GLASILO SZDL Velenje 26. maja 1978 Številka 21 (431) Cena 4 din i . »snovne organizacije ZK v občini Velenje morajo kar najbolj konkretno oceniti mesto in vpliv v okolju kjer delujejo ikcijska pripravljenost in samoiniciativnost Poglavitna značilnost dela Organizacij ZK v občini Velenje po osmem kongresu ZKS, v primerjavi s prejšnjimi obdobji, je velika akcijska pripravljenost in samoiniciativnost, čutiti pa je tudi veliko enotnost ob istočasni krepitvi vloge zveze komunistov. Ta mesec se bodo sešle, kot smo že poročali, vse osnovne organizacije ZK v občini Velenje, da bi upošte-raje Maplucijo osmega kongresa ZKS dopolnile in aktualizirale akcijske programe ter skladno z razmerami, v katerih delujejo, določile prednostne naloge. Prizadevanja gredo v smeri usposobitve komunistov za delo tudi v drugih družbenopolitičnih Mrganizacijah, za kar bo treba poiskati ustrezne metode dela, leve da pa je in ostaja težišče iktivnosti v krepitvi vloge in nesta osnovne organizacije ZK. Kot je povedal sekretar Lomiteja občinske konference 'K Velenje Janez M iklavčič »do vse osnovne organizacije 'K v Šaleški dolini kar tajbolj konkretno ocenile nesto in vpliv v okolju, kjer lelujejo, istočasno pa sprejele otrebne mkrepe, tudi kadrov-ke in organizacijske, da bi ovečale vpliv ter vodilno iejnopolitično vlogo. Upošte-aje ta izhodišča bodo ocenje-ali delo vodstev osnovnih rganizacij ZK in jih, skladno sprejetimi ocenami, po otrebi tudi okrepili. Tudi akcijski program bčinske organizacije ZK relenje, izoblikovan v času riprav na osmi kongres ZKS, Odo dopolnili in ga aktuali-irali, in to s poglavitnim amenom, da se okrepi vloga V drugi polovici tedna se obeta deloma sončno vreme. V popoldanskem času bodo nevihte. občinske organizacije ZK. Sicer načrtujejo ustanovitev več novih osnovnih organizacij ZK, in sicer v tistih krajevnih skupnostih, kjer jih še ni, oziroma v delovnih sredinah, kjer so pogoji za njihovo ustanovitev; sicer pa bodo strnili sile za ostvaritev pogojev za ustanovitev novih OOZK. Delo občinske konference ZK in njenega komiteja bodo prilagodili oblikam in metodam dela, kot jih določa statut, sprejet na 8. kongresu ZKS, tudi z namenom, da se usposobita za kar najbolj učinkovito uresničevanje nalog, zlasti še občinska konferenca ZK kot najvišji organ zveze komunistov v občini, da bosta lahko obravnavali vse probleme in pojave, ki so prisotni in o njih zavzela stališče. To pa terja tudi določene spremembe v sestavi vodstev Z K, zlasti še komiteja občinske konference. Na bližnjih problemskih in tematskih konferencah bo OBRAT MODNEGA SALONA V GRADU V Gradu v Prekmurju bodo v nedeljo dopoldne slovesno izročili svojemu namenu nov konfekcijski obrat, ki ga je zgradila v tem kraju v bližini tromeje med Jugoslavijo, Avstrijo in Madžarsko delovna organizacija Modni salon Velenje. Ta prvi proizvodni projekt v Gradu je za tamkajšnje prebivalce zelo pomemben, saj bodo sedaj lahko dobili zaposlitev v domačem kraju in jim ne bo treba več odhajati v sosednjo Avstrijo ali pa v precej oddaljeno Mursko Soboto. V novi tovarni Modnega salona bo dobilo zaposlitev 50 delavcev, izdelovali pa bodo otroško konfekcijo. Otvoritev te pomembne pridobitve za občino Murska Sobota je združena z osrednjo proslavo ob dnevu mladosti v tej občini. Na slovesnosti bo govoril Ljubo Jasnič, predsednik republiške konference ZSMS. velenjska občinska konferenca ZK obravnavala družbeno ekonomske odnose in gospodarska gibanja, uresničevanje zakona o združenem delu ter družbeno samozaščito in splošno ljudsko obrambo itd. Načrtujejo tudi več posvetov, med drugim o usmerjenem izobraževanju, celoviti stanovanjski in komunalni izgradnji ter urbanističnem razvoju Velenja in Šoštanja ter Šaleške doline, pa o razvoju političnega sistema. Spregovorili pa bodo nadalje tudi o stanju in razvoju na področju zdravstva, tako v občini in regiji kot na širšem območju. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da so po 8. kongresu ZKS na rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje okrepili prizadevanja za uresničevanje novih družbenoekonomskih odnosov znotraj energetskega kompleksa. V tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje pa so začeli z javno razpravo o položaju delovne skupnosti skupnih služb ter o odnosih med DSSS in temeljnimi organizacijami združenega dela z namenom, da pripravijo predloge za uresničitev načela svobodne menjave dela ter oblikovanja družbeno ekonomskih odnosov skladno z ustavo in zakonom o združenem delu. ....................< " "i " 5 7 # Dragi naš tovariš Tito! Ob tvojem 86. rojstnem dnevu je v naših srcih ena želja nad vsemi: vodi nas še dolgo na čelu Zveze komunistov Jugoslavije in naše samoupravne socialistične Jugoslavije. Dragi tovariš Tito, želimo ti, da bi živel še dolgo - za srečo vseh nas. Sprejet dogovor za delo Temeljne banke Velenje Delegati članic Ljubljanske banke - Temeljne banke Velenje so na tretjem rednem zboru sprejeli dogovor o uresničevanju srednjeročnega plana za letošnje leto Osrednja točka dnevnega reda 3. rednega zbora članic Ljubljanske banke - Temeljne banke Velenje je bila obravnava dogovora o uresničevanju srednjeročnega plana članic Temeljne banke Velenje za leto 1978. Gre, kot je bilo poudarjeno v razpravi, za program združenega dela na območju temeljne banke, kar je oziroma bo osnova tudi za delo delovne skupnosti. Naloge, ki so zapisane v dogovoru, so dokaj zahtevne in bo treba zastaviti vse sile, da bodo uresničene. Potrebno bo zago- »* T'-* ^ _ ------- ' ' " - ■ * i Smiglowi zidanici nad Grajsko vasjo v Savinjski dolini je bila v soboto, 21. maja velika ivesnost w počastitev 40-letnice prve konference Komunistične partije Slovenije.Slavnostni govor imel sekretar predsedstva Centralnega komiteja ZKS Franc Šetinc, proslave pa se je udeležilo 6 kot 7(000 ljudi, med katerimi so bili tudi udeleženci konference Edvard in Pepca Kardelj, ■nc Lesk:ošek Luka, Branko Babič in Andrej Stegnar. Z zboroivanja so poslali tudi pozdravno pismo tovarišu Titu, ki je bil prav tako udeleženec nference,, član predsedstev Jugoslavije in ZKJ Edvard Kardelj pa je med slovesnostjo izročil Iski mladlini v varstvo obnovljeno zidanico in ob tem med drugim dejal, da jim izroča v imenu sh siovemskih borcev pomemben spomenik, eno od znamenj na poti težkega boja slovenskega roda. (Foto: T. Tavčar) toviti take pogoje za ostvaritev načrtovanega zbiranja in združevanja sredstev, kot za povečanje prometa preko žiro računov ter zbiranja sredstev prebivalstva tudi z novimi oblikami varčevanja. Združeno delo pa bo moralo povečati akumulativnost, da bo na voljo več denarja za razširjeno reprodukcijo. V Ljubljanski banki — Temeljni banki Velenje načrtujejo, da se bodo sredstva, namenjena za kreditiranje, povečala v primerjavi z letom 1977 za 28 odstotkov, največ za dolgoročne naložbe. Pri tem ugotavljajo, da računa združeno delo pri investicijah na visok odstotek udeležbe bančnih sredstev. Razumljivo je, da bodo imele pri tem prednost zlasti še tiste naložbe, kjer bo uveljavljeno načelo sovlaganja oziroma udeležbe na dohodku. Tretji zbor članic Ljubljanske banke — Temeljne banke Velenje je sprejel še vrsto drugih dokumentov, ki so mu bili predloženi v obravnavo in potrditev, ugotovil je rezultate izvolitve članov nadzornega odbora kot organa samoupravne delavske kontrole ter v nadzorni odbor Ljubljanske banke - Združene banke izvolil Desanko Kozič. Za individualnega poslovodnega organa Ljubljanske banke — Temeljne banke Velenje je zbor soglasno izvolil Cirila Piliha, za njegovega pomočnika pa Franca žmvo. Dnevni red tretjega zbora članic Ljubljanske banke -Temeljne banke Velenje in gradivo zanj je bilo izredno obsežno. Delegati so sprejeli predlog predsednika zbora, Toneta Hadina, da je treba v prihodnje nameniti posebno pozornost pripravi gradiva, ki naj bi bilo tako, da bo mogoča o njem kar najširša razprava tudi v delegatski bazi. O tem bi se naj čimprej dogovorili delegati temeljnih bank v okviru Ljubljanske banke - Združene banke. Seja komiteja OK ZK Velenje Včeraj popoldne, 25. maja, se je sešel na razširjeni seji komite občinske konference ZK Velenje. Člani komiteja OK Z K so skupaj s člani komisije za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko obravnavah naloge komunistov v usmerjanju gospodarskih gibanj in razvoju družbenoekonomskih odnosov. Uspel referendum v občini Mozirje Nedeljski referendum za podaljšanje samoprispevka za sofinanciranje izgradnje šolskih in komunalnih objektov, za inicialne programe in programe krajevnih skupnosti v občini M oziije je uspel. Občinska volilna komisija je ugotovila, da je na referendumu glasovalo 9731 od vpisanih 10966 glasovalcev, ali 88,73 odstotka. Za podaljšanje se je izreklo 6182 ali 63,52 odstotka glasovalcev, oziroma 56,37 odstotka od vseh vpisanih glasovalcev. S tem je dana občinski skupščini zakonita osnova za podaljšanje samoprispevka. Najboljši odstotek občanov in delovnih ljudi, ki so se odločili za samoprispevek so dosegli v Radmirju (82,38), v Podveži (79,33), v Smiklavžu, Mozirju, Ljubiji, Lepi njivi so prav tako presegli 70 odstotkov. Nujna čimprejšnja gradnja novega vodovoda V Šaleški dolini je že nekaj časa izredno pereče vprašanje oskrbe s pitno vodo — Predlog, da bi zajeli vodne vire na območju Ljubije in Topolšice — Predračunska vrednost investicije znaša 55 milijonov dinarjev Med vprašanji, ki v zadnjem času zelo pestijo velenjsko občino, je gotovo pomankanje pitne vode. Medtem ko je njena potrošnja na osebo vsako leto večja, pa zajemanje novih vodnih izvirov močno zaostaja za rastočimi potrebami. Seveda je ob vsem tem treba upoštevati, da bo z rastočim standardom poraba vode še večja, saj na primer v nekaterih zahodno- POSVETOVANJE »TEHNOLOŠKI RAZVOJ IN PROSTORSKO PLANIRANJE" Občinska raziskovalna skupnost Velenje in izvršni svet skupščine občine Velenje bosta pripravila v sredo, 31. maja ob 12. uri v dvorani skupščine občine Velenje posvetovanje ..Tehnološki razvoj in prostorsko planiranje '. Uvodoma bo na posvetovanju spregovoril Tomaž Banovec, pomočnik direktorja zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje. Junija ■ w ■ višje stanarine Prepočasna gradnja stanovanj — Potrebna bo boljša povezanost vseh, ki sodelujejo pri stanovanjsko komunalni izgradnji Zaradi nekaterih temeljnih nerešenih vprašanj smo v preteklih dveh letih močno zaostali za planirano izgradnjo stanovanj, je bilo rečeno na osmi redni seji skupščine samoupravne interesne stanovanjske skupnosti. Res, primanjkljaj je precejšen. Do leta 1980 bomo morali zgraditi še 489 stanovanj več in tako nadoknaditi zamujeno Izvršni svet ugotavlja, da so razlogi za takšno stanje predvsem v razdrobljenosti in nepovezanosti vseh dejavnikov, ki sodelujejo pri stanovanjsko komunalni izgradnji. Tudi v letošnjem letu položaj ni bistveno boljši. Na seji samoupravne stanovanjske skupnosti so obravnavali in sprejeli tudi Dogovor o pogojih in merilih za pridobitev premij na podlagi namenskega stanovanjskega varčevanja za obdobje do leta 1980. Premije so odvisne od števila članov gospodinjstva in časa varčevanja. Delegati so predlagali, da tisti, ki kupujejo etažno stanovanje dobijo za polovico večjo premijo. Ena od točk dnevnega reda je bila tudi obravnava in določitev aneksa k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Velenje. Nova samoupravna organiziranost te skupnosti bo omogočila uporabnikom večji pregled in vpliv nad njenim delom. Na seji je bil sprejet tudi sklep, da se skupščini občine predlaga povišanje stanarin in najemnin za 30 odstotkov. Nove cene naj bi veljale od 1. junija dalje. Z. B. evropskih državah že sedaj porabijo 700 litrov vode na osebe, v naši občini pa znaša poprečna poraba vode na osebo le 210 litrov. Razmere na področju oskrbe s pitno vodo pa so se poslabšale še z izpadom pitne triadne vode iz velenjskega premogovnika, katero bodo lahko, kot predvidevajo, znova spet uporabljali šele čez kakšni dve leti, sedaj pa bi morah veliko sredstev vložiti za njeno prečiščevanje. Prav zaradi vse večje potrošnje pitne vode, na kar nedvomno vpliva seveda tudi porast števila prebivalcev kot tudi drugih potrošnikov (šole, gostinstva, vse večja poraba sanitarne vode v delovnih organizacijah ipd.) smo v občini ob sušnem obdobju soočeni z omejitvami vode. Verjetno ni treba posebej ugotavljati, da bi le-te negativno vplivale na zdravje ljudi, če bi trajale dalj časa. Zaradi takšnega kritičnega stanja, je KOC že pred časom ustavil izdajo vlog oziroma soglasij za priključitev na mestni vodovod. Da bi to resnično izredno pereče vprašanje rešili čimprej, je Komunalno obrtni center Velenje pripravil predlog zajemanja novih vodnih virov na območju Ljubije in Topolšice ter njegovo predračunsko vrednost. Vedeti je namreč treba, da sedanja prodajna cena vode komaj pokriva stroške rednega vzdrževanja in tako ni denarja za nove investicije. Poleg tega je cena pitne vode v naši občini med najnižjimi v Sloveniji. Predračunska vrednost zajetja obeh virov in vodovoda Ljubija-Šoštanj, katerega bi nato priključili na mestni vodovod, bi znašala približno 55 milijonov dinarjev. Po predlogu naj bi vodovod gradili etapno, in sicer najprej Ljubija, Grmov vrh—Šoštanj v dolžini 16 kilometrov. Predračunska vrednost tega dela bi znašala 35 milijonov dinarjev. Z njim bi pridobili 80 sekundnih Utrov vode. V naslednjem letu pa bi gradili zajetja oziroma vodnjake na območju Topolšice in potegnili cevovod na Grmov vrh, kjer bi se združil s cevovodom Ljubija-Šoštanj. Predračunska vrednost gradnje tega vodovoda bi znašala 20 milijonov dinarjev. S to investicijo bi dobili nadaljnjih 100 sekundnih litrov vode. Tako bo po končani gradnji novega vodovoda v občini na voljo novih 180 sekundnih litrov pitne vode ali še enkrat toliko kot jih je doslej. O vseh teh vprašanjih so na zadnji seji razpravljali tudi člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje. Podprli so predlog o etapni gradnji in predlagali, naj strokovne službe KOC oziroma samoupravne komunalne interesne skupnosti pripravijo dokončen predlog načina finan- ciranja gradnje novega vodovoda. Na seji izvršnega sveta so obravnavali štiri različice financiranja. Menili so, da je najprimernejša varianta, da združeno delo plača v obliki prispevka 30 milijonov dinarjev. Osnova za izračun bi bilo število zaposlenih oziroma količina porabljene vode, 25 milijonov dinaijev pa bi plačali vsi porabniki vode, in sicer delovne organizacije 200, široka potrošnja pa 100 dodatnih dinaijev. Dodamo naj, da je norma porabe vode na delovnem mestu 100 litrov, zaradi pomanjkanja pa imajo kolektivi naše občine poprečno na voljo manj kot 50 litrov vode na dan. Vse to kaže na resnost položaja in terja čimprejšnji začetek gradnje novega vodovoda, saj bi bile posledice, ki bi nastale zaradi morebitne daljše suše, gotovo nekajkrat večje kot pa znašajo stroški gradnje prepo-trebnega vodovoda. v središču pozornosti Člani Rdečega križa na osnovni šoli Bratov Letonje v Šmartnem ob Paki so pred dnevi pripravili priložnostno slovesnost, na kateri so v vrste mladih članov sprejeli prvošolce, učence 7. in 8. razredov pa preimenovali v člane krajevne organizacije. Svečanost so popestrili s kulturnim programom in podelitvijo priznanj, udeležili pa so se jo med drugim tudi predstavniki družbeno političnih organizacij, krajevne skupnosti in občinskega odbora Rdečega križa. Povabilu učencev se je odzval tudi Avgust Podgoršek, ki je doslej kar enaindvajsetkrat daroval kri in o tem v živahnem ter zanimivem pogovoru pripovedoval najmlajšim. Ob tej priložnosti so pregledali delo mladih članov Rdečega križa na osnovni šoli in ocenili, da so v preteklem obdobju zabeležili nekaj lepih uspehov. Pri svojem delu so skušali čimbolj pomagati ostarelim kmetom pri opravilih v hiši in na polju ter pri krmljenju živali, posebno skrb pa posvečajo invalidom in starejšim onemoglim osebam. Nova organiziranost zadruge Svet za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu pri občinski konferenci SZDL Mozirje je na svoji zadnji seji prvo točko dnevnega reda namenil prilagajanju samoupravne organiziranosti Zgornjesavinjske kmetijske zadruge določilom zakona o združenem delu, predvsem glede na predvideno združitev zadruge s Gostinskim podjetjem Turist. Člani sveta so bili enotnega mnenja, da jc osnovni cilj nove organiziranosti zadruge doslednejše uveljavljanje samoupravnih odnosov, tako znotraj Zgornjesavinjske kmetijske zadruge, kot na področju kmetijstva, trgovine, gostinstva in turizma kot ce- Dobrodelna akcija Krajevna organizacija Rdečega križa Moziije je danes pripravila akcijo zbiranja oblačil, obutve in posteljnine. Z zbranimi predmet! želijo pomagati vsem tistim občanom, ki jim je takšna pomoč še potrebna. Posebno pozornost bodo pri zbiranju posvetili moškim in otroškim oblačilom, perilu in posteljnini. Darovane predmete bodo zbirali na osnovni šoli. lote. Različna so bila mnenja o bodoči organiziranosti zadruge. Osnovna dilema se pojavlja glede bodočega položaja trgovine in kooperacije, dejstvo pa je, da ta in druge dileme izvirajo iz nerazumevanja družbene lastnine in dohodkovnih odnosov. Prav tako ni jasno opredeljena združitev kmetijske in gozdarske kooperacije. Člani sveta so sprejeli še stališče, da naj bi se zadruga organizirala po branž-nem principu, kar bi omogočilo specializirano trgovino, enotno turistično in gostinsko ponudbo in podobno. V okviru sedanjih zadružnih enot so namreč združene različne dejavnosti, gledano s funkcionalnega vidika. Te dejavnosti je zato potrebno združiti v temeljno organizacijo združenega dela ter jih statusno in formalno-pravno opredeliti. Zadružne enote so kmetom sicer bližje, vendar zaradi razdrobljenosti in lokalne zaprtosti dajejo slabe ekonomske rezultate, temeljne organizacije, organizirane po branžnem principu pa bi zaradi specializirane proizvodnje oziroma storitev, prav gotovo dajale boljše rezultate. J. P. Trak pred vhodom v novo zdravstveno postajo je prerezala Sili Pečnik, medicinska sestra iz Šmartnega ob Paki. Nova zdravstvena postaji V Šmartnem ob Paki so preteklo soboto odprli novi zdravstveno postajo — Pomembna pridobitev za krajan) Šmartnega in okolice Preteklo soboto seje s svečano otvoritvijo novega zdravstvenega doma uresničilo dolgoletno hotenje krajanov Šmartnega ob Paki in okolice. Novi zdravstveni prostori niso bili le želja ampak tudi potreba, ki sojo narekovale neustrezne razmere, v katerih so se zdravstvene usluge izvajale doslej. O pomembnosti tega težko pričakovanega objekta najbolje priča veliko število domačinov in predstavnikov družbeno političnih ter delovnih organizacij občine Velenje, ki so se udeležili otvorit- Prizadevnost mladih članov Rdečega križa Učenci osnovne šole Bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki skrbijo za razvijanje solidarnostnih in humanih odnosov med ljudmi — Lepi dosežki mladih članov Rdečega križa v letošnjem šolskem letu Tako so v letošnjem šolskem letu opravili že 773 ur različnih del pri ljudeh, ki jih redno obiskujejo in jim pomagajo. Pripravili so tudi nekaj predavanj, na katerih so govorili o prehrani, škodljivosti kajenja in o krvnem pritisku. V skrbi za čimlepše urejeno okolje so v razrednih skupnostih organizirali dežurne higienike, ki skrbijo za red okrog šole, udeležili pa so se tudi dveh velikih očiščevalnih akcij v Šmartnem ob Paki, Paški vasi, Gorenju in Rečici. Nenazadnje pa o prizadevnosti mladih članov Rdečega križa priča tudi podatek, da so v posebni solidarnostni akciji prodali 690 značk Rdečega križa, kar prevedeno v statistični jezik pomeni več kot dve na enega učenca. Če k vsemu temu dodamo še zbiranje papirja in oblačil ter vzgajanje cvetja, lahko ugotovimo, da so s svojim uspešnim raznovrstnim delom najbolje počastili 25-let-nico krvodajalstva, 30-letnico ustanovitve svetovne zdravstvene organizacije in letošnje leto kongresov. J. KRAJNC ŠOFERJI IN AVTOMEHANIKI BODO SLAVILI V MOZIRJU V nedeljo dopoldne so se v Mozirju na razširjeni seji sestali člani komisije za pripravo regijske proslave združenj šoferjev in avtomeha-nikov. Proslava bo 2. julija v Mozirju. Na seji so se dogovorili o programu proslave. K njej bo sodil tudi slavnostni sprevod, v katerem bo med drugim tudi 250 šoferjev iz vseh osmih občin v regiji, predstavili se bodo pionirji prometniki, vozila šol za voznike, manjkala pa ne bodo niti specialna vozila delovnih organizacij z območja občin celjske regije. J. P. — Na otvoritveni slovesnosti je spregovoril dr. Ivan But. vene slovesnosti. Na njej so s krajšim kulturnim programom sodelovali pevci, recitatoiji in folklorna skupina domače osnovne šole Bratov Letonje, prisotnim pa je spregovoril predsednik delavskega svel Savinjsko—Šaleškega zdravstv nega doma Velenje dr. But. Orisal je razvoj te zdn stvene organizacije in pouda njihova prizadevanja ^napi dek zdravstvene službe ter n denje dobro organizirane kvalitetne zdravniške pomo našemu delovnemu človeku občanu. Sad teh prizadevanj nov, sodobno opremljen in ur jen zdravstveni dom v Šmai nem ob Paki, v katerem soi 444 kvadratnih metrih površii našle svoj prostor splošna zobna ambulanta, posvetovi niča za žene in otroke, mat? laboratorij in lekarna. Objekti pričeli graditi ob koncu lei 1976, po načrtih, ki jih je izd lal Projektivni biro iz Velenj V njem so poleg zdravstva postaje zgradili tudi pošto, sol darnostna stanovanja in stan vanja za delavce Tovarne gosp dinjske opreme Gorenje iz Vel nja ter za zdravnika, ki l delal v tej ambulanti. Delai novi zgradbi, ki stoji v srediSI Šmartnega ob Paki, so izvaji delavci gradbeno industrijski podjetja Vegrad iz Velen Savinjsko-Šaleški zdravstv dom pa je v celotni investi sodeloval s 5.590.000 dinaij Potem, ko je Silva Peči medicinska sestra iz Šmartm ob Paki, prerezala simbolii trak pred vhodom v zdravsti no postajo, so si gostje in i mačini z zanimanjem ogled notranjost delovnih prostor in njihovo sodobno opremo, v teh dneh že s pridom služ svojemu namenu. KRAJI Požarni varnosti namenjamo premalo sredstev Gasilci bi potrebovali več denarja za nakup nove opreme in adaptacijo domov — Velik poudarek preventivni dejavnosti Potrebe narekujejo kar najbolj izpopolnjeno organizacijo požarne varnosti, v katero je vključena tudi gasilska organizacija. Na gasilsko organizacijo se v zadnjem času prenaša vedno več odgovornosti, tako na področju civilne zaščite, kakor na področju splošnega ljudskega odpora. Te naloge pa zahtevajo čim več usposobljenih gasilcev in urejeno financiranje. Občinska gasilska zveza je v lanskem letu storila precej na področju izobraževanja ! svojih članov, še vedno pa je : ostalo odprto financiranje, saj sredstva, kijih dobi gasilska organizacija še zdaleč ne zadoščajo za kritje te dejavnosti. V gasilski organizaciji občinske gasilske zveze delu je 810 članov, od tega je 409 aktivnih. Med člani je 62 žensk, 45 veteranov, 111 mladincev in 183 pioniijev. Z izpopolnjevanjem so lani pridobili šest gasilskih častnikov, 33 nižjih častnikov in 38 izprašanih gasilcev. Kljub pomanjkanju sredstev gasilci v naši občini upajo, da bodo letos uspešno rešili problem adaptacije za gasilska domova Topolšica in Paška vas ter dokončno uredili tudi gasilska do mova Šoštanj in Lokovica. Nakup nove opreme in orodij je bil zaradi pomanjkanja sredstev v lanskem letu nekoliko zanemarjen. Gasilci pa menijo, da bi morala tako izvršni odbor samoupravne interesne skupnosti za požarno varnost, kakor tudi skupščina, zavzeti v prihodnje enotno stališče za financiranje opreme in pripraviti prioritetno listo. Posodobitev in nakup dodatne opreme sta vsekakor nuja, ki jo narekuje tudi porast števila požarov. Z. B. NAŠI DELEGATI ZA 11. KONGRES ZKJ Gorenjčani jutri v vasi Gorenje Titu izročil šopek V delo mladinske organizacije se je Marjan Domanj-ko aktivno vključil že v osnovni šoli, kjer je imel številne pomembne funkcije, najaktivneje pa je delal na kulturnem področju Zelo rad se Marjan spominja leta 1967, ko je m Titovem trgu v Velenju pozdravil v imenu pionirjev naše občine tovariša Tita in mu izročil šopek. Velenjske pionirje je istega leta zasto pal tudi na srečanju slovenskih pionirjev v Ljubljani. Tudi na srednji šoli se je njegova aktivnost nadaljevala. Takoj se je vključil v kulturno umetniško društvo Anton Aškerc na Rudarskem šolskem centru in kasneje postal tudi predsednik tega društva. Udeležil se je seminarjev za gledališke ustvarjalce in plod tega je bila režija Hlapca Jerneja pod mentorstvom prof. Vinka Šmajsa in strokovno pomočjo gledališkega igralca Bogomira Verasa. V tretjem letniku je kot predstavnik Rudarskega šolskega centra obiskal skupaj z internirana koncentracijska taborišča na Češkoslovaškem in Poljskem in nato pripravil o tem razstavo, katero so si ogledali vsi interniranci naše občine in jo zelo dobro ocenili. Ko je obiskoval četrti letnik je prejel priznanje mladega družbenopolitičnega delavca in priznanje za nesebično delo na področju kulture. Priznanji sta ga vzpodbudili, da se je tako delu na kulturnem področju, kjezr je postal predsednik Zveze kulturnih organizacij in delu pri OK ZSMS Velenje še aktivneje posvečal. Po odsluženju vojaškega roka se je vrnil v Vegrad Velenje, kjer so ga mladi kmalu izvolili za predsednika koordina- Marjan Domajnko cijske konference osnovnih organizacij ZSMS Vegrada. Njegovo delo je usmerjeno v izboljšanje življenskih in delovnih pogojev mladih v tej delovni organizaciji. To delo prav gotovo ni lahko, saj je kar 68 odstotkov mladih Vegrada„ iz drugih republik. Takole je Marjan ocenil po ložaj mladine v Velenju: ,,Delavski mladini je v velenjski občini preveč prepu. ščeno in neorganizirano življenje izven delovnega časa. Pri tem še posebej mladini iz drugih republik. Mlad človek se tako zadržuje v gostinskih lokalih, ali ob gledanju vsebinsko ničvrednih filmov, največkrat pa ne čuti potrebe po kulturnem izobraževanju. Mladi se premalo vključujemo v reševanje stanovanjske problematike _ in jo preveč prepu~ ščamo reševanju referentov. Vsak posameznik bi z majhno udeležbo lastnih sredstev lahko v tem pogledu veliko doprinesel. Produktivnost pri delu pav gotovo pogojuje športna aktivnost, vendar pa mladi delavci nimamo prave možnosti za takšno aktiv-nos t. V Velenju razen šolskih športnih društev ni organizirane nobene rekreacije. Precejšnje nezadovoljstvo med mladimi pogojuje tudi premajhna možnost napredovanja v delovnih organizacijah, vendar pa menim, da smo si v takih primerih tudi veliko sami krivi Premalo je tudi povezave med mladino, ki študira in mladimi, ki so že zaposleni Mladi pa, ki se izobražujejo za določen poklic so z delom, ki ga bodo opravljali v večini primerov premalo seznanjeni. Mladi rabimo spodbud. Spodbujalo nas naj bi predvsem delo SZDL. V večini primerov pa ostanemo le izvrševalci nalog, kijih zastavi SZDL. Več možnosti bi bilo potrebno nuditi za individualno delo pa naj si bo to v krajevni skupnosti, delovni organizaciji, saj je to edina možnost in potreba iskanja skupnih hotenj in želja mladih." Kljub temu, da je Marjan Domajnko še zelo mlad, saj ima šele 21 let, so mu komu-nisti naše občine zaupali zelo zahtevno nalogo. Zastopal jih bo na 11. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Marjan je to odgovorno nalogo sprejel s ponosom. Aktivno se na kongres pripravlja in upa, da bo zaupanje upravičil. MIRA TAMŠE NAŠI DELEGATI ZA 11. KONGRES ZKJ Predvsem velika obveznost Čez približno mesec dni ali natančneje 20. junija, bo v Beogradu pričel z delom XI. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Med štirimi občani velenjske občine, ki so jim na pot aktivnega družbeno političnega delovanja položili častno in odgovorno nalogo, da kot delegati prispevajo svoj delež k čimuspe-šnejšemu poteku kongresa, najdemo tudi ime Anice Kristan. Zaposlena je v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja, kjer je pred petnajstimi leti začela kot delavka v emajlirnici, danes pa v temeljni organizaciji Hladilna tehnika opravlja deia sestavljalke priključkov za hladilne sisteme. Anica Kristan se v tokove družbeno političnega življenja predano vključuje že skoraj dvajset let, od takrat, ko je v rudarskem mestecu Ravna reka leta 1959 postala član Zveze komunistov. Doslej je opravljala številne pomembne samoupravljal-ske naloge in funkcije in z vestnim izpolnjevanjem le-teh je vedno upravičila zaupanje sodelavcev. O svojih prizadevanjih za poglabljanje samoupravnih odnosov in izvrševanje samo-upravljalskih dolžnosti ter pravic zlasti delavcev v združenem delu, Anica Kristan pravi: ..Predvsem v zadnjih letih, ko smo v naš politični sistem uvajali velike in nadvse pomembne novosti, smo komunisti v združenem delu in v krajevnih skupnostih morali krepko zavihati rokave. Moram reči, da smo se v naši temeljni organizaciji, kjer so mi razimere najbolj znane, resno lotili diela, ker se zavedamo, kako po>membni so za nas različni samoupravni dokumenti, ki jih oblikujemo. Skušamo si pri-zadevatii po najboljših močeh, da bi določila zakona o združenem delu usttrezno zaživela v praksi. Zlasti v obdobju pred 8. kongresom slowenskih komunistov smo kritično i ocenili svoje delo in opozorili na pomanjkljivosti, ki jih bomo morali čimprej odpraviti. Delo kongresa sem budno spremljala, ker sem od njega veliko pričakovala in tudi dobila. Predvsem so me zanimale razprave o razreševanju dohodkovnih odnosov, odnosu med temeljnimi organizacijami in skupnimi Anica Kristan službami ter o nagrajevanju po delu. Delovne smernice, ki nam jih jc nakazal kongres, nam pomenijo odgovorno nalogo, ki jo bomo morali čim prej izvesti. Vse to pa seveda sovpada s pripravami na ll. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Z vestnim opravljanjem vseh dolžnosti, ki nam jih je naložil republiški kongres, se bomo najbolje pripravili na beograjsko srečanje komunistov iz cele Jugoslavije. K aktivnemu delu moramo vzpodbuditi vse člane Zveze komunistov, tako, da delo ne bo slonelo le na ramah peščice. Veliko dela nas čaka, združiti moramo moči ne le v združenem delu temveč tudi v krajevnih skupnostih, ali bolje rečeno, povsod, kjer živimo, delamo in odločamo." 1 I V * S S s s i t Anica Kristan pa se kot ude- ^ leženka kongresa jugoslovanskih / komunistov skrbno pripravlja r nanj. Vedno skuša biti v središču J aktualnega dogajanja, bodisi s £ spremljanjem sredstev javnega ^ obveščanja, branjem ustrezne j literature, predvsem pa s 2 tvornim delom, ki ji prinese J neprecenljive izkušnje in znanje. ^ „Po mojem mnenju bomo na £ 11. kongresu morali posebej J poglobljeno spregovoriti med £ drugim tudi o družbeno eko- 4 nomskem položaju delavcev. £ Morali se bomo vprašati, ah imamo delavci danes resnično £ takšno vlogo, kot nam jo predpi- 4 sujeta zakon o združenem delu £ in ustava. Predvsem pa pričakujem, da bo kongres kritično ^ ocenil rezultate, ki smo jih do 0 segli v obdobju od zadnjega £ kongresa do danes in začrtal J jasno pot za naše nadaljnje delo. ^ Mislim, da bo pomenil po- 4 memben mejnik v naših prizade- £ vanjih za graditev političnega J sistema socialističnega samo- ^ upravljanja. Zato sem toliko bolj ^ vesela, da bom lahko pri njeg- £ ovem delu neposredno sodelo- J vala. Zavedam se, da se bom £ vsem tistim, ki so mi zaupali ^ mesto delegata na kongresu, ij lahko oddolžila le s kar najbolj J aktivnim delom. Predvsem pa to £ pomeni veliko obveznost in tega ^ se dobro zavedam. Po končanem izma in nekaterimi drugimi aktualnimi temami, so si zelo prizadevali, da bi slušatelje naučili, da bi se znali tudi sami izobraževati, da bi znali sami poseči po knjigah in si pridobiti znanje tudi iz časopisov in revij. Najboljši slušatelji seminarja bodo odšli jeseni v enoletno politično šolo, na Delavski univerzi v Velenju pa se že dogovarjajo, da bodo to obliko izobraževanja organizirali tudi jeseni. lemeljna organizacija Jamska mehanizacija skuša čimveč svojih del opravljati „na svetlem" — Največ mlade delovne sile Jamska mehanizacija je ena tistih temeljnih organizacij Rudnika lignita Velenje, ki skuša s svojo dejavnostjo — Ing. Janko Meh, vodja tozd Jamska mehanizacija zagotoviti rudarjem v podzemeljskih rovih čimugodnejše pogoje dela. Zato ni treba posebej poudarjati, da se je razvijala vzporedno z ostalimi obrati velenjskega rudnika in skladno s potrebami, ki jih je narekovalo posodabljanje dela ter prodor mehanizacije v rudniške jame. O razvoju te dejavnosti nam je pripovedoval ing. Janko Meh, vodja tozd Jamska mehanizacija: „Iz nekdanje službe za mehanizacijo se je najprej razvil obrat s tem imenom, ki je deloval znotraj prvotne temeljne organizacije Rudnik lignita Velenje. Ko pa se je ta preorganiziral v več temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, se je tudi jamska mehanizacija oblikovala v samostojno tozd. Dosedanje izkušnje potrjujejo ustreznost tega načina, saj le tehnično ločena mehanizacija lahko zadosti vsem potrebam, ki jih povzroča modernizacija dela v rudnikih. Prav tako pa se s tem doseže tudi največja učinkovitost in racionalnost dela. Spet pa je treba pouda- Trgovcem ni lahko Po šestih letih zamrznjenih marž v absolutnih zneskih so postale trgovini osnovni izvor dohodka bonifikacije. Trgovina na malo bi brez bonifikacij ostala ne le brez sredstev za razširjeno reprodukcijo, ampak bi morala tudi občutno zmanjšati višino osebnih dohodkov svojih delavcev. Ta neprijeten položaj še najhuje občutijo trgovske organizacije, ki delujejo predvsem v manjših gospodarskih središčih, kjer morajo izpolnjevati vlogo „občinske trgovske organizacije." To pomeni, da morajo biti nosilec preskrbe tudi v zaselkih in obrobnih predelih v teh krajih, ter tako zavestno odpirati deficitarne enote. V času, ko so v svetu že spoznali potrebo po gradnji celovitih trgovskih centrov, ki so edino racionalni in nudijo potrošniku poenostavljeno ter hitrejšo pot do iskanih dobrin, pri nas še vedno prepuščamo reševanje takšnih vprašanj toku časa in trenutnim interesom ter možnostim trgovskih delovnih organizacij. Ni torej čudno vse večje relativno osiromašenje trgovin. Tudi v naši občini se trgovsko proizvodna organizacija ERA Velenje srečuje s temi že kar nepremostljivimi težavami. Čeprav V tej OZD nikoli ne zmanjka interesa za potrebe prebivalstva in razširjeno reprodukcijo, pa nizka akumu-lativnost ne dopušča novih vlaganj. Zaradi hitre rasti naše občine, predvsem pa Velenja in okolice potrebe po obnavljanju in širjenju prodajnih kapacitet dnevne preskrbe vedno bolj rastejo. Takšne investicije pa so drage, zato je razumljivo, da ob pomanjkanju investicijskih sredstev, trgovina „caplja', za potrebami potrošnikov in ni spo- sobna pokrivati celotno področje. Vse prepočasi se tudi uveljavljajo dohodkovni odnosi, ki jih je nakazal Zakon o združenem delu in ki naj bi postavili razmerje med proizvajalci in trgovci v bolj realne okvire. Kdaj bomo pri nas sposobni takšne povezave med proizvodnjo in trgovino, da bo na prodajnem artiklu že tovarniško vtisnjena cena? Kljub težavam je OZD ERA v lanskem letu uspela zgraditi skladišče na veliko, odpreti poslovno enoto ftana in hlev Turn, letos pa so zelo poskrbeli za družbeni standard svojih delavcev in podelili 31 stanovanj, v gradnji pa je tudi samopostrežna trgovina v Pesju. Za urejeno dnevno preskrbo občanov pa bi bilo potrebno odpreti ali preurediti še enote v Gorici, Šentilju, Gaberkah in Gorenju. Toda zaenkrat je to le želja, tako, kot je želja zvišati osebne dohodke delavcem in preprečiti odliv delovne sile, ali nakupiti stroje za finalizacijo prodajnih dobrin ter se uspešneje vključiti v sodoben način prodaje, običajen v zahodnem svetu. Vendar stalna rast cen povzroča, da potrebuje trgovina za enako količino blaga več sredstev. Zaradi teh gibanj se zmanjšujejo obratna sredstva, ki jih rešujejo s kratkoročnimi krediti, obresti zanje pa le še bolj omejujejo" dohodek trgovine. Da položaj ni rožnat, govori tudi podatek o naraščanju zalog v letošnjem tromesečju. Tako OZD ERA po lanskem kolikor toliko uspešnem letu, letos ne računa na kakšne vidnejše uspehe. Trgovina je pač v tem trenutku služkinja industrije. Za njen hitrejši razvoj pa bo potrebno doslednejše, uspešnejše uveljavljenje dohodkovnih odnosov z industrijo, potrebno pa bo tudi odločneje poseči v iskanje lastnih rezerv, saj cene proizvodov na trgu niso odvisne le od proizvajalčeve produktivnosti, ampak tudi od produktivnosti v trgovini, obe pa sta del splošne produktivnosti. . Takole ob koncu, samo za primer; le malokatera trgovina v svetu je sposobna zdržati nonstop delovni čas, to se pravi nonstop delovno silo. Tudi tu so še režerve. BORIS ZAKOŠEK riti, da je temeljne organizacije in delovne skupnosti Rudnika lignita Velenje težko obravnavati ločeno, ker se naše dejavnosti močno prepletajo, zato smo tudi dohodkovno zelo povezani. Vsi se enakovredno vključujemo v sistem skupnega prihodka in s tem smo tudi vsi enako zainteresirani, da pride iz jame čimveč, kar se da poceni ton premoga." Delavci temeljne organizacije Jamska mehanizacija opravljajo vsa elektro strojna dela, ki jih zahteva proizvodnja vseh jam velenjskega rudnika in transport premoga od delovišč do glavnih izvoznih trakov. Poglejmo nekoliko podrobneje, katere „sestavine" vsebuje danes Jamska mehanizacija. V osnovi se deli na elektro in strojno službo, le-te pa imata po tri delovne skupine. Prvo sestavljajo dežurne službe, ki skrbijo za vzdrževanje obstoječih elektro-strojnih naprav in so organizirane v treh izmenah. Druga je montažna skupina, ki opravlja montažo in demontažo ter prestavitev vseh elektrostrojnih naprav, tretjo grupo pa tvori delavniško vzdrževanje. Kot pove že ime samo, izvajajo delavci te skupine vzdrževalna dela na elektrostrojnih napravah v delavnici, jih priravljajo in generalno popravljajo. Delo vzdrževalcev se tesno povezuje z dejavnostjo prvih dveh skupin, zlasti pri montažnih delih in v primeru večjih okvar. V zadnjem času zvesto sledijo težnj., da bi iz rovov na svetlo preselili čimveč svoje dejavnosti. Janko Meh je o tem povedal: „Najprej smo pod zemljo imeli manjše strojne remontne delavnice, ki so sedaj združe- ne v eni sami in to na dnevu kot pravimo. Tudi elektro delavnice smo uspeli združiti, vendar ta za sedaj deluje še pod zemljo. Trudimo pa se, da bi se v čimvečji možni meri preselili izpod zemlje, nenazadnje tudi zaradi tega, ker nam tak način dela nudi boljše možnosti zaposlovanja naših invalidov, ki jih je v tej temeljni organizaciji približno devetdeset. Naj povem tudi to, da večji del projektiranja elektrostrojnih naprav in priprave dela izvajamo sami." Tozd Jamska mehanizacija šteje približno 670 zaposlenih, med katerimi so večinoma mladi kvalificirani ključavni-čaiji in električarji. Pri zaposlovanju novih moči skušajo dobiti mlajše od trideset let, čeprav pravijo, da jih je zelo težko najti. Kot drobno zanimivost naj omenimo še to, da sta med zaposlenimi v tozd Jamska mehanizacija le dve ženski, po poklicu tehnični risarki. Zaradi vedno večje mehaniziran osti del v rudniških jamah pa morajo ustrezno dopolnjevati tudi kadrovsko sestavo svojih delavcev, zato je čutiti vse večji priliv strokovnjakov. Vsi delavci so razdeljeni v sedemindvajset samoupravnih delovnih skupin, katerih delegati sestavljajo delavski svet. Z oceno samoupravnega in političnega utripa v tozd Jamska mehanizacija je njen vodja ing. Janko Meh zaključil zanimiv razgovor: „Lahko ugotovim, da tudi na tem področju delamo prizadevno in odgovorno. Vsi samoupravni organi, ki jih imamo delajo dobro, prav tako pa se tudi naše družbeno politične organizacije aktivno vključujejo v vsa aktualna dogajanja in jim dajejo ton." J. KRAJNC IZ DELA MOZIRSKIH MLADINCEV Mladim nagaja vreme Mladi v mozirski občini ob Dnevu mladosti ne bodo uspeli izvesti začrtanega programa. Mladinkam in mladincem Gornje Savinjske doline jo je namreč zagodlo muhasto vreme z zapoznelim snegom. Zagodlo zato, ker so praktično vse prireditve za svoj praznik navezali na dokončanje izgradnje partizanske bolnišnice v Robanovem kotu. Lani so že obnovili del bolnišnice, letos pa so nameravali z delom končati in bolnišnico v Robanovem kotu pripraviti kot skromen muzej in spomenik vsem bolnišnicam na Solčavskem. K temu so bili vezani še spominski pohod pionirjev, mladine in borcev na katerem bi obiskali vse partizanske bolnišnice na tem področju, osrednja proslava Dneva mladosti povezana z otvoritvijo bolnišnice in partizanskim mitingom v Solčavi in podobno. Vse to pa seveda ni odpadlo. Zapozneli sneg visoko pod levim ostenjem Robanovega kota je vse skupaj le odložil za dva do tri tedne. Seveda pa mladi niso in ne bodo ostali brez prireditev. Včeraj so v ZSMS svečano sprejeli 213 pionirjev in so na sprejemu v Gornjem gradu med drugim podelili tudi nagrade za najboljše spise na temo revolucionarne poti skojevcev, danes popoldne pa se bodo sestali na volilni in programski konferenci. Na njej bodo ocenili minulo delo, se pogovorili o bodočih nalogah in izvolili novo vodstvo. J. P. Izbrani najbnljši samoupravljale! Osnovna organizacija ZSMS v gornjegrajski Smreki, ki je pred kratkim močno oživila delo in je danes že med najboljšimi v mozirski občini, je uspešno izvedla tudi akcijo za izbiro najboljšega samouprav-ljalca. Bilo je to seveda prvo tekmovanje te vrste, zato so se nanj še posebej temeljito pripravili, obenem pa sedaj ob zaključku žc lahko ugotovijo, da so si pridobili obilo izkušenj, ki jih bodo s pridom uporabili v prihodnje. Akcija je uspela mnogo bolj, kot so v začetku pričakovali. Delavci so se namreč zavzeto odzvali in so se sami odločili komu bodo izrekli priznanje. V obračunski enoti Mizarstvo so se zaposleni odločili za Jako- ba ŠPEHA, delavca na verižnem in podmiznem rezkarju, ki je v Smreki zaposlen od leta 1967, v Tesarstvu so se izrekli za Petra POTOČNIKA, tesarja, borca in predsednika aktiva ZB v Smreki, za delavca torej, ki je zgled vsem ostalim, v Žgarstvu pa so svoje glasove oddali za Martina UGOVŠKA, vestnega in marljivega delavca, aktivnega mladinca in člana delavskega sveta. Izbranim delavcem bodo na zboru delavcev podelili knjižne nagrade in posebna priznanja, mladi pa so ob sodelovanju organov samoupravljanja, prispevali svoj delež k slavju meseca mladosti in ob letu kongresov. J. P. Učinkovita kontrola -dobra kvaliteta V temeljni organizaciji Pralna tehnika TGO Gorenje so lani izdelali 309.000 pralnih strojev, letos pa načrtujejo še večjo proizvodnjo — Nadzorovanj« kakovosti — Precejšen del izdelkov roma v tujino Proizvodnja pralnih strojev je od zi čala y ' leti prešli na stoodstotni kontrolo, kot ji pravimo. Ti pomeni, da izdelke v celot preizkusimo že pri nas in l tem v tovarni sami odpravim prve obratovalne napake, ki so se včasih pojavljale pri kupcih. Druga oblika nadzori kvalitete pa je tako imeno vana avto kontrola, ki pa š« ne deluje povsod. Že im< samo pove, da vsak delava sam vrši nadzor nad brezhib nostjo svojega dela in je zati seveda tudi ustrezno plačan Kljub vsem tem ukrepom p si še vedno neprestano priza de varno doseči najvišjo možno kakovostno raven." Danes je v temeljni organizacij Pralna tehnika zaposlenih 54 delavcev. Med njimi je kar 36 žensk, poprečna starost delava pa je pod petindvajsetimi leti. Ni približno 9000 kvadratnih metr proizvodne površine imajo sv prostor trije oddelki Pralne tehi ke: surovinska predelava, pen šinska zaščita in montaža. V n so lani ustvarili milijardo in trie set milijonov dinarjev celotne prihodka, letošnji plan pa je neki liko ambicioznejši. Načrtuje izdel vo 320.000 pralnih strojev, < katerih jih bo približno 120.CK romalo v tujino. Proizvodni dosežki prvih tn mesecev letošnjega leta so ze ugodni in kažejo na to, da b« letni plan uspeli uresničiti. Dara nosi znak Gorenja štiriindvajse različnih tipov pralnih strojev, načrtu pa imajo izdelovanje ra ličnih izvedenk z novimi desigi in podpultne pralne stroj medtem, ko se že pripravlja stri višjega razreda, ki bo imel več število obratov in iz katerega bi prihajalo osemdeset odstotno sul perilo. Novost v njihovem proi vodnem programu pa so pomival stroji, ki jih bodo pričeli izdela vati še letos. „Naši delavci pa usmerja svoja prizadevanja tudi k utijt vanju samoupravnih odnosov pi nas. Skrbno smo se lotili vsel nalog, ki smo jih v zadnjem čai opravili na tem področju, ker i zavedamo, da je od nas vseh i od delegatov, ki smo jih izvolil odvisno, kako bomo uspeli odi« čati o stvareh, ki se dogajaj okrog nas. Moramo vedeti, kaj ji z vrednostjo, ki jo ustvarjamo neposredni proizvodnji, zato j nam je potrebno tudi ustrezn dodatno informiranje in izobraš vanje. Trudimo se delati še bolji saj se zavedamo, da tu še ved orjemo ledino in nas čaka prea šen zalogaj tudi v prihodnje, I bomo skušali dosledno uveljavlj določila zakona o združeni delu. Predvsem pa bomo mojem mnenju morali posvel več časa človeku-delavcu, saj sn vsi v združenem delu odgovori tudi za to. Tako bomo laž preskočili marsikatero prepreko, nam jo bosta življenje in del postavila na pot," je razgovor nami sklenil Tone Časi, voc temeljne organizacije Pralna teh ka tovarne Gorenje iz \£lenja. J. KRAJI Prav v mesecu maju pred enajstimi leti je zasvetila zelena luč za prve pralne stroje z oznako Tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja. Tako na domačem kot na tujem trgu so pralni stroji bili takrat zelo iskan proizvod, zato je število izdelanih strojev v Gorenju iz dneva v dan naraščalo. V začetni etapi so jih dnevno izdelali po dvesto, za primerjavo pa naj služi podatek, ki pove, da je iz proizvodnih trakov Gorenja lani prišlo 309.000 različnih tipov strojev za pranje. O razvoju te proizvodne panoge Gorenja pripoveduje vodja temeljne organizacije združenega dela Pralna tehnika Tone Časi. „Začeli smo leta 1967 in sicer s tipom 270. Tehnološki — Tone Časi — vodja tozd Pralna tehnika napredek in zahteve kupcev pa so terjali svoje in morali smo se prilagajati temu, če smo se hoteli obdržati na tržišču. Kmalu smo pripravili devetprogramski stroj in potem naše izdelke seveda vedno bolj izpopolnjevali in modernizirali. S tem pa se je dvigala tudi stopnja njihove kvalitete. Jugoslovanski prostor pa je kmalu postal premajhen za naše proizvodne dosežke, zato smo se usmerili tudi na tuje tržišče. Največ prodajamo v zahodne države, pred leti pa smo zelo uspešno-sodelovali tudi s Poljsko. Za ilustracijo naj povem, da danes potuje v tujino 120.000 naših pralnih strojev letno. Vendar pa moramo tudi sami uvažati določene vrste reprodukcijskega materiala, saj nam domači partnerji večkrat ne morejo zagotoviti zadovoljive kvalitete. Moramo slediti kakovosti, ki jo zahteva evropski trg, zato smo v ta namen pre.d približno tremi Prosvetno društvo Ivan Cankar iz Plešivca je že dvakrat organiziralo na Graški gori srečanje narodno zabavnih ansambolov in vokalnih skupin. Obe srečanji sta zelo dobro uspeli, zato so se odločili, da bo to tradicionalna vsakoletna prireditev Gra-ške gore, ki je znana iz narodno osvobodilne vojne. Tu je bila legendarna 14. divizija hude boje in Graško goro so poimenovali Gora jurišev. Ljudje so se med vojno dobro izkazali, zato je prav, da organizirajo vsakoletno množično sreča- nje, kjer obujajo spomin tudi na tiste težke čase. Iz narodno osvobodilne vojne je znana tudi sosednja Grmada, kjer je bil v prvih dneh oktobra leta 1941 ustanovljen prvi Štajerski bataljon. Letošnje že tretje srečanje -Glasba ne pozna meja bo na Graški gori 16. julija. Organizatorji vabijo k sodelovanju vse narodno zabavne ansamble in vokalne skupine. Lansko leto so navezali stike tudi s skupinami iz zamejstva in te dni so že prejeli nekaj prijav. Prijave bo zbiralo Prosvetno društvo Ivan Cankar iz Plešivca do 20. junija. Lansko leto je na prireditvi sodelovala priljubljena napovedovalka Jana Osojnflcova, letos pa bo glasbene točke povezoval Marijan Kralj. V Velenju mladi pevci iz Esslingena V dneh od 1. - 5. junija bodo obiskali Velenje mladi pevci (tokrat prvič tudi kot mešani mladinski zbor) iz partnerskega mesta Esslingena iz ZR Nemčije. Na koncertu 1. junija 1978 ob 19.30 v domu kulture v Velenju se bodo predstavili s svojim najnovejšim programom - v pozdrav pa jim bo zapel tudi dekliški zbor doma če gimnazije. Vabimo vse občane, zlasti pa tiste, ki bodo njihovi gostitelji (učenci bodo prebivali pri naših družinah) na pevsko srečanje dveh mladih generacij. Mnogo neurejenih cest Krajani Lokovice imajo mnogo več želja kot denarja — Skupnih akcij se udeležujejo v velikem številu — Z minimalnimi sredstvi veliko narede Krajevna skupnost Lokovica e precej velika, naseljena pa je K)lj redko. Zaradi tega kljub Felikim potrebam razpolagajo s Jcromnimi sredstvi. Iz sredstev lamoprispevka se zbere meseč-10 le okoli 25 tisoč dinaijev, saj je zaposlenih le 210 občanov. Nekaj sredstev dobijo še od pro-lanega lesa, to pa so že kar vsi lohodki te krajevne skupnosti. Predsednik sveta krajevne kupnosti Ivan Dvornik je pove-lal, da imajo želja mnogo več kot denarja. V preteklem ob-lobju so urejali krajevne ceste, pri čemer pa so pogosto naleteli ta težave. Cestni odseki so namreč vedno zelo dolgi, upo- rablja pa jih le nekaj občanov. Precej sredstev bodo letos namenili dokončni izgradnji gasilskega doma, ki ga v tej krajevni skupnosti skupaj z gasilskim društvom Lokovica gradi gasilsko društvo Družmiije. Potrebovali bi približno dvesto tisoč dinaijev. Še večja investicija. ki jo planirajo v Lokovici, je napeljava telefona za celotno naselje. Krajevna skupnost bo v ta namen prispevala 150 tisoč dinarjev, ostalo pa uporabniki sami. Precejšen problem s katerim se srečujejo v Lokovici je tudi pitna voda. To je namreč hribovita vasica in mnogi občani v bralcev in dopisnikov višjih predelih so doslej uporabljali deževnico, ki pa je zaradi bližine Termoelektrarne Šoštanj neuporabna. Ta problem bo potrebno čim prej rešiti. Krajani predlagajo, da bi priključili prizadete na vodovod, ki bo potekal preko te krajevne skup« nosti za Šm artno ob Paki. Nekaj sredstev bo v ta namen prispevala Termoelektrarna Šoštanj. Že uvodoma smo omenili, da so ceste v krajevni skupnosti Lokovica precejšen problem. Precej sredstev namenijo vsako leto za redno' vzdrževanje le teh, saj vsako deževje z njih odplavi pesek. Letos bodo uredili odsek ceste Orožmova gmajna - Orožmov križ. Nekaj domačij namreč sploh _ nima cestne povezave. Potreb in želja je v Lokovici seveda še mnogo več. Mnogo je še občanov, ki imajo zelo slabo cestno povezavo, vendar bodo na boljšo morali še počakati leto ali dve. Sicer pa je predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Dvornik dejal, da so krajani v skupnih akcijah zelo prizadevni. Prostovoljnih delovnih akcij se udeležujejo v zelo velikem številu in prav zaradi tega s tako minimalnimi sredstvi toliko naredijo. M. TAMŠE iasilski dom v Družmirju ni več uporaben, zato so se družmirski psilci odločili, da postavijo novega skupaj z gasilci iz Lokovice — Ea dokončno izgradnjo bi potrebovali še 200 tisoč dinaijev. Mednarodni uspeli velenjskih radioamaterjev V soboto 16. maja 1978 so se ve-bjski radioatmateiji prvič udeležili Bdnarodneg?a UKV tekmovanja. njski radioamaterji med de-i v svojem majhnem prosto- To je bila 9-članska ekipa, ki se je pravila na Goro Oljko. Ekipo so tavljali večinoma mlajši člani, ki pred mesecem uspešno opravili lite za radioamaterje-operatorje. člani kluba so bili mentorji ali so svoje dolgoletne izku-: za delo na takšnih tekmovanjih, livo je tudi to, da so med nami prve operatorke, ki so tudi pri- spevale svoj delež k uspelemu tekmovanju. CQ na 144 MHz z Gore Oljke je prišel v šest evropskih držav. Tako so bile vzpostavljene zveze s češkimi, madžarskimi, italijanskimi, nemškimi in avstrijskimi amaterji, prav tako pa seveda tudi z jugoslovanskimi radioamaterji prav do južne Srbije. Za primerjavo naj povem, da koncertni UKV sprejemniki, ki jih imamo doma, sprejmejo le bližje oddajnike do nekaj deset km, moči nekaj KW. Radioamaterski oddajnik pa ima moč le 10 vatov, najdaljše zveze pa so presegale 600 km. Prvo „mini tekmovanje" je trajalo v soboto od 13.00 do 15.00 ure. Udeležili so se ga le jugoslovanski radioamaterji. To tekmovanje je bilo le „ogrevanje" za poznejše tekmovanje, ki se je začelo ob 17.00 uri, v katerem pa so tekmovali amaterji cele Evrope. Tekmovanje je neprekinjeno trajalo 24 ur. V nedeljo zvečer je bila takoj pozabljena neprespana noč na podstrešju tamkajšnjega doma, saj je bilo v tekmovalnem dnevniku zapisanih preko 200 zvez vzpostavljenih z amateiji Evrope. Prav tako je bila preizkušena nova UKV aparatura, saj je po 30-tih urah še vedno ubogljivo po šiljala poziv velenjskih radioamaterjev CQ YU3EKL v ozračje. Ta prvi uspeh naj bi dal še več volje do dela, ter morda pridobil še več novih članov. Že sedaj amaterji razmišljajo o naslednjih še zahtev- nejših tekmovanjih, ko se bo potrebno povzpeti še višje v planine, da bodo uspehi še boljši. Prav tako pa si radioamaterji nabirajo dragocene izkušnje, ki naj bi jih dali družbi in domovini, kadar bi to zahtevala od njih. * * * Pretekli petek so se velenjski radioamaterji prvič vključili v zvezno UKV štafeto, preko katere so radioamaterji vse Jugoslavije poslali predsedniku Titu najlepše želje za 86. rojstni dan. Štafeto 78 so v petek, 19. maja oddali radioamaterji Kopra, Velenjčani pa so jo sprejeli od radioamaterjev iz Zagorja in jo poslali kolegom v Mozirje. ZBIRALI SMO PAPIR Ob letošnjem tednu RK smo se na osnovni šoli Anton Aškerc dogovorili za akcijo : Zbiraj mo papir! V 3. b razredu smo se odločili, da bomo pridno zbirali papir, zato smo se razdelili na skupine. Akcije smo se lotili že štirinajst dni pred oddajo papirja. Vsak dan po pouku smo hodih od stranke do stranke po stanovanjskih blokih in prosili za star časopis. Naša skupina je hodila tudi po podjetjih, kjer so nam v pisarnah radi dali odpaden papir. Z vozički smo ga vozili pred šolo, od tam pa s kombijem na DINOS. Naša razredna skupnost je zbrala 4789 kg papirja in se tako že drugič uvrstila na prvo mesto. ŠELIGA ANDREJA 3. b. ibratenje OŠ A. Aškerc in B. Ivanovič juniju se bosta pobratili i Anton Aškerc iz Velenja in šola Bruno Ivanovič iz šoli že dalj časa sodelujeta in ujeta svoja mnenja. Osnovna Bruno Ivanovič Split je letos _ 20-letnico svojega obstoja, tiv in raivnatelj te šole imata priznanj, ki jih podeljujeta i Split in Zavod za šolstvo SR ke za dosežke na vzgojno ževalnemi področju, pb dela v 38 oddelkih s 1240 Ima specializirane učilnice, i sodobno opremljene. Pri učno em delu dosega šola izredne ate, zato je v preteklem letu ; naziv vzorne šole in za nagra-"lost poibratenja z našo šolo. sta me sti Velenje in Split Jteni, smo se na pobudo OK , Velenje, odločili za izmenja-■nenj in izkušenj tudi med šolama..Se posebej želimo, bi naše sodelovanje seglo na ročje dela pionirske in mladin-organizacijje. Zato bomo ob podpisu pobratenja, ki bo v Velenju, sprejeli tudi program sodelovanja. Poleg članov obeh kolektivov bodo pobratenju prisostvovali tudi predstavniki družbeno političnih organizacij obeh pobratenih občin. Možnosti za sodelovanje so velike, zato želimo, da bi v praksi uresničevali tudi na področju izobraževanja Titove želje o bratstvu in enotnosti med narodi Jugoslavije. CVETA PUSN1K Iz dela velenjskih planincev V soboto, 13. maja je mladinski odsek Planinskega društva Velenje priredil za absolvente planinske šole zaključni izlet na Sleme in Naravske ledine, kjer je bila slovesna podelitev značk in priznanj. S tem je mladinski odsek zaključil v zadnjih nekaj letih že peto planinsko šolo, ki poteka po enotnem programu za vsa planinska društva SR Slovenije. Predmetnik je izdelala mladinska komisija Planinske zveze Slovenije, vsebuje pa enajst različnih predmetov s planinsko tematiko, tako teoretičnih kot praktičnih. Letos je bila šola v dveh delih - po dva dni na Slemenu in na Paškem Kozjaku. Uspešno jo je končalo 34 učencev iz vseh štirih velenjskih osnovnih šoL Upravni odbor Planinskega društva Velenje je na prvi seji po občnem zboru ustanovil tri komisije: gospodarsko, mladinsko in propagandno. Od teh je slednja že sestavila delovni program za prihodnje obdobje. Med ostalim želijo že letos, povečanje števila članov na 2000. V Paki bodo obnovili napis, ki vabi na Paški Kozjak, v počastitev 200-letnice prvega pristopa na Triglav pa nameravajo v septembru ob dnevu planincev organizirati v knjižnici razstavo fotografij znanega slovenskega planinskega fotografa Jake Copa. R. S. Delavcem še bolj približati kulturo Pet velenjskih zborov v Zagorju V petek in soboto (26. in 27. maja) bo v Zagorju ob Savi republiška revija najboljših mladinskih zborov iz vse Slovenije, ki so jih pred tem že izbrali na slovenskih revijah. Našo občino bo letos zastopalo kar 5 mladinskih zborov in sicer: OTROŠKI ZBOR, „Anton Aškerc" (Zborovodja Alenka Janič) OTROŠKI ZBOR, „Gustav Šilih" (Zborovodja Marija Skornšek) OTROŠKI ZBOR, „Miha Pintar-Toledo" (Zborovodja Pavla Lipnik) MLADINSKI ZBOR, ,Anton Aškerc" (Zborovodja Ciril Ver-tačnik) DEKLIŠKI ZBOR, gimnazije Velenje (Zborovodja Ivan Ma- rin). Konkurenca bo tudi letos zelo huda in posebna komisija, ki bo izbrala najboljše zbore za naslednji tekmovalni pevski festival v Celju 1979, bo imela zelo težko delo. Zaželimo torej našim zborom kar najbolj uspele nastope v Zagorju z željo, da si bo kdo priboril tudi mesto na tekmovanju v Celju 1979. Občinski sindikalni svet Velenje je z Zvezo kulturnih organizacij Velenje te dni sklical posvet s kulturnimi anima-torji v velenjski občini. Na razgovoru, ki se gaje udeležilo enaindvajset animatoijev, so predstavniki Občinskega sindikalnega sveta razložili naloge animatoijev, ki jih še ni v vseh gospodarskih organizacijah občine. Predstavniki Zveze kulturnih organizacij občine pa so pojasnili svoj program dela in pokazali nekatere pomembne dosežke kulturnega dela v občini, ki bi jih lahko sprejele gospodarske organizacije za svoje delavce. Nesporno je, da deluje v občini nekaj odličnih pevskih zborov, mladinskih in odraslih in nekaj gledaliških skupin, med katerimi moramo omeniti Šmartno ob Paki, Velenje in Škale pri Velenju. Res je, da so nastopi glasbenih in gledaliških skupin premalo izkoriščeni. Kulturna osveščenost delavcev mora biti vsak dan večja. Zato so na pogovoru sprejeli nekaj sklepov, s katerimi bi še bolj približali kulturo delavcem in aktivirali delavce v različnih skupinah, kot so to storili v TGO Gorenje, kjer je sindikat omogočil nastanek mešanega pevskega zbora z nad sedemdeset pevci, ki po dveh letih obstoja že uspešno nastopa doma in drugje. Na posvetovanju so sklenili, da bodo povečali število kulturnih animator-jev. Za boljše obveščanje o vseh kulturnoumetniških dogodkih v občini bi Občinski sindikalni svet z ZKO, Kulturno skupnostjo in Kulturnim centrom izdajal občasno Informator, ki bi bil poleg sindikalnih vodstev v podjetjih namenjen predvsem kulturnim animatoijem. Tudi sklep, naj izvršni odbori osnov- nih sindikalnih podružnic v podjetjih posvečajo vso skrb kulturnemu osveščanju delavcev, je zelo pomemben. Gotovo je, daje bilo posvetovanje uspešno. Po nekaj mesecih priprav so se sestali in tudi sklenili, da se bodo spet kmalu srečah in pregledali delo animatoijev, ki jim je v podjetih naložena velika in hvaležna naloga. VINKO ŠMAJS Otroški zbor OŠ Miha Pintar-Toledo Zadnji Petkov kulturni večer je minil v znamenju članov Šaleškega študentskega kluba. V kulturnem delu so pripravili zanimiv program na temo človek ne jezi se (vsakdanji pogovor o tem in onem). V drugem delu večera pa so si številni obiskovalci z zanimanjem ogledali razstavo fotografij devetih članov Šaleškega študentskega kluba. Razstavili so več kot sedemdeset fotografij z različno tematiko in mnoge izmed njih so izredno uspele. Avtoiji treh najboljših izdelkov (Movh, Rogan in Vrenčur) so dobili posebne nagrade, vsi ostali razstavljalci pa knjižna darila. (Mravlje - Foto: Rafael Pečeč-nik.) 21 (431) - 26. maja 1978 NAŠ ČAS 5 /O ljubljanska banka HMHHHHHI ttm±ftH hrti/ " -'7 ztfjjzj h j / nfjTjJj^ t r;:/ ft fni/X/-hi J-hhN^-rH IX ,-I v J ■ • ; • 1 I J 1 ' j i L F i j -f*J; ' i »■/ ; i J.*/ I I j 1 p.-i j f-i"~"i......I ^h^ft-rr J '-1-rJnSr -I f^rH tettjil M- - /./v - / J - jI-t-f" t" -J i -Mi j , : 1 I2f : r / / f f-^Mi.;- U M-j i . • i i1 ■ ' i r ll I^ I iV/.'-7 <■ • ^ J ■ f^i/n 1 Trh i ; /*f j M ' jjf r i 1 i ., L. H 4 • -4 I Domačini so povedli iz enajstmetrovke v 41. minuti, strelec je bil Miljkovič drugo nedeljo zberejo na tribunah igrišča pri Jezeru. Z. V. BREZ TOČK PROTI MURI IZVOLILI NOVE ORGANE F šport telesna kultura rekreacija • NOGOMET NEPRIČAKOVAN PORAZ Nogometaši Rudarja so v nedeljo doživeli prvi poraz na domačem igrišču v spomladanskem delu tekmovanja. Zrenjaninski Proleter je z nedeljsko igro dokazal, da je eno najboljših moštev v drugi zvezni nogometni ligi—zahod in ob Železničarju tudi naj-resnejši kandidat za osvojitev prvega mesta. Bojazen med ljubitelji nogometa v Šaleški dolini pred tem da bo to srečanje za nogometaše Rudarja eno najtežjih se je, žal, uresničilo. Gostje so povsem zasluženo odnesli obe točki iz Velenja. V prvem polčasu smo gledali precej nezanimiv nogomet in imeh smo občutek da je skoraj tritedenski odmor igralcem bolj škodil kot koristil. Domači igralci so bih sicer nekoliko boljši nasprotnik, vedar niso pokazali nobene prave borbenosti kot tudi ne volje za zmago. V 15. minuti je imel Kikič lepo priložnost za zadetek, toda njegov strel je ustavila stativa. V 41. minuti so domačini na veliko veselje okrog 4000 gledalcev povedli. Vlajič se je odločil za samostojen prodor, v kazenskem prostoru gostov sta ga nepravilno ustavila dva obrambna igralca Proleterja in sodnik Ibrahimbegovič iz Banja Luke je pravično dosodil najstrožjo kazen. Zanesljiv strelec z bele točke je bil Miljkovič. U drugem polčasu so gostje začeh igrati tako kot znajo. Povsem so odprli igro in vse bolj nevarno ogrožali vrata domačega vratarja Vugdaliča. V 53. minuti je eden izmed njihovih napadalcev preigral dva obrambna igralca Rudarja, podal kape-tanu gostov Dubljeviču, ki se je znašel nekaj metrov pred golom Vugdaliča sam. Izenačenje je bilo nato le še formalnost. Toda gostje s tem zadetkom niso zadovoljili. V 61. minuti je njihov igralec Skorič iznenada streljal s 16 metrov in žoga se je na presenečenje vseh znašla za Vugda-ličevim hrbtom. Šele tedaj so se prehudih domači nogometaši. Njihovo indolentnost iz prvega dela je zamenjala izredna borbenost. Zal, prepozno. Gostujoča obramba je igrala brez napake, igralcem Rudarja pa preostanejo še štiri kola borbe za obstanek v drugi zvezni nogometni ligi. Za to pa se je treba boriti vseh devetdeset minut. To pa je tudi njihov dolg do več tisoč gledalcev, ki se vsako Na igrišču v Šmartnem ob Paki sta se preteklo nedeljo v derbiju kola srečali domača selekcija m ekipa Mure. V tekmi drugega in tretjega s prvenstvene lestvice Slovenske nogometne lige so več športne sreče imeli gostje in zmagali z rezultatom 0:2 (0:0). Rezultat pa ni odraz pravega stanja moči na igrišču, saj so nogometaši Šmartnega večji del srečanja imeli nekoliko več od igre, česar pa niso znali izkoristiti. Začelo se je z igro, ki je potekala v glavnem po sredini igrišča, tako, da se je prvi del srečanja končal brez zadetkov. Kakih tristo navijačev Šmartnega je pričakovalo, da bodo po odmoru le videli zadetek v mreži gostov, zgodilo pa se je nasprotno. V 59. minuti je po hitrem napadu Mure na videz nenevaren strel prevaral domačega vratarja in obtičal v mreži. Nogometaši domače selekcije so si prizadevali vsaj izenačiti rezultat, vendar pa nekaterih priložnosti niso znali izkoristiti. Ko je že vse kazalo, da se bo srečanje končalo s tesnim porazom Šmartnega, so gostje iz Murske Sobote dve minuti pred koncem srečanja izkoristili še eno ponujeno priložnost in povišali rezultat na 2:0. Selekcija Šmartnega gostuje v nedeljo v Slovenskih Konjicah, kjer se bo srečala z ekipo Umorja. • ROKOMET ŠOŠTANJ : ZASAVJE 27 : 15 (13 : 7) V prvenstveni tekmi, ki odloča o končni razvrstitvi v enotni slovenski rokometni ligi, so domači rokometaši visoko premagali goste iz Trbovelj. Že v prvih minutah srečanja so zagospodarili na igrišču in povedli z 8 : 2. Takšna igra se je nadaljevala do konca polčasa. V vratih Šoštanja se je zelo izkazal vratar Vajdl. V drugem delu je bila prednost domačih še višja in trener Štefan Kac je dal priložnost za igro vsem mladim rokometašem. Tudi gostje so imeli v vratih dobrega vratarja, saj je preprečil, da niso doživeli se hujšega poraza. V ekipi Šoštanja ni nihče zatajil, igrali so homogeno, borbeno in hitro in zato celotna ekipa zasluži vso pohvalo. V Trbovlje na povratno srečanje pa tako odhajajo s prednostjo 12 zadetkov. Gole za Šoštanj so dosegli: Stvarnik in Lesjak po 6, Melansek, Javornik in Skomšek po 4, Jambrovič 2 ter Kompan 1. Za goste pa je bil najuspešnejši veteran Butkovec, ki je s štirimi zaoetki zadel mrežo domačih. B. VOHAR PREPRIČLJIVA ZMAGA V srečanju za končni razpored na prvenstveni lestvici Slovenske rokometne lige za ženske, je v Šmartnem ob Paki domača ekipa premagala selekcijo Mlinotesta iz Ajdovščine z rezultatom 22:14 (12:5). Kot kaže rezultat, so bik? rokometašice Šmartnega ves čas srečanja mnogo boljši nasprotnik. Z zanesljivo igro v obrambi in učinkovitimi napadi so večale prednost in ob koncu slavile zanesljivo zmago ter zasedle 5. mesto. ŠMARTNO: Verbič, Tajnik, M. Tajnšek, Meh 4, Ostojič, Krevzel, Omladič, Šmerc 13, Gril 3, Jeraj 2. D. Tajnšek. • ODBOJKA Odbojkarski klub Topolšica je v počastitev krajevnega praznika, 9. maja organiziral odbojkarski turnir v telovadnici osnovne šole Karel Destovnik Kajuh v Šoštanju. Prvo mesto so osvojili odboj-karji iz Šempetra, 2. Topolšica, 5. Mislinja, 4. Ingrad in 5. Braslovče. Turnir je služil odbojkarjem Topolšice kot priprava za nastop na kvalifikacijah za vstop v 1. slovensko odbojkarsko ligo, ki bodo 3. junija v Šoštanju. Na ponedeljkovi prvi seji skupščine občinske telesno-kulturne skupnosti v novem mandatnem obdobju so delegati razrešiti dolžnosti dosedanje organe skupnosti in izvolili nove. Za predsednika skupščine so znova izvolili Toneta Pečovnika, novi predsednik izvršnega odbora pa je Marjan Gaberšek. Za predsednika zbora uporabnikov so delegati izvolili Jožeta Silovš-ka, za predsednika zbora izvajalcev pa Martina Budno. Člani izvršnega odbora pa so: Rudi Bajec, Adi fbfer, Nada Hudarin, Slavko Korenič, Drago Napotnik, Avgust Oblak, Stane Rudolf, Milan Šteharnik, Miro Travner in Milan Valenček. Za vršilca dolžnosti sekretarja občinske kulturne skupnosti pa so imenovati Mileno Čerče. ŠALEŠKA PIONIRSKA SELEKCIJA V FINALU Pionirji šaleške rokometne selekcije so na polfinalnem turnirju v Trbovljah dosegli znova velik uspeh. Uvrstili so se v finale republiškega prvenstva. Poleg Šaleške selekcije so v polfinalu sodelovali še pionirji Dravske in Zasavske selekcije. V prvem nastopu so rokometaši Šaleške selekcije premagali Dravsko z rezultatom 17 : 15 (7 : 7). Tekmo so začeli nervozno in napake so se kar vrstile. Prvi polčas se je končal neodločeno 7 : 7. V drugem pa so se igralci šaleške selekcije otresli začetne nervoze, uredili svoje vrste, povedli za dva gola in to prednost obdržali do konca. Zadetke so dosegli: Podgoršek 6, Štrigl 5, B. Špegelj 5, ter Lesjak in S. Špegelj po enega. Posebno se je izkazal Podgoršek, ki je vseh 6 golov dosegel iz igre. Drugi nastop šaleške selekcije je bil mnogo lažji kot so pričakovali, saj so brez težav visoko premagali organizatorja turnirja ekipo selekcije Zasavja z rezultatom 16 : 10 (8 : 5). Med strelce so se tokrat vpisali: Podgoršek in B. špegelj po 3 ter Lesjak, Korelc, S. špegelj, Knez in Štrigl po 2. Posebno se je izkazal Samo Korelc, ki je uspešno zaustavil najboljšega igralca srečanja Streliha. V borbi za drugo mesto je ekipa Dravske premagala Zasavsko z 16 : 12. Končni vrstni red polfinala: 1. Šaleška selekcija, 2. Dravska selekcija in 3. Zasavska selekcija. Finale republiškega prvenstva bo v okviru praznovanj dneva mladosti 25. maja ob 9. uri v rdeči dvorani v Velenju, igrale bodo ekipe Šaleške, Obale, Gorenjske in Dravske selekcije. B. VOHAR • ŠAH V okviru letošnjih pionirskih iger je DPM Velenje organiziralo na osnovni šoli Biba Roeck v Šoštanju občinsko ekipno šahovsko prvenstvo osnovnih šol, pod vodstvom članov šahovskega društva Velenje in šolskih šahovskih mentorjev. Tekmovanje pionirjev in pionirk je bilo razdeljeno v štiri kategorije, v katerih so potekali zanimivi dvoboji med ekipami posameznih šol naše občine. Rezultati: 1. Mlajši pionirji: 1. Anton Aškerc Velenje, 2. Biba Roeck Šoštanj, 3. Plečivec, 4. Veljko Vlahovič Velenje, 5. Ravne, 6. Topolšica, 7. Karel Destovnik Kajuh Šoštanj. II. Mlajše pionirke: 1. Ravne, 2. Biba Roeck Šoštanj, 3. Anton Aškerc Velenje, 4. Bele vode. III. Starejši pionirji: 1. Biba Roeck Šoštanj, 2. Karel Destovnik Kajuh Šoštanj, 3. Anton Aškerc Velenje. 4. Veljko Vlahovič Velenje. no izkazali tudi domačini. Boris Režek je zmagal v troskoku z rezultatom 14,75 m, poleg _tega pa je bil še finalist teka na 200 m in dosegel peto mesto s časom 23,7. Še uspešnejši je bil domačin Franc Rošer. Za zmago in državni naslov je zadostovalo 43,59 m v metu diska, kroglo pa je sunil 12,64 m in zasedel tretje mesto. tov Velenja. V teku na 25 km i moška vrsta v postavi Šamu, Ani in Balek dosegla lepo zmago, pn tako pa tudi na teku na 8.0( zmaga za Velenjčanke! Zmagala] ekipa v postavi Šverc, Jeromel Praprotnik! HINKO JERČlC Franc Rošer V teku na 5000 m je slavil Pokrajčič iz Sarajeva. Omenimo naj še oba skoka v višino, kjer sta slavila člana AD Kladivar iz Celja. Z 205 cm je zmagal Boris Cop, v skoku ob palici pa s 4,20 Darko Rener. Atleti Velenja so po tekmovanju bili zadovoljni, saj so se znova izkazali tako po organizacijski strani kot tudi z dvema državnima naslovoma. XXX Mlajše mladinke so državno prvenstvo opravile v Beogradu. V teku na 80 m z ovirami je naslov državne prvakinje osvojila Klavdija Jug. Sluga Marina je dosegla 6. mesto v teku na 400 m med starejšimi mladinkami! V konkurenci mlajših mladincev je v Bijelem Polju nastopil Bogdan Urh in v teku na 1500 m osvojil naslov državnega prvaka. Na tem tekmovanju je četrto mesto v metu kopja dosegel član AK Aleš Jug. V Skopju je v konkurenci starejših mladincev tekmoval Stanko Miklavžina in osvojil dve „bro-nasti" odličji. Tretje mesto je dosegel v teku na 3.000 in 5.000 m. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da se atleti Velenja, zlasti mlajši privrženci tega lepega športa, uspešno uveljavljajo in dosegajo lepe rezultate in odlična mesta na državnih prvenstvih. Letošnji Pohod po poteh partizanske Ljubljane je v najtežjih tekmovalnih konkurencah minil v znamenju dveh velikih zmag atle- BODO DVIGALO LE DOBILI PROSTOR Na prvi seji skupščine občinske telesnokulturne skupnosti Velenje so delegati precej časa razpravljali tudi o tem, kakšna bo nadaljna usodi velenjskega te žkoatletskegi kluba. Podobno kot mnogi drug športniki, so tudi dvigalci utel ponesli glas našega mesta dakJ naokoli, osvajali državne rekorde, v svojih vrstah pi imajo člana državne reprezej tance in kandidata za mediteranske igre Franca Melanški, ki je več kot tridesetkrat izboljševal državne rekorde ii je eden naših najboljših dvigal-cev uteži. Žal, velenjski dvigalci utež že nekaj časa nimajo pogojei za delo. Poleg tega da dobijo za svoje delo zelo skromni sredstva - kot je dejal eden izmed njih na skupščini, tudi nimajo kje trenirati, ffejprej so trenirali v prostorih Rudarskega šolskega centra, za tem r Rdeči dvorani, pa spet r Rudarskem šolskem centa Toda povsod so jim odrekli gostoljubje, ker so potrebovii druge prostore za drojf namene oziroma z odgovorom, da med treningom nastaji škoda zaradi težkih uteži. Tako so velenjski dvigala spet pod milim nebom, oziroma nekateri (Franc Melanfek) trenirajo doma pri starših (pod kozolcem). Veliko časa, naporov in odrekanja so vložili v a šport, obenem pa se zavedajo, da v takšnih nemogočih razmerah klub ne more več obstojati. Zato tudi vprašanje na pni skupščini OTKS, kakšna bo nadaljnja njihova usoda. Ra2-pravljalci so menili, da je trebt storiti vse, da se klubi vendarle omogočijo normalni pogoji za nadaljnje delo, Šprejeli so sklep naj nori izvršilni odbor imenuje tričlansko komisijo z nalogo, di prouči možnost gradnje prostorov za velenjske atlete na kotalkališču poleg prostor« za kotalkanje. n IV. Starejše pionirke: 1. Biba Roeck Šoštanj, 2. Anton Aškerc Velenje. Zaradi spremenjenih propozicij razpisov za šahovska tekmovanja, ki jih je objavila šahovska zveza Slovenije, so se medobčinskega prvenstva v Celju, 8. maja 1978 lahko udeležile ekipe starejših pionirjev in starejših pionirk, obe iz osnovne šole Biba Roeck iz Šoštanja. Po težkih in izenačenih dvobojih so bili doseženi naslednji rezultati: I. Starejši pionirji: 1. Osnovna šola 1. celjske čete, 2. OŠ Biba Roeck Šoštanj, 3. OŠ Ponikva, 4. Zreče, 5. Mozirje II. Starejše pionirke: 1. OŠ Mozirje, 2. OŠ Store pri Celju, 3. OŠ Biba Roeck Šoštanj, 4. OŠ Slovenske Konjice. • KARATE NAŠI TEKMOVALCI USPEŠNI V telovadnici Rudarskega šolskega centra v Velenju je bilo pred dnevi Štajersko-Koroško regijsko prvenstvo v karateju za člane. Nastopili so v borbah v absolutni kategoriji ter v katah - posamezno. Tekmovanja so se udeležili številni klubi iz obeh regij. Rezultati: borbe v absolutni kategoriji — posamezno: 1. Safet Smajlovič, 2. Miro Rezar, 3. - 4. Izidor Postružin (vsi karate klub Velenje). Karate - posamezno: 1. Miro Rezar, 2. Izidor Postružin, 3. Safet Smajlovič. Prvih osem s tekmovanja v borbah in v katah so si priborili pravico nastopanja na republiškem prvenstvu. Na republiškem prvenstvu v Ljubljani je Safet Smajlovič osvojil v absolutni kategoriji 5. do 8. mesto, v katah pa sta si Miro Rezar in Safet Smajlovič delila 7. do 8. mesto. ŠTIRJE DRŽAVNI NASLOVI ZA ATLETE VELENJA Konec minulega tedna je bil nadvse uspešen za atlete AK Velenje. V nedeljo, 21. maja je domači atletski klub na stadionu ob jezeru pripravil državno prvenstvo za mlajše člane pod pokroviteljstvom REK, DO Tiskarna Velenje. Tekmovanja se je udeležilo okrog sto tekmovalcev iz več kot 30 klubov iz vse Jugoslavije. Pravico nastopa so imeli tekmovalci, rojeni v letih 1957 in 1958. Na tekmovanju, ki ga je lepo pripravil domači klub, so se odlič- V dobrem desetletju je Ljubljanska banka pomagala že več kot 90 tisoč občanom na razne načine reševati njihove stanovanjske probleme. vam pomaga s posojilom do stanovanja V ta namen je odobrila več kot 400 milijard (starih) dinarjev posojil, pomagala pa je tudi z nasveti, pojasnili in odgovori na najrazličnejša vprašanja s tega področja. 30.000,00 din. Stane Jerenec, KINO DOM KULTURE vas obveščevalec Petek, 26. maj : Dragica Sobota, 27. maj : Janez Nedelja, 28. maj : Avguštin Ponedeljek, 29. maj : Magdalena Torek, 30. maj : Milica Sreda, 31. maj: Angela Četrtek, 1. junij: Radovan ZDRAVSTVENI DOM VELENJE: 26. 5. 1978 od 7. do 20. ure dr. Dušan Logar 26. 5. 1978 od 20. dr. Valter Pirtovšek 27. 5. 1978 do 7. ure dr. Valter Pirtovšek 27. 5. 1978 od 7. ure dr Janez Poles 29. 5. 1978 do 7. ure dr. Janez Poles 29. 5. 1978 ob 7. do 20. ure dr. Željko Radič 29. 5. 1978 od 20. dr. Maijan Leban 30. 5. 1978 do 7. ure dr. Marjan Leban ZDRAVSTVENI DOM ŠOŠTANJ Od 26. 5. do 28. 5. 1978 dr. Peter Lazar prireditve Petkov kulltumi večer Drevi olb 19. uri bo v knjižnici Kulturnega centra Velenje kulturni večer, na katerem bo z {lasbenim recitalom nastopil ALEKSANDER MEŽEK, pevec in igralec zabavne glasbe. mali oglasi POCENI prodam kombini-no omaroi, kavč in fotelja, imfič, Cesta III št. 19, ilenje. PRODAJAM rabljene tervne dele za Z 101. Rudi )lčman, Velenje, Prešernova V. PRODAJAM rezervne dele NSU 1200 in 1000 C. jko Režten, Koroška 18, Kanj. PRODAM Fiat 1300, letnik 72, registiriran v avgustu, za Celjska 40, Velenje. ČOLN Maistral 8 z motorjem, nov, prodam, Aljaž, Efenkova 40, telefon 851-300 - 377. NUJNO potrebujem sobo v Velenju ali bližnji okolici, po možnosti s posebnim vhodom. Janko Žitnik, Kersnikova 3 Velenje. IŠČEM garažo v Velenju ali v okolici Velenja. Plačam po dogovoru. Franc Mlakar, Foitova 4, Velenje. PRODAM dob ro ohranjen 50 W ojačevalec za kitaro. Cena po dogovoru. Franc Mlakar Foitova 4, Velenje. REDNI KINO VELENJE 26. 5. - petek ob 17.30 in 19.30 SVETNIKI IN DIAMANTI - italijanski 27. 5. - sobota ob 17.30 in 19.30 BUTCH CASSEDY IN KID - ameriška kavbojka. Režija: George Rey Hill. Igrajo: Paul Newman, Robert Redford 28. 5. - nedelja ob 17.30 in 19.30 BUTCH CASSEDY IN KID — ameriška kavbojka 29. 5. — ponedeljek ob 17.30 in 19.30 LOGANOV BEG — ameriški fantastični film. Režija: Michael Ander-son. Igrajo: Michael York, Peter Ustinov 30. 5. - torek ob 17.30 in 19.30 IMENUJEM SE GATOR - ameriški akcijski. Režija: Burt Reynolds. Igrajo: Burt Rynolds, Jack Weston 31. 5.. - sreda ob 17.30 in 19.30 IMENUJEM SE GATOR - ameriški akcijski 1. 6. - četrtek ob 17.30 in 19.30 LJUBEZEN IN BES — domači film. Režija: Bakir Tanovič. Igrajo: Viktor Star-čič, Merima Isakovič 29. 5. — ponedeljek ob 20 uri FILMSKO GLEDALIŠČE VELENJE - PSI IZ SLAME — ameriški. Režija: Sam Pec-kinpah. Igrajo: Dustin Hoffman, Susan George KINO ŠOŠTANJ 27. 5. - sobota ob 19.30 LOGANOV BEG - ameriški fantastični. Režija: Michael Anderson. Igrajo: Michael York, Peter Ustinov 28. 5. - nedelja ob 17.30 in 19.30 SVETNIKI IN DIAMANTI - ITAIianski. Režija: Anthony Ascott. Igrajo: Paul Swith, Michael Coby 29. 5. — ponedeljek ob 19.30 BUTCH CASSEDY IN KID - ameriška kavbojka. Režija: George Rey Hill. Igrajo: Paul Newman, Robert Redford 31. 5. - sreda ob 19.30 POGLEDI NEKEGA KLOVNA — zahodno nemška drama. Režija: Vojtech Jasny. Igrajo: Helmut Griem. Hanna Schygulla 1. 6. - četrtek ob 19.30 IMENUJEM SE GATOR -ameriški akcijski. Režija: Burt Reynolds. Igrajo: Burt Raynolds, Jack Weston KINO TOPOLŠICA 27. 5. — sobota ob 16 uri LOGANOV BEG - ameriški fantastični. Režija: Michael Anderson. Igrajo: Michael York, Peter Ustinov KINO ŠMARTNO OB PAKI 30. 5. - torek ob 20 uri SVETNIKI IN DIAMANTI -italijanski. Režija: Anthony Ascoot. Igrajo: Paul Swith, Michael Coby KRAJANI ODKRILI STORILCA V Grebenškovo gostilno v Belih vodah je 20. maja letos okoli 13. ure, ko nikogar ni bilo doma, vlomil Ivan Rezoničnik, 35 iz Belih vod. Ko seje vračal iz gostilne sta ga pri delu zalotila Anica Pečnik in njen sin Branko, ki sta ga na kraju dogajanja pridržala do prihoda delavcev postaje milice. pretrifalft^a ste že naročeni na nai tednik? ŠOŠTANJ: Poroke: Joško Slapnik, rojen 1947, rudar iz Lokovice in Daniela Dermol, rojena 1947, bolniška strežnica iz Slovenj Gradca. Smrti: Antonija Zikošek, upokojenka iz Pečovnika 50, stara 55 let; Veronika Ducman, kme-tovalka iz Senovice 7, stara 66 let; Bogomir Rettinger, upokojenec iz Radeč, star 77 let; Alojzij Zajec, upokojenec iz Velenja, Tomšičeva 11, star 70 let; Marija Golhleb, kmetovalka iz Zgornje Hudinje 2, stara 65 let. VELENJE: Poroke: Rom an Kramer, rojen 1956, delavec iz Velenja in Irena Javornik, rojena 1957, delavka iz Arnač; Branko Vo-dončnik, rojen 1957, varilec iz Pake in Ida Koželj, rojena Koncert pevskih zborov Esslin-$en — Velenje V četrtek 1. junija 1978 ob 19.30 uri bo v domu kulture Zelenje koncert Komornega fcora GIMNAZIJE THEODOR 3EUSS iz Esslingena in Dekli-kega pevskega zbora JIMNAZIJE Velenje. Dirigirala losta Klaus Wolf in Ivan Marin tazstavi V galerijskem kotičku Kul-urnega centra Velenje je do 1 . unija odprta razstava umetnikih fotografij članov Šaleškega tudentskega kluba. V pred-vegu doma kulture Šoštanj je dprta razstava slikarske samo-istnice FANČI GOSTIŠA na smo Idrijskih vedut. iilturni večer v Šoštanju Drevi ob 19. uri bo tudi v reddveiju doma kulture Šo-anj kulturni večer na katerem o z glasbenim recitalom nasto-f ALEKSANDER MEŽEK, svec in igralec zabavne glasbe. 1957, delavka iz Pake;Zdravko Cvikl, rojen 1957, strojni ključavničar iz Velenja in Daija Zičkar, rojena 1958, prodajalka iz Velenja; Venčeslav Glinšek, strojni ključavničar iz Škal in Marija Arlič, rojena 1953, ekonomski tehnik iz Škal; Milinko Nedeljkovič, rojen 1955, stru gar iz Srpskih Miletičev in Bernarda Tašler, rojena 1953, prodajalka iz Velenja; Ivan Blatnik, rojen 1954, šofer iz Belih vod in Cvetka Pačnik, rojena 1954, delavka iz Velenja; Ivan Jeraj, rojen 1955, viličarist iz Velenja in Hermina Novinič, rojena 1958, delavka iz Velenja; Branko Miklič, rojen 1957, sli-kopleskar iz Velenja in Vesna Naskovski, rojena 1951, uslužbenka iz Velenja; Vladimir Cajnkar, rojen 1949 iz Velenja in Irena Beškovnik, rojena 1958, delavka iz Velenja; Maksimilijan Černjarič, rojen 1956, RTV Mehanik iz Velenja in Milena Pogorevc, rojena 1959, varilka iz Velenja. Smrti: Ema Henfel, upokojenka iz Velenja, Kidričeva 23, stara 94 let. RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT - VELENJE Kadrovsko — socialni sektor Komisija za delovna razmerja TOZD Mizarska dejavnost OBJ A VLJA dela in naloge 1. POSLOVODJA TOZD MIZARSKA DEJAVNOST 2. VODJA PRIPRAVE DELA Pogoji: — srednja strokovna izobrazba lesno predelovalne smeri — 3 leta delovnih izkušenj — družbenopolitična angažiranost 3. VEČ KVALIFICIRANIH MIZARJEV Pogoj: končana poklicna šola Poskusno delo traja 60 dni. Rok prijave 15 dni od dneva objave. Pismene prijave sprejema kadrovsko socialni sektor REK Velenje, Rudarska 6. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po preteku objavljenega roka. SREČNO! V E L E NJE RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE Kadrovsko — socialna služba OBJAVE POTREB PO NOVIH DELAVCIH ZA OPRAVLJANJE DEL OZIROMA DELOVNIH NALOG v TOZD EKO - Elektro-kovinarski obrat. Na podlagi 22. člena TZDR (Ur. I. SRS št 24/77) in sklepa komisije za medsebojna razmerja delavcev v TOZD EKO z dne 14. 4. 1978 ponovno objavljamo potrebo za opravljanje del oziroma delovnih nalog VODOVODNIH INSTALATERJEV ZA DELO V TUJINI - V LIBIJI Pogoji: - zahteva se strokovnost kvalificiranega vodovodnega instalaterja, za kar mora kandidat predložiti ustrezno dokumentacijo. Interesenti naj pošljejo pismeno vlogo v roku 15 dni od oglasitve, na naslov Rudarski šolski center Velenje, Prežihova št 3 SREČNO! ZLATOROG MARIBOR ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše drage žene, mame in stare mame IVANKE HRUSTELJ se naj topleje zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tudi dr. Zupancu dr. Kopitarju ter osebju pljučnega oddelka bolnice Topolšica za požrtvovalno nego. Žalujoči: mož Franc in hčerka Danica z družino nudi veliko izbiro POHIŠTVA vseh večjih jugoslovanskih proizvajalcev OPREME ZA VAŠ DOM v blagovnici sodobna oprema velenje * ■ ČEMU SLUŽIJO KORITA — V želji, da bi središče Velenja imelo še lepši izgled, smo pre časom v Velenju dobili Prežihovo ploščad. Služila naj bi v prostem času občanom tudi ko sprehajalna pot. Da pa se občani ne bi sprehajali oziroma hodili med samim betonom, so me drugim uredili na njej tudi cvetlično gredo in postavili nekaj korit za cvetlice. Iz nekater rastejo tulipani, druga korita pa so ostala prazna. No, ne čisto prazna, saj so jih mimoidoči trenutku spremenili v posode za smeti. Gornja posnetka smo napravili pred desetimi dnevi, prejšnji številki ju nismo objavili, ker smo pač upali, da se jih bo vendarle kdo usmilil in napolnil z zemljo. To se ni zgodilo, pa čeprav vsak dan hodimo mimo njih. KONČAN ŠIVILJSKI TEČAJ — Po uspešno izpeljanem tečaju pletenja so marljivi delavci Društva prijateljev mladine iz Šmartnega ob Paki organizirali še tečaj šivanja in krojenja. Obiskovalo ga je sedemnajst udeleženk, končal pa se je v preteklem tednu. Društvo prijateljev mladine je ta tečaj pripravilo v sodelovanju z delovno organizacijo Reklam iz Nove Gorice, ki je poskrbela za šivalne stroje, kroje in strokovno vodstvo. Udeleženke tečaja so za štirideset ur učenja in uporabe potrebnih pripomočkov morale odšteti osemsto dinarjev. Ker v Šmartnem ob Paki še vedno vlada zanimanje za pridobivanje šiviljskega znanja, bodo pripravili še en tečaj, če se bo zanj prijavilo najmanj osemnajst kandidatov. Sicer pa bodo začetni tečaj skupaj z radaljevalnim organizirali spet v jeseni. Več za varnost ljudi na cesti Jože Rudolf bi bila potrebno urediti križišče Kidričeve in Koroške ceste v Velenju, kjer so vedno precejšnji zastoji, za ureditev tega križišča bi bila potrebna minimalna sredstva. Semaforje bi bilo potrebno postaviti tudi v križišče Kidričeve in Šaleške ceste. Urediti bi bilo potrebno tudi varnejši prehod za učence osnovne šole Veljko Vlahovič na Šaleški cesti in bolje urediti promet v naselju šalek-Gorica, kjer so ceste brez pločnikov. Tudi v Šoštanju je precej pomanjkljivosti, predvsem pa naj ponovno opozorim na železniški prehod, kjer se je prejšnji II...................................... mm ■■ ■g | Vsem medvojnim izseljencem | v socialistično republiko Srbijo B |j Občinske konference SZDL Celje, Dravograd, Gornja Radgo-li na, l+astnik, Jesenice, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Ljuto- Imer, Maribor, Mozirje, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, Radovljica, Ravne na Koroškem, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Škofja Loka, Trbovlje, Tržič, Velenje, Zagorje in Žalec vabijo vse izseljence in njihove ožje družinske člane, ki želijo z letošnjim „Vlakom bratstva in enotnosti" potovati v Socialistično republiko Srbijo, da se najpozneje do 15. junija 1978 osebno prijavijo na sedežih svojih občinskih konferenc SZDL. Letošnji „Vlak bratstva in enotnosti" bo odpeljal v Socialistično republiko Srbijo 11. oktobra s povratkom 15. oktobra 1978. Izseljence s stalnim bivališčem v ostalih občinah Socialistične republike Slovenije vabimo, da svoje prijave za udeležbo pošljejo v pismeni obliki na naslov: Medobčinski svet SZDL Celje, Gledališka 2. H, teden zgodila huda prometna nesreča. Ob koncu naj dodam še to, da so razmere na cestah ponekod res slabe, vendar je prometni varnosti zadoščeno vsaj s tem, da so vse nevarnosti na cestah pravilno označene in če bi jih vozniki upoštevali, bi bilo tudi nesreč manj. JOŽE RUDOLF: Na našem območju so ceste precej slabe. Najslabša pa se mi zdi obvoznica za Celje in menim, da bi morali obvoznico prej urediti, šele potem pričeti z deli na cesti Velenje - Obirc. Ceste, po katerih je zdaj mogoče priti do Celja pa so v takšnem stanju, da res niso primerne za sprejem tolikšnega prometa, ki se odvija po njih. / JlfiBL j^hBBPF®! '■'• M Rudi Korotaj RUDI KOROTAJ: Doma sem iz Skornega in zato bolje poznam stanje cest na tem delu Šaleške doline. Predvsem bi opozoril na nevaren železniški prehod pred Šoštanjem, kjer se je pripetilo že več težkih nesreč. V Skornem pa imamo tudi zelo nevaren ovinek. Menim, da vozniki osebnih avtomobilov kar dobro upoštevamo cestno prometne predpise, žal pa za voznike tovornih vozil in avtobusov ne bi mogel tega trditi. Velikokrat kršijo predpise v tako veliki meri, da ogrožajo druge udeležence v prometu. Tudi pešci so pogosto premalo pazljivi in izsiljujejo prednost tudi tam, kjer je nimajo. Tako menijo o varnosti prometa v naši občini trije občani. Opozorili so na nekatere slabosti, ki bi jih bilo potrebno čim prej odpraviti, saj so tudi te slabosti velikokrat vzrok nesreč. Skoraj ni dneva, da se tudi v naši dolini ne bi pripetila prometna nesreča. Vzroki so različni, največkrat pravim o, da je vzrok nesreče človeški faktor, žal pa ugotavljamo tudi, da razmere na naših cestah niso takšne kot bi morale biti. Kaj menijo o tem naši občani? STANE BREZNIK: Na cestah v naši občini je precej črnih točk. Naj jih nekaj kar naštejem. Semaforji na križišču Partizanske in Foitove ceste niso pravilno postavljeni, saj večja vozila težko zavijajo in se je že nekajkrat zgodilo, da so jih podrla. Slej ko prej Stane Breznik Zakaj takšen odnos do varnosti? Prejšni teden v torek, nekaj pred 14. uro, je pri Šoštanju motorni vlak z vso svojo grozečo veličino trčil v Globtur-jev avtobus. Strahovit udarec je nasilno prekinil čebljanje in smeh učencev mariborske osnovne šole, ki so bili na izletu okoli Pohorja. Ogromna moč večtonskega stroja je zlahka porinila avtobus skoraj sto metrov daleč po tirih in se globoko zažrla v njegov levi bok. Avtobus je skoraj prelomilo. Kako naj človek v nekaj stavkih izrazi vso bolečino in strah, spoznanje mladih šolarjev, ki so se naenkrat, tako iznenada, tako grobo srečali z srhljivo nevarnostjo. Sreča v nesreči, da ni bilo hujših posledic, da se je vse skupaj vendar kolikor toliko srečno končalo. Toda to je le ena stran celotnega dogodka. Tista vidna, boleča stran. Ostaja pa še druga bolj skrita, bolj banalna stran, ki kaže na naš malomaren odnos do varnosti, na počasnost in nezainte-resiranost. Prehod, ki naravnost izziva nesrečo (to ni bil prvi karam-bol), ki že dolgo kliče na ureditev, je najbrž res moral dočakati tako težko nesrečo, da se bomo zganili in postavili ustrezno signalizacijo. Upamo, da je bila žrtev res dovolj velika in ne bo potrebno čakati še na kakšno. TEKMOVANJE MLADIH GASILCEV Občinska gasilska zveza Velenje je s sodelovanjem Gasilskega društva Šmartno ob Paki preteklo nedeljo pripravila občinsko prvenstvo pionirskih in mladinskih gasilskih desetin. Na tekmovanju, ki je bilo v Šmartnem ob Paki, so najboljše rezultate dosegli: mladinci - 1. Topolšica, 2. Šentilj, 3. Gaberke; pionirji B(9—15 let) - 1. Velenje mesto, 2. Topolšica, 3. Šalek, pionirji A(7—9 let) - 1. Šentilj, 2. Šoštanj mesto, 3. Velenje mesto; pionirke 1. Pesje. Kdaj zavarovan prehod? „NAŠ ČAS", glasilo Socia stične zveze delovnega ljudsft izdaja Center za informiral propagando in založništvo lenje, Velenje, Titov trg 2, p „NAŠ CAS" je bil ustanovi) 1. maja 1965; do 1. janu 1973 je izhajal kot štirinajš dnevnik „ŠALEŠKI RUDAR' kot tednik pa izhaja „NA ČAS" od 1. januarja 1973 i prej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane j Vovk (odgovorni urednik), lože Krajnc, lanez Plesnik, Mira Tam še, f Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika). Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev (za inozemstvo 300 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482. Grafična priprava ČZP „Dolenjski list" Novo mesto, tisk tisk „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „NAŠ CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnq sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. tebruai 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.