lachinu ni godilo kaj bolje - z odra so prihajali podobni ljudem, ki še v savni krepko oblečeni vrtijo pedala na kolesu. Ob pogledu na povsem premočene noše se je Zvone Gantar držal za glavo. Med izbrano folklorno druščino z vseh koncev sveta so morda po svoje izstopali turški folkloristi, že zato, Icer so bili po balkansko glasni tudi v prostem času, skupni prostor v šoli v Lachinu so zavzeli z vrtenjem svoje muzike, glasnim petjem in če so vsi drugi molčali, so že imeli meče in kovinske ščite ter V Jatovem letalu na poti v Montreal, je instrumentalna skupina potnikom, stevardesi Veri in sebi v zabavo urezala nekaj poskočnih, da so poželi aplavz na višini deset tisoč metrov in da so stevardeso ob polki zasrbele pete. Po naključju je vračajoče folkloriste na domačem letu od beograjskega na zagrebško letališče spremljala ista stevardesa - tokrat ni bilo nikomur do igranja, še manj do plesa. Svet je majhen oder Brez nepotrebnih besed, le z gibi se je vsak lahko sporazumeval z gracioznimi kitajskimi plesalci, pravimi profesionalnimi baletniki, ki so slepili oči s svojimi svilenimi oblačili močnih barv. Njihova kot redke ptice prhutajoča dekleta so bila živo nasprotje čokato raščenih, majhnih bolivijskih plesalk, ki so menda skupaj s svojimi soplesalci obutimi v debele volnene nogavice, volnene čepice s sokoljimi klobučevinastimi šlemi in težkim indijanskim obrednim okrasjem najtežje prenašale nastop v dvorani brez klimatskega hlajenja: nih- žvenketaje vadili plesno bojno točko. Francoska folklorna skupina iz Gannata v Franciji je v pripravah na nastop co-kljala naokoli v pravih lesenih coklah, plesalce pa si komaj kaj videl izpod širokih planšar-skim podobnih klobukov, pri tem pa so morali biti še kako spretni, da jim med plesom niso odplahutali z glav. Klopota-li pa so, na podoben način, vendar V povsem drugačnih s ploščicami okovanih čevljih Les Ćclusiers, domači plesalci iz Lachina, simpatični potomci nekdanjih francoskih naseljencev, ki s plesom gojijo spomin na nekdanjo kulturno dediščino. Svet se vsaj na odru drži za roke Folklora in show ali nekaj vmesnega Organizatorji obeh kanadskih festivalov so v svojih zamislih približati kar najbolje folklorno dediščino ljudem in ljudi predstavnikom tuje kulture, prihajali na sila originalne zamisli: prireditveni prostori so bili takšni, kot jih na primer savski folkloristi niso doživeli še nikjer, pa imajo za seboj že celo vrsto gostovanj po svetu. Da bi kar najbolj povezali mesto s festivalom, so organizatorji predvideli nastop v lac-hinskem parku ob plavalnem bazenu. Lahko si je predstavljati, da ni ob 14. uri, ko so Slovenci tam zaplesali prekmurski ples, nihče niti glave dvignil iz prijetno hladne vode. so bile značilne tudi za festiV' v Cornvvallu. Nastopi v op" danski vročini v parku Lamo1 reux v bližini športne dvora" v okviru Youth day in Seniof Day - za mlado in staro so bj morda zamišljeni ob drugačfl1 dnevnih temperaturah. To f letje, Kanadčani so vsi po vp zagotavljali, da sploh ni titf čno, pa ni skoparilo ne z vro« no ne z vlažnostjo zraka, tak da so bili dnevni nastopi h? podobni izpolnjevanju sprejjj t_ tih dolžnosti in obveznosti dj organizatorja kot pa sproščelf predstavljanje folklore. Ne m de na to, da so bili le kitajs! umetniki - težko bi jim rek folkloristi - večinoma profes'' nalci, pa so se profesionalk tudi do takšnih obveznosti o' našali prav vsi ostali sodeluj' Za kulisami: vrvež v garderobi pred nastopom ali pa po njem? skoraj enak. Noše so skrbno zložene v zabojih, kupe spodnjega $ rila, ki sodi v narodno nošo, pa je treba prati tudi med turnejo, kati in sploh pripraviti za nov nastop. Kranjčani so tovorili v Kan' do za 500 kg prtljage samih noš, čevljev, pokrival, rut, trak"' robcev in se pri tem vsakič tresli, da bo kakšen zaboj ali kovček o* potoval v drugo smer. Pa na srečo ni. či, ljubitelji, tako kot tudi I kloristi Save. Le-ti so mov kaj šele, da bi se zbirali ob ograji, ki bazen ločuje od travnate površine. Podobne zamisli, tako imenovane dopoldanske in popoldanske animacije ............_ 4 imeli tudi nekaj prednosti, si so v Kanado prišli s progf3 mom petih plesov s pripadaj' Otvoritvena parada Vezem tudi vaše noše Isabelle Pelissier, učiteljica 1 folklorni skupini Les Eclusi' ers iz Lachina "Naša folklorna skupina obstaja od leta 1975, gojim0 pa tradicionalne plese i* Quebeca pa tudi plese raZ' nih narodov. V skupini sem že sedemnajst let, začel* sem kot pomočnica učitelj* folklore, potem sem začel* delati samostojno. Kot vidi' te, nekaj tradicije imam0> žal pa zadnje leta zanimanja za folkloro v Lachinu, pa tU' di v Montrealu zamira. Up*' mo, da bo na novo ustanO' vljeni mednarodni festival folklore v Lachinu znova povečal zanimanje." Nekaj zagretih za folkloro pa vendarle ostaja? "Seveda. Sama sem začela plesati v skupini pri sedmih letiti in končala pri triintridesetih. Imam tri otroke, ki jim že zdaj folklora pomeni najmanj toliko kot meni, tudi moža sem sp°' znala v folklorni skupini. Trudimo se, da skupine vsako no spoznajo kakšen nov zanimiv ples. Moja skupina, stan s° trinajst in štirinajst let se to leto uči hrvaških plesov in plesd" s Filipinov. Za vse predstavitve sami sešijemo noše, celo vas', izvezene noše poznamo, sama sem se trudila s šivanko vzorci." Ste morda kje tudi gostovali? "Seveda, bili smo pri vas na Ohridu, v Skopju in Dubrovniku-nastopili smo v Grčiji, Bolgariji in seveda v Franciji. Povsdj predstavljamo quebeške tradicionalne plese in muziko: ta Jc še posebej zanimiva tudi zaradi nekaterih nenavadnih inštrumentov, med njimi so gotovo nekaj posebnega nekakšni.' ki stanjete, kratke kosti iz bivolovega rebra, lesene žlice, majhpj harmonika, violina in podobno." MODA ZA POLETJE NA VSAKEM KORAKU V STAREM MESTNEM DELU KRANJA GORENJSKI GLAS, PETEK, 26. JULIJA 1991 Urednica priloge: Darinka Sedej: sporedi Leja Čolnar; oblikovanje Igor Pokorn; lektorica Marjeta Vozlič Bled, julija - Sredi poletja je v blejski športni dvorani pripravljena ledena ploskev. Tako tisti, ki se ne morejo ohladiti v tačas toplem blejskem jezeru (voda ima kar 24 stopinj), lahko odidejo na drsanje ali uživanje hladu ob drsališču. Seveda pa so ledeno ploskev izkoristili športniki, zlasti drsalci in hokejisti, za priprave na novo sezono. Več na 13. strani. V. Stanovnik, foto: J. Cigler V tej neznosni vročini je pač najlepše v bazenu... Foto: Jure Cigler VREME OB 500-LETNICI TRŽIČA Odprtje Avgustovega rova Tržič, julija - Kot turistično zanimivost ob 500-letnici Tržiča bodo v Podljubelju odprli rov nekdanjega Sentanskega živo-srebrnega rudnika, imenovanega po lastniku Avgustu. Sredstva boste prispevala Izvršni svet SO Tržič in Društvo prijateljev mineralov in fosilov, dela pa bo prevzela firma RUD-MET iz Škofje Loke, katere strokovnjaki izhajajo iz Rudnika urana Žirovski vrh. S prvimi deli so strokovnjaki začeli že 16. julija. Dela vodi Stane Perko, lastnik firme RUDMET. Po odprtju rudnika in prvih pregledih so ugotovili, da so stari podporniki prepere-li in je treba vse zamenjati. Rudnik je namreč zaprt že okrog 20 let. Projekt je dokaj zanimiv, saj bi si turisti lahko v samem rudniku ogledali, kako je izgledal rov živosrebrnega rudnika, rudo, rudarska oblačila, svetilke, vagončke. Možna bi bila tudi prevozna varianta, ko bi se turisti z vagončki z lokomotivo lahko tudi popeljali po tračni- Jasno in vroče Vreme po pratiki: v petek, 26. julija, bo ščip, v soboto, 27. julija, bo veter, v nedeljo, 28. julija, jasno, v ponedeljek, 29. julija, jasno, v torek, 30 julija, oblačno, v sredo, 31. julija, dež, v četrtek, 1. avgusta, vroče, v petek, 2. avgusta, jasno. Lunine spremembe Ker se Luna spremeni 26 julija ob 19. uri in 24 minut, bo po Herschlo-vem vremenskem ključu vreme lepo ob severu in zahodniku in dež ob jugu ali jugozahodniku. Koledar imen Petek, 26. julija: Ančka, Anča, Nuška, Jokl Sobota, 27. julija: Gorazd, Nataša, Natalija, Sergej Nedelja, 28. julija: Zmago, Inko, Inocenc, Samo Ponedeljek, 29. julija: Marta, Oliver, Urban, Olga Torek, 30. julija: Angelina, Peter, Zlato, Maksim Sreda, 31. julija: Ignac, Jelka, Helena, Just Četrtek, 1. avgusta: Ljubica, Alfonz, Vera, Petrin Petek, 2. avgusta: Alfi. Štefka, Bojan, Evzebij Za lažje delo in zaradi zračenja so na enem mestu rov zgoraj odprli. JSajprej ho seveda treba rov dodobra pregledati in ugotoviti, kaj vse bo potrebno storiti, da se bo ta okrog 450 metrov dolgi rov dalo urediti kot turistično zanimivost. D. D. cah. Šentanski rudnik je dolg 450 metrov, koliko bi ga uredili za ogled, pa se bodo še odločili. JESENIŠKI PLANINCI NA STORŽIČU Jesenice - Člani jeseniškega društva v nedeljo, 28. julija, pripravljajo pohod na Storžič. Odhod z osebnimi avtomobili bo ob 6. uri zjutraj izpred Zdravstvenega doma na Jesenicah. J. Rabič OTROŠKI ŽIV - ŽAV NA PRISTAVI Pristava - Pri tamkajšnjem domu tudi v letošnjih poletnih mesecih skrbijo za prijetno razvedrilo otrok. V nedeljo, 28. julija, ob 16. uri spet pripravljajo otroški ŽIV - ŽAV z zabavnimi igrami in lepimi nagradami. J. Rabič 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Vroče - hladno, oddaja TV Sarajevo 9.25 H. Zelinova-A Lettrich: Eliza-betin dvor, slovalška nadaljevanka 10.45Video strani 14.25Video strani 14.35Mozaik 15.35 Video strani 15.40 Sova, ponovitev 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik 18.05 Mozaik ponovitev Marlboro music shovv 18.35 Spored za otroke in mlade 19.10 Risanka 19.20 TV okno 19.24 EPP 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.15 EPP 20.20 Festivali sveta, avstralska dokumentarna serija (2/12) 20.45 Paralaksa, nizozemska dokumentarna serija (2/12) 21.10 EPP 21.15 V Citvju, angleška nanizanka (11/13) 22.05 TV Dnevnik 3, Vreme 22.25 EP Video strani 22.30 SOVA 01.20 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 18.00 Domači ansambli: Ansambel Borisa in Mateja Kovačiča, ponovitev 18.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Maribor: Tele M 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Koncert simfonikov RTV Slovenija 21.10 Prišel, naslikal, zmagal: obisk pri slikarju Zoranu Mušicu 21.35 Arhitektura osemdesetih let 21.55 Satelitski programi, poskusni prenosi 23.20 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 7.30 Video strani 8.00 Poročila 8.10 Opica, ki je shodila, dokumentarni film 9.00 Blufonci, risanka 9.30 Poročila 9.40 TV koledar 9.50 V vrtincu stoletij: Zadar, izobraževalna oddaja 10.20 Dom brez doma, oddaja za otroke 11.00 Poročila 11.10 Jazz glasba 11.50 Hči morskih valov, norveška nadaljevanka 12.35 Poročila 12.45 Kameleoni, ameriški film 14.10 Murphv Brovvn, ameriška nanizanka 14.40 Poročila 14.50 TV koledar 15.00 Hišni ljubljenci, angleška nanizanka 15.25 Splošna praksa, avstralska nanizanka 16.15 Poročila 16.25 Od maja do decembra, angleška nanizanka 16.50 Korenine mafije, ameriška nadaljevanka 17.45 Dom brez doma, oddaja za otroke 18.15 Hrvaška danes 18.45 Ah, te male razlike, angleška humoristična nanizanka 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 1 20.05 Obračun med zakoncema, ameriški film 21.45 Tv dnevnik 2 22.05 Paracelsus, nemška nadaljevanka 22.55 Ekran brez okvirja l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Veliki svetovni odri 21.10 Nostalgija 21.50 Izvori mafije 22.45 Poročila 23.05 Hobotnica, serijski film KANALA 20.00 Narava v globinah 20.30 Informativno dokumentarni program 21.00 Smrtonosna akcija, ameriški akcijski film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka, otroški program 20.00 Superpass, glasbena oddaja 20.30 Naš prijatelj Koper.. poleti 21.00 Zgodovina fotografije, dokumentarna oddaja 21.40 V svetu domišljije 22.30 TV dnevnik 22.40 Družina Munroe, kanadska nadaljevanka 23.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 13.10 Bratje Marx v operi, ameriški film 14.35 Batman 15.00 Fračji dol 15.25 Ostržek 15.50 Ljudje, sanje, velika dejanja 16.00 Leo m Fred 16.10 Oče Murph 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlizter 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Leteči zdravniki - nato ORF danes 20.00 Šport 20.15 Primer za dva 21.15 Znane osebnosti kuhajo 21.25 Pogledi s strani 21.35 Vrnitev moža, imenovanega konj, ameriški film 23.35 Večerni šport 23.55 Policijska vojna, francoski film 1.35 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.10 Nekoč 15.15 Versailles, kralji in ženske, francoski film 17.30 Preživeti, 1. del 18.00 Pravica do ljubezni 19.00 Lokalni program 20.00 Kultura 20.15 Sorodne duše 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.30 Pesmice iz Spitting imagea 23.30 Vivienne Westwood 0.25 La vie en vogue 1.00 Usnjeni jopič 1.55 Poročila 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -9.05 Glasbena matineja - 11.05 Petkovo srečanje + glasba -12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij -19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja - 23.15-4.30 Nočni program -glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.00 - Petkov ocvirek - 15.30 -Dogodki in odmevi - prenos Radia Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice -17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa 6.25 Buffalo Bili - 6.50 Bosonog v parku - 7.15 VValtonovi - 8.00 Dundee in Culhane- 8.50 Risanke - 9.35 Lassie -10.05 Medvedje prihajajo - 10.30 Agencija Maxwell - 11.25 Dundee in Culhane - 12.15 Vicki - 12.35 Barney Miller - 13.00 Detektiv s čarovništvom - 13.50 Perry Mason - 14.45 Risanke - 15.45 Sonce in neurje, avstrijski film 17.15 Trd, toda prisrčen -18.00 Poročila - 18.20 Vzhodno od Sudana, angleški pustolovski film, ponovitev - 19.50 Cosby shovv - 20.15 Hvala bogu, petek je, ameriška komedija - 21.55 Ulice San Francisca-22.40 Priča zarote, ameriška komedija - LOORakov povratnik, ameriški film, ponovitev - 2.25 Havaji pet nič, ponovitev - SLOVENIJA 1 22.55 TWIST, francoski barvni film V Chabrolovem filmu mrgoli različnih likov, ki pa imajo nekaj skupnega: vsi so že naveličani zabav, površnega življenja in ljubimkanja, ki jim je v skladu z njihovim standardom dovoljeno Toda tudi navidez tako površno življenje lahko privede do neobvladljivih čustev, ki pa so bolj posledica muhavosti kot resnične prizadetosti Taka junakinja je ženska srednjih let Claire. poročena z mlajšim možem, s katerim pa nikoli ni imela otrok. Ljubimka z očarljivim moškim, ki pa ima tudi druge ljubice, ki so razlog za njeno ljubosumje. RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, poročila - 9.40 Film - 11.25 Wells Fargo - 12.10 Buck Ro gers - 13.10 Hammer - 13.35 Kalifornijski klan - 14.25 Springfieldska zgodba - 15.10 Klic srca - 16.45 Tvegano - 17.10 Vroča nagrada - 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev - 18.45 Poročila - 19.15 Benny Hill - 19.45 Film- 21.25 Film - 22.55 Film - 0.35 Film- 2.05 Film - SCREENSPORT 8 00 Britanske avto dirke 8.30 Pokal Porsche Carrera - dirka v Silverstonu - 9.00 Bovvling - 10.15 Španski šport-10.30 REVS - britanski motor šport -13.30 Golf - 16.30 Japonska formula 3000 - 17.30 Akcija avto - 18.00 Mon ster trucks - 19.00 Svet športa - 19.30 G0 - nizozemski moto šport 20.30 GO - Biljard snooker - White : Daviš -23.30 Ameriški profesionalni boks -1.00 Nogomet - pokal Amerike 0.20 Nogomet - pokal Amerike, finale 1A : 2A, prenos - NOVO V KINU ZELENA KARTA amer. romantična komedija Režija: Peter Weir, igrajo: Gerard Depardieu, Andie McDovvell V najavni špici sicer piše, da je ta film napisal, produciral in režiral avstralski režiser v Hollywoodu Peter Weir, toda vsaj pri scenariju je delovala tudi ameriška zakonodaja oziroma njena institucija "zelene karte", ki tujcu dovoljuje bivanje v ZDA, če se poroči z Američanko. S komediografskega vidika je ta zakon dovolj privlačen, saj omogoča scenarij čisto formalne poroke med neznancema, torej poroke kot pogodbe in kot srčne zadeve. Ob tako "ciničnem" zakonu si sce-naristična situacija, kot kaže, ne more kaj, da se ne bi spomnila moralnega zakona, v katerem je za poroko potrebna tudi ljubezen, in tako pride tudi do variante, kakršno ponuja Zelena karta, ko se zgolj formalna poroka konča z ljubeznijo. CENTER amer. romant. kom ZELENA KARTA ob 17 in 19. uri LETNI KINO STADION amer. romant. kom. ZELENA KARTA ob 21.15 uri STOR-ŽIĆ amer. trda erot. DEBBIE OSVAJA DALLAS ob 20. uri ŽELEZAR prem amer. filma PREBUJENJA ob 20. uri KOMENDA amer akcij, srhlj. NAPADALEC ob 20. uri LAZE amer fant. thrill. TENKA LINIJA SMRTI ob 19. uri ĆEŠNJICA amer. krim. kom. ROČK N' 'ROLL DETEKTIV ob 20. uri LETNI KINO V ATRIJU PAVIUONA NOB TRŽIČ slov film VESNA ŽELEZNIKI amer. avant. film OTOK ZAKLADOV ob 19 uri ŠKOFJA LOKA amer. krim. drama DRUGE SORTE KAVBOJ ob 18.30 in 20 30 uri RADO VUICA amer. fant. film NEDOKONČANA ZGODBA ob 20 uri BLED amer pust film BELI LOVEC - ČRNO SRCE ob 20. uri < 3 se I 2- < rj «—* U 00 —> Z tU s o o z < i— en cd IZ ŠOLSKIH KLOPI PIŠE: Helena Jelovčan Razkrita skrivnost Ko sem v soboto pospravljala svojo sobo, mi je družbo delal bratec. Igral seje tudi z zibelko, kjer sem imela skrit dnevnik. Našel gaje in mamica, ki mi je prišla pomagat zamenjat posteljno perilo, ga je vzela. Prebrala ga je. V njem sem imela napisano tudi ime svojega fanta. Bilo me je sram. Odšla sem v kopalnico in se zaklenila. Mami me je prepričevala, naj pridem ven. Trdila je, da so tudi starejši v mojih letih pisali takšne stvari. Prišla sem iz kopalnice in mami se mi je začela smejati. Od takrat mami ve, kdo je moj fant. Petra Beguš, 5. a r. OŠ Josipa Broza Tita Predoslje Zabavno in koristno Šola med počitnicami? Ne! "Poleti lahko uporabite glavo za same zabavne stvari..." piše na lepaku OPUS d.o.o., ki se je v tem tednu s programom računalniških delavnic iz Kranja preselila v Tržič. Julij 91 Je to vojna? Je to mir? Je to res poletje, ki smo ga tako čakali? Odgovora ne vem. Iščem ga v očeh otrok, ki morajo živeti. Za jutri, za pojutrišnjem. Zaradi njih verjamem: je poletje. Sonce je in ptice pojo. In še vedno cveto rože. Tudi v srcih. Zanje, za moje in tvoje, za vse naše otroke! Za vse dobre ljudi, ki verjamejo v srečo in v življenje. Tovarišica Dragica iz vrtca v Lescah Kako se razumem s starši S starši se kar dobro razumem. Vesela sem, kadar povedo, kakšno dobro novico. Vesela sem bila, ko je ati povedal, da bomo dobile bratca. Mami je huda, kadar se nespodobno oblečeni. Ati pa je hud, če preveč zapravljamo. Lepo je. kadar smo vsi skupaj. Ana Habjan, 4. r. OS Dra-žgoše Organizirajo šest delavnic. Najprej spoznavajo računalnik in tipkovnico in za ta prvi stik uporabljajo računalniške igrice. Temu sledi risanje z "miško", v tretji delavnici že prvi programi (najprej v basicu), v četrti zahtevnejši programi (že v pascalu), šesta (zadnja) delavnica pa predstavlja nadgradnjo znanja, pridobljenega prej. Kljub 700 dinarjem (za nekoga je to veliko, za drugega spet ne), se je v OŠ Heroja Bračiča nabrala lepa skupinica otrok. Mladi nadobudneži obiskujejo 1. in 2. delavnico. Kako to, da ste se prijavili na tak tečaj? Mar ni to nekakšna šola med počitnicami? Žiga Dolhar, 8 let: "Ne, mislim, da ni. Sicer imam pa tako ali tako še sedem razredov!" Primož Nostnik, 8 let: "Ne ni šola." Monika Pangeršič, 11 let: "Meni se zdi bolj fino." Uroš Komac, 15 let: "To ni pravo učenje, šola je veliko težja." Karmen Zaplotnik, 11 let: "Boljše je kot šola, nič me ne spominja nanjo." Ste se za tečaj odločili sami, - s predznanjem, ali brez? Žiga: "Sam sem se odločil. Koje mamica prinesla računalnik domov, sem malo poskusil, potem pa ga je odnesla v službo." Primož: "Sam sem hote! v računalniško delavnico. Oče je premišljeval, potem mi je pa rekel, da bom šel. Sicer sem pa že prej igral računalniške igrice pri prijatelju." Monika: "Želela sem se prijaviti in starši so bili takoj za to. Že prej sem v okviru šole spoznavala osnove računalništva, ampak to je bilo malo." Uroš: "Čisto sam sem s** odločil za to. Doma imamo sicer računalnik, ampak moram se še malo več naučiti o njem." Karmen: "Oba z bratom sva se hotela prijaviti, pa je oče rekel, da bo šel samo eden. Z računalnikom pa sem se spoznavala že doma, preko igric in risanja." Tako bodoči računalniški strokovnjaki. Predstavnik Opusa še dodaja, da ima mnogo zaslug tudi OS, ki jim je za delavnice odstopila prostor. Želje in nasveti našim naslednikom Če vas po pomoti prime, da bi se učili, sedite v kot in počakajte toliko časa, da vas mine ta norost. Ne sekirajte se, saj vam bodo na koncu leta učitelji "šenkali" tisto dvojko, ki je sploh niste zaslužili. A boste kljub temu rekli, da bi morali imeti tri. Ne smete telovaditi vsako uro, ker se lahko zgodi, da vas obide nenadna slabost in morate potem takoj oditi domov, čeprav se tovarišici ne zdi potrebno. Ne poslušajte je in ravnajte po svoji presoji in volji. Sab'" trkanj, (bivši) 8. č r. OŠ Franceta Prešerna Kranj FILMSKA NAGRADNA UGANKA Še vedno mikavna Cher je na zvezdniškem nebu za-blesteia kot pevka. Vaši odgovori na zadnjo nagradno uganko so bili vsi pravilni, žreb pa se je tokrat nasmehnil Katarini Bertoncelj, 64227 Selca 52, in Bredi Stare, 64270 Jesenice, Svetinova 8 b. Čestitamo in pošiljamo vsaki po dve vstopnici za ogled kateregakoli filma v eni od dvoran Kino podjetja Kranj. Z nagradnimi ugankami gremo za nekaj časa na počitnice. Kino seveda dela še naprej, naša rubrika tudi. Pišite nam, kako preživljate dneve brez šole. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 9.15 945 10.10 10.35 11.35 12.15 12.40 13.00 15.50 16.00 17.20 17.50 17.55 18.00 18.05 18.30 18.35 1900 19.20 19.24 19.24 19.30 19.55 19.59 20.15 20.20 20.30 20.35 21.35 22.00 22.25 Video strani Mozaik, ponovitev Radovedni Taček: Boben Klub klobuk Vroče - hladno, oddaja TV Sarajevo Alf 38. epizoda ameriške nanizanke Zgodbe iz školjke Večerni gost: Peter Amalitti Odšel, naslikal, zmagal: obisk pri slikarju Zoranu Mušiču Arhitektura osemdesetih let Video strani Video strani Tarzanove velike pustolovščine, angleški film Sova, ponovitev, Dragi John, ameriška naninanka EP Video strani Poslovne informacije TV dnevnik 1 Spored za otroke in mlade, Z vrha, angleška nanizanka EP Video strani Prostozidarstvo od blizu, pono vitev angleške dokumentarne serije Risanka TV okno EPP EPP TV Dnevnik 2 Vreme Utrip EPP Žrebanje 3x3 EPP Druga godba 91 Sova TV Dnevnik 3, Šport, Vreme Sova, nadaljevanje. Vojna in spomin, ameriška nadaljevanka 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 18.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.05 Murphv Brovvn, ameriška nanizanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Filmske uspešnice, Butterfield 8, ameriški film 22.00 Satelitski programi, poskusni prenosi 22.15 Yutel, eksperimentalni progra- l. PROGRAM TV HRVATSKA 7.30 Video strani 9.30 Poročila 9.40 TV koledar 9.50 Vesela sobota 10.50 Nenadejani uspehi, humoristična serija 11.10 Vrtoglavica, oddaja o filmu 12.15 Poročila 12.25 Poletni program 13.00 Ciklus filmov Nikole Babica: Okoli nje, okoli nje 13.10 Hobotnica, italijanska nadaljevanka 15.00 Poročila 15.10 Sedmi čut 15.20 Goldie and the boxer, ameriški mladinski film 16.55 Poročila 17.05 Narodna glasba 17.50 TV teden 18.05 Celestin Medovič 18.20 Mesečev zaliv, angleška nadaljevanka 18.55 Denver, poslednji dinozaver, ameriška risana serija 19.30 TV dnevnik 20.05 Pevci s kora, ameriški film 22.00 Prisrčno vaši: Nada Putar Gold 22.45 TV dnevnik 22.05 Športna sobota, oddaja TV Črna gora 23.25 Fluid, zabavnoglasbena oddaja 00.10 Poročila TV HRVATSKA 2 19.20 Video strani 19.30 Dnevnik 20.05 Samci 20.30 Nasledstvo Šoguna, dokumentarna serija 21.30 Omiš: Festival dalmatinskih klap, prenos 23.00 Delo na črno 23.45 Omiš: Festival dalmatinskih klap 0.15 Maraton z nadaljevanko: Usodni privid KANALA 20.00 Narava v globinah 20.30 Informativno dokumentarni program 21.00 Pot na Kitajsko, ameriški barvni film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 19.00 TV dnevnik 19.30 Jutri je nedelja 19.40 Čarobna svetilka, otroški program 20.40 Kitajci v Parizu, francoski barvni film 22.30 TV Dnevnik 22.30 V svetu domišljije 23.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravico imamo ljubiti 9.30 Diagnoza 10.15 Odkritja pod vodo, 2. del 11.00 Zadnji bandit 12.30 Hello Austria, hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Najdenček 14.55 Popaj 15.00 Krastače v puščavi, dokumentarni film 15.30 V senci sove 16.00 Unicef gala 91 17.00 Mini ČVS 17.10 Oče Murphv 18.00 Čas v sliki 18.05 Šport 18.30 Leteči zdravniki 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Bingo bongo, italijanski film 21.55 Čuvaj morale Edgar, 1. del 22.55 Nevarna cesta sanj. ameriški film 0.25 Čas v sliki 0.30 Backlash, avstralski film TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 12.55 Nekoč 15.00 Antonio Vivaldi: Štirje letni časi 15.45 Glasba Antonia Vivaldija 16.15 Ozri se po deželi 17.00 Koledar avstrijskih običajev 17.15 Matere, pogovor 18.00 Pravico imamo ljubiti 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Potovanje k mavrici 21.50 Čas v sliki 22.20 London calling 22.50 Rod Stevvart in concert 0.20 Frank Zappa, portret 1.10 U2 Love Town 1.40 Ex libris l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Kulturna panorama - 11.05 Radijski kabaret -12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu -22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 23.05 Literarni nokturno -Harrv Kuhner: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni program - glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.10 - Duhovna obzorja -12.30 - Horoskop - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radia Slovenija - 13.40 - Kuharski nasvet - 14.30 -Domače novice 1 - 15.00 - Tečaj angleškega jezika - ponovitev - 15.30 -Dogodki n odmevi - prenos Radio Slovenija 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Zabavno glasbena oddaja - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.59 - Odpoved programa SLOVENIJA 1 23.35 ČAS UBIJANJA, ameriški barvni thriller V filmu Čas ubijanja je Kiefer Sutherland odigral vlogo tujca; le-ta umori Briana Marsa, ki je namenjen v mestece, da bi prevzel mesto šerifovega namestnika Morilec prevzame namestni-kovo vlogo: šerif Cunningham in njegov namestnik Sam Weyburn sprejmeta novega sodelavca z odprtimi rokami. Pronicljivi "Mars" hitro opazi, da ni edini v mestecu, ki ima skrivnost. Namreč, njegov kolega Sam Wey-burn ima razmerje z mladostno simpatijo. Njuno srečo kali in onemogoča njen mož, ljubosumni agresivnež, ki je vajen razpolagati in manipulirati z ljudmi. Sam je v precepu; toda ko zve, da je ljubosumni mož poskušal umoriti njegovo ljubljeno, se odloči za umor... Za popolni umor potrebuješ načrt, pogum in srečo. Sam ima načrt in pogum Toda ali bo imel tudi srečo7! Čas ubijanja je napet thriller, z zelo lepo orisa-nim malomeščanskim okoljem in odlično igralsko zasedbo. Ob Kieferju Sutherlandu je treba omeniti vsaj še Beaua Bridgesa v vlogi šerifovega namestnika Sama Weyburna PRO 7 ameriška grozljivka - 23.55 Ulice San Francisca, ponovitev - 0.25 M.A.S.H. - 0.50 Priča zarote, ameriška kriminalka, ponovitev - 6.10 Dusty Dusty - 6.35 Jimmy Stevvart shovv - 6.55 Otočje Laughlan, avstralski dokumentarni film - 8.10 Kamen Marca Pola - 9.00 Niklaas, mladenič iz Flandrije - 9.25 Muppet shovv - 9.50 Moj ljubi bober, ameriška nadaljevanka - 10.15 Mork in Mindy, ameriška nadaljevanka - 10.40 Bar-ney Miller - 11.05 Cosby shovv - 11.30 M.A.S.H. - 11.55 Trojica s štirimi pestmi -12.50 Počitnice, kot še nikoli, nemška komedija, ponovitev - 14.25 Otočje Laughlan, avstralski dokumentarni film, ponovitev - 15.30 April odkriva Rim, ameriška komedija -17.15 Angel na zemlji - 17.55 Poročila - 18.15 Havaji nič pet - 19.20 Cosby shovv, ponovitev - 20.15 Nebeški dnevi, ameriška kriminalka - 21.55 Grizli, RTL PLUS 6.00 Ženska za sedem milijonov dolarjev - 7.10 V deželi dinozavrov - 7.35 Dragi stric BiH - 8.00 Mladinske oddaje - 9.30 Klack - 10.10 Jetsonovi -10.35 Mr. T - 11.00 Specialisti na poti - 12.35 He Man - 13.00 Super Mario Brothers - 13.25 Želve Ninje - 14.10 Street Havvk - 14.45 Formula 1, trening - 15.25 Daktari - 16.10 Vroča nagrada - 18.15 Vedno, kadar je jemal pilule - 18.45 Poročila - 19.00 Nogometna oddaja - 19.30 Houston Knights - 20.15 Moda, modeli in spletke, ameriška nadaljevanka -21.55 Dall-As - 23.00 Film - 0.30 Film -2.00 Film - 3.25 Film - NAPADALEC premiera ameriške akcijske srhljivke Režija: Wes Craven, igrajo: Peter Berg, Mitch Pileggi, Michael Murphy. To je film o manijaku, ki je obsojen na smrt na električnem stolu zaradi razmesarjenja neke družine iz samega užitka. Smrtna kazen ni uspela, saj ubijalec dobi z električno energijo še dodatno moč in tako z magnetnim poljem in televizorji uspeva svoje žrtve pretvarjati v ubijalce. To je grozljivka visoke tehnologije. KINO 27. julija CENTER amer. krim. kom. ROČK 'N 'ROLL DETEKTIV ob 17. in 19. uri LETNI KINO STADION prem amer. akcij, srhlj. NAPADALEC ob 21.15 uri STORŽIČ amer. trda erot. DEBBIE OSVAJA DALLAS ob 20. uri ŽELE ZAR amer. film PREBUJENJA ob 19. in 21. uri DUPLICA amer. akcij, thrill. UMRI POKONČNO II del ob 19. uri amer. trda erot. LJUBEZENSKI STROJ ob 21. uri TRŽIČ - LETNI KINO V ATRIJU PAVILJONA NOB slov. film NE ČAKAJ NA MAJ ŽELEZNIKI amer. psih. triler LEPI JOHNNY ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. avant. film OTOK ZAKLADOV ob 18.30 in 20.30 uri RADOVUICA amer. erot. film HENRY IN JUNE ob 20. uri BLED amer. pust. film BELI LOVEC - ČRNO SRCE ob 20. uri BOHINJ amer akcij, film AIR AMERIKA ob 20. uri 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Otroška matineja, Živ žav 10.30 V znamenju zvezd: Devica, nemška dokumentarna serija 10.55 EP, Video strani 11.00 Alpski večer Bled 91 11.30 Obzorja duha 11.50 Ljudje in zemlja , 12.20 Video strani 13.00 M.Luedcke: Beg, nemška nadaljevanka 14.30 Sova, ponovitev 16.50 EP Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Dvorjenje Edijevega očeta, ameriški film 19.00 EP Video strani 19.05 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 A. Marodič: Mali oglasi - Gobarji, TV nanizanke 20.45 EPP 20.50 Zdravo 22.10 TV dnevnik 3, Šport, Vreme 22.30 Video strani 22.35 Sova Polna hiša, ameriška nanizanka Polnočni klici, ameriška nanizanka 23.55 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 13.30 16.30 16.50 19.30 20.00 21.00 22.10 22.50 Nedeljsko športno popoldne Triatlon, reportaža iz Bohinja Satelitski programi, poskusni prenosi TV dnevnik, vreme Svet okoli nas: Plamenčev trikotnik Ciklus filmov Jirija Menzla, Zločin v Kabaretu, češko-slovaški film Formula 1 za veliko nagrado Nemčije, posnetek iz Hocken-heima Yutel, Eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.00 Poročila 9.35 TV koledar 9.45 Dobro jutro, poletje, nedeljsko dopoldne za otroke 10.45 Čarovnije Davida Copperfielda 11.05 Poročila 11.15 Naj vam čas prijetno mine, za-bavnoglasbena oddaja 12.00 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.10 Kapitan James Cook, angle- ško-nemška nadaljevanka 14.00 Družinski magazin 14.30 Obzorje, nedeljsko popoldne 16.45 Veni, Vidi 16.50 There's no busmsess like shovv busniess, ameriški fiim 18.45 Snoopy, Rrisana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.05 Temni angel, angleška nadalje vanka 21.10 Portreti: Richard Nixon 22.10 TV dnevnik 2 22.30 Športna poročila 22.40 Mednarodno tekmovanje mladih baletnih umetnikov v Helsinkih, posnetek TV HRVATSKA 2 13.50 Video strani 14.00 Hockenheim: Formula 1 za veliko nagrado Nemčije 19.30 TV dnevnik 20.05 Risanka 20.20 National Geographic 21.20 Vse razen ljubezni, humoristična nanizanka 21.55 Zvezdne steze, ameriška nanizanka 22.40 V poznih urah, ameriška nanizanka 23.15 Kronika Puljskega filmskega festivala KANALA 20.00 Narava v globinah 20.30 Informativno-dokumentarni program 21.00 Bobni globoko na jugu, ameriški film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka 20.30 Ljubezenski stroj, ameriški barvni film 22.15 TV dnevnik 22.25 V svetu fantazije, TV film 23.15 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Otto film 11.00 Ločitev po jugoslovansko, zadnji del 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Pravico imamo ljubiti 13.35 The Real Ghostbusters, risanka 15.55 Risanka 16.15 Dežela miru 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-LARGE, Mehika - Miami 18.30 Leteči zdravniki 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Razdvojenec, komedija 22.20 Vizije 22.25 Vrnitev v Prago 23.20 63: Dream palače 2.40 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kulturni tednik 9.30 Sprehod po Provansi 10.10 Kiti - nežni velikani 11.00 Koncert 12.55 Computeranimation 13.00 Dober dan. Koroška 13.30 Športno popoldne 17.15 Klub za seniorje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Zakladnica Avstrija 20.15 Feniksov let. ameriški film 22.30 Čas v sliki 22.40 Šport 22.45 Kraljevski bonbon, francosko italijanski film 0.10 Chicago 1930 0.55 Poročila 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03-16.00 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih 17.30 Humoreska tega tedna - 18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jems Tate: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Začetek 8.05 - Oddaja za otro ke - 9.15 - Horoskop - 9.45 - Špikov kot - 10.15 - Slovenci v svetu - 10.45 -Nasvet za nedeljsko kosilo - 11.00 Radijski sejem - 12.00 - Čestitke po slušalcev - 13.00 - Tema 14.00 - Če stitke - 15.00 - Razgovor - 16.00 - Če stitke poslušalcev - 17.00 - Tema 18.00 - EPP - 18.59 - Odpoved progra ma PRO 7 6.10 Dustv Dusty 6.30 Jimmy Ste vvart shovv - 6.55 V carstvu divjih živali - 7.45 Kamen Marca Pola - 8.10 Muppet shovv - 8.35 Kapitan Scarlet -9.25 Pustolovščine s Sindbadom -9.45 Canadian Pacific, ameriški ve stern - 11.25 Cosby shovv - 11.50 MAS.H - 12.15 Angel na zemlji 13.05 V carstvu divjih živali, ponovi tev -13.45 Dvoboj v džungli, amerišk film - 15.30 Havaji pet nič - 17.05 Tro jica s štirimi pestmi, ponovitev 18.00 Poročila 18.10 Z mano ne, go spodje, ameriška komedija - 19.45 Cosby shovv 20.15 Veliki Jake, ame riški vestem - 22.05 Ulice San Fran-cisca - 23.00 Dodatni pouk v ljubezni, ameriški erotični film -1.55 Hvala bo gu, petek je, ameriška komedija, ponovitev - SLOVENIJA I 17.05 DVORJENJE EDIJEVEGA OČETA, ameriški barvni film Film je družinska komedija, ki pa vsebuje tudi melodramatične zaplete Malemu Eddiju je umrla mama. Z očetom skušata kar najbolje organizirati življenje. Vse se dobro obnese, le oče se zdi Eddiju preveč zagrenjen. V sosednjem stanovanju prebiva še mlada in neporočena Elisabeta, prijateljica pokojne matere, ki je zelo vzljubila fantka in ga zna razvedriti, pa tudi potolažiti. Ed-die na tihem upa. da se bosta z očetom zbližala Toda oče kot za stavo venomer prizadene dekle v njenih ranljivih čustvih Eddie skuša spoznati očeta še z drugimi dekleti, ki jih srečujeta na manhattanskih ulicah in v lokalih. Sprva brez želje po resnični navezanosti pa se oče le počasi razživi. Nesreča je le v tem, da Eddie kot otrok hitro zasluti neiskrenost očetove nove prijateljice Njun odnos je vse slabši, do pravega izbruha pa pride, ko ga oče s prijateljico obišče na taborjenju in mu namigne, da se kmalu utegne poročiti... SCREENSPORT RTL PLUS 6.00 Mr. T - 6.20 He Man - 6.45 Jetso-novi - 7.10 Različne mladinske oddaje - 9.15 Risanke - 11.00 Tattingerjevi - 11.50 Romanca brez konca - 12.35 Velikani - 13.00 Moj oče je zunajzemeljsko bitje - 14.30 Prenos dirke Formule 1 za veliko nagrado Nemčije - 16.55 Umor je njen konjiček - 17.45 Moda, modeli in spletke - 18.45 Poročila - 19.10 Petrova glasbena revija -20.15 Film - 22.00 Spieglov TV magazin - 22.50 Model in vohljač - 0.05 Po noči, ko zmrzne kri, grozljiva odkritja - 0.25 Neznane dimenzije - 1.15 Al fred Hitchcock prikazuje - 1.30 Boks - 3.00 NASCAR dirke - 4.00 lndy dirke 5.00 Golf 7.00 Ameriški nogomet - Euro Bovvl 1991 - 8.00 Jadranje 9.00 Dirke tovornjakov - 10.00 Japonska formula 3000 - 11.00 Svet športa - 11.30 Britanske avto dirke -13.00 Karate - 14.00 Golf Leiden, prenos - 17.00 GO - nizozemski moto šport 18.00 Akcija avto 18.30 REVS - britanski moto šport 19.00 Atletika - Birmingham - 20.00 Formula ena -dokumentarni film - 20.45 Bovvling -22.00 Golf - Hartford, prenos - 24.00 Biljard snooker - White : Daviš 1.00 Speedway - gpGLAS NOVO V KINU TAM, KJER JE SRCE premiera ameriške komedije Režija: John Boorman; igrajo: Dabney Coleman, Uma Thurman, Christopher Plummer, Joanna Cassidy. Stevvart McBain je tiranski poslovnež, ki nažene svoje razvajene otroke iz svoje palače, da se morajo znajti kot sami vedo in znajo. Ta arogantni bogataš zaradi borznih špekulacij nenadoma obuboža in se mora v brooklynskih slumih, med siromaki, ki jih je doslej preziral, naučiti lekcije o preživetju. KINO 28. julija CENTER amer krim. kom. ROČK N 'ROLL DETEKTIV ob 17 in 19. uri LETNI KINO STADION prem. amer filma TAM, KJER JE SRCE ob 21.15 uri STORŽIČ amer. trda erot DEBBIE OSVAJA DALLAS ob 20. uri ŽELE-ZAR prem amer nem fant. filma NEDOKONČANA ZGODBA II del ob 19. uri, prem amer. trde erot. RULETA POŽELENJA ob 21. uri DUPLICA amer. fant. thrill. film TENKA LINIJA SMRTI ob 19. in 21 uri ŽELEZNIKI amer. krim. drama DRUGE SORTE KAVBOJ ob 19 uri ŠKOFJA LOKA amer. avant. film OTOK ZAKLADOV ob 18.30 in 20.30 uri RADOVLJICA amer. pust. film BELI LOVEC - ČRNO SRCE ob 18 uri. amer. erot. HENRY IN JUNE ob 20. uri BLED amer. akcij film AIR AMERIKA ob 18 in 20 uri BOHINJ amer. pust. film HIGHLANDER ob 20. uri 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 9.30 9.50 10.10 15.00 15.10 16.30 16.35 17.50 17.55 18.00 18.05 18.05 18.20 18.35 19.05 19.20 19.30 19.55 19.59 20.05 20.50 20.55 21.40 22.00 23.15 Video strani Mozaik, ponovitev Igrajmo se gledališče Škotski ansambel dud, posne te s poletnega festivala Obzorja duha Video strani Video strani Zdravo, ponovitev EP Video strani Sova, ponovitev EP Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Mozaik, ponovitev Utrip Zrcalo tedna Spored za otroke in mlade Risanka TV okno TV dnevnik Vreme EPP Tone Peršak: Podnajemniki, TV igra EPP 400 let slovenske glasbe, 24. oddaja TV dnevnik 3, Vreme Sova Simpsonovi, ameriška animirana nanizanka Princesa Daisy, ameriška nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 18.30 Satelitski programi, posku sni prenosi 19.30 TV dnevnik Koper - Capodistri-ja 20.00 Regionalni program TV Slovenija, Studio Ljubljana 21.00 Tunguzijska katastrofa, poljudnoznanstvena oddaja HTV 21.20 Rezervirano za šanson, Šanson Rogaška '89 22.25 Yutel, Eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Poročila 9.40 TV Koledar 9.50 V vrtincu stoletij: Pulj 10.20 Video strani 10.30 Zlata nit. otroška serija 11.00 Poročila 11.10 Matterhorn, dokumentarni film 12.00 Portreti: Richard Nixon, ponovitev dokumentarne oddaje 13.00 Dragi John, ameriška nanizanka 13.25 Rumena reka, dokumentarna serija 14.15 Zvezdne steze - nova generacija, ameriška znanstvenofantastična nanizanka 15.00 Vse, razen ljubezni 15.30 Poročila 15.40 TV Koledar 15.50 Delo na črno, ameriška nanizanka 16.40 Zlata nit, otroška serija 17.15 Hrvaška danes 17.45 J. J. Cousteau - Skrivnosti morja, francoska dokumentarna serija 18.35 Risanka 18.45 Procesija za križem - Hvar, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 1 20.05 Sinova smrt, anglelška TV drama 21.50 Sedem dni v svetu 22.10 TV Dnevnik 2 22.30 Kinoteka Hollvvvooda: Impact. ameriški film 00.20 TV izbor TV HRVATSKA 2 19.20 Video strani 19.30 Dnevnik, TV Sarajevo 20.05 Risanka 20.20 Prvaki razreda 20.55 Leta more, nadaljevanka 21.50 Temna plat pravice 23.45 Glasbeni vsakdan 23.15 Kronika puljskega filmskega festivala KANALA 20.00 Narava v globinah 20.30 Informativno-dokumentarni program 21.00 Kletka, francoski film TV KOPER 17.30 18.30 18.50 19.00 19.30 20.10 20.30 21.00 22.10 22.20 23.10 Športne oddaje Risanke Odprta meja TV dnevnik Čarobna svetilka - otroški program Stanlio in Olio Superpass, glasbena oddaja Dokumentarna oddaja t Glasbena oddaja TV dnevnik V svetu domišljije Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 13.10 Pod gusarsko zastavo, ameriški film 14.45 Planšarka 15.00 Fračji dol 15.25 Ostržek 15.50 Ljudje, sanje, velika dejanja 16.10 Oče Murphy 17.00 Mini ČVS 17.10 Wurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Leteči zdravniki 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Šport v ponedeljek 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Hunter 22.15 Henrik IV., italijanski film 23.35 Jazzfest VVien 1991 0.45 Chicago 1930, serija 1.30 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 13.00 Šport 17.00 Sedem čudes tehnike 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Drops, kviz 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Vaški zdravnik 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop 22.00 Čas v sliki 22.30 Vrnitev v srednji vek 23.15 Sporna vprašanja l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti -14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Pihalne godbe vam igrajo -20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami -23.05 Literarni nokturno - Anka Petri-čevič: Ponovno te kličem - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV PENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 12.30 -Športni pregled - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija -14.00 - Glasbena rubrika: klasična glasba - 14.30 - Domače novice 1 -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 - 17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa - SLOVENIJA 1 18.50 RADOVEDNI TAČEK: MIZA Marko in Taček ugotavljata, da je miz cela vrsta: jedilna miza, konferenčna miza, miza za namizni tenis, odskočna miza, montažna miza, risalna miza, delovna miza in ... mizica pogrni se. Kaj pa je z njo? Oglejte si oddajo. RTL PLUS PRO 7 6.00 Buffalo BiH - 6.25 Bosonog v parku, ameriška nadaljevanka - 6.45 Agencija Maxwell - 7.30 Dundee in Culhane - 8.50 Pustolovščine s Sind-badom - 9.10 Richmond Hill - 10.00 Čarovnik - 10.55 Dundee in Culhane, ameriška vesternska nadaljevanka -11.50 Grk osvaja Chicago -12.20 Cos-by shovv - 12.45 Trd, toda prisrčen -13.30 April odkriva Rim, ameriška komedija, ponovitev - 15.35 Kapitan Future - 16.10 Mladenič z druge zvezde - 17.05 Vicki - 17.45 Ulice San Fran-cisca - 18.30 Risanke - 20.15 Bobo je največji, ameriška komedija - 22.00 Čelado na glavo, hlače dol, italijanski erotični film - 23.20 Starskv & Hutch - 0.20 Nebeški dnevi, ameriška kriminalka, ponovitev - 1.50 Avtostopar -2.20 Grizli, ameriška grozljivka - 6.00 Dobro jutro in poročila - 9.05 Ponovitev vrhuncev z dirke Formule 1 -9.25 Jetsonovi srečajo Flintstonove -11.00 Shovv trgovina - 11.25 VVells Fargo - 12.10 Buck Rogers - 13.10 Hammer - 13.35 Kalifornijski klan -14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55 Chips - 16.45 Tvegano -17.10 Vroča nagrada - 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev -18.45 Poročila - 19.25 Ekipa A - 20.15 Šef -21.10 Film 22.45 10 pred 11. - 23.25 Moški magazin - 24.00 Film - SCREENSPORT 8.00 Mednarodni moto šport - 9.00 Kolesarstvo - 10.00 Biljard snooker -VVhite : Daviš - 11.00 Monster trucks - 12.00 Tenis 13.30 Speedway -14.30 Šport v Franciji - 16.30 lndy dirke - 17.30 Svet športa - 18.00 VVrest-ling - 19.00 GO - nizozemski moto šport - 20.00 Formula ena - dokumentarni film - 21.00 Boks - 22.30 REVS - britanski moto šport - 23.00 Golf - 24.00 Dirke tovornjakov - 1.00 Bovvling - RADIO TRŽIČ, Bračičeva 4, Tržič čas oddajanja:ob torkih in četrtkih 16.00 -17.30 ob sobotah 16.00-18.00 ob nedeljah od 10.30 - 16.00 frekvence:88,9 in 95 MHz UKW stereo 189,4 m ali 1584 kHz na srednjem valu ne preslišite: v soboto, 27. julija od 17.20 do 18.00 gost oddaje - tokrat Vito Primožič v nedeljo, 28. julija od 10.30 do 12.00 ure kontaktna oddaja - tokrat na temo "Preimenovanje tržiških ulic" telefonska številka uredništva: 50-572 Tržičani o novih ulicah Tržič, julija - V ponedeljek, 29. julija, se bo na 3. seji zbral Zbor krajevnih skupnosti SO Tržič. Delegati bodo obravnavali osnutek odloka o območjih naselij ter imenih naselij in ulic v občini Tržič. Spremenjenih naj bi bilo deset imen ulic, cest in enega prehoda. Nova imena zanje naj bi bila vzeta iz zgodovine Tržiča, po znanih meščanih. Tako komisija za preimenovanje uličnega sistema predlaga Lambergovo cesto, Radetzkega ulico, Lavičkovo cesto, Tržičani naj bi spet dobili nazaj svoj Paradiž, Nogavičarsko in Cerkveno ulico in podobno. Kaže, da bo seja zanimiva. • D. D. KINO 29. julija CENTER avstral. pust. kom. KROKODIL DUNDEE I del ob 19. uri LETNI KINO STADION avstral. pust. kom. KROKODIL DUNDEE I. del ob 21 15 uri ŽELEZAR Danes zaprto! RADOVLJICA amer. barv. film ROČK N 'ROLL DETEKTIV ob 20. uri BLED amer. erot. film HENRY IN JUNE ob 20. uri ZA DOM IN DRUŽINO PIŠE: Danica Dolenc GOBARSKI KOTIČEK TA MESEC NA VRTU Kako se obraniti klopov Zdaj je čas aktivnejšega nabiranja gozdnih sadežev, kot so gobe, jagode, borovnice, maline, razno cvetje, lišaji itd. V današnjem sestavku vas želimo, dragi bralci, opozoriti na nevarnosti, ki jih povzročajo klopi. Mile zime, kakršne so že nekaj let, predvsem pa vlažna poletja, so zelo ugodna za preživetje klopov in borelij v naših gozdovih. Primerna jutranja in dopoldanska ter pozna popoldanska temperatura je izredno ugodna za njihovo premikanje, zato v tem času najbolj ogrožajo obiskovalce gozda. Največja legla so na podrasti obrobja gozdov ter jass zato bi morali tu večkrat pokositi, oziroma posekati podrast in vse skupaj sežgati. Razen klopov seje na tako okuženih mestih varovati tudi vseh malih in večjih glodalcev, plazilcev, ptičev, kot tudi komarjev in obadov. Tudi vse te majhne živalice so lahko okužene od klopa. Zaščita pred klopi in drugimi drobnimi živalicami je obenem tudi zaščita pred boreliozo, ki jo povzročajo klopi. Zato naj bo vedno, kadar se podajamo v gozd, naše telo čim bolj pokrito, preostale dele telesa pa temeljito premažimo z repelen-tom Autanom, ki ga je moč kupiti v lekarnah, drogerijah in drugod. Vonj tega odličnega preparata odbija mrčes od telesa. Po vrnitvi iz gozda čimprej preglejmo vse telo ter odstranimo vse klope, ki se v prvih urah (4 do 6 ur) ne prisesajo na telo. Poleg temeljitega pregleda priporočajo kopanje v primerno topli vodi. Če se klop že zarine v kožo, ga ne odstranjujmo z golimi rokami, iglami ali podobnimi predmeti s silo. V tem primeru nanj pokapajmo olje, petrolej, alkohol ali eter, kar imamo pač pri roki. Čez čas ga poprimemo z razkuženo pinceto ter ga zelo na rahlo pre«~ mikamo sem in tja. S tem smo razširili vbodno odprtino in ga z rilčkom vred izvlečemo. Mesto takoj razkužimo z alkoholom, klopa pa uničimo, najbolje z zažigom. Če se je klop že prisesal, bodimo nekaj dni pozorni na morebitne izpuščaje na koži ter na druge znake. Če se pojavi rdeča lisa, moramo čim prej poiskati splošnega zdravnika, ki nas bo napotil k specialistu za infekcijske bolezni. O teh stvareh je dobro poučiti naše najmlajše, ki se zelo radi igrajo na obronkih gozdov. Bodite pozorni tudi na pse in mačke, ki jih je vse več na skupnih sprehodih po naših gozdovih. Mimogrede prinesejo domov klopa. Rešimo jih teh neljubih zajedalcev. I. Križaj Še recept za vas Sok iz malin, borovnic, črnega ribeza 3 kg malin, borovnic ali črnega ribeza dobro zmečkamo (najbolje zmiksamo v mikserju), dodamo 2 litra prekuhane vode in 4 dkg vinske kisline. Tako naj stoji en dan in eno noč. Precedimo skozi cunjo in kolikor litrov imamo soka, toliko kilogramov sladkorja dodamo. Sok večkrat premešamo, da se sladkor povsem raztopi, potem pa ga nalijemo v čiste steklenice. Steklenic ne zamašimo takoj, temveč jih najprej zapremo z bombažnimi krpicami, ker se bo začel proces vrenja. Postavimo jih na hladno in jih po kakšnih štirinajstih dneh, treh tednih, ko vrenje poneha, dokončno zamašimo z zamaškom. Tako pripravljen sok bo držal na leta. 0 zadovoljstvu so rekli Kdor je z ničem zadovoljen, ima vse, kar potrebuje. Boileau Tisti, ki so povsem zadovoljni, stoje z rokami v žepu in nične delajo, nezadovoljni so edini, ki store kaj dobrega za človeštvo. S a vage Landor Človek, ki ni več otrok, ne more občutiti več nobenega zadovoljstva v življenju. Chaplin Prvi pridelek pečkatega sadja so zgodnja jabolka. Ni prav, da naenkrat oberemo vse drevo do čistega, kajti zrelost posameznih plodov je lahko zelo različna. Pametno je obirati večkrat. Majhni in nezreli plodovi, ki jih pustimo na drevju, lahko še precej zrastejo, bolje dozore in so tudi temu primerno okusnejši. Ribez in kosmulje so zdaj že v glavnem obrane. Napočil je že čas, da pohojeno zemljo med grmi in gredicami spet plitvo zrahljamo, ne smemo pa ob tem času gredic prekopavati, ker je velika nevarnost, da se preveč izsušijo. Izrojene poganjke malin takoj ko plodove oberemo, porežemo do tal in sežgemo, da preprečimo širjenje bolezni in škodljivcev. Izpraznjene C/redlCe ne prelopatimo globoko, temveč jih samo prerahlja-mo z vilasto lopato. S preobraćanjem zemlje in z lopatenjem se poleti poslabša struktura prsti in uniči se tudi precej talnih bakterij, ki so pomemben del življenja v prsti. Poleg tega pa brez potrebe zmanjšujemo zaloge vode v zemlji. V naših razmerah v nobenem primeru ne smemo sejati kitajskega ohrOVta prej kot od sredine julija dalje. Kitajski ohrovt sodi med rastline, ki se najbolj bujno razvijajo v kratkih dnevih in dolgih nočeh, zato je to izrazito jesenska rastlina. Seje-mo ga na gredice, ki jih izpraznimo julija. FlŽOlOVko je najbolje požeti oziroma porezati nizko pri tleh. Tako ostanejo vse korenine v tleh in z njimi vred tudi ves dušik, ki so ga med rastjo nakopičile nitrogene bakterije. Navsezadnje pa razpadajoče korenine pozneje obogatijo zemljo s humusom. Prav tako počnemo tudi z grahovino. Zimsko endivijO je najbolje saditi od srede julija naprej. Endivija se močno razraste in jo sadimo 30 x 30 cm narazen. Sadik ne smemo saditi globlje, kot so rastle prej, ker to lahko povzroči nastanek cvetnih stebel, v vsakem primeru pa pregloboko posajena endivija močno zaostane v rasti. Več klimar ko poberemo, več novih nastavkov bodo rastline pripravile za pozneje. Če pustimo na rastlini predolgo doraščati plodove, se lahko zgodi, da bodo nekateri mladi plodiči kar odpadli. Zato je tudi napak, če pustimo nekatere plodove za seme. Ko nabiramo kumare, ne smemo biti nerodni in grobi, da ne poškodujemo vrež. Po potrebi uporabljamo oster nož. Zgodnji krompir naj bi izkopavali šele takrat, ko so gomolji že dozoreli. Tedaj je tudi pridelek precej obilnejši kot sicer. Najbolje bi bilo počakati, da krompirjeva cima porumeni. Gomolji so takrat okusnejši in izdatnejši. Človek kar ne bi verjel, koliko krompir v desetih dneh pridobi na teži. Julija sadimo za prehrano namenjeno podzemsko kolerabo ali kavlo. Sadike posadimo tako, da zemljo krepko pritisnemo h koreninam. Razdalja med sadikami je 30 x 30 cm. Čeprav kavla ni izbirčna, ji vendar prija obilica hranilnih snovi v zemlji, toda svežega gnoja ne mara. Črni ribez za zdravje Jagode vsebujejo veliko vitamina C in poleg tega še vitamin J, ki pri ljudeh in živalih izredno daljnosežno preprečuje hude infekcije, predvsem pljučnico, oziroma jih hitro zdravi. Jagode ali sok uporabljajo pri ledvičnih boleznih in pri koliki. Jagode črnega ribeza, namočene v vinskem žganju - pripravek je znan pod imenom "cassis" - zelo pomaga pri črevesnih krčih, učinkujejo kre-pilno in čistijo kri, ker se s povečanim izločanjem seča odpravljajo vse strupene in bolezenske snovi. Listi črnega ribeza vsebujejo eterično olje, ki spodbuja delovanje ledvic in vpliva zdravilno pri vseh protinskih in revmatičnih bolezenskih pojavih, ravno tako tudi pri poapnelosti žil (arterioskleroza). Nadalje se priporoča čaj iz listov pri vodenici, pri bolečem mokrenju, pri driskah, kolikah, migreni in napadih krčevitega kašlja. Za otroke, ki imajo oslovski kašelj, ni bolješga zdravila od konzerviranega brezalkoholnega soka črnega ribeza. Kjer so pri hiši otroci, ga je treba vedno preskrbeti za zimske mesece. Enak učinek pa imajo tudi listi. Kneipp zelo priporoča in hvali čaj z listov in pravi, da je zelo pomagal celo pri hudih primerih nastajanja peska in boleznih mehurja. V ljudskem zdravilstvu hvalijo uporabo destiliranega žganja iz jagod in listov za vtiranje pri napadih protina. M M D V zadnjih dvajsetih letih se je v povprečju vsaj vsako drugo poletje zgodilo, da so na Jelovici ali na Pokljuki ugledali -medveda. Enega, dva ali kar celo medvedjo družinico, ki je podnevi najraje lomastila prav v tistih predelih, kjer je bilo največ borovnic, jagod in gob. Ve se, odkod so prihajale take dezinformacije - od strastnih nabiralcev borovnic, jagod in gob, ki so potem imeli v svojih »becirkih« blažen mir; potencialni gobarski konkurenci so s plasiranjem dezinformacije, da so videli medveda, vlili vsaj toliko strahu, da si podnevi nikakor ni upala na samotne »fra-te« prostrane Pokljuke ali Jelovice. Vest, da je na Pokljuki medved, je bila še toliko bolj verjetna, ker jo je objavil tudi tisk. Ta pa je vsakega medvedka s Pokljuke objavljal »furt na furt«, z velikim veseljem, saj je v mirnodobskem času poletje za novinarje, ki čakajo v vročih redakcijah, čas kislih kumaric: nič se ne dogaja in je zato vsak namig, da bi bi! kje lahko kakšen medved, krasna, fina zadeva. Letos pa je rahlo drugače: na Pokljuki je res ena medvedja mrcina, ki je natrgala že toliko drobnice, da lastniki ovac terjajo njeno takojšnjo in brezpri-zivno smrt! A kaj, ko so na drugi strani čuvaji iz našega Triglavskega narodnega parka in čuvaji iz sosednjih parkov zahodne Evrope, ki navkljub škodi pokljuškega medveda ne dajo! Celo več: tisti, ki bo na medveda dvignil puško, bo plačal astronomsko kazen in še dve leti se bo lahko kuja I v ke-hi! Medved mora za vsako ceno ostati v Julijcih - živ, z vsemi svojimi navadami in razvadami! Tako kot lahko človek razume razburjenost lastnikov poklane drobnice, tako človek razume tudi parkovnike, ki varujejo redke živalske vrste, še posebej, če so za živega pokljuškega medveda silno zainteresirani tudi parkovniki v tujini. Zakaj pa naj bi sploh imeli park, če ne zna ali ne zmore varovati narave in življenja v njej? Tako imajo oboji po svoje tako zelo prav, da nikdar ne bodo prišli skupaj. Na katerokoli stran se v tem diskurzu postaviš, vedno te bo nekdo lopnil po glavi. Najbolje bi kajpak bilo, da bi ta objekt oziroma subjekt spora, se pravi medved, zaslutil, kakšni silni boji se kuhajo za njegovim hrbtom in jo v eni sami hladni pokljuški noči pobrisal preko hribov in dolin v prijaznejša tuja okolja. Kaj veš, kaj mu je tako všeč prav na naši Pokljuki, da tako trmasto vztraja? En lovec ga je bojda že videl na lastne oči, pa taisti lovec ni vzdignil puške in pritisnil na petelina, ampak je vzel kamero in ga -snemal! Taka medvedoljubna gesta je verjetno šla našemu medvedku jako do srca in si je mislil: kakšni fini lovci! Pa to je mogoče samo v samostojni Sloveniji! Jest iz tako prijazne samostojnosti že nikamor ne grem! Pa smo spet tam, kjer ni muh! In bodo spet nastradali pokljuški becki, ki jih je v zadnjih letih enormne količine. Saj človek nič ne reče, če jih redijo in na pašo odženejo okoliški kmetje, ampak v parku se pase drobnica docela neidentificira- nih lastnikov ovac, ki s tako rejo samo služijo! Tudi to je še preklemano res, da z divjo pašo na parkovnih površinah delajo samo zmedo in škodo. In ti pride naš medvedek in tudi v tem smislu napravi piko na i! Zdaj pa se preštevajte in zravsajte! Res je, da je letošnji pokljuški medved malce živčne nravi in iz strahu ali gole medvedje objestnosti in dolgočasja grize bečkom vratove. Žalostno, žalostno! Ko bi ga vsaj rodna mu mati navadila na vegetarijansko hrano pa bi žvečil smrekove vršičke, smukal borovnice in se ob nedeljah zapodil v kakšen čebelnjak! Tako pa mrcinček ostaja zvest svojim mesojedim genom in lop in hop po vsaki ovčici, ki mu zamekeče pred smrčkom. In prav takega in samo takega si želi tujina, ki je pripravljena plačati magari vsako škodo, samo da pokljuški medved živ in zdrav ostane v Julijcih! In - bog-daj - da prihlača k njim, v tuje parke, kjer bo zaščiten, kot se spodobi: zaščiten kot medved. Meni je seveda lahko, ko pa nimam črede ovac, ki danes trepečejo pred pokljuškim kosmatincem. Meni, ki sem pod vplivom raznorazne mladinske literature in medvedka Puja, se je seveda lahko iti humano -ekološko - zaščitno - varstveno akcijo za ohranitev pokljuškega Puja! Najbolj enostavno, najbolj »komot« bi ga bilo res počiti, mu zatakniti smrekove vejice v smrček, postaviti nogo na njegovo glavo in se s trofejo ponosno slikati. Bolj težko bi ga bilo uloviti, saj ni muha ali metulj, sploh pa ni tako neumen, da bo kar tako padel v nastavljene pasti. Najtežje pa ga je seveda kar pustiti, še posebej, ker ga občasno popade taka strast za becki. Ostane pač le upanje, da se sam od sebe premisli, reče hajli - hajlo Slovenija - imej se kakor se hočeš, jaz grem! V tuje parke, kjer bodo mojo živo navzočnost obesili na veliki zvon in si tako pomembno dvignili ceno in slavo! • D. Sedej NAS NASVET ZA DANES: LES ZA DOMAČNOST PRIJETNO IN ZDRAVO BIVANJE POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO • UGODNI KREDITNI HOBI TRGOVINA Na Trati v Škofji Loki odprta od 8. - 12. ure, in od 15. - 19. are ob sobotah od 8.-12. are, tel. 632-181 pogoji Presenečenje Ob nakupa v vrednosti nad 1.000 din darilo LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI, p.0. Kidričeva 56, 64220 Škofja Loka Telefon: 064/632-181; Telefax: 064/631-114. Tudi živali so živa "bitja 5 < mm U c/5" C/2 -i Z UJ cc O O < cc I- Brigitte Bardot z Gorenjskega Njeno "zavetišče" za domače živali res ni Hilton. Pravi, da je nastalo spontano pred približno desetimi leti. Tudi zato, ker se zaveda, da so mački, psi, koze, kokoši itd. živa bitja. Modrooka svetlolaska z Visokega noče govoriti o sebi. Da največ povedo njeni varovanci in njihove zgodbe, pravi. Vsak ima svojo, in vsi, razen kokoši imajo svoja imena. Črna kuštrava Miki je najrajši v naročju svoje gospodarice. Prejšnji gospodarji so jo tako tepli, da seje zasmilila sosedom. Ukradli sojo, in jo prinesli sem. Še dolgo po tem se je zvila v klobčič in se tresla od strahu, ko jo je hotel kdo pobožati. Kdaj pa kdaj pride v "zavetišče" kak muc ali kuža kar sam od sebe. Najbrž čutijo, da jim tam ne bo hudega. Račka je le ena. Čez dan se potepa ob vodi, zvečer pride malo pojest, pa spet gre. Naš fotograf je postal nesmrtna ljubezen šarplaninke Mance, ki sojo našli z mladičema privezano v gozdu. "Tako so bili sestradani, da jih je bila sama kost in koža," pravi gospodarica. Runo in Marjetica sta danes prava lepotca. "Še lepša bosta, ko ju bom skrtači-la", nama razlaga "B.B.". Kozel Bučko je neverjetno pameten. Nogo da, kot pes. Ampak sedaj mora biti zaprt, ker je "žleht ratal". Včasih se kdo od štirinožcev preseli k novim gospodarjem. K takim, ki znajo skrbeti zanje. "Kaj pa zijate?" smo najbolj fotogenični! Ponavadi se vrnejo, ker ne zdržijo. Najbolj svobodno se počutijo na Visokem. Pes Lord tri tedne ni jedel, ko so ga dali proč. Ko se je vrnil, je žrl še pa še. S hrano je težko. Psi potrebujejo po 50 kilogramov mesa na dan. Ponj je treba v klavnico, po ostanke v večje kuhinje... Z reke je rešila tri mačke. Tako so bili zmrznjeni, da jim je odpadala dlaka. Predlani je šla decembra skoraj do vratu v Kokro tudi za škotskim ovčar- jem. Vrečo je imel na glavi in kamen v njej. Star in prehlajen je potem živel še leto in pol. Premalo je prostora, da bi opisali vse štirinožne usode. Kali naj bo v velikanski razmislek o človečnosti v nas ljudeh: Bulterierko je nekdo rešil iz rok človeka - zveri. Ta jo je namreč stlačil v vrečo in tolkel s sekiro po njej. Ko so ga ustavili, je bila na Kali rana pri rani. Vse so se pocelile, le veselje je izginilo iz njenih oči in gibov. Na skoraj 5000 kvadratnih metrih vlada nenavadna, nekako čudežna simbioza. Mački ne bežijo pred psi, psi se ne podijo za kozami in kokošji zarod se mirno sprehaja med to pisano druščino. Gospodarici pa zmanjkuje moči. In denarja. Vprašanju, kakšne so reakcije okolice glede njenega zavetišča, sledi globok vzdih. Da bo morda bolje, ko bo ograja okrog "ranča" zgrajena do konca, razmišlja. Njene zadnje besede ob slovesu pa so bile: "Ko me bodo prišli obesit, me pridita snet dol z vrvi. Bosta?" • T. A., foto: J. Cigler ANKETA GORENJSKEGA GLASA - ANKETA GORENJSKEGA GLASA - Smeh iz srca Kaj ni smeh pol našega življenja? Z njim pozabimo na vse okrog sebe in mislimo, da se ves svet smeje z nami. Kdaj pa ste se vi zadnjič iz srca nasmejali, nam poveste lahko samo vi, in zakaj? Zvone Štefe, Šenčur - "Zdaj, ko ste me vi tole povprašali. Sedaj resnično ničesar ne razmišljam. Nasplošno pa me žena vedno spravi v smeh." Emil Talirovič, Škofja Loka - "V družinskem krogu že po vojni. Mislim, da je bila to politična izjava naših velikih mož." Zvone Sitar, Kranj - "Pri enem čisto navadnem vicu. Don's se še sploh nisem. Saj sploh ni treba veliko, pa se že smejem." Tanja Lah, Kamnik - "Ni dolgo tega. Sicer pa se zelo pogosto smejem in ni problema. Verjetno je bil kakšen vic." Vesna Sitar, Kranj - "Včeraj, ko sva s prijateljico stopali in sta nama dva tipa razložila, da imata jagode za teto, ki je že v zmrzovai-niku in težko diha." 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Zgodbe iz školjke 10.00 Video strani 16.20 Video strani 16.30 EB1 EP, Video strani 16.35 Sova, ponovitev 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik 18.05 Spored za otroke in mlade, J. Žmavc. Domača naloga na potepu, posnetek predstave SGL Celja 19.05 Risanka 19.20 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 D. Moggach: Ukradena, angleška nadaljevanka 20.55 EPP 21.00 Slovenija - umetnostni vodnik 21.10 Evropski turistični kažipot 21.40 EP, Video strani 21.45 TV Dnevnik 3, Vreme 22.05 SOVA 23.30 Video strani 20.00 Pavarotti v Hvde Parku, prenos 22.00 Vietnam, dokumentarna serija 22.45 Pujsovi dosjeji, angleška humoristična nanizanka 23.10 Leta more 0.00 Kronika puljskega filmskega festivala RADIO TRIGLAV JESENICE 2. PROGRAM TV SLOVENIJA l. PROGRAM TV HRVATSKA TV HRVATSKA 2 KANALA 20.00 Narava v globinah 20.30 Informativno-dokumentarni program 21.00 Dillinger je mrtev, italijanski barvni film 18.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.00 Naši pevski zbori in duhovna glasba z naših tal 19.30 TV dnevnik, vreme 20.00 Žarišče 20.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 21.30 Žrebanje lota 21.35 Umetniški večer k svetilniku, angleški film 23.30 Yutel, eksperimentalni program 9.30 Poročila 9.40 TV koledar 9.50 Stara hrvaška arhitektura 10.20 Video strani 10.30 Majhen svet, oddaja za otroke 11.00 Poročila 11.10 Risanka 11.25 Fashiontape 12.10 Dubrovniški poletni festival: Uto Ughi 13.25 Dragi John, ameriška nanizanka 13.50 Leta tesnobe, TV nadaljevanka 15.30 Poročila 15.50 TV Koledar 16.15 Prvaki razreda, ameriška nanizanka 16.45 Majhen svet, oddaja za otroke 17.15 Hrvaška danes 17.45 J. J. Cousteau - Skrivnosti morja, francoska dokumentarna serija 18.35 Risanka 18.45 Preteklost v sedanjosti, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 1 20.05 Pravi heroj, angleška nadaljevanka 21.00 Žrebanje lota 21.10 V velikem planu, kontaktna oddaja 22.40 TV Dnevnik 2 23.00 Ciklus filmov Erica Rohmerja: Slaščičarka iz Monceauja, francoski film - Suzanina kariera, francoski film 00.55 TV izbor TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.10 Superpass, glasbena oddaja 20.40 Črna strela, nemški barvni film 21.15 Žrebanje loto 22.05 TV dnevnik 22.10 V svetu domišljije, televizijska nanizanka 23.20 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 12.15 Dediščina v Oregonu, ameriški film 15.00 Tudi hec mora biti 15.25 Ostržek 15.50 Ljudje, sanje, velika dejanja 16.10 Oče Murphv 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Leteči zdravniki 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 21.07 Pogledi s strani 21.15 08/15, nemški film 22.50 Bankirka, francoski film 0.50 Chicago 1930 1.35 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 12.00 Nekoč 12.50 Šport v ponedeljek 13.00 Šport 16.40 Rumena reka 17.30 Orientacija 18.00 Pravica do ljubezni, serija 18.30 Pozdravljena Avstrija, rdeče- belo-rdeča nagradna igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Petrova glasbena revija 21.00 Naredi si sam 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.50 Klub 2 Poročila l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 11.45 - Začetek 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.30 - Dogodki in odmevi -prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Torkov popoldan z Bracom Korenom, vmes čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni preaos večernih novic radia BBC -18.59 - Odpoved programa 19.20 Video strani 19.30 TV dnevnik 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 11.00 Danes smo izbrala - 14.05 Čestitke poslušalcev - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.39 Glasbeni in-termezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno Jan Kochanovv-ski: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIA ODDAJNIKI TRIGLAV BRVOG! JESENICE BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL FREKVENCE: 96,8 Mhz, 89.8 Mhz 96.0 Mhz 87.7 Mhz 101.1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice, Radovljica. Gorenjska Bohinj SLOVENIJA 2 21.35 K SVETILNIKU, angleški barvni film Simbolno pisavo romana K svetilniku je filmska upodobitev zajela z vsem potrebnim občutkom za uigrano podvajanje zunanjih podob sveta in notranjih stanj človeka. Oče, ki zastopa resnico, in mati, ki dela s srcem dajeta ton počitniškemu življenju in nenehnim razpravljanjem, s katerim so zaposleni vsi navzoči. V vse to pa se vedno znova oglaša nepomirljiva želja malega Jamesa, da bi se nekega dne odpeljali k svetilniku. Otrokovo hrepenenje po svetilniku kot prastarem simbolu luči - svetlobe, je prispodoba upanja in hrepenenja slehernega posameznika, reakciji očeta in matere pa kažeta na različnost našega odzivanja: ali se oklenemo upanja, ki ga v otroku vzbuja mati, ali se odločimo za razdiranje iluzij, kakor to počne dečkov oče. A navsezadnje, po letih, ko se je morala družina soočiti s smrtjo matere in dveh otrok, se Jamesova otroška želja vendarle izpolni. V opusteli in propadajoče hiši se zbere skupinica, manj številna kot nekoč in se odpelje k svetilniku. uresničijo sanje, ameriški erotični film - 0.10 FBI - 1.10 Poročena ženska, francoski film - RTL PLUS PRO 7 6.00 Dobro jutro 6.30 Boks v parku -6.55 Richmond Hill - 7.40 Dundee in Culhane - 8.30 Risanke - 9.15 Mlade nič z druge zvezde, ponovitev - 10.05 Samurajevo maščevanje -11.05 Dundee in Culhane - 11.55 Vicki - 12.15 Harrvjeva čudovita kazenska porota -12.40 Čarovnik - 13.30 Z mano ne gospodje, ameriška komedija - 15.10 Risanke - 16.10 Planet opic - 17.05 Vicki - 17.30 Poročila - 17.45 Tenis, loparji in tatovi, kriminalna nadaljevanka -18.35 Risanke - 20.15 Denar ali življenje, francoski film - 21.45 Ponoči se 6.00 Dobro jutro in poročila - 9.20 Film - 11.25 Wells Fargo - 12.10 Buck Rogers - 13.10 Hammer - 13.35 Kalifornijski klan - 14.25 Springfieldska zgodba - 15.10 Klic srca - 15.55 Chips - 16.45 Tvegano - 17.10 Vroča nagrada - 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev - 18.45 Poročila - 19.25 Knight Rider - 20.15 B. L. Strvker, ameriška kriminalka - 22.00 Eksplozivno - 22.50 Glavne novice - 23.50 Film - SCREENSPORT 8.00 Tenis - 9.45 Bovvling - 11.00 VVrestling - 12.00 Gimnastika - 13.00 Jadranje - 14.00 Golf - Leiden - 15.00 Atletika - 16.00 Britanske avto dirke -16.30 Boks - 18.00 Dirke motornih čolnov - 19.00 Super kolesarji - KINO 30. julija CENTER amer fant. thrill. TENKA LINIJA SMRTI ob 19. uri LETNI KINO STADION amer. fant. thrill. TENKA LINIJA SMRTI ob 21.15 uri ŽELEZAR amer. nem. fant. film NEDOKONČANA ZGODBA II. del ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer trda erot RULETA STRASTI ob 20.30 uri RADOVLJICA Ni predstave! BLED amer. barv. film ROČK N ROLL DETEKTIV ob 20 uri AM B0KALJ vam nudi servisiranje vozil ŠKODA, GOLF, ZASTAVA, FIAT — Servis avtopnevmatike — Elektronsko nastavitev podvozja Vse to pri AM BOKALJ Polica 18, Naklo Tel. 064/48-769 "Za potrebe naše proizvodnje odkupujemo les pravega kostanja Za vse informacije pokličite našo komercialno službo na številko 0608/81-349 oziroma na naslov JUG0TANIN, Kemična industrija p.o. Sevnica" za takojšnje plačilo POTROŠNIŠKO POSOJILO 1+4 za okna, vhodna, notranja in garažna vrata, senčila, vrtne garniture montažne hiše in montažne stene JELOVICA lesna industrija ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Tel.: 064/631-241, telex: 37327 yu lijel, telefax: 064/632-261 PRODAJNA MESTA ŠKOFJA LOKA tel.: 064/632-270, KRANJ tel.: 064/211-232, CELJE 063/25-881 MURSKA SOBOTA tel.: 069/22-921, NOVA GORICA tel.: 065/23-660 NOVO MESTO tel.: 068/22-772, IZOLA tel.: 066/61-238 LJUBLJANA, Šmartinska 152 (BTC) Javna skladišča, HALA-A, tel.: 061/443-322 delavni čas : 8.30 - 16.00, sobota 7.00 - 12.00 POGODBENA PREDSTAVNIŠTVA STAVBARSTVO Razdrto tel..067/56-840, TAJLES Trzin tel.: 061/712-343 A JNA Jesenice tel.: 064/81-564, LIR Velenje tel.: 063/855-646 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Živ žav 9.55 Ukradena, angleška nadaljevanka 10.45 Video strani 16.15 Video strani 16.25 Sova, ponovitev 17.50 EP Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.05 Klub klobuk 19.05 Risanka 19.20 TV okno 19.24 EPP 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Sophia Loren - Življenjska zgodba, ameriški film 22.15 EPP 22.20 TV Dnevnik 3, Vreme 22.40 EP Video strani 22.45 Sova 0.00 EP Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.30 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor 19.00 Poslovna borza 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik ORF 20.00 Žarišče 20.30 Pavarotti v Hyde parku, posnetek iz Londona 22.30 Satelitski programi, po- skusni prenosi 23.10 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 13.00 13.30 13.55 15.35 15.45 15.55 16.45 17.15 17.45 18.35 18.45 19.15 19.30 20.05 22 05 23.05 TV HRVATSKA 2 KANALA RADIO TRIGLAV PENICE 20.00 Narava v globinah 20.30 Informativno dokumentarni program 21.00 Dementia 13, ameriški barvni film 9.30 Poročila 9.40 TV koledar 9.50 Stara hrvaška arhitektura 10.20 Video strani 10.30 Pasja pripoved ali kako je bilo, češka nanizanka za otroke 11.00 Poročila 11.35 Doba športa 12.35 Dragi John, ameriška nanizan ka 21.45 23.10 0.00 TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka otroški program 20.10 Superpass, glasbena oddaja 20.40 Dokumentarna oddaja 21.10 Buck Rogers 22.00 Dokumentarna oddaja 22.30 TV dnevnik 22.40 V svetu domišljije, televizijska nanizanka 22.30 Športna rubrika 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Novosti iz na-rodno-zabavne glasbe - 14.30 - Domače novice 1 - 14.45 - Radijski sejem - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema 18.00 -čestitke poslušalcev - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa Kultura vsakdana Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka Leta tesnobe, TV nadaljevanka Poročila TV koledar Vietnam, ameriška nadaljevanka Pasja pripoved ali kako je bilo..., češka nanizanka za otroke Hrvaška danes J. J. Cousteau - Skrivnosti morja, francoska dokumentarna serija Risanka Lovska zgodba, dokumentarna oddaja Risanka TV Dnevnik 1 Ciklus znanstvenofantastičnih filmov: Beg, ameriški film Znanost in človek TV izbor 19.20 Video strani 19.30 Dnevnik, TV Sarajevo 20.00 Nogomet: reprezentanca Hrvaške - Croatia, prenos Krila, ameriška humoristična nanizanka 22.20 Leta more, ameriško/avstralska nadaljevanka Poirot, angleška nadaljevanka Kronika puljskega filmskega festivala TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Evropska univerza, 2. del 10.00 Mi, ponovitev 10.25 Čas v sliki 10.30 Odločitev iz inozemstva 13.00 Čas v sliki 13.10 Nove dogodivščine Robinzo- novih v divjini, ameriški film 15.00 Fračji dol 15.25 Ostržek 15.50 Otroški prometni klub 15.55 Ljudje, sanje, velika dejanja 16.10 Oče Murphv 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Leteči zdravniki 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Domotožje, tam, kjer cvetijo rože, avstrijski film 21.40 Pogledi s strani 21.50 Dallas 22.35 Gorila 23.55 Chicago 1930 0.40 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 13.00 Šport 17.00 Strategija razuma 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Zarjovi, lev! 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki, vreme 20.15 V hudičevi kuhinji, nemški film 21.50 Novo v kinu 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport nato. Čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA PRO 7 6.00 Buffalo Bili - 6.20 Bosonog v parku - 6.45 Samurajevo maščevanje -7.40 Dundee in Culhane - 8.30 Risan ke 9.20 Planet opic - 10.10 Hiša na trgu Eaton -11.00 Dandee in Culhane - 11.50 Vicki - 12.15 Grk osvaja Chicago - 12.40 Tenis, loparji in tatovi -13.30 Denar ali življenje, francoska komedija, ponovitev -15.10 Risanke 16.05 Lassie - 16.35 Moj prijatelj Ben - 17.10 Vicki - 17.30 Poročila 18.45 Primeri Harrvja Foxa - 18.30 Bugs Bunnv - 20.15 Pri pojočem konjičku, avstrijska komedija - 21.10 Tekmeca - 22.40 Meso orhideje, francoski film - 1.30 Bobo je največji, ameriška komedija, ponovitev - 3.10 Avtostopar - SLOVENIJA 1 20.05 SOPHIA LOREN -ŽIVLJENJSKA ZGODBA, ameriški barvni film Film se pričenja z življenjem Sophijine matere (igra jo Sophia Loren), ki je zmagala na natečaju za podobnost z veliko Greto Gar-bo, pa ji mama ni pustila v Ameriko. Zatem se je zapletla z rimskim meščanom Siccolonejem, ki se z njo, čeprav mu je rodila dve hčerki, ni poročil. Mati je vse svoje sile usmerila, da bi njena Sophia uresničila njen življenjski sen in postala filmska igralka. Sophia prehodi z materjo vse potrebne stopnice^do prvih večjih filmskih vlog. Že na začetku spozna tudi Carla Pontija, ki ji zaradi obojestranskih simpatij in kasnejše ljubezni vsestransko pomaga do slovesa mednarodne filmske zvezde in do njenega Oskarja. Film prepletajo tudi njuna prizadevanja za sklenitev zakonske zveze, pa prizadevanja za otroka in tudi ena izmed Sophiji-nih ljubezenskih simpatij, ki sta jih gojila z Carvjem Grantom. Film se zaključi s Sophijinim Oskarjem in z rojstvom prvega otroka. RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, Evropa, poročila -9.10 Film - 11.25 VVells Fargo - 12.10 Buck Rogers - 13.35 Kalifornijski klan - 14.25 Springfieldska zgodba - 15.10 Khc srca - 15.55 Chips - 16.45 Tvegano -17.10 Vroča nagrada - 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev - 18.45 Poročila - 19.25 Foxfire - 20.15 Film -22.00 Sternov TV magazin - 22.35 Pri marij dr. VVestphal - 23.35 Angel varuh New Yorka - 0.20 Primarij dr VVestphal, ponovitev - SCREENSPORT 8.00 Golf Leiden 9.00 Boks - 10.30 Super kolesarji - 11.00 Dirke motornih čolnov - 12.00 Gimnastika 13.00 GO - nizozemski moto šport - 14.00 IMSA dirke - 15.00 Atletika - 16.00 Svet športa - 16.30 Ameriški profesionalni boks - 18.00 Surfanje - 18.30 Smučanje na vodi - 19.00 Golf - Hartford - 21.00 Japonske avto dirke -22.00 Japonska formula 3000 - 23.00 Baseball - Boston : Chicago - Med nas se je prerinila, oziroma, prebila je barikade pesmica! Spodbuda za nastanek je GRAFIT (napis) ob lepi naši Ljubljanici. Dobesedni prevod GRAFITA: "Sonček je in ti si skuštrana" konec citata. Zoran "the one" Predin si je naslov sposodil in ga uglasbil, spesnil. Hit poletja je tako znan. Je pred nami, med vami, v njih. Lačni Franc so torej ponovno tam, kjer jim je mesto. Na jedilnem listu moje predrage mamice. Častna pozicija je del celote. KINO 31. julija CENTER amer. akcij, trhill. UMRI POKONČNO II del ob 19 uri LETNI KINO STADION amer. akcij thrill UMRI POKONČNO II. del ob 21 15 uri ZELEZAR amer fant kom JOHNNY 5 ob 20 uri DUPLICA prem amer akcij, srhlj. NAPADALEC ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. trda erot RULETA STRASTI ob 20.30 uri RADOVUICA amer barv. film PREBUJENJA ob 20. uri BLED Ni predstave! 4.30-800 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Glasbena matineja - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Športna novoletna oddaja - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - GLAS AVT0KLEPAR BLATNIK Kurirska pot 6A, Kranj - Primskovo Vam nudi: kleparska popravila poškodovanih vozil, nadomestne dele, obnovo vozil in ličenje. Cenjene stranke obveščam, da imam novo TELEFONSKO ŠTEVILKO 242-642. Delovni čas od 7. do 17. ure! O r > C/3 C r 00 —\ J3 > — < - 3 SO - —i Z O o z < rr Na blejskem ledu je te dni že živahno Hokejisti in drsalci vadijo za novo sezono Bled, julija - Hokejisti in drsalci se te dni že pripravljajo na blejski ledeni ploskvi. Medtem ko so na priprave prišle naše ekipe, pa je še vprašanje, kako bo s tujci, pa tudi, kakšni bodo nastopi naših treh ekip (Olimpija, Jesenice, Bled) v alpski ligi. Priprave športnikov na ledu so se te dni začele in računamo, da bo ekipa hokejistov Bleda igrala prvo prijateljsko tekmo že 7. avgusta z Olimpijo. Nato bodo do začetka alpske lige na Bledu še tri tekme. Ob tem lahko povemo, da je bil prejšnji teden sestanek hokejske zveze Slovenije v Ljubljani, kjer smo sprejeli sklep, da se igra enotna slovenska liga, da se ne igra več državnega prvenstva in da vsa tri moštva nastopijo v alpski ligi. Vsi trije klubi pa so zaradi vojne še v težjem finančnem položaju. Pokrovitelji ekip, predvsem tuji, s katerimi smo bili že dogovorjeni, postavljajo celo vrsto če-jev in vprašanje je, če bomo dobili vsaj tretjino obljubljenega denarja. Lahko se celo zgodi, da igralci tujih ekip, če ne bomo mogli zagotoviti varnosti (tega pa seveda nihče ne more), ne bodo hoteli igrati pri nas. Olimpija v tem primeru pristaja, da bi igrali vse tekme v gosteh, tega pa mi ne moremo. Tako je vse zaenkrat še "v zraku"...," slaba dva meseca pred začetkom alpske lige o našem hokeju pravi sekretar Hokejskega kluba Bled Branko Ter-glav. Sicer pa je te dni na blejskem ledu prav živahno, led je tako rekoč razprodan za priprave hokejistov in drsalcev 12 ur na dan, malce rekreacije in sprostitve pa je tudi za ljubitelje drsanja ob sobotah in nedeljah zvečer.• V. Stanovnik, foto: J. Cigler Branko Terglav UGODNO-UGODNO-UGODNO E-moda, Prešernova 14 hlače vseh vrst samo 570,00 din UGODNO-UGODNO-UGODNO Naš najbolj urejen kamp Šobec ne sameva Veliko kopalcev, le trideset tujih gostov Lesce, 23. julija - Te dni, ko se začenjajo množične počitnice v Evropi, je navadno kamp Šobec gostil več kot dva tisoč turistov, večinoma tujih. Ko pa smo se minuli torek pogovarjali z Marjeto Vizovišek, edino redno zaposleno v kampu Šobec, pa je povedala, da se število gostov sicer iz dneva v dan spreminja, da prihodnji mesec pričakujejo tudi goste iz Italije, vendar pa je ob sicer pogostih klicih v kamp med tujci še velik strah za počitnikovanje pri nas. "Zadnje dneve je pri nas kar živahno, saj je bilo naprimer prejšnjo soboto na kopališču več kot tri tisoč obiskovalcev. Tudi v kampu je gostov vedno več, seveda predvsem na domačih. Ti počitnikujejo bodisi v svojih prikolicah in šotorih, vse več podjetij pa se je te dni odločilo, da so ali še bodo pripeljali k nam svoje počitniške prikolice iz obmorskih krajev. Znane razmere so seveda povzročile, da je tujcev malo, čeprav je zadnje dni spet več telefonskih klicev. Tako pričakujemo, da bo prihodnje tedne gostov še več, če se seveda razmere ne bodo zaostrile," pravi Marjeta Vizovišek. Na Šobcu je te dni res prijetno. Foto: J. Cigler Mnogi, ki se skušajo te vroče dni vsaj malce ohladiti, radi odhajajo na Šobec. Urejena otroška igrišča, teniška igrišča, plaža na kopališču... vabijo zlasti mlade in družine. Vstopnina za kopanje je 20 dinarjev, za otroke do 7. leta je kopanje zastonj, do 15 leta pa 10 dinarjev. Tisti, ki se na Šobec pripeljejo z avtomobilom, pa plačajo še 50 dinarjev parkirnine. "Dnevnih obiskovalcev je zelo veliko, od petsto med tednom pa tudi tri tisoč jih je že bilo prejšnjo soboto. Trenutno nas je devet, ki skrbimo za njihovo dobro počutje, od snažilk, pobiralcev vstopnine, do zaposlenih v recepciji. Veliko obiskovalcev, ki so prej hodili na morje, je presenečenih ob ureditvi kampa, kopališča, sanitarij in nas mnogokrat pohvalijo. Žal pa smo letos opazili, da nekateri iz kampa pobirajo nove posode za smeti, celo metlice za čiščenje stranišč..." je tudi povedala Marjeta Vizovišek. • V. Stanovnik Jimi Hendrix in Marjanca In spet smo tu na Sunny Side. Logično v uredništvo so prišle same pravilne rešitve, namreč Parni valarji štejejo 15 plus. Žrebalo se je na licu mesta v prodajalni Sonček. Naključni kupec, mlad fejst fant je pogledal v strop in v roki mu je ostala dopisnica Stanke Ščekič iz Struževa 31 a, Kranj, ki bo prejela dopis in z njfm pohitela v Sonček po kaseto ali ploščo. TOP 3 1- Poletni hiti 2 - Pop Design (kas) 2. Chris Isaak - VVicked Game (kas) 3. Glasba iz Twin Peaksa (kas) NOVOSTI V založbi RTV ZKP Slovenija so letošnjo pomlad in poletje izdali kup kaset domače pop scene, najbolj zanimiva Damjana s skupino Hot hot hot, sem pa spada tudi dvojna kaseta živih posnetkov iz letošnje Pop delavnice. Tudi alpinist Vinko Šimek je s svojo Marjanco (multi prireditev zabavne alpske godbe) uvrstil na dve kaseti. V Sončku pa se je pojavila tudi nova kompilacija zgodaj umrlega virtuoza na kitari Jimyja Hendrixa z naslovom Cornerstones 1967-70. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 9: Na kakšen inštrument najiepše igra Richard Clavderman? Pravilne odgovore pošljite do srede, 31. julija, v uredništvo Gorenjskega glasa v Kranj s pripisom "Za Sončkov kot". ČETRTEK SPOREDI 1. avgusta 1991 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Benji, ameriška nanizanka 9.20 V Cityju, angleška nanizanka 10.10 Video strani 16.45 Video strani 16.55 EP, Video strani 17.00 Sova, ponovitev 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.05 TV Mozaik: Tunguška katastrofa, 4. zadnji del poljudnoznanstvene oddaje HTV 18.35 Spored za otroke in mlade Alf, ameriška nanizanka 19.00 Risanka 19.20 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 20.00 Elizabetin dvor, slovaška nadaljevanka 21.15 EPP 21.20 Sova 22.10 TV dnevnik, vreme 22.25 EP, Video strani 22.30 SOVA 1.05 Video strani 20.05 Risanka 20.20 Hišni ljubljenci, angleška humoristična nanizanka 20.50 Potopisna razglednica 21.25 Od maja do decembra 21.55 Leta more, ameriško avstralska nadaljevanka 22.50 Adventure in the skin trade 23.35 Kronika puljskega filmskega festivala l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 9.40 9.50 10.20 10.30 11.00 11.10 11.25 11.55 12.55 13.25 13.50 15.30 15.40 15.50 16.45 17.15 17.45 18.35 18.45 19.15 19.30 20.05 21.10 21.55 22.15 23.15 Poročila TV Koledar Romantično slikarstvo na Hrvaškem Video strani Karel Čapek: Policijska bajka, oddaja za otroke Poročila Risanka Dragi John, ameriška nanizanka Inšpektor Vinko, TV nadaljevanka Zgodovina hrvaškega sabora, dokumentarna serija Krila, ameriška nanizanka Leta tesnobe, TV nadaljevanka Poročila TV Koledar Poirot, angleška nanizanka Karel Čapek: Policijska bajka, oddaja za otroke Hrvaška danes J. J. Cousteau - Skrivnosti morja, francoska dokumentarna serija Risanka OECD Tehnologija in ekono mija, znanstvena oddaja Risanka TV Dnevnik Spekter Srce mesta, ameriška nanizanka TV dnevnik Glasbena scena TV izbor TV HRVATSKA 2 KANALA 20.00 Narava v globinah 20.30 Informativno dokumentarni program 21.00 Bumerang, francosko italijanski film 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Znanja široka cesta - 9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba -18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - J. W. Goethe: Faust - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tio-dor Rosic: Ikona svetega Konstantina - 23.15-4.30 Nočni program, glasba 18.30 Satelitski programi, poskusni prenosi 19.30 TV dnevnik RAI 20.00 Žarišče 20.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 21.30 Prostozidarstvo od blizu, angleška dokumentarna serija 21.55 Mali koncert, Trobilni kvartet SGBŠ, H. Frigves: Mala suita za trobilni kvartet 22.05 Satelitski programi, poskusni prenosi 22.40 Yutel. eksperimentalni program TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.10 Superpass, glasbena oddaja 20.40 Lucvjin shovv 21.10 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 22.10 TV dnevnik 22.20 V svetu fantazije, televizijska nanizanka 23.20 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 13.10 Njegovo zadnje izdajstvo, ameriški vvestern 14.35 Raji živali 15.00 Fračji dol 15.25 Ostržek 15.50 Zgodbe 16.10 Oče Murphv 17.00 MiniČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Leteči zdravniki 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Dobrodošli v klubu 21.20 Pogledi s strani 21.30 Kača, nemško-francosko-ttali- janski film 23.35 Ženske, ameriški film 1.45 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 15.45 1330 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 20.15 22.30 Vremenska panorama Nekoč Šport Smrtne mreže Pravica do ljubezni Povej resnico Lokalni program Čas v sliki Kultura Čas v sliki Noč festival, prenos RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Zimzelene melodije - 14.30 - Domače novice 1 -15.00 - Teaj angleškega jezika - 15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP -18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 -Odpoved programa PRO 7 6.20 Buffaio BiH - 7.05 Hiša na Eaton Placu - 7.55 Dundee in Culhane - 8.45 Risanke - 9.30 Lassie 10.00 Moj pri jatelj Ben - 10.25 Waltonovi - 11.25 Dundee in Culhane - 12.05 Vicki -12.30 Alice - 12.55 Primeri Harrvja Fo-xa - 13.40 Pri pojočem konjičku ob Konigsseeju - 15.10 Risanke - 16.10 Lassie - 16.35 Medvedje prihajajo -17.05 Vicki 17.25 Poročila - 17.40 Detektiv s čarovništvom - 18.30 Risanke - 20.15 Omamnost gozdov, nemški film - 21.55 Havaji pet nič -22.40 Mlada, čedna in neobrzdana, ameriški film - 0.35 Tekmeca - 1.25 Meso orhideje, fran.nem. kriminalka - 3.15 T. H E. CAT - 3.40 Poročena ženska, francoski film - RTL PLUS 6.00 Dobro jutro - 9.10 Izdani, ameriški film - 11.25 Wells Fargo - 12.10 SLOVENIJA 1 23.15 STRAST POD BRESTI, ameriški črnobeli film Grobi in tiranski oče se po smrti prve žene kljub odraslim sinovom odloči, da se bo ponovno oženil. Ko pripelje domov mlado, a revno lepotico, ki vidi v poroki možnost, da si bo ustvarila lasten dom. starejša sinova zapustita domačijo, mlajši pa vztraja m po času obojestranske antipatije, se med mačeho in njim razvije ljubezen. Plod te nesrečne zveze je otrok, njegovo rojstvo pa napetost v družini še bolj zaostri. Buck Rogers - 13.25 Hammer - 13.35 Kalifornijski klan - 14.25 Springfield-ska zgodba - 15.10 Klic srca - 15.55 Chips - 16.45 Nagradne igre - 18.00 Ženska za sedem milijonov dolarjev -18.45 Poročila -19.25 21. Jump Street 20.15 Film - 22.05 Film - 23.45 Film -1.05 Catch up - SCREENSPORT 9.00 Motošport - 9.30 Avtomobilizem 10.30 REVS 11.00 STOP - 1130 VVorld Jet Ski Tour - 12.00 Snooker -14.00 GOLF - 17.00 Avtomobilizem -18.00 STOP - 1900 Avtomobilizem -20.00 Motošport - 21.00 Tenis - 22.00 Formula 1 - 23.00 Golf - 0.00 Avtomobilizem - 1.00 Avtomobilizem - #uspešen\ m posel propagandna ■ 1 OBJAVA # v Gorenjskem glasu^^ ▼ Pokličite ^W 218-463 KINO f. avgusta CENTER amer kom. ČEDNO DEKLE ob 19 uri LETNI KINO STADION amer. kom ČEDNO DEKLE ob 21 15 uri ŽELEZAR amer. trda erot RULETA POŽELENJA ob 20. uri DUPLICA avstral. pust. kom. KROKODIL DUNDEE I del ob 20. uri ŠKOFJA LOKA špan kom. ŽENSKE NA ROBU ŽIVČNEGA ZLOMA ob 2030 uri RADOVUICA amer. barv. film ROČK 'N 'ROLL DETEKTIV ob 20 uri BLED amer. barv. film PREBUJENJA ob 20 uri BOHINJ amer. erot. film HENRY IN JUNE ob 20 uri 19.20 Video strani 19.30 Dnevnik »v 0*0 +0 0% 0*0 SAMSUNG SAMSUNG Electromcs Barvni televizorji ekran 70 cm 28.490,00 din ekran 63 cm 26.490,00 din teletekst, stereo, raven ekran, blak matrix, S-VHS HI-FI stolp 12.490,00 din Videorekorder 3 glave 12.490,00 din Vse, ki ste televizorje rezervirali, vljudno prosimo, da se oglasite v prodajalni, ker so količine omejene! del čas od ponedeljka do petka 9 do 12 ure, od,l5 do 19 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni FJlažun) tel.: 212-367 CEKIN PERFTECH PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN UVAJANJE NOVIH TEHNOLOGIJ Ljubljanska 12 64260 Bled, d.o.o. K sodelovanju vabimo ustvarjalne in sposobne sodelavce za prosta delovna mesta na področju računalništva L PROJEKTANTA INFORMACIJSKIH SISTEMOV z visoko ali višjo izobrazbo 2. PROGRAMERJA z visoko ali višjo izobrazbo 3. SERVISERJA s srednjo strokovno izobrazbo elektro smeri Delovna razmerja bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mese- čnim poskusnim delom. Od kandidatov pričakujemo strokovnost, ustvarjalnost, znanje angleškega jezika ter pripravljenost za teamsko delo. Kandidati morajo imeti vozniški izpit. Ponudbe z ustreznimi dokazili bomo sprejemali do 5. 8. 1991. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po poteku razpi- KENGURU RADOVLJICA K t M G URU BREDA DRINOVC KANCIUJA PREŠERNOVA 4, RADOVLJICA PONUDBA: - OBLAČILA ZA NOSEČNICE - OBLAČILA ZA OTROKE DO 10 LETA - METRSKO BLAGO Iskra ISKRA TERMINALI KRANJ Komisija za kadrovsko splošne zadeve in družbeni standard podjetja Iskra Terminali objavlja prosto delovno mesto SAMOSTOJNI KOMERICALNI SODELAVEC v materialni oskrbi Pogoji: — VS ali VS izobrazba z izkušnjami stpodročja komerciale — aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika — poznavanje računalniške informatike s tega področja Kandidati morajo pisne prijave poslati v roku 15 dni na naslov: Iskra Terminali, Kadrovsko področje. Ljubljanska c! 24/a, Kranj. NOV BLAGOVNI CENTER LOKA V MEDVODAH PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA p.o. 64220 Škofja Loka Kidričeva 54 Telefon: 064/631-261.632 Telefax 064/631-983 PRIDEŠ IN IZBEREŠ: prehrana in potrebščine za dom in gospodinjstvo ... oblačila za vso družino in tekstilni izdelki... elektro material, bela tehnika, vse za šport in prosti čas UGODEN NAKUP JE NAKUP PRI LOKI NAGRADNA KRIŽANKA Mercator - Oljarica 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 • 21 « 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 ČE S POMOČJO ŠTEVILK PRENESETE ČRKE IZ KRIŽANKE V ZGORNJI LIK, BOSTE DOBILI SPONZORJA DANAŠNJE KRIŽANKE. Izpolnjen kupon z vpisano rešitvijo nalepljen na dopisnico pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki jih bomo prejeli do četrtka 1. avgusta, od 8. ure. Ne pozabite pripisati svojega naslova. Za objavljeno križanko MERCATOR OLJARICA BRITOF. raz pisujemo naslednje nagrade: 1. nakup v vrednosti 1.500.00 din 2. nakup v vrednosti 1.000.00 din 3. nakup v vrednosti 800,00 din 4., 5. in 6. nagrada - praktična darila Gorenjskega glasa V uredništvo Gorenjskega glasa smo tokrat prejeli 986 rešitev križanke, katere pokrovitelj je bila OPTIKA VERVEGA iz Kranja. Pravilno geslo križanke se je glasilo: OPTIKA VERVEGA, KRANJ, NA TAVČARJEVI. Geslo je bilo enostavno, a je kljub temu prišlo nekaj napačnih rešitev. Nagrajence je izžrebala komisija v sestavi: Logar Stanko, Perne Andrej, Glavač Ludvik, Glavač Andrej (bralci Gorenjskega glasa) in Božena Avsec (Gorenjski glas). 1. SOFIJA VUKELJ, Struževo 76, KRANJ - KUPON V VREDNOSTI 1.000 din 2. MARKIĆ ZDENKA,Krakovo 35, NAKLO MODNA OČALA 3. ŠTIBELJ MARIJA.Brezje 35, BREZJE - SONČNA OČALA 4. ERZNOŽNIK STANKO. Ul. Maksima Sedeja 21, ŽIRI - PRAKTIČNO DARILO GORENJSKEGA GLASA 5. BERCE DANICA.Podlubnik 40, ŠKOFJA LOKA - PRAKTIČNO DARILO GORENJSKEGA GLASA 6. ŽERJAV MARIJA,M. Tita 72, JESENICE - PRAKTIČNO DARILO GORENJSKEGA GLASA Prvi trije nagrajenci lahko dvignejo nagrado v OPTIKI VERVEGA na Tavčarjevi v Kranju, ostali pa v upravi Gorenjskega glasa, Bleivveisova 16, Kranj. Vsem nagrajencem čestitamo, ostalim pa želimo več sreče prihodnjič. vrsta žameta IGRALKA 3ARDNER MARjAN ROŽANC SRBSKO MOš IME JUŽNI SADEŽ GOZDNI DELAVEC STOPNJA ČIN RED IME TREH PERGAM- SKIH KRALJEV TISOČ KILOGRAMOV POPEVK I MAJDA] "T FRANC PISATELJ [MARCELI SPIKERICA RA SLOVEN I ANICA) MSI %:be LOVEC 1977 UAMESEl PREPR0S' LESENA ZGRADBA ANDREJ STOJAN JANEZ VALVASOR SLOV BALETNIK PRIZORIŠČE V GLE DALISČU BALERINA PAVLOVA AVTOR KRIŽANKE R NOČ PRIPOMC ČEK ZA VESLANJE PORTUGAL DRŽAVNIK :erkv pre KLETSTV0 POVORKA Z BAKLAMI KRAJ PRI DOMŽALAH MUSUM ŽENSKO OđLAČILO VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI NORV JEZI KOSLOVEC URADNI SPIS PRIOE LOVALEC SADJA ANTIČNA LADJA NA TRI VRSTE VESEL NA PLAČILO OTOČEK V PRESPAN JEZERU MUSLIM SVE MESTO DR IME ZA ■=E-?.-s VRSTA METULJA SOCIALNI PCvCŽA. JVGEOt TINE OREL nc J9 kralj ki je Siril ANTE KOVAČC MERA-ZA ZLATO RAJK0 TURK INO ŽEN OBLAČILO HRV IGRAL •A john 0SB0RNE rsEBi : KRŠČ MT PRISTANIŠČE ZA JAHTE GOROVJE V BURMI KRSČ PU IVAN KRILOV HMtSl ;-m;.e: notr izgo = E.iN.EW BjOZEM MANJŠE si E Cm Petek, 26, julija 1991 Mam 15. STRAN (^KMMSSGLAS Besedilo in fotografije: LE A MENCINGER stave v prireditvenem prostoru v cornvvalskem parku so bile vsekakor prireditve, ki so pritegnile, kot se reče, "široke množice": ob prigrizovanju hot do-gov in coca coli ob lesenih mizah in klopeh so ljudje mimogrede spoznali tudi nekaj' iz folklorne zakladnice Bolivij-cev, Francozov, Slovencev... Vse skupaj je bilo zamišljeno stva, ki se je ne le prišlo zabavat ob pisanih nošah in ritmičnem topotanju, pač pa je pokazalo tudi iskreno zanimanje za folkloro in tudi določeno poznavanje. Prave ovacije je na Dogodki v Sloveniji so bili ves čas na prvih straneh kanadskih časopisov, prva vest v televizijskih in radijskih poročilih, novice pa so potovale čez ocean tudi po telefonu. Če je bila le priložnost, so se Savčani nagnetli ob avtomatih za prodajo časopisov v upanju, da bo mogoče prebrati tudi kakšno dobro vest od doma. čimi nošami, zato so lahko pri- na več predstav. Treba pa je Ugajali program, menjavali oblačila in sestavo nastopajočih. Vendar nihče ni imel kakšne posebne priložnosti počivati več kot druga skupina. Na to je vodja Zvone Gantar skrbno pazil. Vendar do kakega "pregretja" skorajda ni moglo priti, saj se je skupina že doma pripravljala na veliko večji obseg nastopanja, kot pa ga je organizator festivala pripravil. Predvsem ni bilo nobenega celovečernega nastopa, v katerem bi lahko celovito predstavili slovensko folklorno preteklost. Kdor je pač hotel spoznati slovenske plese in pesmi, je moral priznati, da so organizatorji prav s predstavami preko celega dne mislili na vse sloje ljudi. Otroci in mladina najbrž ne hodijo na večerne predstave, tudi invalidi ne, zato so bile zanje dopoldanske in opoldanske predstavitve, žal zaradi različnih vzrokov malo obiskane. Drugače je bilo seveda v nekaterih domovih za upokojene, kamor so poleg slovenske skupine odhajale tudi vse druge; takšne obiske in nastope seveda poznamo tudi pri nas doma, ljudje na takih predstavah pa so najbolj hvaležno občinstvo. Popoldanske in večerne pred- Folklora je tudi paša za oči kot prijetna zabava in prav nihče si ni belil glave, da je folklorni nastop lahko tudi kaj drugega, bolj resna zadeva. Občinstvo je zadovoljno spremljalo nastope, tem bolj uživalo, če so bili kar najbolj živahni kot recimo turški plesi in nato z avplavzom in vriski hvalilo nastopajoče. Tudi plesati po nastopu s folkloristi jim ni bilo odveč, vse je pač sodilo v zabavo primer priredilo kranjskim folkloristom pri belokranjskih plesih, začutilo je notranjo dinamiko plesa, ki se postopoma dviga v temperamentni plesni korak in v finale z vrtečo se "zvezdo": plesalca, ki .med vrtenjem dvigneta plesalki od tal v značilno vrteče lebdenje. Ta zaključek je še pred koncem plesa dvignil polno dvoranico z okoli 200 gledalci na noge. Svojevrstna atrakcija so bili tu- Po montrealskih ulicah so 30. junija protestirali proti vojni v Sloveniji kanadski Slovenci skupaj s Hrvati. Med slovenskimi in hrvat-skimi zastavami so nosili transparente, s katerimi so opozarjali javnost na nezaslišano početje jugoslovanske "red army" v suvereni republiki. Istega dne so člani montrealskega Slovenskega Baragovega društva, direktor je Janez Žargi, ki je nasploh veliko pomagal slovenskim folkloristom med njihovim bivanjem v Kanadi, v enem nedeljskem popoldnevu zbrali 5.000 dolarjev za civilne žrtve vojne v Sloveniji. To društvo je sicer že poprej zbiralo pomoč predvsem za Poplavljene: tako zbrani denar so poslali celjski gimnaziji. Novinec med festivali Guy Diciaire, predsednik mednarodnega folklornega festivala Lachine 91 O festivalu so v Lachinu sicer dolgo časa razmišljali, odločili pa so se za organizacijo šele pred kratkim. Folklora je v tem le kakih 20 kilometrov od Montreala oddaljenem mestu na bregu reke Sv. Lovrenca doma že vrsto let, njihova skupina je "stara" sicer "le" šestnajst let, očitno pa se ne ozirajo kaj posebno naokoli: zanje se je razkrila kot popolna novost obstoj sicer maloštevilne komaj dvanajstčlanske slovenske folklorne skupine Rožmarin v bližnjem Montrealu. Vaš festival je imel malce drugačno sestavo kot ta v Cornvvallu. Napovedana je bila tudi ukrajinska folklorna skupina, pa je ni bilo. Morda veste razlog? "Tudi šest skupin, kolikor jih je bilo na našem prvem mednarodnem folklornem festivalu Lachine 91, je bil zanimiv folklorni izbor, za katerega seje odločila Folklor Canada. Zal so ukrajinski folkloristi odpovedali zaradi težav z vrnitvijo - na povratek s sovjetskim letalom bi morali čakati v Kanadi kar cel mesec." Glede na to, da je to prvi festival, vam najbrž ni manjkalo poguma, saj ni enostavno oskrbeti okoli 300 udeležencev. Kdo je denarno pomagal? ''Kar 35 odstotkov potrebnega denarja so prispevali sponzorji, od tega določen del seveda tudi v materialu - sem štejem tudi hrano, ki sojo prispevale nekatere organizacije. Polovico potrebnega denarja pa smo zbrali z vstopnicami. Vstopnica za eno predstavo je stala 10 dolarjev, abonma za pet predstav Pa je stal 30 dolarjev. Niti ne tako majhna vstopnina, kajne. Toda za nas je večino tega, kar smo videli vse novo, v Evropi 'mate pač dosti več priložnosti, več je izmenjav folkloristov, bolje poznate svetovno folklorno dediščino. Zdaj smo tudi mi zraven." Bolivijsko - francoski dialog Kanadski in gorenjski vriski Drugačni so bili nastopi v dvoranah; v Lachinu je sicer bila vročina v tej hokeju namenjeni dvorani neizmerna in moteča tako za nastopajoče kot za gledalce, razen ob zadnjem poslovilnem nastopu. V Cornvvallu pa je dvorana sprejela svetovno folklorno druščino na oder imenitno hlajena z ledom pod pokrito leseno površino samo zadnji "grand finale" dan. Imenitno pa se je obnesla manjša tudi hlajena dvoranica v spodnjih prostorih športne hale z večernimi "cabaret shovvi". Če odmislimo, da je folklorni nastop lahko tudi kabaret ali 'šou', je bil prav ta prostor najprimernejši za nastope. Nekaj tudi zaradi izbranega občin- di plesi iz Rezije. Čeprav so se po umirjenosti plesa močno razlikovali od živahnih gorenjskih plesov, ki so s sukanjem parov, vriskanjem in metanjem klobukov, šelestenjem poškro-bljenih spodnjih kril plesalk dvigali na noge gledalce, pa so očarali na drug način: elegantne noše, pri čemer seveda izstopajo ženske noše z značilnimi čipkastimi pokrivali, umirjen ritem plesa, v katerem pride do izraza elegantna in dostojanstvena drža parov, ki se ves čas plesa niti enkrat ne dotaknejo z rokami - vse to je gledalcem predstavilo slovenski svet v vsej njegovi lepoti, različnosti in bogastvu narodne kulture. O vsem tem so govorile tudi že prve ocene festivala, podobno je ob zaključku povedal tudi gospod Landrv, predsednik CI-OFF. V Miha Benedik. vokalni kvintet: "V Kanado smo prišli z velikimi pričakovanji, da bomo predstavili slovensko folkloro, od skupine pa so organizatorji pričakovali vse kaj drugega. Kvintet seveda pride do izraza ob nastopanju V zaprtem prostoru, ne pa v parku, pod prireditvenim prostorom itd. Tudi ozvočenje ni bilo brezhibno še posebej ne v Cornvvallu. Kljub temu smo veseli, da je slovenska pesem našla pot v Ušesa poslušalcev, nevajenih neznanega melosa. Dobro se nam je seseda zdelo, ko nas je pohvalil predsednik CIOFF gospod Landrv. Posebne priložnosti celovito predstaviti slovensko pesem pa žal nismo imeli. Tudi v konceptu nastopanja smo pač le del folklorne skupine, zato lažje predstavljamo ljudsko pesem na srečanjih malih vokalnih skupin, kakršnih je doma in tudi v sosednjih evropskih deželah kar precej. Amerikanski način razumevanja folklore je pač drugačen, mi predstavljamo nekaj izvirnega, pristno folkloro, njim pa vse skupaj pomeni zabavo, veselico." i Festivala je konec Malo drugačen festival Dave Moss, letošnji direktor sedmega svetovnega folklornega festivala v Cornvvallu, je izjemno komunikativen in sposoben organizator festivala, ki iz leta v leto spreminja svoj program, ga bogati in skuša kar najbolj približati ljudem. Vaš festival je precej drugačen, kot so drugi folklorni festivali. Kakšne so te razlike, ali ima festival tako podobo že od vsega začetka? "Ne, vsako leto kaj spreminjamo, posebej pa si prizadevamo, da bi imelo občinstvo priložnost tudi preskusiti plese in da bi se kaj naučili iz drugih kultur. Prav za to vzgojo si zelo prizadevamo, nismo pozabili tudi na invalide in stare ljudi, skratka ljudi vseh slojev. Naslednje leto bomo pripravili še program za otroke, nekakšen otroški kamp. Skupine bodo imele predstave za otroke, učile jih bodo plesov, seznanjali se bodo z nošami in podobno. Skratka program, ki je nekaj več kot le skupek predstav, pač pa tudi priložnost za ljudi, da se resnično srečajo in naučijo nekaj o kulturi. Prepričan sem, da ljudje tako bolj uživajo v folklori, jo bolj spoznajo, in se dobesedno vključijo v dogajanje." Kaj pa kvaliteta, je ta tudi kaj pomembna na vašem festivalu? '"Kvaliteta skupin je seveda tudi važna. Toda ni nam za kvalitetno izenačen festival, pač pa za nekakšno mešanico: profesionalne skupine je zelo prijetno gledati, toda ta način ne pokaže ravno pristne kulturne dedičine. Seved a sijajno kot profesionalna predstava, vendar pa manj uporabno pri animaciji. Zato tudi vabimo tudi tradicionalne skupine, šele potem ima festival pravo podobo. Letos so bile med skupinami, ki predstavljajo tradicionalno folkloro tako slovenska kot tudi francoska skupina, ki pa sta se prav tako dokaj dobro znali pritegniti k plesu občinstvo kot na primer bolivijska skupina. Kitajci so pripravili 'šov', tudi turška skupina. V teh sedmih letih ste imeli na festivalu domala ves svet. Je bila i/. Jugoslavije že kakšna festivalna skupina? "Cornvvall je majhno mesto, območje, ki je sicer industrijsko, ni pa tako razvito kot na primer Toronto. Ljudje tukaj nimajo veliko možnosti za potovanja, saj sodi to območje med revnejše kanadske pokrajine. Festival je zato možnost, da ljudem ponudi možnost popotovanja po tuji kulturni dediščini. Sklenjena prijateljstva pa so tudi ena od možnosti za bodoča potovanja, mar ne? Iz Slovenije ja skupina Sava iz Kranja seveda prva skupina na našem festivalu. Gostovali pa so že folkloristi iz Zagreba in iz Skopja. Po kakšnem ključu pa vabite skupine na vaš festival? "Vsako leto skupaj s Kanadsko folklorno zvezo pošljemo vabila po svetu, ko dobimo odgovore, pa izbiramo. Načelo je seveda primerna 'mešanica' šov skupin in tradicionalnih skupin iz vsega sveta. Tokrat so prvič na festivalu skupine iz Južne Amerike, Kanada je tako spoznala popolnoma nov pogled v doslej neznano kulturo. V Kanadi je veliko festivalov, nov je v Lachinu, tradicionalna pa v Cornvvallu, Drumondvilleu? Je množica festivalov kanadska posebnost? "Kanadčani so ljudje, ki so se priselili z vseh koncev sveta, razen Indijancev seveda. Zato se zanimajo za druge kulture, tudi v kasnejših generacijah namreč živi spomin na prvotno domovino, na prejšnje rodove. Zato je gojenje občutka, da je ireba gojiti kulturni in zgodovinski spomin zanje tako pomemben. So pa seveda po drugi plati nadvse ponosni, da so Kanadčani." Kako zberete denar za tako velik festival? "Organiziramo skupine, ki vse leto na različne načine zbirajo denar, tudi s pranjem avtomobilov na primer. Pomagajo nam različna podjetja in klubi, tudi mesto Cornvvall, vladne subvencije pa nobene. Za festival potrebujemo okoli 400.000 dolarjev: nekaj dobimo tudi s prodajo vstopnic, toda večino zberemo od sponzorjev. Mesto prispeva približno eno tretjino, ostalo sponzorji; drugi spet prispevajo svoj čas kot prostovoljci, nekateri dajo na voljo prostor, omogočijo prehrano itd." Letos ste povabili na festival osem skupin, je to običajno število? "Osem skupin in 300 nastopajočih. Do deset skupin je še razmeroma lahko obvladovati, če jih je preveč, začne organizatorje tlačiti mora, skratka ljudi bi bilo preveč. Tolikšno število je za zdaj kar preskušena formula za srečevanje pri nas. Lahko pa ste se prepričali sami, da je mesto gostoljubno, prebivalci pa prijazno omogočajo odvijanje prireditve, ki je pravo srečevanje sveta v malem." 16. STRAN Petek, 26. julija 1991 Besedilo in fotografije: LE A MENCINGER Med folkloro in "folkloro" Najdaljša in najtežja turneja Zvone Gantar, vodja kranjske FK Sava, si je z organizacijo in tudi praktično izvedbo celotne turneje naložil nemajhno breme, saj v tako izjemno veliki zasedbi skupina še ni potovala na turnejo. Izkušnje s tega gostovanja so zanimive verjetno tudi za druge slovenske folklorne skupine. Je ta dolga in naporna turneja izpolnila pričakovanja, s katerimi se je petdesetčlan-ska skupina podala na ta dva kanadska festivala? "Končni cilj je v celoti dosežen. Skupina si je že dlje časa želela gostovanje čez 'veliko lužo', zdaj je bila priložnost. Priprav smo se lotili temeljito. Kar precej težav je bilo pri sestavi programa, fi^HtakW s:,.i smo hoteli pokazati celo-i vito slovensko folkloro ob * I sodelovanju kvinteta narod- fraKi nozabavne glasbe, ljudskega |H kvinteta, tamburašev in pevske skupine. Finančno breme smo skoraj v celoti prevzeli sami. Od podjetij smo dobili malo, zato so si posamezniki sami plačali pot, le sedmim zaposlenim v Savi je sindikat pomagal s kreditom, vsi ostali pa, kakor so vedeli in znali... plesalci, tamburaška skupina, pevski kvintet. Po vseh peripetijah smo le pripravili ekipo in turneja se je začela. Od tega gostovanja smo res veliko pričakovali, predvsem po organizacijski plati. Pripravljali smo se za en festival v dveh mestih, tik pred odhodom pa smo ugotovili, da gre za dva različna festivala: v Lachinu pri Montrealu je bil celo prvikrat organiziral, v Cornvvallu pa je bil sedmi svetovni folklorni fe- stival, skratka dve povsem ločeni in samostojni prireditvi. Že na samem začetku smo ugotovili, da smo pripravili preveč programa. Zato smo sicer pokazali veliko pestrost in različne nastope, ni pa bilo nobenega celovečernega nastopa. Kdor je spremljal nastope, je imel celovito sliko naše folklorne dediščine, drugi so dobili le vtis o pestrosti plesov, noš, muzike in petja." Ocene organizatorjev in CIOFF pa so naklonjene, celo laskave. "S temi ocenami smo res lahko zadovoljni. Veliko pomeni pohvala predstavnika CIOFF in mislim, da ni šlo le za vljudnost. Na obeh festivalih nam je uspelo do konca obdržati kvalitetno raven nastopov, kar zaradi utrujenosti in drugih pogojev dela, tako visokih temperatur kot tudi tega, da smo nastopali pod vtisom vojnih dogodkov doma v Sloveniji. Nekaj manjših spodrsljajev je sicer bilo, a za nepoznavalce neopaznih, nasplošno pa je bila naloga dobro opravljena. Je kaj odvisno tudi od psihološke priprave na turnejo? Končno bi lahko tudi slabe vesti o vojni v Sloveniji načele trdnost skupine, pa živci vseeno niso popustili? "Veliko smo se pogovarjali pred samim odhodom, se seznanjali z opisi dvoran, odrov, kar so poslali organizatorji. Zato smo tudi pričakovali izredno organiziran in zahteven festival. Vsi nastopajoči so tudi vedeli, da festival organizira sam predsednik CIOFF, Kanadčan Landrv, predsednik združenja folklornih festivalov pri UNESCO. Vedeli pa smo tudi, da se letos uvaja novost - vsaka skupina na vsakem festivalu se ocenjuje tako po izvedbi, disciplini, sodelovanju z organizatorjem itd. Uvaja CIOFF, prej so le skupine poročale o nastopih, zdaj bo ocena našega nastopa objavljena v CIOFF biltenu in jo bodo prebrali na vseh koncih sveta." Landrv in oba festivalska direktorja so dali laskave ocene skupini Sava. V čem vidite razliko od ostalih sodelujočih? "Mislim, da je imel organizator z drugimi skupinami kar nekaj problemov, niso znali biti točni, podaljševali so svoje nastope in podobno. Nekatere niti niso mogli prikazati kakšne posebne pestrosti, ponavljali so nenehno isto, npr. Kitajci, Francozi, Bolivijci niso mogli pripeljalti vseh mask, Francozi so menjali le pokrivala. Skupine so tudi imele posneto glasbo skoraj za polovico svojega nastopa npr. Kitajci. To že ni bila več folklora, pač pa mešana umetniško obdelana folklora, združena z baletom. Mi si tega na primer s kakšnim plesom iz Rezije ne bi upali privoščiti, niti s kakim drugim plesom, pesmijo, glasbo. Se začenja pogled CIOFF na folkloro spreminjati, je bila prireditev v Kanadi nekak tak poskus? "Na posvetih, seminarjih smo govorili že o soočenju evropskega in ameriškega pogleda na folkloro. Občinstvo res želi požiralce mečev, temu ploska. Folkloro pa spremlja običajno izbrano občinstvo. Toda festivala v Kanadi sta bila organizirana za množico. Veliko skupin poskuša in je poskušalo narediti vtis na občinstvo, ne pa predstavljati pravo nacionalno folkloro. Nastopi so bili temu prirejeni, vzkliki sodijo sem, divji ritem in še kaj. Folklorni ples pa je bil vedno ples, ki so ga ljudje nekje plesali zase iz veselja nad gibanjem, sebe so izražali, ne pa da bi plesali za občinstvo. Tak različen pogled na folkloro je bil na obeh festivalih dobro viden. No, na tem festivali smo pač doživeli, da je bil slovenski folklorni program lepo sprejet, ima osnove, ki jih občinstvo sprejema in dojema brez živahnih južnih plesov." Je sezona za skupino Sava pri kraju ali sledi morda krajši predah? "Do avgusta je treba urediti vse noše, sicer pa počivamo nekaj časa. Vendar pa počitek ne bo tako dolg, saj bo treba s tako imenovanimi turističnimi nastopi, od katerih dobimo večino potrebnega denarja za našo dejavnost, spet kmalu začeti. Letos sicer čudno kaže, saj je turistov malo, hoteli in turistične organizacije zanje ne organizirajo skoraj nobenih prireditev. To pa za nas pomeni izgubo dveh tretjin letnega dohodka. Pričakovali smo vsaj okoli petnajst nastopov po Sloveniji, s katerimi bi lahko povrnili del stroškov potovanja. No, z mirom v Sloveniji zdaj kaže na bolje, morda bo za folklorne skupine tudi kaj dela." Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo Pobuda Med pismi bralcev smo pred kratkim brale predlog zavednega Slovenca (prosimo ga. da dopis ponovi ali vsaj sporoči svoje ime, priimek in naslov) za plemenito akcijo: Vsak Slovenec naj bi podaril za obnovo Slovenije in utrditev njenega finančnega položaja po 1 gram zlata. Ta predlog podpiramo in predlagamo: Klubi vseh strank Slovenije in neodvisni poslanci naj izmed svojih vrst izberejo skupino strokovnjakov finančne stroke in organizatorje, ki bi izvedli akcijo zbiranja. Taka nabirka bi bila potrditev že dosežene sprave Slovencev v teh težkih časih. Z njo bi se vsaj malo oddolžili padlim in ranjenim ter drugim žrtvam Jugo-na-pada. izrazili zahvalo in moralno podporo vsem. ki so v najtežjih časih vztrajali pri predanem delu za svobodo Slovenije, neustrašeno odprli vrata v demokracijo in dosegli veličastno zmago. Nemogoče je našteti vse zaslužne v uniformah in civilu: borce TO. milico, civilno zaščito, tehnično in zdravstveno službo, kulturnike, skupine in posameznike, novinarje in druge delavce pri sredstvih obveščanja - hvala vam! Na poti v samostojnost moramo pomagati tudi vsi drugi, vsak po svojih močeh! Vsakdo sicer ne bo mogel prispevali v to nabirko. bodo pa drugi prispevali več. Pozivamo vse slovenske stranke, da sprejmejo 10 zamisel in njeno organizacijo. V uspeh na-hirke ne dvomimo! Iz gorčičnega zrna bo zrastlo mogočno drevo slovenske samostojnosti! Ljubljana, 15. 7. 1991 Helena Gabrijel Marja Polak, Ljubljana, Stritarjeva 5, Irena Virant Mohorjev hrib Bil je čas vojne (2. junija - 10. julija 91), zdaj je čas miru. Naj bo večni mir v samostojni suvereni Sloveniji! Ko bo kot mednarodno priznana država z vsemi atributi kot pravna država, ki je svojo samostojnost res priborila sama. bomo res dokončno svobodni. Tudi Škofja Loka je s svojimi fanti prispevala svoj veliki delež. Dala je dovolj fantov v obrambo in osvobodila vojašnico. Takrat je padla tudi žrtev. Videl sem usihati mlado življenje. V spomin na ta veliki zgodovinski dogodek naj bi občinska oblast (v soglasju s svojci) z odlokom preimenovala starolo-ški Kamnitnik v zgodovinski "Mohorjev hrib ". "Mohorjevemu hribu" pa naj se določi etično pretehtan investicijski program izgradnje. Škofja Loka. kot zaprto mesto nima razgleda (okna) v svet (vidi se Gorenjska do Ljubljane) naj na tem hribu (kot osamelcu) zgradi objekte, ki bodo vabili obiskovalce. Etično primerno naj se najprej postavi obeležje Mohorju Ber-gantu kot "Mohorjev gaj", kasneje naj bi se postavili objekti, ki bi služili kulturnozgodovinski in tudi gostinski dejavnosti. Vse naj se vklopi v naravo z upoštevanjem obstoječih vodohramov. Uredijo naj se primerni dostopi, tudi iz vojašnice, ki bo tako ali tako imela spremenjen namen, za kar ureditev naj se razpiše javni natečaj. Na hribu bi se morda lahko prirejale važne občinske državne prireditve. Ločani hi dobili res dobro novo izletniško zgodovinsko razgledno točko na domovino. Optimistično kratkoročno bo zadostovalo že preimenovanje, Oddolžili se hotno obema "Rojstvu in smrti". Škojja Loka, 29. junija 1991 R. Kalan Praznik občine Radovljica (Gorenjski glas, 16. julija) Dolžan sem obvestiti gorenjsko javnost, da sem članek v zvezi z občinskim praznikom občine Radovljica napisal že en teden pred začetkom vojne v Sloveniji. Mišljenje bil v smislu mirnodobne diskusije oz. analize odporniškega gibanja med 11. svetovno vojno pri nas. Zadnja vojna, ki se je pri nas začela 27. junija 1991, pa je prinesla nekatere bistvene spremembe. Prvič v novejši zgodovini je slovenski narod končno postal enoten v boju za nacionalno eksistenco in obrambo samo lastnih interesov. Prav zato ne razumem uredništva Gorenjskega glasa, da ni razumelo tega usodnega trenutka naše zgodovine. Objavljanje mirnodobnih diskusij drugačemisle-čih v vojnem času namreč lahko ogrozi nacionalno enotnost. Naj bo to v opozorilo za vnaprej, saj v trenutku, ko pišem te vrstice (18. julij), še nimamo nobenih zanesljivih garancij, da je zadnje vojne vihre že konec. Vse obsodbe vredno pa je zavestno razpihovanje nacionalne neenotnosti že v vojnem času, kot je to storil amaterski zgodovinar Ivan Jan iz Kranja, ki je v Gorenjskem glasu z dne 17. julija vehementno napadel radovljiški DEMOS in mene osebno. Uredništvo Gorenjskega glasa mu je omogočilo objavo kar dveh pisem bralcev v isti številki. Objektivno gledano si je moč trenutno delovanje Ivana Jana razložiti na več načinov. Ali še vedno veruje v boljševiško naravnani proletarski internacionalni-zem in mu je zato tuja skrb za usodo slovenskega naroda, ki je sedaj ogrožen najmanj toliko kot leta 1941 ? Ali pa mu morda kot upokojenemu oficirju JI^A ni dovoljeno, da bi se tudi sedaj tako silovito postavil na stran Slovencev, kot lahko sklepamo iz vsebine njegovega odporniškega romanopisja o H. svetovni vojni. Zaradi popolne obveščenosti je potrebno tudi izjaviti, da ne mislim polemizirati z ZZB NOV, ampak ji izrekam vso pohvalo, ker je že prve dni vojne tako odločno obsodila agresijo na Slovenijo. Tudi z gospodom Janom ne bom več polemiziral, saj bi se kot profesionalni zgodovinar v nasprotnem primeru nehote znašel v položaju ^kitajskega kirurga, ki se mora za vsako strokovno odločitev nujno posvetovati z bosopetim ranocelnikom. Radovljica, 18. julija 1991 Janez Globočnik Radovljica Sporočilo uredništva V jeseni 1990je bilo v naši rubriki Pisma, odmevi" objavljeno dvoje pisem, ki sta obravnavali smrt g. Karla Erjavca, predvojnega župana v Šentvidu pri Ljubljani. Pismi bralcev (enega so poslali otroci Karla Erjavca, drugega pa Vera Mrhar-Tratnik) sta bili odmev na zapis o življenju in delu A. Peternela. Zaradi objektivnosti in celovitosti glede odmevov na to temo sporočamo, da smo v uredništvo Gorenjskega glasa oktobra 1990 prejeli tudi odgovor otrok Karla Erjavca, ki je zadevalo pisanje ga. Vere Tratnik-Mrhar. Ker je bil izvod tega pisma poslan tudi neposredno omenjeni bralki v Maribor, ki jo večina navedb v pismu tudi zadeva, zaradi obilice drugih pisem za objavo in pomanjkanja prostora v rubriki "Pisma, odmevi" tega odgovora v Gorenjskem glasu nismo objavili. V Kranju, 16. julija 1991 GAULOISES BLONDES moderni interieri TRGOVSKO PODJETJE S POHIŠTVOM IN STANOVANJSKO OPREMO - SALON POHIŠTVA KRANJ IZREDNO UGODNI POGOJI NAKUPA: • SPALNICE že za 15.686,00 din • REGALI že za 21.246,00 din • SPREJEMAMO NAROČILA ZA KUHINJE TENA (MASIVNI HRAST) 20 % POPUST V ZALOGI IMAMO: - IZ UVOZA: OTROŠKE SOBE, SPALNICE, SEDEŽNE GARNITURE, POHIŠTVO IZ MEDENINE (mize, stoli, zakonska ležišča) - VRTNE GARNITURE, SVETILA, STILNE KARNISE v različnih barvah, JOGI VZMETNICE (MEBLO) VSE TO IN ŠE KAJ ZA PRIJETNO BIVANJE V VAŠEM DOMU DOBITE PRI o /il\D modemi interieri • Primskovo Kranj 214-554 • Titov trg 5. Kranj 222-177 • Skladiščna 5, Jesneice 81 -179 Petek, 26. julija 1991 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 17. STRAN @©S^SM©IESGLAS Freske Pavšlarjeve hiše DRAGOCENOSTI STARIH ZIDOV Kranj - Obnovitvena dela na Pavšlarjevi hiši na kranjskem Titovem trgu niso te dni prav nič zastala. Hiša je polna gradbenih in drugih delavcev, ki dokončujejo spodnje prostore in prvo nadstropje hiše, za katero se že sedaj ve, da je najimenitnejši stavbni spomenik v Kranju. Med najimenitnejše posebnosti tega arhitekturnega spomenika prav gotovo sodijo tudi freske in druge poslikave. Na fasadi Pavšlarjeve hiše, se vedno obdane z gradbeno °grajo, je že videti obnovljeno renesančno fresko, ki ji je do sedanje podobe pomagal Franc Kokalj, profesor Akademije za likovno umetnost. Freska, razmeroma dobro ohranjena, predstavlja Marijo z Jezusom in Florijana. Nad fresko je trenutno prazen prostor, na katerega bodo po obnovi vstavili oba dela druge freske. Prvi del 'e-te je bil snet že pred dvema desetletjema, drugi pa pred nedavnim. Obe freski druga nad drugo bosta imeniten dodatek ze tako izjemni zunanji podobi hiše. "Trudili smo se, da bi na fa-Sadi z barvnimi robovi ostal spomin na prejšnje faze obnašanja hiše, kar se kaže v najstarejšem značilnem rumenem robu, pa zelenem in sivem," je Povedal prof. Kokalj. Vse to pa celotne zunanje podobe ne bo Prav nič motilo. Pri videzu fasade so si namreč najbolj prizadevali za enoten videz prednje stene. Zato bo prestavljen Prejšnji vhod v Elitino drogerijo v vežo, obnovljeni vhod v hi- Nad bodočim glavnim vhpdom v Pavšlarjevo hišo prav zdaj obnavljajo zanimivo klasicistično okrasje, ki so ga v prejšnjih obdobjih z beležem skoraj do nerazpoznavnosti prekrili. šo v sedanjem klasicističnem slogu pa prav sedaj luščijo iz njegove z večimi plastmi beleža in ometa prekrite podobe. Na desni strani vhoda pa bodo vstavili renesančno okno, ki so ga odkrili ob prenavljanju notranjosti stavbe. Na zunanji steni je tudi nakazan nekdanji balkon. ŠTIRJE DNEVI IDRIARTA Bled - Zaradi znanih razlogov je nekaj predvidenih gostov v programu mednarodnega festivala IDRIART odpovedalo sodelovanje. Tudi sicer so program organizatorji prilagodili večinoma za Bled in ne, kot je bilo prvotno načrtovano, za popotovanje po gorenjski pokrajini. V teh načrtih ostaja le potujoči Program v bohinjski kot k sv. Janezu, Savici, v Studor in v Srednjo ?as. Sicer pa je za festival doslej prijavljenih sto tujih in stopetdeset domačih gostov. Sedmi festival Idriart bo letos trajal le štiri dni od 4. avgusta do 8. avgusta. Začenja se z otvoritvijo 4. avgusta, ob 17. uri na fc'ejskem gradu, kjer bo udeležence festivala pozdravil tudi član Predsedstva republike Slovenije, akademik Ciril Zlobec, v otvoritvenem programu pa bo nastopil trobilni kvartet Gallus. V blejski Festivalni dvorani bodo vsako dopoldne predavanja (Miha fogačnik, Marija Nanitscheva, dr. Szekely - Kuhlevvind, Elmar Lampson). Popoldne bodo tečaji, kot so Vzgoja inteligence obču-tenja (dr. Szekely - Kuhlevvind), Sveta pokrajina - notranje doziranje (Marko Pogačnik), Mediji - zakaj ročk? (Elmar Lampson, ^'ha Pogačnik) ter tečaji euritmije, uvod v antopozofijo (Marija Thun), vvaldorfska pedagogika, biodinamično kmetijstvo itd. V glasbenem delu festivala bodo sodelovali: Trobilni kvartet Gallus, sopranistka Olga Gracelj, violonist Miha Pogačnik, pia-"'stka Marija Nanitscheva, urugvajski kitarist Baltazar Benitez, JSocian kvartet iz Prage, čelist Miloš Mlejnik, Slovenski madrigali in lokalne skupine. Za udeležbo na festivalu še vedno sprejemajo prijave na naslov Festival Idriart, p. p. 80, 64000 Kranj, na °'edu pa tudi Globtour in agencija Agens. Vsekakor pa je mogo-Prisostvovati tudi posameznim festivalskim prireditvam. •L. Obokana veža se končuje s prvotnim gotskim vhodom v hišo in delom freske, saj je iz proučevanja stavbe razvidno, da je zunanji del stavbe s sedanjo fasado pozneje dozidan k stavbi. V prvem nadstopju bodo obiskovalca pritegnile freske s podobo Marije Samotre-tje in kranjske cerkvice na Pun-gratu v njeni prejšnji podobi, ko je stavba imela še zvonik "na preslico". "Točne starosti freske ne poznamo, po vsej verjetnosti pa se ne razlikuje posebno veliko od letnice 1526, ki je zapisana na sosednji steni. Zidna obdelava tega dela je namreč enotna," pravi prof. Kokalj. Zanimive so tudi pismenke nad fresko, ki morda pomenijo podpis slikarja, vendar pa doslej te uganke še ni bilo mogoče raz-vozljati. Posebna zanimivost prostorov v prvem nadstropju so vsekakor leseni stropi, za katere kažejo posledice kasnejših predelav, ko pa bodo očiščeni in restavrirani, bodo imeniten dodatek trem prostorom, ki naj bi bili namenjeni med drugim tudi kulturnim prireditvam. Sem sodi tudi obokana črna kuhinja, vendar pa bo treba čadaste usedline verjetno odstraniti, saj ne bi noben oplesk prijel na takšno podlago. Vsem trem prostorom manjkajo le še finalna dela, gre pa vsekakor za najbolj reprezentativne prostore v tej kulturno in zgodovinsko zanimivi stavbi. Kasnejše dozidano arkadno dvorišče, ki povezuje prednji del hiše z zahodnim delom, zdaj obnavljajo. Nekdanji prostori v spodnjem delu stavbe, ki so verjetno bili namenjeni skladišču, se v tem delu stavbe nadaljujejo v prvo nadstropje s prostorom za bivanje potujočih trgovcev. V stavbi je še nekaj zanimivih stenskih poslikav, ki jih bodo obnovili, da bodo te verjetno zgodnjebaročno okrasje prepleteno z drugimi starejšimi odkritji v hiši imeniten spomenik slikarske umetnosti. Obnavljanje Pavšlarjeve hiše, brez dvoma najkvalitetnejšega stavbnega spomenika, pa ne le v Kranju, traja že dlje časa. Med obnavljanjem je bilo v temeljih stavbe odkritih več dokazov, da gre v enem od njenih delov, za najstarejši naselitveni prostor v Kranju: z grobovi, vodno cisterno in podobnim. Dolgotrajnost obnavljanja pa gre seveda tudi na račun tega, da so se v Kranju sploh prvikrat lotili tako celovite obnove stavbne dediščine. Ob tem bi si marsikdo želel, da ne bi bila Pavšlarjeva hiša prvi in edini primer take obnove, pač pa da bi se lahko lotili še kakšne. • Lea Mencinger, foto: Jure Cigler Poletno branje Radovljica - V Sivčevi hiši je vsako popoldne, ob sobotah in ne-de|jah pa tudi dopoldne na ogled slikarska razstava akademske s!'karke Ejti Stih iz Bolivije. Ko v spremnem katalogu k razsta-v' Juan Ignacio Pita piše o slikarki, ugotavlja, da ji je, oprti na ^ropsko plastičnost, uspelo najti govorico, ki tesno povezuje nJ«no osnovno izkušnjo z definicijo umetniškega sloga univerze berljivosti. "Sedaj je njeno slikarstvo bolj odločno mlado-st|»o kot kdajkoli in si prisvaja prehojeno pot. Kompozicije so *ahtevnejše in vztrajno uporablja levico za razvoj tematike. Abstraktno razporejeni pigmenti se kažejo samozadostni, brez me-Ja ali podrejenosti, vendar ostajajo očitno, ne pa izrecno poveza-ni z vsebinskim jedrom, kateremu se ni odrekla. Nenavadni liki Se naglo snujejo v okolju, ki bolj odraža značaj kot izgled..." KNJIŽNIČNI UTRIP Oglejmo si, kakšen je obisk v knjižnicah v deželi Kranjski, kaj trenutno največ prebiramo in kdaj si lahko čtivo izberemo: Obisk je različen, odvisno od velikosti knjižnice in dneva, od 80 pa tja do 400 bralcev dnevno. Ponekod je obisk močno povečan (Šiška npr.), ponekod seje celo zmanjšal (knjižnica v Medvodah). Bralci posegajo največ po lahkem poletnem čtivu. Romani Viktorije Holt, Utte Daniele, Konzalika ipd., kriminalke in znanstvena fantastika so še posebej iskani. V Tržiču pa pravijo, da vidno upada zanimanje za čtivo z vojaško tematiko - ve se, zakaj. Mladim sta očitno najbolj pri srcu zbirki Pet prijateljev in Časovni stroj. Delovni čas je zelo različen: Občinska knjižnica na Jesenicah je odprta izmenično dopoldne in popoldne. Dopoldne (torek, četrtek, sobota) od 9. do 12., popoldne (ponedeljek, sreda, petek) pa od 15. do 19. ure. Knjižnica Domžale je čez poletje na voljo vsak dan: torek in petek od 7. do 13. ure, ponedeljek ,sreda in četrtek od 13. do 19. ure. Poleg knjig si lahko izposodite tudi videokasete in CD plošče. Tržiško obiščite ob torkih od 9. do 17., ali pa ostale dni v tednu do 15. ure. Če hočete branje za konec tedna, boste morali tja v petek, kajti v soboto boste že prepozni - zaprto imajo! Še to: na pionirskem oddelku organizirajo nekakšno "počitniško varstvo". Tam prirejajo igre, na voljo so tudi videofilmi... Ob ponedeljkih od 8. do 19. ure, ostale dni do 14. ure in ob sobotah dopoldne je na voljo Knjižnica A. T. Linharta v Radovljici. Delovni čas Knjižnice Ivana Tavčarja v Škofji Loki je julija in avgusta takšen: vsak dan, razen sobote, od 8. do 15., in ob četrtkih od 12. do 19. ure. V Šiški na Celovški cesti je knjižnica odprta kot običajno: od 7. ure zjutraj do pol osme zvečer, ob sobotah do 13. ure. Če vam je najbližje medvoška knjižnica, se tam oglasite ob torkih od 13. ure 30 minut do 19. zvečer, ob sredah od 8.30 do 19., ali pa ob petkih od pol druge popoldne do pol sedme zvečer. Telefona v kamniški knjižnici nihče ne dvigne. Je zaprta? Pa še kranjska (pionirski, študijski in splošni oddelek). Tu je poletni delovni čas vsak dan od 8. do 15., ob torkih do pol petih, ob sobotah pa imajo (julija in avgusta) zaprto. Prijetno branje vam želim! • Tanja Ažman KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava likovnih del Jožeta Eržena. V Prešernovi hiši razstavlja slikar Karel Kuhar. V stavbi Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ulici je odprta razstava Življenje na listkih. V galeriji Bevis.a je vsak dan, razen sobote in nedelje, med 15. in 19. uro odprta razstava del Janeza Boljke. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov Relika iz Trbovelj in Dolika z Jesenic. VRBA - Prešernova hiša je odprta od 13. do 19. ure, ob ponedeljkih je zaprta. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta v ponedeljek, sredo in nedeljo med 10. in 17. uro. KRANJSKA GORA - Liznjekova hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 12. uro ter med 15. in 19. uro. RADOVLJICA - V okviru Radolškega poletja bo danes, v petek, ob 21. uri v gostilni Kunstelj koncert ansambla Strune Zasip. Jutri, v soboto, ob 20. uri bo v Ribnem večer z Bohinjskimi predicami in MPZ Viharnik. V Pasaži radovljiške graščine je na ogled tretji del letne razstave fotografij članov radovljiškega Foto kino kluba. V galeriji Šivčeve hiše razstavlja Ejti Štih de Fer-nandez de Cordova iz Bolivije: razstava je na ogled vsako popoldne, ob sobotah in nedeljah tudi med 9. in II. uro, popoldne pa med 17. in 19. uro. ŠKOFJA LOKA - Groharjevi galeriji razstavljajo Franc Rant, Lojze Tarfila in Stane Žerko. V galeriji Fara razstavlja slikar Gregor Nartnik. V knjižnici Ivana Tavčarja razstavlja linoreze Agata Trojar. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V Mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja akvarele-skice iz Afrike Stane Žerko iz Škofje Loke. TRZIŠKE POLETNE _PRIREDITVE_ Tržič - Če bo ta konec tedna lepo vreme, se bodo v letnem kinu v okviru ZKO Tržič nadaljevale tržiške poletne prireditve. Danes, v petek, ob 20.30 bodo v letnem kinu zavrteli enega najbolj priljubljenih starih slovenskih filmov Vesna režiserja Františka Capa. Jutri, v soboto, ob isti uri pa bodo predstavili slovenski film Ne čakaj na maj istega režiserja. Organizatorje za predvajanje izbral spodnji atrij med galerijo Paviljona NOB in tržiške Pošte. Če bo vreme slabo, bodo filme vrseli teden dni kasneje. Vstopnine ni. • B. Kuburič KONCERTI GROBLJE _PRELOŽENI_ Domžale - Vojna vihra ni prizanesla letošnjim koncertom v Grobljah. Že prej napovedani koncert Domžalskega komornega zbora in orkestra so prestavili na jesen, nastop Panocha kvarteta iz Prage pa na prihodnje leto. Torej koncerta jutri, v soboto, 27. julija, ne bo. Zato pa se bodo ostali koncerti nadaljevali že avgusta. Prvi koncert bo v torek, 6. avgusta, ob 20. uri, ko bo nastopil urugvajski kitarist Baltazar Benitez s programom španskih skladateljev. V drugem avgustovskem koncertu pa bodo v torek, 20. avgusta, nastopili salzburški instrumentalni solisti. FESTIVAL RADOVLJICA 91 Radovljica - V nedeljo, 28. julija, ob20.30uri se bo s koncertom dr. Hermanna Buchnerja, izvajal bo glasbo kar na štirinajstih instrumentih, začel letošnji Festival Radovljica 91. Kot je znano, letos Akademije za staro glasbo ne bo, pa tudi predvideni koncertni program je skrčen le na štiri koncerte v radovljiški graščini. Vendar pa se radovljiškemu občinstvu, ki zna uživati ob soju sveč v glasbi starih mojstrov izvajani na starih inštrumentih. Na sliki: dr. Hermann Buchner, glasbenik iz Sp. Avstrije. NI RAZSTAVE Ljubljana - Čeprav je bilo predvideno, da bodo v novem atriju Narodnega muzeja v Ljubljani odprli razstavo Pismo brez pisave - Arheologija o prvih stoletjih krščanstva na Slovenskem, pa je zaradi vojne nevarnosti razstava preložena na kasnejši čas, najverjetneje jo bodo odprli v začetku septembra. Harmonija zvoka in barv z baročnim navdihom Jelovškovih fresk. GROBLJE 20 tet Predprodaja vstopnic: Turistična agencija Odisej, Maistrov trg 2 in uro pred koncertom v Grobljah Informacije: Gallus Carniolus d. o. o., tel.: 061/310-734. ^immmiL. GLAS 18. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Petek, 26. julija 1991 MALI OGLASI ^217-960 APARATI STROJI Prodam laserski TISKALNIK HP 2P. gf 74-569, zvečer 10415 Prodam kombinirano PEČ za ko-palnico. gf 212-592 10429 Avtomatsko TEHTNICO za krom-pir, prodam. Naslov v oglasnem oddelku._10447 Prodam rotacijsko KOSILNICO SIP 135. g 52-124_10458 OVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen, prodam, gf 215-650_10459 Poceni prodam zamrzovalno SKRINJO in električni ŠTEDILNIK Gorenje. Čemažar, Zg. Bitnje 113, Žabnica 10471 Prodam GATER Hoffman, šir. 60 cm in TRAKTOR goseničar 505, gozdno opremljen. Boris Hercego-nja, Sp. Lipnica 9/b, Kamna gorica 10486 Poceni prodam kombiniran DILNIK in PEČ kuppersbusch. Štir-nova 11, Kranj 10500 Prodam PRALNI APARAT Puro-mat. Ogled od 15. do 18. ure. Novak, Medetova 32, Naklo 10508 Ugodno prodam GLASBENI STOLP in ZVOČNIKE JBL. gf 326-891_10509 Prodam ameriški globinski SESA-LEC Kirby. gf 324-645 10539 Prodam odbro ohranjeno KOSIL-NICO Batuje. gf 45-532 10542 Prodam 2 KOSILNICI, primerni za poševnost. gf 622-418 10550 Prodam OFFSET namizni tiskarski stroj, g 75-271__10564 Prodam dobro ohranjeno zamrzo-valno OMARO, g 328-797 10581 Prodam TRAKTOR goseničar Fiat 55. Hlebce 10, Lesce 10587 Prodam TRAKTOR Torpedo 55. Hlebce 10, Lesce_10588 Prodam čevljarske ŠIVALNE STROJE. Čevljarstvo Avsenik, Lesce_10589 Prodam novo CB POSTAJO in USMERNIK 5 A. gf 323-522 10596 Prodam ali dam v najem MIZAR-SKE STROJE, gf 46-234 10603 Ugodno prodam STRUŽNICO - Pr-vomajska, starejši letnik. Silvo Demšar, Log 2/a, Škofja Loka __10619 Prodam vgradni ŠTEDILNIK Iskra. Kamnitnik 1, Šk. Loka 10620 Obnovljen PRALNI STROJ in HLA-DILNIK Gorenje, ugodno prodam. gf 41-418_10632 Prodam italijanski SESALEC Ve-trella, primeren za čiščenje poslovnih prostorov, s kombinacijo vlažnega in suhega čiščenja. gf 622-204_10633 Prodam črno-bel TV in GLASBENI STOLP. Cena zelo ugodna. gf 45-349_10648 ELEKTROMOTOR, 4 KS, nov, prodam, g 633-156_ 10652 Prodam barvni TV Gorenje. Šturm, Begunjska 9, Kranj 10660 Prodam PRALNI APARAT Puro-mat. Ogled od 15. do 18. ure. Novak, Medetova 32, Naklo 10665 Prodam 10 let star barvni TV Leo-weCP42.gf 44-600_10670 Za polovično ceno prodam 8-litrski BOJLER. Jama 23_10688 GRADBENI MATERIAL Prodam uvoženo plastificirano PLUTO. gf 83-727, zvečer 10423 Prodam 3-delna OKNA in balkon-ska VRATA. Log 8, Železniki 10437 Prodam cementno strešno OPEKO Dravograd, 1.300 kosov, PUNTE, BANKINE in DESKE. Hrastje 51, Kranj 10440 Prodam PALETE in litoželezno BANJO. ® 49-436 10446 Poceni prodam 1.200 kosov nerabljene opečne strešne OPEKE. Ana Rezar, Zg Duplje 18 10450 Prodam smrekove DESKE in PLO-HE. Visoko 66, Šenčur 10483 ULTRAPAS plošče, sijaj beli, poceni prodam. gf 45-637 10522 Prodam betonske KVADRE - Zl-DAKE. gf 49-342 10540 Prodam novo OKNO Jelobor, 120 x 80 cm. gf 324-882 10559 Prodam borove PLOHE. Dobnikar, Zg. Brnik 132, Cerklje 10562 Prodam 3.500 kosov nove strešne OPEKE, g 692-927_10572 Poceni prodam staro KRITINO špi-čak. Sp. Besnica 9 10583 Prodam rabljeno cementno stre-šno OPEKO, g 74-490 10594 Prodam nov STREŠNIK Trajanka ter hratove PLOHE in DESKE. Be-leharjeva 18, Šenčur 10601 Prodam rabljeno cementrno OPEKO špičak. gf 633-428 10613 Prodam strešno OKNO, 105 x 145* cm. gf 620-894_10616 Prodam 2 večkrat predeljeni stari OKNI.gf 45-086_10624 Rabljeno strešno OPEKO, poceni prodam. Ogled od sobote dalje. Boh. Bela 143_10643 Strešno KRITINO Eternit, 3.100 ko-sov in LETVE, dim. 8x5 cm, 300 kosov, 20 odstotkov pod tržno ce-no, prodam, g 78-533 10651 Prodam lesene zložljive STOPNI-CE. gf 215-766_10686 IZOBRAŽEVANJE ANGLEŠČINA - HIGH STYLE! Pro-fesionalne instrukcije za hitro individualno učenje ter zanesljivi programi za popravne izpite. gf 061/551-469_10163 Uspešno INSTRUIRAM matemati ko za osnovne in srednje šole. f 311-471_10492 INSTRUIRAM matematiko za OŠ in SŠ.gf 323-131_10524 INSTRUIRAM kemijo. Janja Mer-lak, Koroška 39, Kranj 10654 KUPIM Kupim SNOPOVEZALKO - žetveno napravo gf 78-346_10438 Kupimo suho SADJE. gf 622-135 10444 SAMONAKLADALKO 190 ali manjšo, kupim, gf 46-364 10482 Kupim KNJIGE za 2. let. - upr. tehnik gf 312-272_10517 Kupim suha bukova DRVA. gf 802-224__10560 Kupim AVTOSEDEŽ - testiran. gf 620-701_10570 Kupim avtomobilsko PRIKOLICO, 2x 1 m. Uf 57-544 10595 LOKALI Prodam adaptirane PROSTORE za lokal, g 620-070_10578 Oddam PROSTOR za lokal ali obrt; okolica. gf 214-376 10592 MOTORJI KOLESA GUZZI 850 LE Mans, prodam za 8.500 DEM, gf 215-410 10453 Puch 175, letnik 1955, prodam, gf 214-357_10481 Prodam BT 50, letnik 1987. gf 41-825_10528 Prodam MOTOR Tori, letnik 1987. Levstikova 6, Bled 10555 Prodam malo vožen BT 50, letnik 1987. gf 633-664 10566 Prodam moško KOLO na 10 pre stav. gf 620-701_10571 VESPO PX 200 E, letnik 1988, bela, prodam, gf 45-087 10585 Ugodno prodam Tomos AVTO-MATIK 3. gf 061/812-085 10593 Prodam moško KOLO Maraton. ■g 621-905, Cof_10615 Prodam otroški KOLESI, Violeta in BMX.gf 217-627_10637 Fantovsko športno KOLO na 5 prestav, prodam. Alpska 1, Lesce _10644 Prodam MOTOR BMW R 65 LS, letnik 1983. 801-203_10325 TIPKAM diplomske naloge, na računalniku. Uf 43-346 10359 IZPOSOJA videokamer, enostavna uporaba, gf 241 -265 10378 Na pikniku Društva za pomoč duševno prizadetim Radovljica, 1. 6. 1991, je sodeloval 180 obrtnikov, posameznikov in delovnih organizacij, ki so finančno ali z dobitki pomagali pri organizaciji srečolo-va. Zaradi številčnosti darovalcev se težko poimensko zahvalimo vsakemu posamezniku. Zato naj bo to sporočilo ZAHVALA VSEM SKUPAJ in ŽELJA po nadaljnjem sodelovanju. DRUŠTVO ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM, RADOVLJICA_10426 Suho in mokro GLOBINSKO ČIŠČENJE, gf 74-117_10434 SERVIS OGREVALNIH NAPRAV vam priporoča, da že sedaj pripravite in pregledate svoje ogrevalne naprave pred pričetkom hladni dni. Mehansko in kemično ČIŠČENJE oljnih rezervoarjev in gorilnikov, lahko naročite na gf 311 -060 _10485 AVTOKLEPARSTVO - Branko Lacko, Bevkova 37, Radovljica, gf 75-807 - vam NUDI SVOJE USLUGE za vse vrste vozil - tudi obnovo veteranov. 10497 Cenjene stranke obveščamo, da bo MESARIJA "KONC" v Naklem, ZAPRTA od 29. 7. do 6. 8. 1991. Se priporočamo! 10516 BARVAM z apnom in jupolom. Hitro, poceni! « 241-483 10519 ROLETE: imate stare lesene, želite nove plastične ČOKOLADA BARVE, PO IZREDNO UGODNI CENI. gf 75-610_10546 Kvalitetno OPRAVLJAM krovska, kleparska dela. gf 79-043 10568 ČISTIM mehke pode in oblazinje-no pohištvo. Uf 632-437 10575 Obrtnik POLAGA keramične ploščice, gf 65-705_10584 ELEKTROINSTALACIJE izdelujem hitro, kakovostno! gf 77-782 10610 Cenjene stranke obveščamo, da bo Servis šivalnih strojev, Old-hamska 14, Kranj, zaradi dopusta ZAPRT od 1. 8. do 17. 8. 1991. Hvala za razumevanje! 10635 Kvalitetno opravljam STROJEPISNA DELA na domu, od 16. do 19. ure. Cene ugodne! Fon, Titova 2, Jesenice (11. nadstropje) 10672 OSTALO KAMP PRIKOLICO Adria 440 TD (2 + 2), letnik 1988, izvozni model, ugodno prodam, gf 061/315-223 _10425 Prodajam lesne BRIKETE za kurjavo. Babic, Bistrica 7, Duplje, gf 70-007_10452 Prodam 4 KADI, 2.000-litrske, primerne za kisanje zelja in repe Sp. Brnik 33, Cerklje 10469 Prodam ČOLN Maestral 9, z motorjem Tomos 4.5. gf 323-567 Prodam MOTOR za čoln, Tomos 4.5. Uf 65-507_ 10475 Kombiniran otroški VOZIČEK Peg, prodam, gf 70-333_10477 Ugodno prodam otroško POSTELJICO z jogijem. ® 75-954 10490 JADRALNO DESKO Veplas Kondor, prodam, gf 211 -147 10491 Prodam italijanski kombiniran otroški VOZIČEK, italijanski STOLČEK, starost od 3 do 12 mesecev in trip-trap STOLČEK, za otroke od 1 leta dalje. gf 77-827 10512 Prodam diatonično HARMONIKO Melodija, C,F,B. g 622-418 10552 Prodam belo poročno OBLEKO, št 38-40 gf 633-621_10558 Prodam staro OROŽJE-ČELADE Avsenik, Letališka 12, Lesce 10590 Prodam bukova DRVA. gf 73-920 _10591 Prodam pocinkane bencinske SODE, gf 326-538_10602 Prodam avtomobilsko tovorno PRIKOLJCO.gr 311-594 10609 Proam otroško POSTELJICO in športni VOZIČEK, gf 310-624 __10623 Strešni ŠOTOR (2 + 1) in napihljiv KANU, z 2 vesloma, ugodno prodam, gf 41-418 10631 Razprodajam 4 kose ČOLNE Kata-maran na vesla, za simbolično ceno - 500 DEM za kos. 1 čoln je: "Pizzerija" Prebačevo. Franc Krni-čar, Prebačevo 18, Kranj, gf 326-534_10636 Prodam GAJBICE za krompir, gf 49-229_10667 PRIDELKI Prodam KUMARICE za vlaganje. Sušnikova 15, Šenčur 10072 Prodam rdeč in črni RIBEZ. Zabu-kovje 7, Zg. Besnica 10448 Prodam KUMARICE za vlaganje. Sr. vas 39, Šenčur_10457 Prodam drobni KROMPIR. Luže 46, Šenčur, gf 43-459 10489 Jedilno PESO, rdečo, prodam gf 43-483_10642 Prodam MED. Cena 90,00 din za kg. gf 43-495 10689 POSESTI Prodam PARCELO, za vikend ali hišo, v k.o. Sebenje pri Tržiču. Naslov v oglasnem oddelku. 10467 Prodam HIŠO ali zamenjam za stanovanje, g? 324-778 10518 V okolici Luž najamem NJIVO za setev repe, g 43-109_10520 Prodam novo HIŠO za katerokoli obrt. gf 621-197 10574 V okolici Podnarta, na izredno razgledni točki, zelo ugodno prodam obnovljeno enonadstropno HIŠO, s telefonom. Delno plačljivo s kreditom. Uf 215-853 10597 Prodam nezazidljivo PARCELO, 500 kvad. m., 6 km iz Kranja. Informacije na gf 217-117, v soboto dopoldan_10634 RAZNO PRODAM Prodam TELEFONSKO CENTRALO Iskra Telekom 04, ŠTEDILNIK (4 + 2), 10-litrski BOJLER, HLADILNIK z zamrzovalnikom, RADIATOR Trika, dim. 300 x 9, črno-bel TV in 10 gostinskih STOLOV, gf 622-182__10439 Novo STIKALNO URO, PVC ROLETE, prodam, gf 215-410 10456 Ugodno prodam LADO Riva, letnik 1989, prevoženih 14.000 km in 2 kub. m. savske MIVKE. Janez Fre-lih, Posavec 64, Podnart 10465 Prodam 1 teden dni stare BIKCE in ŠPIROVCE, dolž. 6 m. Podbrezje 67, Duplje_10470 Prodam suhe smrekove DESKE in barvni TV. gf 70-714_10493 KAMKORDER Sony CCD V 100 in BAZEN, premera 360 m, višine 90 cm, prodam, gf 327-949 10499 Prodam raztegljiv KAVČ in POKROV za Z 750. gf 78-823 10561 Prodam moško KOLO in PRALNI STROJ. St. Loka 146, Šk. Loka _10608 Ugodno prodam rabljeno hladilno OMARO, nov REZALNIK NAVOJEV iskra, rabljeno kuhinjsko MIZO in KLOP. gf 242-383 10627 Prodam dve OMARI za dnevno sobo in rezervne dele za motor. Nada Pevec, Gubčeva 7, Kranj 10675 Prodam hladilno OMARO, hladilni PULT, trgovske POLICE, blagajniški PULT in KOMPRESOR, g? 47-784, od 7. do 14. ure 10677 Prodam več starih zasteklenih OKEN in Z 750, stara 9 let, neregi strirana.gf 43-581 10685 STAN. OPREMA Prodam lepo ohranjen KAVČ -enojno ležišče. « 45-098 10474 DOMEVSCEK FURNITZ/BRNICA PRED BELJAKOM KARNTNERSTR. 50 Tel. 9943-4257-2210 t NADOMESTNI DELI - TUDI RABLJENI § DODATNA OPREMA t SERVIS MITSUBISHI VOLVO Prodam zapakirano SPALNICO. Beleharjeva 18, Šenčur 10600 Prodam SEDEŽNO GARNITURO, gf 323-390_10646 Prodam OMARO z vitrino in OMARO z bifejem, program Tea. Ber-nik, Trata 4, Škofja Loka. gf 631-875_10671 STANOVANJA V Radovljici prodam 2-sobno STANOVANJE v stari hiši. Cena 50.000 DEM. Šifra: SONČNA LEGA 10364 V Tržiču prodam 1-sobno STANO- VANJE.pr 48-116_10431 Ugodno prodam pritlično STANOVANJE, v Kranju, gf 46-030 10503 2-sobno STANOVANJE v Radovlji-ci, oddam v najem. Prednost imajo neslovenci. gf 74-534, dopoldan _10504 V Kranju najamem 1-sobno ali 2-sobno STANOVANJE. gf 213-360, vsak delavnik od 8. do 14. ure, (Vilrha)_10565 Prodam opremljeno 3-sobno STA-NOVANJE.gr 620-070 10576 V najem oddamo 2-sobno STANOVANJE, s telefonom in centralnim ogrevanjem. Cena po dogovoru. Informacije na: Jezerska c. 63/a, Kranj 10649 V Kranju oddam v najem STANOVANJE gf 241-353_ 10668 VARSTVO Iščem žensko za VARSTVO 1-letnega otroka, iz okolice Cerkelj. Naslov v oglasnem oddelku 10507 S septembrom iščem VARSTVO za 8-mesečnega otroka, v Kranju ali Šenčurju, gf 41-026, Andreja 10658 VOZILA Ugodno prodam JUGO 45 Koral, star2leti.gr 328-202 10328 Prodam BMW i, letnik marec 1991, bordo rdeč. Reševa 8, Kranj, gf 216-327_10357 Prodam R 4 GTL, letnik 1989. Češ-njica 2, Podnart 10420 Prodam Z 101, po delih, gf 721-665_10427 Proam Z 850, letnik maj 1985. gf 65 372_10432 LADO 1200, karambolirana, prodam za rezervne dele. Franc Kokalj, Ševlje 35, Selca 10441 Prodam Z 128, letnik 1986. gf 52-038 _10442 Prodam LADO Riva, letnik 1990. gf 81-338 _10443 Prodam Z 750, letnik 1979. Veleso-vo 7, Cerklje_10449 Prodam GOLF diesel, letnik 1989. gf 46-600_10454 GUMO Michelin 110/80/17 Radial, prodam, gf 215-410 10455 Prodam GOLF diesel, letnik april 1991. gf 622-575 10462 Prodam Z 101 Mediteran, 1979. Sp. Brnik 43, Cerklje letnik 10463 Prodam Z 101 GTL, dodatno opremljena, letnik 1986, registrirana do 10. 4. 1992, prevoženih 50.200 km. Cena 4.300 DEM. gf 329-728_10464 Prodam SUBARU 1.6 Leone Se-dan, kasko zavarovan, dodatno opremljen, letnik 1990, prevoženih 13.000 km. gf 74-389 10466 Prodam JUGO 45 Koral, letnik ok-tober 1988. gf 40-386 10479 OPEL ASCONO, letnik 1984, pro-dam za 9.400 DEM. gf 323-910 Prodam poškodovano Z 101, letnik 1984, ohranjena. Tenetiše 49, Gol-■ nik_10487 Prodam GOLF diesel, letnik 1986. gf 312-519 10496 AVTOSEJEM V KRANJU na Gorenjskem sejmu vsako nedeljo vabi "Praktikum/ R 18 TLJ, letnik 1987, prodam ali zamenjam za cenejši avto. Bodlaj, Loka 83, Tržič_10501 Prodam dobro ohranjeno SIMCO Horizon, letnik 1979. gf 74-405 _10511 R 5 Campus, letnik junij 1990, temne metalne barve, prodam 13.700 DEM, gf 217-821_10514 CITROEN AX 11 TRE, letnik 1989, prodam, gf 45-637_10521 Prodam R 11 Turbo, letnik 1985. Šuceva 9, Kranj_10525 Nova AL PLATIŠČA, 6 x 13, prodam, gf 211-316_10526 Prodam JUGO 55 E, letnik 1987. gf 312-280, Smolko_10527 Prodam Z 750 LE, letnik 1984. gf 41- 825_10529 Prodam GOLF, letnik 1982. gf 312-255_10530 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987. Zg. Bitnje 113_10531 Prodam 2 leti star JUGO 45, 16.000 km. Podhom 52_10532 Prodam nov CITROEN AX 11 TGE, 5 vrat, gf 214-540_10533 Prodam CITROEN GSX 1.2. Potoče 20, Preddvor_10534 Prodam ALFO 33 1.5 SA, odlično ohranjena, gf 66-563, v večernih urah _10535 Prodam 126 P BIS, rdeče barve" star 5 mesecev, gf 692-210 10537 Za 600 DEM prodam SPAČKA, le: tnik 1975 gf 50-826_10541 Prodam JUGO 45 Koral, registriran do 16. 6 1992 in PUHALNIK za seno, po zelo ugodni ceni. Ogled popoldan, gf 51-559_10543 Prodam Z 750, letnik 1985. Jama 44, Mavčiče 10544 Prodam FORD ESCORT, letnik 1984. gf 66-563_10547 Prodam Z 750, registrirana, ohra njena, gf 47-149_10548 Prodam MERCEDES Benz 200 D. gf 65-570_10554 Prodam Z 850 KOMBI, letnik 1985. gf 328-449_10556 Prodam 3 leta staro LADO Niva, 45.000 km. gf 75-271_10563 Prodam 126 P, letnik 1986. Vod-njov, Sp. Gorje 161_10567 Prodam Z 750, letnik 1981. Arh, Iz-letniška 11, Bled_10569 Proam R 5, letnik 1982, registriran. gf 721-257_10573 Prodam LADO Samaro, letnik 1990. Janez Krt, Jezerska c. 88, Kranj_10586 Prodam JUGO 45, letnik 1990. Pe-gam, Lenart 4, Selca_10598 Prodam Z 101 GTI, LETNIK 1985, registr. gf 327-023_10599 Prodam R 4, letnik 1988 in JUGO 55, letnik 1988. Vehovec, Valjavče- i va 14, Kranj_10604 Ugodno prodam karambolirano Z 750. gf 311-508_10605 ' Prodam 126 P, letnik 1987. Kovači- ! čeva 16, Kranj_10606 Prodam Z 850, letnik 1985. gf 622-581_10607 Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1989. C. na Belo 4, Kranj 106TI Prodam Z 750 Special, letnik 1979-gf 50-826_ 10612 Prodam Z 750, letnik 1981. gf' 620-026_10614 Prodam Z 750 SC, letnik 1980, re-gistr.gf 692-118_10617 Prodam poškodovan NISSAN SU-NY, letnik 1986. gf 45-277 1062] Za 800 DEM prodam Z 750 LC, le-tnik 1979. Preddvor 31/a 10622 Prodam ali zamenjam JUGO 45, letnik 1989. gf 57-343 10626 Prodam registriran R 4 GTL, letnik 1984. gf 81-615_10628 Prodam Z 101, letnik 1977. gf 42- 594_1062J Prodam OPEL KADETT Berlina, le; tnik 1981, v odličnem stanju, prvl lastni, gf 41-888_10630 Prodam R 4 GTL, letnik november 1985. Ogled popoldan. Selska 3, Bled.gf 77-925_10639 Prodam JUGO 45, letnik december 1989. gf 211-551_10640 Prodam nov R 5 1400, katalizator, uvožen model ali zamenjam za cenejši avto. gf 325-981 ali 329-948' po 19. uri_1064J Ugodno prodam FIAT 126 P, letnik maj 1989. gf 74-820, popoldan Petek, 26. julija 1991 MALI OGLASI, OGLASI 19. STRAN / -:r GLAS ^ SALON g POHIŠTVA Ark - Maja Predoslje pri Kranju Uj tal. 241-031 VELIKA IZBIRA q novo: kuhinjo C9 Odprto od 12. do 19. d sobota od 9. do 13. ure GOTOVINSKI POPUST DO 40 % Prodam AUDI 80, letnik 1974, prva Registracija 1976, 96 000 km, spremi poškodovan, motor brezhiben. Sgnaj.800 DEM, g 66-048 10647 Prodam R 4 TL, lotnik 1978, regi-striran do 5. 5. 1992, v odličnem ^gnju. Kovor 74, Tržič 10650 Prodam dobro ohranjeno Z 750, le- !^M984. gf 45-252_10653 Poceni prodam R 4 TL, letnik 1979 '1 dolgo belo POROČNO OBLEKO, š* 40. gf 218-366 10656 Prodam KOMBI IMV diesel, oseb-no tovorno PRIKOLICO, dolž. 4 m, * naletno zavoro in TOYOTO LAND Cruser Jeep; vse registrira ^O-gf 211 668 10659 Prodam obnovljeno Z 750 LC, le-!^kJ980. gf 45-543_10662 Prodam GOLF JXD, letnik 11/1986. ^631-364_10663 Prodam GOLF D, letnik 1988. Ho-Igmaže 72, Preddvor_10664 u9odno prodam Z 101, letnik 1974, neregistrirana, vozna, obnovljena '^a 1988. Ogled: Nomenj 43/a, gohjistrica_10666 2 750 LE, letnik 1983, odlična, regi-stnrana do 29. 7. 1992, prodam. £ariška 13, Kran) - Drulovka 10673 Nov neregistriran R 5 CAMPUS Prodam za 16.500 DEM. gf 215-444 _____10674 SPAČKA, letnik 1976, prodam, gf £14-357_ 10681 govorno PRIKOLICO, 600 kg, pro-°afn_za 250 DEM, gf 77-834 10684 jVdno prodam OPEL MANTO, !®tnik 1978. gf 212-072 10687 u"*---~-—--- Jo'Pim dobro ohranjeno TERENSKO VOZILO. Informacije po * 064/51-699 (po 15. uri). Prodam R 18, odlično ohranjen, Pet prestav, 70.000 km.gf 211 -430 prodam JUGO 45 A, I. 87, registn-[an do junija 1992, 5000 DEM. Je-°včan, Storžiška 14 (nova Drulovka). Prodam 6 tednov starega BIKCA. Češnjevek 9, Cerklje_10473 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO, drugo tele. Joža Ješe, Poljšica 9, Podnart _10476 Prodam TELIČKO sivko, stara 10 mesecev, za nadaljno rejo. Janko Primožič, Partizanska 33, Ziri 10478 Prodam TELETA simentalca - bikca ali telico, stara 3 mesece Praše 6, Mavčiče_10484 Prodam TELICO, v 8. mesecu bre josti in 10 dni starega TELETA. Podbrezje 14, Duplje 10676 Prodam 2 letošnji KOZI in plemenskega KOZLA, gf 43 387 10678 Prodam PUJSKE, 25 - 80 kg. Vo" glje 85, Šenčur_10494 Prodam PRAŠIČE, težki 70 kg. Ve-10495 lesovo 35, Cerklje Prodam KRAVO, breja 2 meseca. Sebenje 35, Križe_10502 4 meseie starega nemškega PTI-ČARJ'- prodam, gf 633-913 10505 Zelo poceni prodam nemške OVČARJE - mladiče, z odličnim rodovnikom in bele KOZE, za rejo ali zakol. Marta Slapšak, Sp. Besnica 79/b_10506 Kratkodlake JAZBEČARJE, pro~ dam, gf 47 830_10510 Mladiče ruskega HRTA - barzoj, vrhunskih holandsko - nemških linij prodam. Kern, Betonova 34, Kranj, gf 215-354 10513 Prodam smrekove DESKE, deb. 50, 25, 18 mm, 5 kub. m. in črno-beli TELICI, breji 5 mesecev Šenk, Ručigajeva 3, Kranj_10515 Prodam BOKSARJE, brez rodovnika, gf 42-151 _ 10523 Prodam 14 dni staro TELIČKO gf 70-054_10536 Prodam 8 tednov staro TELIČKO siment. Stiska vas 18_10538 Prodam 14 dni staro TELIČKO, Alpska 32, Lesce__10545 Prodam TELICO, 10 dni pred telit-vijo. Senično 14, Tržič 10549 /uspešen* ™ posel propagandna g 1 OBJAVA f %v Gorenjskem glasu^^ Pokličite ^w 218-463 Zaposlitve tj ^onorarno zaposli dekle za ^JREŽBO gostilna blizu Kranja. ^41-125 ali 211-852 10461 zaposlim pohištvenega MIZARJA; ^gokOD.gf 061/51 886 10580 l^emo sposobnega AGENTA za odenje turistične poslovalnice in Pr°rrieta neprimičnim. Šifra: OB-^OČJE JESENIC_10582 ŽIVALI •—___ 9°BlJO SE JARKICE. Golniška 1, ŽŽSJca, Kranj_ JARKICE, rjave in grahaste ter be-^ P'TANCE, prodam. Fujna, Hraše i^rnjednik 9732 Ndar I?-745 m KRAVO in TELETA, gf 10363 Jodam 12 tednov staro TELIČKO, ^gjgsovo 23/a, Ceklje_10424 ~ KOZO s kozličkom, gf 10445 :rodam 310-233 Prodam PUJSKE, težki 30 kg in manjše. Sp. Brnik 60, Cerklje __10551 Prodam 2 BIKCA. Dolenc, Zg. Bitnje 50/a, Žabnica 10553 Prodam rodovniške nemške OV CARJE, gf 58-265 10557 * Prodam KOZO z mlekom ali mlado KOZO. gf 328-858, zvečer 10577 Prodam srnasto KOZO, dobra mle-karica. gf 66-797 10579 Prodam 21 dni staro TELIČKO si-mentalko. Alpska 32, Lesce 10625 Prodam 7 mesecev brejo TELICO in brejo KOBILO z žrebetom. Grad 43, Cerklje_m 10638 Prodam KRAVO simentalko, visoko breja. Letališka 22, Šenčur - Vo- glje_10657 Prodam 16 tednov stare JARKICE. 26. julija 48, Naklo 10669 Prodam 6 in 2 meseca stari TELIČ-Kl. Zalog 51, Cerklje 10679 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. gf 44-573 10683 GLAS -gx___- kupon *a brezplačen mali oglas v Gorenjskem glasu aročniška številka Prodam kratkodlake JAZBEČAR JE. gf 43-333_10451 KOZE z mlekom in mladiče, poceni prodam gf 241-237 10460 Prodam 10 dni staro TELIČKO. Podbrezje 158, Duplje 10468 riimek in ime: Naslov ............ 5Sedilo za ob|avo |_ --1_I_I_L J_I_L .]_L Kupon pošljite na ĆP GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj °Pomba za brezplačno objavo je besedilo lahko le v obsegu do 50 2r>akov Ne pozabite upoštevati presledkov m potrebnega prostora *a ločila Prosimo da pišete z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI. Mali °°Jas v obsegu nad 50 znakov zaračunamo po ceniku Lastniki pudlev pozor! Nudim kompletno NEGO vaših ljubljen cev - striženje, kopanje in nega nohtov. Prva usluga po polovični ceni, do 20. avgusta. Informacije na gf 324-077, po 20. uri 10488 V 79. letu je umrla ANTONIJA DRAŠLER roj. Kotnik cementninarski mojster v pokoju Pogreb bo v petek, 26. julija 1991, ob 17. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: sin Slavko z ženo Božo, vnuk Andrej z ženo Mojco, vnuk Matija in pravnuk Aljaž Kranj-Primskovo, 24. julija 1991 ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage žene, mame, stare mame, hčerke in sestre IVANE OSEL roj. Bizjak se toplo zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje, nesebično pomoč v težkih trenutkih in spremstvo na njeni zadnji poti, osebju Nevrološke klinike UKC Ljubljana se zahvaljujemo za nesebično skrb ter g. župniku za lepo opravljen obred. VSI NJENI Žerjavka, 17. julija 1991 ZAHVALA Ob smrti moža, brata in strica TONETA CANKARJA Franca iz Milj se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, spremstvo na njegovi zadnji poti in vso pomoč. Posebno zahvalo sem dolžna dr. Bavdku za njegovo požrtvovalno zdravljenje, zdravnikom ter osebju na oddelku 300 bolnišnice na Golniku. Hvala g. dekanu za lepo opravljen obred, zvonarjem, pevcem in g. Smoletu za poslovilne besede. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČA: žena Mara ZAHVALA Ob izgubi naše mame CECILIJE JAMNIK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti4 darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo Domu upokojencev v Kranju in g. župniku iz Hrastja za lep obred. ŽALUJOČI: svojci ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete ANE DERLINK iz Tržiča, Proletarska 26 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu dr. Martinčiču za dolgoletno zdravljenje, zdravstvenemu in strežnemu osebju Doma oskrbovancev Preddvor za nego in zdravljenje. Iskrena hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem iz Nakla za izredno lepo petje. ŽALUJOČI: Vsi njeni Kranj, Tržič, 20. julija 1991 Še tako je nafe živ spomin, i/a i: sna ne da pregnal se bolečin. V SPOMIN DARJU DIMNIKU 27. julija mineva 4 leta, odkar je prenehalo biti mlado srce našega Darja. Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, mu podarjate cvetje in prižigate sveče. V naših mislih in srcih boš vedno živel! Vsi Tvoji, ki Te pogrešajo ZAHVALA Ob smrti naše sestre in tete TONČKE OBLAK iz Puštala pri Skofji Loki se iskreno zahvaljujemo vsem za darovano cvetje in sveče, izraze sožalja in za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pevcem za zapete pesmi, predstavniku ZB Puštal za poslovilne besede in g. kaplanu za opravljen obred. Posebna zahvala vsem njenim prijateljem, ki soji stali ob strani in jo obiskovali med njeno hudo boleznijo. VSI NJENI ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in deda JAKOBA TOPLAKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in nekdanjim sodelavcem za izraženo sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. Koželju za izgovorjene poslovilne besede. Hvala tudi pevcem, g. župniku, Marku in Metodu Benediku za opravljen pogrebni obred. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, starega očeta in brata VINKA VREČKA se iskreno zahvaljujemo za pomoč, čustvovanje in izrečena ustna ter pisna sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti, s katerim ste mu izrazili spoštovanje in se poklonili njegovemu spominu. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega VALENTINA ANŽIČA Mihovega Tineta iz Šenturške Gore se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nama v težkih trenutkih stali ob strani, nesebično pomagali, izrekli pisno in ustno sožalje ter podarili cvetje. Hvala g. župniku, nosačem, pevcem in vsem, ki ste nama kakorkoli pomagali. Se enkrat vsem prisrčna hvala! Žena Angelca in hčerka Darja Šenturška Gora, Medvode OD TORKA DO PETKA Slovenci na Koroškem Ustanovljena slovenska deželna stranka Imenuje se Enotna lista, združila pa je vse dosedanje volilne organizacije Slovencev na Koroškem: Koroško enotno listo, Klub slovenskih občinskih odbornikov, volilno skupnost kmetov in mladinsko sekcijo Koroške enotne liste. NAJAVLJAMO Hkrati z ustanovitvijo Enotne liste so razpustili Koroško enotno listo, ki je na zadnjih občinskih volitvah na Koroškem dobila v občinskih svetih nad 50 mandatov, in Klub slovenskih občinskih odbornikov. Za predsednika Enotne liste je bil izvoljen Andrej VVakounig. Volilni nastopi Slovencev na Koroškem so bili doslej zelo razbiti. Nekateri Slovenci so kandidirali na listah tradicionalnih avstrijskih strank (socialisti oziroma socialdemokrati po novem, pa tudi na listah ljudske in svobodnjaške stranke), del slovenske politike na Koroškem še meni, da samostojno nastopanje na volitvah ni potrebno, ampak je treba interese Slovencev vgraditi v vsakodnevno politiko strank, na volitvah so se samostojno pojavljali slovenski kmetje, Koroška enotna lista pa je nastopala na občinskih volitvah. Ta razdrobljenost je bila moteča in Enotna lista, politična stranka na deželni ravni, naj bi jo v kar največji možni meri odstranila. Glavni cilj stranke je, dobiti slovenski mandat oziroma slovenskega poslanca v koroškem deželnem zboru, ob tem pa učinkovito predstavljanje in zastopanje slovenskih interesov v koroški politiki. Stranka ne bo odprta samo za Slovence, ampak tudi za pripadnike drugih narodov in narodnosti na Koroškem. V Pravila delovanja Andrej VVakounig, predsednik Enotne liste, nove stranke, ki so jo ustanovili Slovenci na Koroškem. (Foto Naš tednik) nove deželne stranke so zapisali, da območje delovanja ni samo Koroška, ampak vsa Avstrija, v 2. členu, kjer je govora o načelih Enotne liste, pa piše, da Enotna lista zastopa interese avstrijskega prebivalstva vseh narodnosti in se zavzema za mirno sožitje nemško govorečih deželanov in pripadnikov narodnih skupnosti v Avstriji. Enotna lista spoštuje načela demokracije in miroljubnega sožitja, zavzema se za učinkovito varstvo okolja, za socialno pravičnost in solidarno pomoč šibkim in zapostavljenim, za odpravo privilegijev in enakopravnost žena na vseh področ-jih. Pol milijona šilingov Sloveniji_ Takoj po agresiji na Slovenijo sta Narodni svet koroških Slovencev in Mohorjeva družba začela akcijo pomoči Sloveniji pod geslom Pomoč Sloveniji. Odziv je bil izreden, saj so doslej zbrali že nad pol milijona šilingov. Kot piše Naš tednik iz Celovca se bo akcija nadaljevala. Narodni svet Koroških Slovencev je zaprosil avstrijsko zvezno vlado, da bi vsoto podvojila. Pomoč se na Koroškem zbira tudi po drugih kanalih. Že od lanskih katastrofalnih poplav teče akcija v bistvu neprekinjeno, tako v denarju kot materialu in storitvah. Del te pomoči je bilo v torek že izročene prizadetim družinam v okolici Trzina. • Tudi za reševanje zaprta letališča Kranj - Planinci in alpinisti v Planinskem društvu Kranj so ogorčeni, ker so letališča zaprta. Zaradi tega niso mogoči tudi poleti helikopterjev za morebitne reševalne akcije v gorah. Zaradi zaprtega zračnega prostora v takšnih primerih helikopterji ne morejo poleteti niti z oznako Rdečega križa. Planinci se zgražajo, saj tako krutega, neciviliziranega stanja, ugotavljajo, pri nas še ni bilo. 4& Praznik koscev v Novi Oselici - Turistično društvo Sovodenj pripravlja to nedeljo, 28. julija, z začetkom ob 15. uri, v Novi Oselici pri Sovod-nju jubilejno dvajseto etnografsko prireditev "Praznik koscev". Člani društva bodo v programu prikazali košnjo, grabljenje in spravilo sena ter ročno nakladanje na voz. Po programu, ki ga bo vodila Milka Burnik, bo tekmovanje koscev. To bo letos drugačno od prejšnjih let, saj bodo v košnji sodelovale tudi ženske, v grabljenju pa moški. Po programu bo za ples in razvedrilo igral ansambel Braneta Klavžarja. Srečanje zadružnic na Ble- gošu - To nedeljo, 28. julija, pripravljata aktiva kmečkih žena Javorje in Poljane pri škofjeloški Kmetijski zadrugi tradicionalno srečanje zadružnic na Blegošu. Kulturni program bo ob 12. uri na vrhu Blegoša, ves dan pa bo v senci ob gozdičku poskrbljeno za pijačo ter jedi na žaru in dobrote iz kmečke peči. Teniško prvenstvo Gorenje vasi - Pod pokroviteljstvom Marmorja iz Hotavelj organizira domači Teniški klub na igriščih Osnovne šole Gorenja vas veliko odprto teniško prvenstvo posameznikov. Prvenstvo bo od 26. do 28. julija, nagradni sklad pa je tisoč mark v dinarski protivrednosti. Prijavni-na je 250 din in se vplača ob žrebanju, ki bo danes, v petek, 26. julija, ob 15.30 uri na igrišču. Vodja turnirja je Izidor Se-lak, pri njem pa lahko dobite tudi dodatne informacije (064/68-258). Triatlon Bohinj 91 - Turistično društvo Bohinj organizira drugi triatlon Bohinj 91. Triatlon bo to soboto, 27. julija, s startom ob 16. uri na kopališču ob Bohinjskem jezeru. Tekmovalci bodo nastopili v treh panogah: plavanju na 1,5 kilometra, kolesarjenju na 36 kilometrov in teku na 10 kilometrov. Zaključek in razglasitev rezultatov bo uro po končanem tekmovanju Pod skalco. Prijave zbirajo do dve uri pred startom. Prireditelji opozarjajo, da je za nastop obvezna čelada za vožnjo s kolesom. Kolesarski dirki v Kranju - To soboto in nedeljo organizira Kolesarski klub Sava iz Kranja tradicionalni kolesarski dirki. V soboto, z začetkom ob 17.30 uri, bodo kolesarji nastopili na 11. Večernem kriteriju, v nedeljo, z začetkom ob 9. uri pa na 24. mednarodni kolesarski dirki Po ulicah Kranja. Na dirki se bodo zbrali najboljši kolesarji vseh slovenskih kolesarskih klubov, poleg njih pa organizatorji pričakujejo tudi ekipe iz tujine. V času obeh dirk bo zapora Koroške ceste, Trga revolucije in Gregorčiče- o> 49 rS> <>S -V ve ulice, v nedeljo dopoldne pa še Maistrovega trga, Prešernove ulice, Poštne ulice. Ceste prvega maja, Smledniške, Savske, Sejmišča in Ljubljanske ceste. Prihodnji teden Pohod na Triglav - 6. spominski pohod borcev in mladine na Triglav bo prihodnji petek, 2. avgusta. Pohodniki se bodo z Rudnega polja na Pokljuki povzpeli preko Vodnikove koče na Kredarico, kjer bo ob 19. uri slovesnost. Zaključna prireditev bo ob povratku v soboto, 3. avgusta, ob 15. uri pred Šport hotelom na Pokljuki. Spominski pohod na Triglav organizira Skupnost borcev VII. SNOUB F. Prešerna ob sodelovanju občinskih odborov ZZB NOV občin Jesenice, Radovljica in Tolmin. Srečanje kranjskih in mariborskih invalidov - Jutri dopoldne (sobota) ob 11. uri bo v prostorih PPC Gorenjski sejem v Majdičevem logu v Kranju tradicionalno srečanje članov društev invalidov iz Kranja in Maribora. Letošnje srečanje pripravljajo kot množični mirovni shod invalidov obeh regij. Republiško plavalno prvenstvo v Kranju - Od danes pa do nedelje poteka na kranjskem letnem bazenu ena izmed največjih letošnjih športnih prireditev v gorenjski metropoli -l. odprto mednarodno prvenstvo Slovenije v plavanju. Gre za prireditev, ki jo skupaj organizirata PK Triglav in PZ Slovenije in bi morala biti že od 28. do 30. junija, pa je zaradi vojaške agresije odpadla. Povedano po pravici, bol letošnja prireditev mednarod;! na zgolj po imenu, saj si tujci* še vedno ne upajo k nam, tik| pred začetkom tekmovanja pa bo jasno, ali bodo v Kranj prišli tudi plavalci POŠK Brodo-merkurja iz Splita, reškega Primorja in zagrebške Mladosti-! Radi bi, vendar jih moti tako položaj pri njih doma kot tudi! pri nas. Zanesljiva je torej 1* udeležba vseh slovenskih klu-j bov in njihovih najboljših pla;j valcev, kar pa je tudi nekaj, saj' imena, kot so Majcen, Bučar in j drugi nekaj pomenijo ne samo pri nas, temveč tudi v zamej-j stvu. Tekmovanje se bo vsak dan začelo ob 10. uri dopoldne s predtekmovanji in popoldne ob 18. uri s finaloma A in B, ra zen danes popoldne, ko bo zaradi svečane otvoritve začetek že ob 17.40 uri. Vstopnine n< bo. Prireditve "Poletje v Krt nju '91 - se nagibajo v drug" polovico. Po nekaj večerih etn<> in folk glasbe, na katerih so nastopile skupine Titicaca, Trio Gorše - Franolič - UgrinoviČ' Trinajsto prase in kantavtof Adi Smolar, bo danes, 26. julija, ob 19.30 na vrsti bluesovska glasba. Izvajala jo bo ljubljanska skupina "FLYING • DRIFTERS", ki zares izvirno interpretira "črno" glasbo. Jutri, 27. julija 1991, ob 19.30 se bo predstavila kranjska akustična skupina "TAN-TADRUJ". Kranjska godba na pihala pa bo nastopila že ob 10. ur> dopoldne s svojim koncertnim programom. MH MARMOR HOTAVLJE Gorenja vas tel.: 064/28-210 PRIDITE - PRESENEČENI BOSTE NAD PONUDBO IN KVALITETO' Vsak po sto mark Razmišljanja, kako priti do denarja za preživetje obubožane^ in onemoglega slovenskega gospodarstva, ne poznajo meja. MožflV sti za tuja posojila so namreč pičla, saj so nam Nemci in Italija* ter zdaj še Avstrijci zaprli (prek kontrolne banke) dotok posojil. ropa nam seveda denarja ne bo dala zato, ker nas ima rada, temv* šele, ko bo ocenila, da tveganje ni preveliko. V Ljubljanski banki pa morajo zaradi zapletov z EDP zbrd\ 100 milijonov mark, če rešitve ne bo, bodo pač ukrepali po svoje, I konec julija. Kako priti do deviz, ki jih imajo ljudje doma ? Valant iz LB je predlagal naj vsak Slovenec prispeva 100 mark I domovino, tako bi zbrali 200 milijonov mark, kar zadošča za prefi vetje slovenskega gospodarstva. Zamisel seveda diši po Miloševićevem "zajmu", saj Valant j povedal, po kakšni ceni naj bi ljudje marke prodali, vemo pa, 0 marka uradno velja le 13 dinarjev, na črnem trgu pa je zanjo p6 trebno odšteti že tja do 24 dinarjev. Previdno molčal pa je seveda devizah, ki jih imajo ljudje "zamrznjene" v bankah. Za božjo voljo, kdaj bomo na Slovenskem spoznali, da je dem sveta vladar. Če bi jih ljudem plačali toliko, kot so vredne, bi jih vel jetno marsikdo prodal, nedvomno jih potem tudi ne bi na hitro zay čkali, kakor vse bolj kaže, da so že devizne prihranke ljudi. {faz^ ■Oib^j -Olk^ Ćfaku Ouokj Ćk^j Posezonska razprodaja do 50% v prodajalnah moški salon, ženski salon, Baby, Maja, Jošt in Šport od 20. julija do 3. avgusta 1991 -Oiio^ {hk^ Gzk^ 'Oih^ ćfaou