Leto XXL, št. 59 LJubljana, torek 12. marca 1940 Cena 2 Din Upravništvoi Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3126, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7. — Telefon 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana St 17 749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din. UrednlAtvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126: Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon «t. 2455; Celje, Stros8mayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Ribbentrop v Rimu Dogodki na mednarodni pozomici se razvijajo s filmsko naglico in ne brez dramatičnega ozadja. Ze skoro vsaka sekunda v razvoju vnaša nove elemente v mednarodni položaj. V glavnih potezah ie ta še vedno določen po dveh oboroženih konfliktih; nemško"zavezni-škem ter rusko-finskem. Toda v zvezi z obema ie v stalnem, največkrat zelo dramatičnem razvoju tudi diplomatska delavnost v vseh taborih, ki so po razvoju dogodkov posredno ali neposredno prizadeti V pravem »križnem ognju« diplomacije obeh vojnih taborov je zlasti tako zvani »tretji tabor«, tabor nevtralnih in nevojskujočih se držav. Jasno je. da se ob napeti diplomatski delavnosti obeh voinih taborov celotni razvoj vedno bolj zapleta, ker se prav zaradi nje ustvarjajo novi dramatični ali kritični položaji, ki splošno napetost in negotovost samo večajo. Rooseveltov evropski opazovalec Welle;; še ni zaključil svoje evropske misije. ki je že sama po sebi pomen;la senzacijo, ko so kar trije važni dogodki vtisnili evropskemu položaju nov pečat: angleško-italijanski premogovni sr>or. prizadevanja za likvidacijo ru-sko'finske vojne ter nenadna odločitev nemške vlade o nb;sku njenega zunanjega ministra v Rimu. Ze na prvi videz se zdi zelo verjetno. da je med temi dogodki neka zveza. čeprav je točneje ni mogoče opredeliti Ne more se na primer prezreti, da razvoj angleško-italijanskega premogovnega spora neposredno zanima tudi Nemčijo, odnosno predvsem Nem-čiio. ki hoče vedeti. kakšno je italijansko stališče glede Anglije in niemh gc-soodarskih ponudb. Prav tako je vsem viden nemški interes v orizade-vaniih za posredovanje med Rusijo in Finsko in je gotovo, da je tudi ta akcija nasvetovala nemški vladi neposredni stik z italiiansko vlado. Izrednega pomena za Nemčijo je. da izve za sedanje stališče svoie italijanske zaveznice do Sovjetske Rusjie. do trenutnega položaja na Bližnjem vzhodu. Tako je že v neposredni povezanosti z glavnimi dogodki nakazan niz vpra" Sanj. ki so postavljena v sred'šče rimskih razgovorov nemškega zunanjega min;stra Ribbentropa. Toda s tem pomen nemškega obeska v Rimu ni še izčrpan. Rim je bil orva in bo zakliučna postaja evropskega potovanja Rooseveltovega odposlanca Wellesa Zato se v nizu ug'banj o vsebini rimskih razgovorov sama po sebi vsiljuie tudi misel, da ie za Nemčijo kot zaveznico Italije velikega pomena, ako izve za stališče Rima v pogledu Wellesove misije. Čeprav je naibrž res, da je treba zaenkrat izključiti sleherno možnost ameriškega posredovanja v evropskem konfliktu, so vendar vsi dosedanji komentarji o Welleso-vem informativnem potovanju pravilno poudarjali njegov izredni pomen za kasnejša pogajanja o miru. Italija kot nevoiskujoča se država, obenem pa nemška zaveznica lahko stori Nemčiji velike usluge tako v pogledu razume-vania za sedanji nemški položaj kakor za katerikoli kasnejši položaj tretjega rajha. Povezanost nemškega obiska v Rimu s poskusi raznih posredovanj v sedanjih konfliktih pa vidijo nekateri predvsem v obisku nemšVpga zunanjega ministra pri papežu. Kakor znano, se Hitler lansko leto o priliki svojega rimskega obiska ni podal v Vatikan in je papež malo pred njegovim prihodom odpotoval iz Rima. Sedaj pa je nemška vlada sama zaprosila za avdi-enco svojega zunaniega ministra pri poglavarju katoliške cerkve. Ribbentro-pov obisk pri papežu je, kakor pravijo sinočne vesti, trajal nad eno uro. Tudi v tej zvezi so seveda mogoča samo ugibanja o vsebini razgovorov. Toda o Vatikanu je znano, da se je od izbruha nove vojne dalje zelo trudil za vzpostavitev miru Prav tako je znano, da je ameriški prezident Roosevelt poudaril pomen vatikanskih mirovnih prizadevanj s tem, da je istočasno z Wel-lesom odposlal v Evropo svojega zastopnika pri papežu v osebi Mvrona Taylorja. Znano je tudi stališče Vatikana glede Finske. Pred dnevi ga je ponovno podčrtal vatikanski organ »Osservatore Romano«, ko ie poudaril, da Finska ne more sprejeti mirovnih pogojev, ki bi uničili njeno neodvisnost, in da ji v tem primeru ostaja samo še možnost direktnega poziva na pomoč zaveznikov. Vatikanski organ Se posebej odklanja tendenciozno tolmačenje. da kdorkoli hujska Finsko na odpor, češ da je doslej Finska sama prosila za pomoč in da bo tako postopala tudi v nsdalinjem razvoiu svojega spora z Rusijo. Te pravice ji v obrambi niene neodvisnosti nihče ne more odrekati. Spričo tega je malo verjetno, da bi ae bil Ribbentrop v svojih razgovorih Mirovna pogaiania v Moskvi Fimi ne bodo nikdar privolili v nečasten mir — Zapadni velesili sta iim pripravljeni nudità vso pomoč, ako bi zaprosili zanjof kar pa te še ni zgodilo Curih, 11. marca. o. Kakor ie stockholm- ski dopisnik »Neue Zürcher Zeitung« iavil opoldne, so se Sovjetsko-finska mirovna pogajanja v Moskvi dopodne nadaljevala. Ker telefonska zveza s Helsinki ni mogoča, je finska delegacija poslala z let lom posebnega kurirja v Helsinke, da poroča o poteku pogajanj. V finski delesaciii ie poleg ministrskega predsednika Rytia in ministra Paasikiviia tudi socialno demokratski Doslanec Voionmaan bivši zunanli minister in dolgoletni zastopnik Finske v Društvu narodov, tako da so v finski dele-gaciii zastoDane vse tri naivečie stranke finskega oarlamenta vlade in voiske Za sovjetsko vlado se udeležuieio posaianj Stalin. Molotov in Vorošilov. Pogajanja so zelo težavna, vendar pa verujejo v Helsmkih da bo odločitev oadla v naikraišem času. V izpopolnitev prejšnjih vesti o sovietskih zahtevah ooročaio sedai da zahteva snvVt^ka vlada namesto Hangöa nekoliko otokov, ki leže jugoza- padno od HangBa in med katerimi sta indi otok Uto ter zelo močno utrjeni otok Russar«, ki naj bi »e izročila Sovjetski Rusiji za pomorska oporišča. Stockholm, 11. marca. s. (Ass. Press.) Tn so bile danes dopoldne razširjene vest', da je finska delegacija že odpotovala lz Moskve in da bo opoldne dospela v Stockholm. V Moskvi so te vesti zanikali in zagotavljajo, da se nahaja finska delegacija ie vedno v MoskvL Finski zunanji minister Taimer Je sprejel danes popoldne dopisnika agencije Renter ter mu izjavil, da se sovjetsko-flnska mirovna pogajanja v Moskvi še nada'ju-jejo in da se finska delegacija Se nahaja v Moskvi. Dalje je dejal Tanner: Nismo sprejeli sovjetskih pogojev. Današnli skandinavski listi naoovedu-iejo. da bosta za eventualni mir med Sov-ietsko Rusijo in Finsko orevzeli nemška in italijanska vlada skupno garancijo. Zavezniki pripravljeni Finski vso pomoč Tri važne izjave angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina London. 11 marca. s. (Reuter) V spodnji zbornici je bilo danes na ministrskega predsednika Chamberlaina stavljeno vprašanje, ali more podati izjavo o sovjetsko-finsiih mirovr.ih pogajanjih Chamberlain je v svojem odgovoru uvodoma omenil, da Anglija in Francija nadaljujeta s pošiljanjem važne materialne pomoči Finski, nakar je nadaljeval: Kraljevska vJada in francoska vlada sta že obvestili finsko vlado, da sta pripravljeni v odgovor na apel finske vlade takoj skupno podpreti Finsko z vsemi sredstvi, ki so jima na razpolago. Ni nadaljnje vprašanje je dejal Chamberlain, da vso pomoč Finski pošilja Anglija na podlagi obveznosti pakta Društva narodov. Neki delavski poslanec je nato vprašal ministrskega predsednika, ali to ni morda začetek vojne s Sovjetsko Rusijo. Chamberlain je odgovoril: Stvar še ni dospela tako daleč. Chamberlain je nadalje izjavil, da ni resnična vest, da bi se biia sovjetska vlada otrnila na angleško vlado s prošnjo za posredovanje; pač pa je res. dà je ob neki priliki omenila sovjetska vlada angleški gotove pogoje, ki bi jih bila pripravljena ponuditi Finski, vendar angleška vlada teh pogojev ni mogla sporočiti finski vladi. Ministrski predsednik je podal tudi pojasnilo o ureditvi premogovnega spora z Italijo. Dejal je. da je prišlo do odhoda italijanskih premogovnih ladij iz Rotterdama po določenem roku samo na podlagi nesporazuma. Ne dvomim, da bo izzvalo sp'osno zadovoljstvo v tej državi dejstvo, da je bil na pameten način urejen spor, tonila izročitev nečastnih pogoj sv Finski Finska vlada se dosedaj le ni obrnila na zapadni velesili s prošnjo za nadaljnjo pjitioč London, 11 marca. s. (Reuter) V zvezi z izjavami minisUskega predsednika Chamberlaina o sovjetsko-finskih pogajanjih sta bili danes popoldne, objavljeni v Londonu dve uradni izjavi. Prva, ki je bila objavljena že pred sejo parlamenta, pravi, da je dne 22. februarja posetil sovjetski poslanik Majski podtaj-nika za zunanje zadeve Butlerja in mu sporočil pogoje za mir, ki naj bi jih angleška vlada sporočila finski vladi. Angleška vlada je smatrala, da so ti pogoji nečastni in celo takega značaja, da bi pustili Finsko v popolnoma brezmočni poziciji. Zato je angleška vlada odklonila, da bi te pogoje sporočila finski vladi. Nekaj dni pozneje je o tem obvestil angleški poslanik v Helsinkih finsko vlado. s papežem omejil samo na razpravo o položaju katoličanov v tretjem rajhu ali o vprašanjih, ki neposredno zadevajo odnošaje med sv. stolico in Nemčijo. Kakor pri Kvirinalu, so bili tudi v Vatikanu njegovi razgovori predvsem mednarodnega značaja in so se gotovo dotikali vseh perečih mednarodnih vprašanj, zlasti tudi rusko-fiaskega spora. V kolikor bi mogli verjeti verziji, da je Ribbentrop prišel v Rim predvsem zato, da pridobi Italijo za politiko sodelovanja z Rusijo na razširjeni osnovi dosedanjega sodelovanja med Berlinom in Moskvo, bi seveda ne smeli izključiti tudi domneve, da je Ribbentrop hotel izvedeti za stališče Vatikana v tej zadevi Kakšni bodo rezultati Ribbentropo-vega obiska v Rimu, je za sedaj še težko reči. Zdi se pa, da se italijanska zunanja politika v bistvu ne bo mnogo oddaljila od smernic, ki so bile že ki bi bil mogel povzročiti resne nesporazume. Upam, da je s tem odprta pot za pogajanja za pospešenje trgovinskega prometa med obema državama. London, 11. marca s (Reuter). Vsi angleški listi se danes obsežno bavilo s sov-jetsko-finsk'mi mirovnimi pogaianii. »Times« praviio. da bi Nemčiia orav tako izgubila s sovjetsko zma*o nad Finsko ki bi povečala sovjetsko nevarnost za Skandinavijo. kakor tudi s sovietskim neuspehom. ker bi imel verietno resne oosledice za moč in stabilnost sovietskega režima ki je sedai zaveznik nacionalnega socializma. »Daily Telegraph« naglaša da 1e Nemčiii zato toliko ležeče na zakliučku sovjeU'.o-finske voine. ker ne more dobivati iz Sovietske Rusiie blaga, dokler ni končana finska voi na. Listi se baviio tudi z možnosMo zavezniške pomoči Finski. »Times« piavi, da uči izkušnia zadniih treh mesecev da zavisi angleško-francoska pomoč od sodelovanla skandinavskih držav, kar t>a zooet ni mogoče prei. dokler nimaio skandinavske države od zaveznišk h vlad iavne in razločne iziave. da so pripravliene nuditi pomoč Finski. »News Chronlcle« nafflaša da bi oo miru s Finsko v sovietskem snvslu nastalo vprašanie. al-' se ne bi godMo Skandinaviii ootem tako '.^akor se ie Ceškosl vaški do Monakovem Jamstva totalitarnih držav imajo samo len videz, sicer pa malo zanesljivosti. Proti sovietskemu oostooaniu ne za'ezeio protesti, temveč so potrebna deiania Soviefsk:m zae^tovlom ni m^eoče mnoso verieti Na paoiriu sovietske obljube in predasi izffledaio mogoče lepo. v praksi pa so nespreiemliivi. Kolikor je znano, Je približno istočasno te pogoje dostavila sovjetska vlada tudi j švedski vladi z enako prošnjo, da jih do- ; Stavi finski vladi, kar je švedska vlada tudi storila. Sovjetski pogoji, ki jih je Majski sporočil Butlerju, vsebujejo med drugim zahtevo, da odstopi Finska Sovjetski Rusiji vso Karelsko zemeljsko ožino z Viborgom tn drugimi mesti, nadalje vse ozemlje okoli Ladoškega jezera, vse otoke, ki so trenutno že zasedeni od sovjetske vojske in polotok Hangö kot pomorsko oporišče. Sovjetski predlog ni predvideval nobenega ozemlja ali druge vrednote v nadomestilo za te odstopitve. Verjetno je, da so bili sedaj finski vladi s švedskim prpredovanjem postavljeni isti pogoji. Angleško uradno poročilo pravi dalje, ! ponovno in z najvišjega mesta v Rimu . točno označene: Italija ne želi, da bi j se sedanja vojna razširila. Ako pa bi bili njeni življenjski interesi kjerkoli prizadeti, bo seveda nastopila z orožjem, in sicer proti onemu, ki bi te njene interese najbolj ogražal. Morebitnih italijanskih odločitev pa ne bo odrejalo nasprotje ideologij, temveč samo nasprotje interesov. To so dovolj jasni temelji za presojo smernic italijanske zunanje politike tudi ob Rib-bentropovem obisku. Ne zdi se, da bi bili v zadnjem času kaki posebni razlogi narekovali spremembo teh smernic Sorazmerno zelo mirna presoja premogovnega spora z Anglijo potrjuje to domnevo. VpraSanje je samo, ali ni znabiti na nemški strani >.e oadla kaka dalinosežneiša odločitev, ki bi tudi od Italije zahtevala daljnosežnih s sklepov. i da st po tej ponudbi Majskega sovjetska vlad* angleški ni več skušala približati v tej zadevi. Nekaj časa po izjavi ministrskega predsedniku Chamberlaina o sovjetsko-finskih pcgpjerjih v parlamentu, je bilo izdano iz ministrskega predsedništva še naslednje uradno spe ročilo: Ker -.zgleda, da je prišlo do nesporazuma glede onega mesta v izjavi ministrskega predsednika Chamberlaina, ki govori o angleško-francoskem odzivu na fin- ski apel zp pomoč, želi ministrski predsednik Chambeilain pojasniti, da angleška vlada od snske vlade doslej še ni prejela apela ?a nadaljnjo pomoč. London, 11. marca. j. (Reuter) Avtorizi-rani angleški politični krogi pripominjajo, da je tr« b£ današnjo Chamberlainovo izjavo gledf angleške in francoske pomoči Finsk: tolmačiti na ta način, da bosta Anglija in Francija nudili svojo pomoč samo, ako jo bo Finska zahtevala. Predzgodovina pogajanj Moskva baje že popušča in se hoče zadovoljiti z milejšimi mirovnimi pogoji Kodanj, 11 marca i. List »Socialdemo-kraten« prinaša danes od svoiega posebnega dopisnika v Stockholmu zanim:ve podrobnosti o predzgodovini današnjih mirovnih pofiaiani med Finsko in Sovietsko unijo. Pred 14 dnevi — piše danski list — le imel Paasikivi v Stockholmu dolg razgovor s sovietsko poslanico ori švedski vladi bo. Kolontaievo ki se ie tik ored tem vrnila iz Moskve Kolontaleva ie predložila finskemu diplomatu o°d oben načrt pogojev Pod katerimi bi bila Sovjetska uniia oripravllena noga iati se za mir Ta načrt oa ie Paasikivi odklonil iz lastne iniciative in ga ni hotel niti sporočiti finski vladi v Helsinke. V orvem mirovnem načrtu so Sovieti zahtevali odstooitev Viborea ter celotne Karelske ožine nadalje Hangö in še oo-sebno ozemlle. kier bi lahko uredili oporišče za tanke Nadalinia sovietska zahteva ie bila odstooitev širokega oasu ob severni obali Ladoškega iezera tako da b' to iezero postalo v celoti sovietska posest Očitno ie ta Drvi sovietski mirovni načrt temeliil na sovietskih ponudbah iz lanske leseni, ko se ie Molotov izrazil orlnravlie nega. odstopiti Finski v zameno z» Karelsko ožino hi Pečengo del sovietske vzhodne KarHiie. Paasikivi ie smatral da bi pristanek na ta načrt Domenil kaoitulaciio Finske ter ie smatral za oametneiše da Finska nada-Ijuie borbo Kod odgovor na zavrnitev Pivih sovietskih mirovnih predlogov ie Sov ietska uniia poostrila ofenzivo na Karel-ski ožinL Ker sovietski armadi ni uspel prodor karelske fronte, ie Sovietska uniia izdelala svoi drugi mirovni načrt, ki ga ie dostavila finski vladi s posredovanjem Švedske Finski parlament je o teh predlogih tajno razpravljal. V novih predlogih Sovjetska uniia baje več ne zahteva odstopitve Viborga. Nova meja med Finsko in Sovjetsko unijo nai bi potekala od Ladoškega iezera vzdolž Mannerheimove črte do Vuoksiia in odtod do tiste točke, do katere so Sovjeti potisnili Fince iz Mannerheimove črte torej nekoliko severo-zapadno od Summe Na tem mestu hočejo Sovieti potegniti novo meio za Manner-heimovo črto kar bc bil seveda za Fince izredno hud udarec, ker bi na ta način izgubili izglede za uspešno obrambo Finci se nadeiaio da se iim bo v sedaniih pogajanjih s Sovieti vseeno posrečilo rešiti celotno Mannerheimovo črto. V drugem načrtu mirovnih predlogov so Sovieti baje opustili tudi zahtevo oo izročitvi Pečenge ter na severu ležečih rudnikov niklja ki se nahaiaio v rokah angleškeea kapitala Naivažneiša točka ie še zmerom vprašanie Hangöja. Verjetno ie da bodo Sovieti ori pogaianiih zahtevali tu samo koncesiiske pravice za dobo 30 let. Skorai enake informaciie o <=ov1etsk!h zahtevah obiavliaio tudi drugi skandinavski listi, ki so si vsi edini da bo skušala Soviet°ka uniia postati samo naiemnica Hangöja ter da bo zato plačevala letno določeno naiemnino skozi omeieno število let Položaj na fronti Kljub mirovnim pogajanjem se boji na Karelski ožini nadaljujejo z vso srditostjo Curih, 11. marca. o.. Kljub pogajanjem v Moskvi se Ouji oa Luüku auvjeusüem bojišču nadaljujejo t nezmanjšano ostrostjo. Ruski peritisi ne popušča. Točne so vesti, da imajo sovjetske čete, ki so sodelovale v poslednjih tednih v bojih, dobro vodstvo m da so pokazaie veliko hrabrost in vztrajnost Kljub vsemu so v treh mescih m pol mogle sovjetske čete osvojiti samo male deie tinskega ozemlja. Na področju Pečenge so prodrle 15U km globoko na finsko ozemlje. Pn Sa ali se je Fincem posrečilo ustaviti sovjetsko prodiranje, približno po 60 km, pri Kuhmi pa že po 20 km. Nasprotno so bili v sovjetski Kareliji napadalci pognani nazaj preko meje. Na področju severno vzhodno od Ladoškega jezera se je sovjetskim četam posrečilo obdržati v početku osvojeno ozemlje kljub hudim porazom. Na Ka-relski ožini je prodrla sovjetska vojska okoli 100 km, vendar pa Viborg še ni padel, čeprav je obkoljen od treh strani. Finsko vojno poročilo Helsinki, 11. marca. AA. (Havas) Današnje sporočilo finskega vrhovnega poveljstva pravi, da sovražnik nadaljuje s svojimi napadi v Viborškem zalivu na odseku med Viborgom in Vuoksenom. Vsi napadi so bili odbiti. Ob tej priliki je bilo uničenih šest tankov. Finsko topništvo se je uspešno udejstvovalo pri Bakoli, Pola Koli in Tajpali. Severovzhodno od Ladoškega jezera je sovražnik po močnem topniškem obstreljevanju zasedel neko utrdbo pri Pitkäranti. Pri Kuolanjokiju so se borbe nadaljevale ves dan. Smatra se, da je sovražnik izgubil 2.000 vojakov. Pri Kuhmi in Saali so bili sovjetski napadi odbitt Finska letala so nadaljevala lzvidniške polete in bombardiranja. V zračnih borbah Je bilo sestreljenih osem sovjetskih letaJL Junaška smrt švedskega polkovnika na Finskem Stockholm, 11. marca. AA. (ANP) V Stockholmu so slovesno pokopali polkovnika Dirsena, ki je padel na Finskem koi prostovoljec. Pogreba se je udeležil tudi princ Gustav Adoll Za pogrebom so šli dalje švedski zunanji minister Günter, finski poslanik Erkko z osebjem poslaništva in mnogo drugih uglednih osebnosti. Princ Gustav Adolf je imel pri polaganju vc-nca na polkovnikovo krsto v imenu kralja nagovor, v katerem je med drugim dejal, da je polkovnik Dirsen padel v boju za pravično stvar Finske. Dirsen se Je sam žrtvoval, ko se Je odzval geslu, ki je te dni zedinilo ves Švedski narod: finska stvar Je tudi naša stvar. Ponosni smo, Je dodal princ, da imamo može, pripravljene . za vsako žrtev za potrdilo te resnice. Nje- i gova žrtev naj nas vse njegove rojake navdahne s čutom hvaležnosti in ponosa, prav tako naj nas pa tudi spravi k razmišljanju. da bomo sledil njegovemu zgledu. Stockholm, 11. marca. AA. (ANP). Predsedstvo odbora za pomoč Finski je izdalo na Svede apel. naj se še nadalje prijavljajo kot prostovoljci za Finsko. Apel poudarja. da mora biti pomoč nagla. To bo vsekakor pomnožilo finske upe v boju za mir, ki naj ohrani neodvisnost Finske in obvaruje finske in severne meje. Moskovski komunike Moskva, 11. marca. AA. (DNB) Poročilo generalnega štaba leningrajskega poveljstva pravi: 10. marca ni bilo važnejših dogodkov. Sovjeti so zasedli otok Variesari v Viborškem zalivu in vas Nisalahti na zapadni obali tega zaliva. Zapadno od mesta Pitkerante ob obali Ladoškega jezera so sovjetske čete zavzele otok Vuoradsu. Na bojišču pri železniški postaji Loimola (na železniški progi Suojarvi - Serdobol) je prišlo do živega udejstvovanja ogledniških oddelkov. Sovjetska letala so bombardirala sovražne čete in vojaške naprave. Zbi-tih je bilo osem sovražnih letaL Spopad švedskih letalcev s sovjetskimi Oslo, il. marca. j. (Havas). Norveški radio razglaša danes, da so švedski prostovoljni letalci danes izvršili napad na sovjetska letala, ki so bombardirala raane točke na severu Finske, švedskim letalcem se Je posrečilo sestrelita veliko sovjetsko štiiimo torno bombno letalo. Ostala sovjetska letala so zbežala pred švedskimi branilci. Svlnhufvud pri Weizsäcker ju Berlin, 11. marca. s. (Ass. Press.) BivSl finski prezident Svinhufvud ie posetil danes podiatnika v zunanjem ministrstvu dr. Weizsäckerja. Zanimanje Amerike Washington. 11. marca. s. (Ass. PressJ Zunanji minister Hull je izjavil danes novinarjem. da ameriški poslan k v Moskvi Steinhardt skuša tako v sovjetskih, kakor tudi v finskih krogih zbrati informaciie o stanju mirovnih pogaiani. To oa nikakor ne pewneni. da bi Zedinlene države v sov-jetsko-finsikem sporu posredovale. Ameriška vlada noče v tei zadevi niti posredovati. niti se vanlo vmešavati. Inserirajte v „JUTRU" »JUTRO« it 39. Tore*. 12. m. 19«. RIBBENTIOF ¥ AVDIENCI Welles pri kralju Juriju FISI ITD A* TI T D A T Rooseveltov odposlanec fe imel včeraj daljše raxgovsare lil llllALJU 1™ I Sé%J s Chamberlainom in Halifaxcm Manifestacija soglasnosti krone in italijanske vlade v vseh problemih mednarodnega položaja Rim, 11. marca. j. (Havas) Nemški zunanji uiuiisier ttiObemrop je bil danes Uo-potune sprejel v avtiicnci pri italijanskem kraiju \ nvlurju Lnumieiu. Pn prihodu na dvor je K.oufenirupu i^azaia cast poseo-ua če^a it&iijanske armade. Maršal dvora je natu spremù R.b ben trupa v avdienčno dvorano, h.jei ga jt ze pričakoval italijanski ki a..;.Razgovor mesi italijanskim kraljem in Uibbentropom je trajal ili minut, ter je potekel v najprisrčnejsem *onu. t uyoivlne ob lb.i>o je Uibbenirop posetii italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, ob 17. pa je imel sestanek z ministrskim predsednikom rvlussoiinijem. V Ribbentropovem spremstvu je bil tudi nemški posianik v Mackensen. Avdienca nemškega zunanjega ministra Ribbentropa pri italijanskem kralju je vzbudila v rimskih krogih veliko ìznena-denje. ker m oiia določena v programu bivanja nemškega diplomata v Rimu Čeprav je sicer povsem normalno, ako zunanjega ministra na obisku v prestolnici sprejme tudi suveren v privatni avdienci, vendar v gotovih italijanskih krogih pripisujejo Ribbentropovi avdienci neki prav poseben pomen. Gotovi italijanski krogi vidijo v današnji avdienci gesto, katere namen je v pričujočih okoliščinah nazna-čiti popolno soglasnost naziranj krone in v'ade v vseh problemih mednarodnega policaja. italijanski tisk na široko piše o ceremonijah pri današnjem Ribbentropovem sprejemu na italijanskem dvoru, absolut-n > ničesar pa ne prinaša o značaju in da-lekosežnosti razgovorov med nemškim diplomatom in italijanskim suverenom. Rim, 11 marca o (United Press.) Znani italijanski publicist Giovanni Ansaldo označuje kot smešne novinske <*esti. da je nemški zunnaji minister skušal pregovoriti Italijo k aktivnejšemu sodelovanju v voini Prav tako izjavljajo v tukajšnjih nemških krogih, da bi bilo to poslednje, kar bi Nemčija želela Kljub temu obstaja prepričanje, da se bo Ribbentrop vrnil v Berlin s konkretnimi predlogi italijanske vlade in sicer v prvi vrsti glede gospodarskih vprašanj kakor tudi glede stališča Italije v zadevah severne Evrope. Sprejem v Vatikana Rim, 11. marca. AA. (Stefani). Danes ob 10.20 so štirje avtomobili nemškega poslaništva pri sv. stolici krenili v Vatikan. V njih so sedeli nemški zunanji minister Ribbentrop in njegovo spremstvo, med drugimi tudi nemški poslanik pri sv. stoU-ci v. Berger. Ribbentrop in ostale ooebno-I sti so bile v paradni uniformi narodno socialistične stranke. Ob 10.50 so avtomobili zapeljali na dvorišče sv. Damaska. Tam ae je sestavil sprevod visokih dostojanstvenikov in preJatov, ki so spremili gosta tn njegovo spremstvo sik ozi več dvoran do predsobja papeževe zasebne knjižnice. Nemškega zunanjega ministra je nato odpeljal dvorni komornik v knjižnico, kjer je bil papež Pij XII. Razgovor med poglavarjem katoliške cerkve in Ribbentropom se je takoj začel. Ker papež Pij XH. popolnoma obvlada nemščino, nd bil prt razgovorih potreben noben tolmač. Razgovor jo trajal več ko eno uro tn «Ä-ser od 11. do 12. Po razgovoru so Ribbeo-tropovo spremstvo predstavili papežu. Rim. 11. marca. j. (Havas). Neka mero-dajna osebnost Vatikana je dala posebnemu Havasovemu poročevalcu naslednjo izjavo o obisku nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Vatikanu: 1. Vodja nemške diplomacije Je bil sprejet od papeža šele na formalno izraženo i željo Nemčije j 2. Ta obisk nikakor ne pomeni, da bi i bila Nemčija kakorkoli izpremenila svoje ! stališče napram katoliški cerkvi v Nem-! čiji. niti ni v kaki zvezi s protesti Vatika- na zaradi preganjanj, ki so jih zakrtvtH nacistični krogi zlasti na Poljskem. 3. Ribbentrop je znal počastiti Vatikan, zavedajoč se velikega njegovega duhovnega pomena, papež pa je izkoristil to priliko, da Je izrazil preko Ribbentropa Nemčiji neka svoja mnenja, ki so važna v sedanjih okoliščinah. Rim, 11. marca. s. (Reuter). Mislijo, da Je ob priliki danafinje avdienoe papež Pij XIL opozoril nemékega zunanjega ministra Ribbentropa na zatiranja katoličanov v anektiranih nemških provincah in v Nemčiji sami. Komunike Rim, 11. marca. br. O današnjih dopoldanskih obiskih nemškega zunanjega ministra Ribbentropa je agencija Stefani objavila naslednje poročilo: Kralj Viktor Emanuel je danes dopoldne sprejel v avdlenco nemškega zunanjega ministra Ribbentropa, ki se je pripeljal na dvor v spremstvu nemškega poslanika prt Kvirtnalu Mackensena in šefa ceremoniala v zunanjem ministrstvu. Po avdienci se je Ribbentrop odpeljal v Vatikan, kjer ga je sprejel papež Pij XTL Za to avdlenco je pred dnevi prosil nemški poslanik pri Vatikanu. Vršila se je v smislu ceremoniala, ki velja za sprejeme zunanjih ministrov tujih držav. Razgovor je trajal eno uro ln pet minut. Nato je bil Ribbentrop pri državnem tajniku kardinalu Maglloneu, ki ga je zadržal 45 minut v razgovoru. Četrt ure pozneje je kardinal Maglione vrnil obisk ln ga je Ribbentrop sprejel v nemškem poslaništvu pri Vatikanu. Ribbentropov odhod Iz Rima Rim, 11. marca. br. Ribbentrop bo nocoj ob 21.30 zapustil Rim in je odpotoval naizaj v Nemčijo. London, 11. marca. j. (Havas). Ameriški državni podtajnik Sumner Wetlee je danes sprejel zastopnike tiska, ki so mu zastavili razna vprašanja glede poteka njegovih razgovorov v Londonu. Na vprašanje ali «e je Welles pred svojimi prijatelji privatno izrazil, da se bo sedanja vojna razširila in da bosta zavezniški državi težko premagali Nemčijo, je Welles odločno izjavil, da ni niti pred prijatelji, niti pred kom dru-g'm izrazil svojega mnenja kake take nara ve. Na druga vprašanja je Welles odvrnil, da ni njegova naloga v imenu ameriške vlade staviti kake predloge, al' sporočati kaka naročila. Dane« popoldne je imel Welles razgovore z angleškim zunanjim ministrom Hali-faxom, na kar se je odpeljal v Bucking-hamsko palačo, kjer je bil sprejet v avdienci pri angleškem kralju. Težišče današnjega informativnega delovanja Wellesa p« so bili razgovori z ministrskim predsed trikom Chamberiainom Po sedanjih dispozicijah bo Sumner Welles zapustil London v četrtek ter bo iz Ca laisa nadaljeval po žefleznici preko Pariza svojo pot v Rim. kjer bo ponovno sprejet od italijanskega ministrskega predsednika Mussolini ja in grofa Ciana 18 ali 10. marca se bo Welles v Neaplju vkrcal za po-vratek v Zedinjene države. Dublin. 11 marca br Kakor poročajo listi, so irski državniki zahtevali, da bü jih sprejel ameriški državni podtajnfk Sumner Welles. Irski politiki ga hočejo informirati o poflitičnem položaju v severni Irski. Miren Taylor pri kardinalu Mcntiju Rim, 11. marca. AA. (DNB). Miron Tav^ lor, Rooseveltov zastopnik pri Vatikanu, je imel včeraj popoldne daljši razgovor z namestnikom državnega tajnika kardinalom Mcntijem. Mirovni načrt Kodanj, 11. marca. j. (Havas). Dopisnik lista »Berlingske Tidende« poroča \z Bukarešte. da so Mussolini, Ciano m Ribbentrop izdelali mirovni načrt ki bo izročen Roo-seveltovemu delegatu Sumnerju Wellesu pred njegovim povratkom v Zedinjene države. Pariz, 11. marca. s. Nocojšnji >Temps« registrira današnje vesti iz Rima, da je nemški zunanji minister Ribbentrop pri papežu ln ministrskem predsedniku Mus-soliniju poskušal vplivati, da bi oba posredovala pri Suinner Wellesu za novo mirovno akcijo, ki bi upoštevala glavno nemške zahteve. »Temps« ob tej priliki ponovno poudarja, da sta Anglija in Francija že označili svoje vojne cilje ln da ne bosta položili orožja, dokler ne bodo doseženi. List pravi, da ne more biti kompromisa med svobodo in suženjstvom. aj In Prago Angleška letala so bila včeraj tudi nad Monako vom, Lin&om, Nümbsi^ns in Mannheimom London, 11 marca. br. (Reuter). Včeraj zjutraj so bila angleška letala spet enkrat nad Dunajem n Prago. Na obe mesti so razsula nekaj stotisoč letakov Skupina letal. ki je bila nad Dunajem, je preleteila tudi Monakovo m Linz Sred' med njima se je morala boriti s hudim snežnim mete-žem. Druga skupina letal, ki je imela za cilj Prago, je imeia na vsej poti lepo vreme ter je preletela vrsto nemških mest. med njimi tudi Mannheim in Nürnberg. Nikjer jih ni nadliegovalo nemško protiletalsko topništvo in v zraku niso opazili niti enega nemškega letala. Le neko nemško letalo se je baš ob njihovem pojavu spuščalo na neko letališče. Vsa angleška letala so se vrnila na neko letališče v neposrednem zaledju Maginotove linije Med piloti je bili tudi eden iz Kanade, eden pa celo iz Nove Zelandije. Pariz, 11. marca. AA. (Havas). Včeraj se je kijub oblačnosti in megli odigral glavni dog-ode K v zraku. Spopadli sta se dve skupini francoskih ln nemških lovsikih letal. Skupno je poseglo v boj 12 letal. Boj se je vnel nad fronto samo in ni bilo na nobeni strani izgub. V zvezi s tem bojem izjavljajo v pooblaščenih francosk-h krogih, da niso resnične nemške trditve, da bi bilo na francoski strani 10, na nemški pa samo 7 aparatov. Prav tako ni res, da bi bilo neko francosko lovsko letalo strmoglavilo na zemljo. V boju je neki francoski pilot dobil nevarno rano, a se mu je kljub temu posrečilo vrnlti se z letalom na oporišče. Ta boj je bil takorekoč edfeia letalska akcija včerajšnjega dne. V noči od 9. na 10. marca je bilo pa na obeh straneh več oglednih poletov nad nemškim ln nad francoskim ozemljem. Francosko letalstvo je izvedlo več poleten' globoko v nemško ozemlje. Nemški piloti so leteli nad severnim in celo nad jugovzhodnim delom Francije. Na kopnem je treba zabeležiti mnogo večjo živahnost patrulj tako na francoski kakor tudi na nemški strani v gorskih predelih vzhodno od Vogezov. Nekaj nemških oddelkov, ki so se približali francoskim postojankam, smo hitro zavrnili. Nemško in francosko vojno poročilo Berlin, 11. marca, br Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojnn poročilo- Na zapadu nikakib važnih dogodkov. Letalstvo je nadaljevalo s svojimi izvidniškimi akcijami ter je bilo na irvidniških poletih nad vzhodno Francijo Nasprotno letalstvo je ponovno poskusilo prodreti nad nemško ozemlje. Pri tem sta snoč' dve sovražni letali tja in nazaj grede preleteli iuksemburško področje Pariz, 11. marca br 379 vojno poročilo, ki ga je davi objavilo vrhovno poveljstvo francoske vojske pravr Nič omembe vrednega. Francoski vojni svet Pariz. 11 marca j (Havas) Danes do poldne se je sestal francosk vi ini svet pod predsedstvom prezidenta repur like k važni seji Agenciia Havas ie Dopoldne objavila o seji vojnega sveta naslednii kommvke: Danes dopoldne ob 11 se ie v Elizeisk' palači sestal vrhovni voini svet Predsedoval ie orezident T.^brun Na seji so bT ministrski preds'd * Daladier minister vojne mornarice O-nr nehi minister vojnega letalstva Guy la Chambre, vrhovni poveljnik francoske vojske general Game-liin. šef admiralskega štaba admiral Darlan in šef letalskega štaba general Vuillemin. Ministrski predsednik Daladier se le pred odhodom v Elizeisko Dalačo sestal še z angleškim poslanikom v Parizu Camp-belom. s katerim le imel kratek razgovor Tajna šefa francoske zbornice Pariz, 11. marca, br. V zadnjem času so se iz parlamentarnih krogov t ojavile zahteve po novi tajni seji zbornice ln senata, na kateri naj bi francc-ska vlada pojasnila svoje stališče glede na finsko-sovjetski spor in sedanja pogajanja v Moskvi. Francoska vlada tokrat ni aavrze-| la tako odklonilnega stališča do tajne se-! je. kakor o priliki prve tajne seje. Jutri se parlament sestane. Tedaj bo Daladieru predlagana tajna seja, a vprašanje je še. ali bo pristal na predig takoj, ali pa bo tajna, seja šele potem, ko se bodo pokazali prvi rezultati moskovskih pogajanj. Ugoden Sinančni položaj Belgije RI°nS, 11. marca. AA. (Belga). V svojem govoru, ki ga je imej v M on su, je predsednik vlade Pierlot poudaril, da hoče vlada mir in ohranitev svoje nevtralnosti in časti. Pozval je vso državo, naj ohrani svoje notranje sodelovanje. Program nevtralnosti je dolžnost za vse. Naši vojaki Imajo pravico zali t e va ti od nas, da smo njih vredni. Ko se je bavil s finančnim položajem države, je predsednik vlade poudaril, da je Belg-ja edina izmed nevtralnih držav, ki se nahaja v ugodnem finančnem položaju. Zadnje posojilo je imelo velik uspeh iin od 1. januarja je prišlo v državo čez 300 milijonov frankov. Gospodarska politika vlade je omogočila, da ne trpi država pra.v v nčsmer pomanjkanja. Nobenih omejitev za potrošnjo ni. Božja previdnost nam je dosedaj naklanjala srečo in mi želimo, da bi jo ohranili. Tuja letala nad Belgijo Bruselj, 11. marca. AA. (Havas). Več letal, katerih narodnosti ni bilo moči ugotoviti, je letelo včeraj zelo visoko nad osrčjem Belgije. Nesreža belgijskega letala Bruselj, 11. marca. AA. Pri stre nih vajah na belgijski obali je neko lovsko letalo strmoglavilo blizu Ostenda. Aparat se je vnel. Pilotova usoda še ni znana. Aretacaja manega komunista v Baslu Berlin, 11 marca. AA (Havas). Včeraj je bil prijet v Baslu znani komunist Hof-rriaver, ki je bil v Italiji obsojen na !0 let ječe zaradi komun stične propagande. Hcf-mayer in njegova žena. ki je bila tudi prijeta. sta uporabljala tajno radijsko postajo z namenom, da bi ovirala francoske oddaje v nemščini. mokratov, kakor tudi monarhIstov. Oba sta poudarjala, da zasledujejo Avstrijci samo en cilj: osvoboditev Avstrije Bivši avstrijski poslanik v Londonu Frankenstein je izjavil, da je večina prebivalstva v Avstriji nasprotna nacionalno-sociali-stičnemu režimu. Novi urad ima med drugim nalogo, da vzdržuje stike s podtalnimi gibanji v AvstrijL Koalicijska vlada ▼ Avstraliji London, 11. marca. j. (Reuter). Po informacijah iz zanesljivega vira se pripravlja v Avstraliji ustanovitev koalicijske vlade Jutri se sestane w-dstvo agrarne stranke, da določi v tej zvezi vse podrobnosti Verjetno je. da bo vodstvo sprejelo vse predloge. ki sta jih stavila predsednik Menzies ter vodja avstralske agrarne stranke Ca meron, tako da bo koalicijska vlada verjetno Lahko sestavljena že konec tega tedna. Po dogovoru med Me-nziesom in Ca meronom bi »lednji postal podpredsednik nove vlade, razen tega pa b- agrarna stranka dobila v njej tr ministrstva in dva ministra brez portfelja. Podtalno rovarfenje komunistov v Belgiji Bruselj, IL marca. AA. V Ligeu so aretirali pet komunističnih propagatorjev zar radi podtalne propagande. Pri nišni preiskavi so našli mnogo letakov, listov ln brošur, tiskanih v Sovjetski Rusiji. Indija solidarna z Anglijo New Delhi, 11. marca. br. Danes se je .sestal indijski gornji dom. že takoj ob pri-četku seje so sprejeli posebno resolucijo v kateri izražajo popolno solidarnost z angleško vlado. Indijski knezi, pravi resolucija, hečejo v vseh okoliščinah podpreti Veliko Britanijo v borbj za obnovo pravičnega miru. Pri tem ne bodo štedili ne z denarjem, ne z ljudmi, ne z materijalom. Nemčija kupuje romunske petrošejske vrelce Amsterdam, 11. marca. o. (Exchange Telegraph). Po informacijah iz Berlina bo dr. Schacht te dni odpotoval v Bukarešto, kjer se bo poga,jal o nakupu petrolejskih^ virov v vrednosti 2 milijona funtov. Scha-* chtovo potovanje v Bukarešto se tolmači v tem smis'u, da je zopet prevzel vodilno vlogo v Nemčiji, potem ko je stal v zadnjem času ob strani. Te vesti pa DNB de-m an t ira. Vojna na morju London, 11. marca. s. (Reuter) V parlamentu je bilo danes sporočeno da se naha ja v taboriščih za vojne ujetnike trenut no 257 nemških vojnih ujetnikov pripadni kov nemške vojske in mornarice, oziroma letalstva ter 1 «271 mornarjev nemške trgo vinske mornarice. Sedaj je bila nemškim ujetnikom dana prilika, da poslušajo v ta boriščih nemške oddaje angleškega radia Capetown, 11 marca. s. (Reuter) Neka angleška vojna ladja je izkrcala danes tu 46 nemških mornarjev z nemških trgovin skih ladij, ki so jih Nemci sami potopili Ostali bodo internirani v Južni Afriki na stroške angleške vlade. Ista vojna 'adia ie prepeljala v Capetown 16 angleških mor narjev, ki »o bili ranjeni v pomorski bitki ob La Plati in so bili doslej na Falkland »kern otočju. Washington, 11. marca, br Okoliščina da so angleške ladje med San Domingom in Portoricom zasledovale nemško tovorno ladjo »Hannover« ter jo hotele ustaviti m zapleniti, tako da je büa nemška posadka po navodilih iz Berlina prisiljena potopit-jo. je vzbudila v ameriških krogih veliko pozornost Ladja je bila namreč potopljena še v območju ameriških nevtralnih vodfi Glede na to sodijo politični krogi da ho ameriška vlada energično protestirala v Londonu. Washington, il marca. s. (Ass. Pressi Danes so posetili ameriškega finančnega ministra Morgenthaua angleški poslani! lord Lothian francoski poslanik grof Saint Quentin ter angleški ln francoski zastop nik blokadnih ministrstev Gwstkin In Rist Razgovor Je veljal vprašanjem vojno-tlho tapske kontrole. Rusija in Japonska Tokio. 11 marca A A (Havas) Po poro čilih, ki so semkai prspe'a. se gibljejo po gajanja v Moskv' med jaronskim velepo slanikom in sovjetsko vlado izkfl'učno v po litičnem in gospodarskem okviru Japonska se trudi, da bi sovjetska Rus'ja nrenehala « pošiljatvijo pomoči maršalu čangkajšku Obenem naj bi prenehala podnirati komu nistično armado ter naj bi priznala Man džurijo Sovjetska Rusija zahteva, da se mora Kitajski Turkestan prišteti v pas ru skega vpliva da mora lapon-ka priznati razdelitev Poljske in podpisati nenapada'-no pogodbo s sovjetsko Rusijo Prav tako zahtevajo Rusi demilitarizacijo severne Mandžurije in revizijo njenih meia Dalje Rusija zahteva, da debi v pot>est mandžur-ske železnice, kar so p») Japonci odločno odklonili Japonci tudi zahtevajo da naj Rusija odobri uvo7 določenega kontingen ta surovin, v nadomestilo za to pa bi Japonska kupovala od Rusije petrolej olje in mangansko rudo. ribe, sladkor in soL Praška juridična fakulteta nemška vojašnica Praga, 11. marca. br. Poslopje jurid-fine fakultete češke univerze v Pragi, ki je bila v jeseni zaprta za tri leta, je spremenjeno v vojašnico SS oddelkov'. Francsski podatki o turški vojski iski urad London, 11 marca s. fReuter) Ob priliki današnje druge obletnice zasedbe Avstrije j je b'l v Londonu osnovan poseben "Avstrijski urad«. Ob otvoritvi sta go* -»rHa tako zastopnik avstrijskih socialnih de- Pariški »Tempst je objavil te dni v svoji vojaški rubriki pregled o moči in priprav-ljenusti turške vojske. Po članku posnemamo naslednje podatke: Položaj Turčije na prehodu iz Azije v Evropo je izredno važen. V njenih rokah so tudi darc'anelske morske ožine, kjer lahko dovoli ali prepove pomorskim silam zapadnih velesil vhod v Črno morje, odnosno dovoli ali prepove ruskim pomorskim si'am izhod iz črnega morja. Znana je vloga, ki jc je Turčija igrala ob teh ožinah v zadnji svetovni vojni, ko nista za-padni zaveznici mogli Rusije uspo/no podpreti prav zaradi zapore tega prehoda. Ker je Turči.-a preko Dardanel rnort med Evropo in Azijo, lahko uspešno posega tudi v razvoj dogodkov na Balkanu. Njena črnomorska obala je znana po proizvodnji petro e ja in žita. njena sredozemska obala pa je bila od nekdaj križišče življenjskih interesov evropskih velesil. Njena severovzhodna meja je v b" ž'nl petrolejskih vrelcev ob Kaapiškem jezeru, njena jugovzhodna pa v bližini petrolejskih pokrajin Mezopotamije. Spričo tega položaja in vloge, ki Turčiji pripada na Bližnjem vzhodu, je jasno, da ie za to državo ' velikega pomena dobra vojska. D*? 1o Turčija ima o tem ni mogoče dvomiti Po Stc-il'i svojega prebivalstva lahko postav; na noge poldrugi mi- Posveti imike vlada s poslaniki Carigrad, 11 marca, j (HavasV Turška vlada postopoma poziva v Ankaro svoje poslanike akreditirane pri nekaterih evropskih državah Ta ukrep turške vlade je zgolj informativnega značaja. Tako sta *e sedaj vrnila na svoja sflužbena mesta turška poslanika v Rimu m v Sofiji, ki sta se približno teden dni mudila v Ankari. Za jutri pričakujejo v Ankari turškega poslanika v Bukarešti, tekom tedna pa bo zglasil n« poročanje tudi turški poslanik v Moskvi. Ankara. 11 marca AA Z-mske počitnice turškega parlamenta potečejo prihodnji teden Prva seja parlamenta (18 marca) in vse naslednje seje bodo veljale proučevanju proračuna. Zasedanjs turškega obrambnega sveta Ankara n. marca s. (Ass. Press) Danes je imel sejo vrhovni turški obrambni svet. V razpravi je bil baje nov zakon, ki b< razširil za primer vojne vojaško dolžnost na vse moške med 50. in 65. letom starosti. Mraz in povodnp v Turčiji Ankara 11. marca. AA. Iz raznih delov Turčije poročajo, da je spet pritisnil mraz m da je na novo zapadel sneg Na gori U1udi je snega že 4 m na debelo V pokrajini Cukurvi je reka Džiharr- narasla za 1.8 m in povzročila povodenj. lijon mož. Prve Izredne vpoklice Je Turčija isvršiln že proti koncu maja lanskega leta. V mirnem času ima Turčija vojsko. ki šteje 10 armij s 23 divizijami, od katerih so tri utrdbene. Razen tega so v mirnem sestavu turške vojske tudi tri mešane planinske brigade ter tri konjeniške divizije. 2e sedaj so vse edlnice postavljene na vojno številčno stanje, a razen njih je bdlo še na novo formiranih neka,j divizij. Vojni material se prav sedaj modernizira in izTK>polnjuje. V pogledu motorizacije je Turčija zaradi pomanjkljive domače proizvodnje nekoliko zaostala. Tudi letalske sile še niso velike, pač pa je znano junaštvo turškega vojaka. V strateškem pogledu ima turška vojska cve veliki nalogi: v Traciji mora očuvati, kar je še ostalo na evropskih tleh od nekdanjega turškega cesarstva, v Transkavkaziji pa mora ^aziti na nevarnosti, ki bi tam zanjo mo?le nastati s sovjetske strani. Anatolia, ki leži v središču Male Azije, je zelo neprimerna za motorizirane enote. Na jugu ni potrebna velika uporaba vojaštva pprlčo neprehodnih gorovij. Precej težav povzročajo razne prometna vprašanja, toda Turčlia je po obliki svojega ozemlja močno zavarovana. Zato H verietno na>-tpie sovjetske i keile proti Turčiji na veftif». težave kakor turSke akoije proti Tiflisu. Finančni mls?Ister v avcHčsssi Beograd. 11. marca. AA Nj. Vis. knez namestnik je izvolil sprejeti v avdienco finančnega ministra dr. Juraja Suteja. Proti razširjanju lažnih vest? Beograd. 11. marca. AA. Uorava mesta Beograda objavlja: Opazilo se je. da se /adnie čase širijo lažnive vesti o političnih razmerah v naši državi. Prebivalstvo se ooozaria. da ie namen razšlrjevalcev takšnih elasov. zanesti nemir in zavajati liud; v zmoto. Zato se bodo Droti vsem. ki bi še dalje širili takšne glasove, izvajale vse sankcije, ki jih določa zakon. Odgodeno izvajanje konvencije o radisfonlji Beograd. 11. marca AA Zaradi evropske vojne je izvajanje evropske konvencije za radiofonijo, ki bi se moralo začeti 4. t. m., odloženo na nedoločen čas. Zvišanje pristojbin za priporočene pošiljke BeOgiad, 11. marca. AA. Z odlokom ml-n etra za ptt je zvišana poštna pristojbina za priporočene pošiljke v krajevnem prometu od 2 na 3 din, v medkrajevnem pa od 3 na 4 din. V mednarodnem prometu Je zviöena pristojbina za priporočene pošiljke za Grčijo, R.umunijo hi Turčijo od 3 na 4 din, za vse ostale države pa od 4 na 5 din. Ta odlok stopi v veljavo s 1. aprilom. Samomor uglednega hrvatskega agronoma Petrin ja. 11. marca. o. Pred nekoliko dnevi je skočil pod vlak v bližini Sunie neznan moški. Ko ie uradna Aomisiia izvršila formalnosti, so kmetie elegantno oblečenega neznanca Dokonali. Sedai se 1e javil dijak agronomi ie v Zagrebu Türk, ki je izrazil sum da bi mogel biti samo-mo'-'lec njegov oče. znani agronom Dragan TuA. dolgoletni tajnik zveze hrvatskih vinogradn'kov. Ko so mu kasneje oredlo-žili nekatere predmete samomorilca je ugotovil, da gre brez dvoma za niegov^ga očeta. Pokojni Dragan Türk ie Dred nekoliko dnevi odšel od dr>ma. dan nr?d svojo smrtjo pa .ie poslal domov iz Nove Gra-diške kovčeg s svoj:mi stvarmi in Dismo-m. v katerem SK>oroča. da bo :zvrš!l 5am mor. Pokojni agronom Türk ie bil slar 61 let. Iz državne službe Beograd, 11. marca. p. Upokojen je višji mcnopolski kontrolor Peter Kncževič pri tobačni tovarni v Ljubljani. — Napredoval je za višjega zdravstvenega pristava 7. pol. skupine dr. Boris Mainerič pri «reškem načelstvu v Črnomlju. Vremenska napoved Zetnunckn: Toplo vreme, pretežno obls-< no. nekaj dežja v zapadnih krajih in v gorah. Naši kraji in ljudje Velik praznik sporta v Planici I» h 'SP . à Grozna smrt 82 letnega starčka ▼ ognju Maribor, 11. marca 82-ietni zasebnik Jurij črnčič je živel pri hčerki t Studencih na Kralja Petra cesti 43 Crnčič, ki je bil za svojo starost še zelo krepak, je bil snoči dobre volje. Privoščil si je kozarček dobre kapljice, okoli 22. are pa je šel spat r svojo sobo. Kmalu zatem pa so domači opazüi, kako prihaja 'n starčkovc sobe gost dim. Takoj so vdrli ▼ sobo, ki je bila vsa v dimu. Ob železni pe či, ki je bila vsa žareča, je leža-i ves ožgan negiben, nesrečni Jurij Òrncic. Bil je mrtev. njegovo truplo je bilo skoraj zogle- nela Obleka na nJem Je seveda *sa agoni*. Na kraj tragičnega dogodka je prispel« orožniška petroli, ki je dognala, da gre za smrtno nesrečo. Verjetno je starček, ko se je spravljaj spat, po nerodnosti ali nesrečnemu naključju omahni! preko žareče pečL Pri tem se mu je vnela obleka. V trenutku je bil ves v plamenih. Slaboten si ni mogel pomagati pa tudi na pomoč ni mogel j klicati. Siromak je žrv zgorel. Truplo so prepeljali t mrtvašnico na Pobrežju. Smrtno nevarne opekline je dobil posestnik Ivan Kozjek iz Ribnice na Pohorju. V nahrbtniku je imefl steklenico benc;na, ki pa je puščala. Zaradi tega je bil Kozjek na hrbtu precej premočen z bencinom. Na poti domov »i je prižgal cigareto, naslednji trenutek je bila obleka v ognju. K sreči si je Kozjek znal pomagati. Takoj se je vrgel na tla in se tako rešil, ker jc tako pogasil gorečo obleko. Pač pa je dob M zelo nevarne opekline. Prepeljali so ga v mariborsko splošno bolnišnico. scgSgri Boljše in navadnejše tkanine, oprane s Schichte» vlm Radionom, bodo bleščeče čiste. S kuhanjem v raztopini Radiona se perilo varuje in je zato bolj trpežno. RADION BELINA! Konec izteka pod skakalnico Je Ml prav oknsno okrašen. Na velikih drogovih je Mio «tati PLANICA, po vsem svetu znano tane našega zlmskosportnega letovišča Trideset let sokolstva v Bosni Po strmem, visokem zaletu drsi skakalec s veliko naglico' proti mostu, koder se vzravna ln požene v globočino Pod veliko strmino, ob stometrskih značkah pričakujejo gledalci skakača z v si k dar obnavljajočo željo, da bi dosegel 100 m daljave frjLtxxsek, član linije, pri ouskoku tik nad mostom Ljubljana, TI. marca Poslednja letoinfa smučarska skakalna rreditev je za nami. Sicer nismo dočaka-da bi bil tokrat presežen najdaljši smučarski skok ali polet, kakor ga nekateri imenujejo, ki znaša dosltj 107 m, niti niso skakači dosegli zaželenih 100 m. Vendar so bili tisoči gledalcev, ki so prisostvovali prireditvi, nadvse zadovoljni. Seveda Kakor ptič je videti skakač visoko v zraku, boreč se zoper močni zračni pritisk, za lastno ravnotežje in čim večjo daljavo Je k dobremu razpoloženju v Planici poleg brezhibne organizacije mnogo pripomoglo vreme, ki je bilo pomladno lepo. dvakrat lepše v prelepi zimski okolici z vencem zasneženih planinskih vrhov Poleg številnih, krasno izvedenih skokov, ki so jih imeli gledalci priliko občudovati. so hkrati uživali prelepo nedeljo v planinskem svetu, užitek, od katerega bo marsikdo ves teden črpal v zatohli pisarni. Kdor je bil morda nekoliko razočaran, ket m videl nad sto metrov dolgih skokov ga je pa tembolj poplačal lep izlet in oddih ki mu bo omogočal lažje prenašati teden dni življenjskih težav do prihodnjega izleta, ko si bo spet utegnil načrpati novih moči v svežem planinskem zraku. Sarajevo, 11. marca Trideset let jc minilo, odkar jc Sokol razširil krik na Bosno m Hercegovino. Skromna, toda dostojna je bila svečanost tridesetletnice sarajevske sokoiske župe. V teku slovesnosti v soboto in nedeljo je bilo vsestransko izpričano, kolikšen pomen e? je pridobilo .«»okolstvo za prohujo narodne zavesti med prebivalstvom Herceg-bosne, ki je v teku stoletij toliko trpela in jc vedno lahko za zgled narodne samozavesti. V soboto so se sarajevski Sokoli r. dele-| gati iz drugih žup podali h grobu vidovdan-skih herojev, kjer so pravoslavni duhovniki opravili posmrtne molitve nato pa je izpregovoril dr. Voja Besarovič, ki je starešina sarajevske župc že od njenega postan ka Spominjal se je ustanoviteljev župe: Miška Jovanovica in Veljka Čubriloviča. poudarjajoč, da so se sarajevski Sokoli morali boriti pred vojno s tujcem, danes pa s strankarskimi zagrizenci. pred katerimi visoko dvigajo prapor narodne zavesti. V imenu SKJ je govoril Pavo Kovačev iz §i-benika. Sprevod se je nato podal v Sokol-ski dom, kjer je bila konferenca Zvečer je bila v Sokolskem domu svečana akademija, ki jo je otvoril starosta dr Besarovič. Poslana je bila pozdravna brzojavka prvemu ! sokolskemu starešini kralju Petru II Ko je starosta pozdravil vse odlične goste, med njimi zastopnike banske uprave in generali-teto, je poudaril: »Bodite prepričani da so jugoslovenski Sokoli že v oni dobi. ko smo bili pod tujcem videli v naši hrabri srbski vojski najzanesljivejše poroštvo izpolnitve naših narodnih idealov Naši Sokoli se zavedajo, da morajo biti za izpolnitev svojih idealov hvaležni samo srbski vojski. In danes se ozirajo Sokoli z največjim zaupanjem v našo hrabro jugoslovensko vojsko, globoko prepričani, da nas bo zvesta svetlim tradicijam, vedno vodila po potu časti, slave in zmage. Živela vojska!« — Vsi prisotni so sprejeli ta vzklik z ogromnim navdušenjem. Poleg drugih je starosta žt*pe prisrčno pozdravil odposlanca mostar ske župe g. Čeda Milica, opominjajoč se na padov na tega odličnega »okolskega prosve-titeilja O tridesetletnem delu sarajevske sokoiske župc je podal obširno poročilo prof. Hajrudin Gjurič. Opisal je zgodovino bosanskega sokolstva iz predvojnih Jet do marsejskega atentata, posebej je nato izpregovoril o Petrovi petletki, ki bo do prihodnjega leta kronana z velikimi presenečenji na vsesokolskem zletu v Beogradu. Sledilo je več pozdravnih nagovorov, posebno ganljiva pa je bila prisega težakov, ki jo je izpregovoril kmetovalec Dušan Cu-lum. Sledile so telovadne točke, ki so pokazale prav lepo višino telesne kulture. Glavni slavnostni dan je bil v nedeljo, ko so se delegatje in predstavniki zbrali v sokölski dvorani k slavnostni skupščini. Odposlanec SKJ dr. Dragic je v pozdravnem nagovoru poudaril da je sarajevska sokolska župa s tridesetletnico dokazala, da je postala splošna narodna organizacija. Nato je glavni tajnik SKJ Radmilo Gr-djič poročal o delovanju saveza za narodno obrambo in za napredek vasi Sokolstvo hoče, da se mu zaiamči svobodno delovanje in izpovedovanje sokolskih idealov v vseh pokrajinah naše države Kijub trenutnim težkočam bosta zdravi čut m visoka narodna zavednost premagala vse ovire in zagotovila sokolstvu svobodno delo v službi kralju, narodu in domovini. Sledile so številne čestitke in so delegati posameznih žup poročali o stanju na svojem področju Delegat iz Niša je poklonil sarajevski žu pi srebrno vazo s prstjo iz najslavnejših srbskih krajev Delegat Kovačev je sprego voril o težavah sokolskega dela v šiben-sk župi Lojze Struna pa je kot delegat mariborske župe sporočil čestitke v imenu vsega slovenskega sokolstva Opisal je delovanje sokolstva v Sloveniji kjer sc je treba marsikod odločno bonti z anacional-nimi elementi. V celoti je proslava sarajevske sokoiske župe krasno uspela in je dala mnogo novih pobud da bo sokolska ideja v Hercegovini napredovala zavedajoč se polne opore vsega narodnega živija v Jugoslaviji. H) Pi S I Prvo taljenje železa z zagorskim premogom V zvezi s člankom »Zagorje pred 200 leti« v »Jutru« 10. marca t. 1. bo javnost morda zanimalo, koliko naprezanja je bilo treba, da se je v industriji premog sploh uveljavil, saj je bila ta beseda do prve tretjine preteklega stoletja širšim krogom sploh neznan pojm, prav talco, kakor danes večina najbrž ne ve, da so bili v tej smeri pri nas napravljeni prvi poskusi z zagorskim premogom. Na razpolago nam je razprava Alfonza Müllnerja, iz katere posnemamo naslednje podrobnosti: Skladi premoga so bili odkriti, kakor je razvidno iz omenjenega članka, o priliki regulacijskih del Save. Večina industrijskih podjetij je za svoje uamene porabljala izključno lesno oglje ln zaradi tega so začeli propadati gozdovi. Zato je priporočila vlada, naj bi za taljenje rud in v ko-vačnicah porabljali premog in res so napravili prve poskuse z njim v Ruardovih topilnicah in vlivalnicah na Savi na Gorenjskem, o čemer je poročal ravnatelj Gussmann 25. marca 1796. v zvezi s poskusi s premogom iz Zagorja. Prvo poročilo o zagorskem premogu je 16. oktobra 1736. v poročilu deželnega glavarja Kranjske, Corbiniana grofa pl. Sauraua, ki je bil predsednik državne komisije. V poročilu pravi, da mu je o premogu poročal administracijski svetnik Kempf von Angret, premog pa je najbrž prvi odkril že pred tem datumom rudarski svetnik Anton Hauptmann, o čemer pa je poročal izčrpno šele 10. marca 1740. Podelitve dovoljenj za pridobivanje zagorskega premoga v letih 1755., 1766., 1771. in 1777. so manjšega pomena, toda ko je dobil svoje jamske mere gorenjski Indu-strijec Leopold Ruard in sicer 10. januarja 1796. se je takoj lotil proučevanja uporabnosti premoga za svoje fužine. Prve poskuse je napravil na Savi, kamor je v ta namen spravil 300 centov zagorskega premoga. Izvedenec Gussmann se je napotil 27. februarja 1796 na Savo in je napravil poskuse, ki so ga tolikanj opogumili, da je nadaljeval in sklenil topiti rudo s premogom. toda tega se nI upal poskusiti s surovim in žveplastim premogom, da ne bi »tega. kar vzamemo železu pri taljenju, vrnili v preveliki meri ravno s premogom.« Ni-maral oškodovati Ruarda, ki ga je cent premoga veljal en goldinar in to toliko manj. ko je zainteresirana javnost zelo napeto čakala na uspehe, ki bi se v nasprotnem primeru prevrgel v nasprotovanje premogu. Ker mu nihče ni maral pomagati, je Gussmann prijel za delo kar sam in rje nakopičil ogljarskl kopi podoben kup premoga, pustil v sredini navpi- čno odprtino, v katero je spustil žareče oglje«. Kopo je pokril z vejevjem in lešem. Postavil je dve taki kopi. vsako iz 50 centov. Delo je lepo potekalo, vzdigujoči se plini niso imeli najmanjšega vonja po žveplu, temveč so nasprotno, celo sladka-sto dehteli. Kopi sta goreli 72 ur, nato sta se hladili 36 ur in zares: premog ni imel zdaj niti najmanjšega smradu in je bil skozi in skozi razžvepljan. Pri dosedanjem topljenju rude je bilo v 24 urah treba polniti 90-krat s po okroglo 80 funti oglja in 160 funti rude. če je šlo brez zaprek, so vsake tri ure odtakali stopljeno železo. Zdaj pa je Gussmann vzel 120 funtov rude. 40 funtov oglja in 30 funtov premoga, oziroma koksa, in začel ob 8. uri zjutraj. Ob šestih zvečer je odtočil železo in ugotovil, da je sveže in čisto, toda kljub temu nekih predsodkov ni mogel odstraniti in pa, ker ti prvi poskusi iz razumljivih razlogov še niso mogli biti kar uspešni. Tudi delavci niso kazali premogu posebne naklonjenosti, ker »prvič ta novo-tarija tukajšnji narod že vnaprej, pa najsi je še tako dobra, odbija in drugič, ker so delavci videli, da gre delo počasneje od rok, po čemer so sklepali, da bodo v bodočnosti pri zaslužku prikrajšani, če bodo manj postorili«. Gussmann pa je videl dalje. Da je potolažil negodnike, je priporočil vladi, naj izda Ruardu pohvalni dekret, najbolj veščemu topilcu pa štiri dukate ali pa pet goldinarjev vredno srebrno medaljo, zadnje »je celo ceneje in bo vzbudilo več pozornosti*. Predsodki, tako poroča Gussmann dalje, proti premogu so veliki. Premog smatrajo za zdravju škodljivega in hišni lastniki svojim najemnikom na Dunaju odpovedujejo stanovanja, če uporabljajo premog za kurjavo. Na kraju pripominja Gussmann, da je prejel na vpogled več kvalitet premoga. Vsi vzorci da so bili izbrano lepi, svetil in jedrnati. Nekateri so bili tako trdni, da si jih le težko razbil, drugi spet so črni ko saje. pa spet listasti, krhki in taki, ki že v kratkem razpadejo. Nekateri vzorci pa da so tako lepi in gosti kakor najfinejši angleški premog. Razumevanja za uporabnost premoga torej v oni dobi ni manjkalo med takratnimi rudarskimi in plavžarskimi strokovnjaki, toda visoke cene za prevažanje premoga so preprečile, da premoga niso uporabljali v taki množini kakor je to zaslužil. Saj so n. pr. na Savi, v takrat najbolj pomembnem topilniškem središču še leta 1869. kurili plavže s šoto, lesom in dračjem. Šele ko je to industrijo prevzela Kranjska industrijska družba leta 1S6S., se je tu za/-čela nova doba. V zvezi z razvojem železnice pa je premog stopil na prvo mesto med gorivi, pocenil se je prevoz, s tem pa je postal raznim industrijam nenadomestljiv prav tako kakor meščanom, ki so ga kurili v svojih novih pečeh, iz katerih ni več razšir jal tistega vonja, zaradi katerega jim je nekoč hišni gospodar odpovedal stanovanje. Premog je torej zmagal na vsej črti, tisti, sprva zaničevani kos črnega kamna, ki niso vedeli z njim kaj pametnega početi. pre Stoletnica slavista Gregorja Kreka 8. marca je poteklo sto let, kar se je v čateni pri Javorju na Gorenjskem rodil Gregor Krek, poznejši slovenski pisatelj ki znanstvenik. Po dovršenih študijah v Ljubljani in v Gradcu je promoviral leta 1864. Čeprav je študiral klasično filologi jo, se je bavil tudi s slavistiko ln je leto dni poslušal Miklošičeva predavanja na dunajski univerza. Leta 1867. se je habi-litirai na vseučilišču v Gradcu za slovanske jezike in literaturo. Leta 1871. je postal izredni, tri leta pozneje pa redni profesor. Ko so ga leta 1902. upokojili, se je preselil v Ljubljano. Umrl je 1. 1905. v Gradcu in je bil pokopan v Ljubljani. Gregor Krek je v svojih dijaških letih mnogo pesnikova!. Leta 1862. je zbral svoje verze v knjigo »Poezije«. Mladi pesnik je bil močno pod vplivom Prešerna, kar se je kazalo celo v čisto formalnih značilnostih njegove poezije. Tako' je po Prešernovem vzorcu spesnil tudi Sonetni venec. Leta 1863. je izdal v zbirki »Cvetje iz domačih m tujih logov« epično pesnitev »Na sveti večer o polnoči«. S tem je bilo njegovo literarno delo v glavnem zaključeno Ni mu moglo prinesti večjega in trajnejšega uspeha, ker mu je za pesniko-vanje nedostajalo izvirnega tvornega duha. Tem več uspeha je dosegel Gregor Krek v znanosti, že za dijaških let je dajal dijakom Izipodbudo, da naj zbirajo narodne pesmi. Pripravljal je za Slovensko Matico izdajo Vrazove ostatine in je napisal s tem v zvezi daljšo razpravo o narodnem blagu in njegoven kulturnem pomenu. V tej razpravi je razvil smernice glede izbire in izdaje narodnega blaga. Bavil se je tudi s slovansko mitologijo. Leta 1874. je izdal v Gradcu svoje glavno delo »Einleitung in die slavisehe Literaturgeschichte und Darstellung ihrer älteren Perioden«. Druga izdaja tega dela je izšla leta 1887. znatno razširjena in predelana. Mnoge njegove razprave so izšle v rervijd »Kres« in v raznih nemških strokovnih Časopisih. Leta 1895. je izdal s svojim uvodom zbirko nemških prevodov slovanskih pesmi v knjigi z naslovom »Slavisehe Antologie«. Profesor Gregor Krek je bil posebno zaslužen kot vesten in vnet voditelj slavističnega seminarja na graški univerzi. Kot profesor slovanskih jezikov in književnosti je mnogo storil za povzdigo slavistične znanosti, čeprav sam ni zapustil kdove kako bogatega in po svojih izsledkih pomenljivega znanstvenega dela. V naših tedanjih razmerah pa je imelo njegovo delovanje drug pomen: vplivalo je preko čiste znanosti na obrazovanje našega splošnega kulturnega življenja in dvigalo narodno samozavest, ki nam je bila v toliki meri potrebna. Naši predniki so videli v profesorju Gregorju Kreku odličnega kulturnega delavca in imamo tudi danes dovolj razloga, da se s pieteto spominjamo ob njegovi stoletnici imena in ctelr, ki je bilo našemu narodu v čast in ponos. O Gregorju Kreku s:no prejeli v zvezi z njegovo stoletnico spomine našega so-trudnika, iz katerih zaradi zanimivosti posnemamo: Z dr. Gregorjem Krekom sem se seznanil 1. 1887. v Javorjah. Tu je v začetku septembra obhajal njegov prijatelj in sošolec, znani dobričina župnik Matevž Jereb svojo petdesetletnico. Povabil je tudi domače dijake. Med njimi sva prš a na to proslavo jaz kot učiteljiščnik in takratni osmošolec, sedanji univ. p -ofeser p elat dr. Aleš Ušeničnik. Na planoti p eJ cerkvijo se je sprehajalo že ve? gostov duhovniškega in posvetnega stanu. Med njimi je bil pc3taven gceporl z daljšo ."lati brado in bujnimi lasmi Ko sva se mu približala je obema krepko stisnil roko. Med obedom je vzbujal ta gospod največjo pozornost in vsi so skibno pazili, da ne bi preslišali no' ene njegove besede. Bil pa je pri govorjen tu zelo preudaren in je v vsem kazal veliko urrerienost. Ta gospod je bil vssučiliški profesor v Gradcu dr. Gregor Krek Z njim smo prišli v stik že naslednjega dne. ko smo se lahko pogovorili obširneje in bolj po domače. Sam ne vem, s čim in kako sem se mu bol prikupil, da me je ohranil v tako dobrem spominu. Ko je namreč naslednja leta, dokler mu je še živel brat Jože, redno prihaial vsako leto za počitnice v Poljane, je takoj vprašal po meni. ko sem bil še diiak in pozneie učitelj. ter me je povabi!, da sem ga spremljaj v Javorje. Med potjo mi je pripovedoval marsikaj zanimivega iz svojega življenja in s svojih potovani po širnem svetu. Òb takih dneh sem bil večkrpt njegov gost. Priznati moram, da mi je občevanje s tem učenim in duhovitim gospo "om močno razširilo obzorje. Zlasti je bil vpliv v tem. da me je navdušil za našo leno slovensko govorico in za slovanskega duha. Ob takem obisku leta 1888. se je seznanil s slavni n poljanskim rojakom, slikarjem Janezom šubicem in se je z njim pobratil. Gregor Krek se je rodil v preprosti kmečki hiši. Njegovi starši niso bili po-se'cno premožni. Vedno me je zanimalo, kako je mogoče, da so ga dali v višje šole Dejal bi, da so dobili izpodbudo že tedaj, ko je i>ostal duhovnik njegov ožji rojak Luka Jeran. Nedvomno je že kot deček kazal izre:'no nadarjenost. Sen staršev, da bi postal duhovnik, se sicer ni uresničil, j venc'ar je kmečka hiša dala tudi v tem primeru odličnega moža, ki je postal velik učenjak ter buditelj slovenske in slovanske zavednosti. L. P. Zapiski Dva gledališka dogodka v Jugoslaviji. Kulturna kronika naše države zaznamuje v teh dneh dva dogodka mednarodnega značaja: v Zagrebu so gostovali člani najelitnejšega francoskega gledališča C o m é-dle frangaise. Uprizorili so Racinovo tragedijo »Andromaque« in enodejanko Prospera Meriméeja »La Carosse du Saint-Sacrement«. Igralska skupina je bila sestavljena iz samih prominentnih umetnikov, med katerimi sta bila tudi iz filma znana Marie Bell in Jean Yonnel. Gostovanje je sprejela zagrebška javnost kot velik dogodek. Gledališče je bilo že v naprej razprodano ln uspeh odličnih predsta-viteljev starodavne francoske gledališke kulture je prekosil vsa pričakovanja Družabni uspeh gostovanja je bU prav tako velik kakor umetniški uspeh na odru. Gostje «o odootovall iz Zagreba v Budimpešto. — V B-ogradu pa gostuje v teh dneh frpnkfurtska opera ki je prišla uprizoriti ves Waemerjev »Nlbelunškl prstan«. Tudi to gostovanje Je velik kulturni in umetniSki dogodek. Predstave ao bile razprodane ter je uspeh gostovanja gotovo zelo časten. Na čast gostom je beograjski župan g. Vojin Djuričič priredil v nedeljo v dvorani Ratničkega doma svečano kosilo, ki mu je poleg članov frankfurtske opere prisostvoval tudi nemški poslanik von Heeren in vrsta uglednih predstavnikov beograjskega kulturnega in gledališkega življenja. Na županovo zdravico je odgovoril generalni intendant frankfurtskih mestnih gledališč dr. Hans Meissner, ki je med drugim rekel: »Prisrčno vabim beograjsko narodno gledališče, da nas vnovič obišče in da razvijemo naše umetniške zveze. Sprejeli bomo Beograjčane odprtih src. Obe naši gledališči služita istemu namenu, da pokažemo svoje najboljše sposobnosti. Dvigam čašo za napredek beograjskega Narodnega gledališča in vsega jugoslovenske-ga naroda, za proč vit njegove kulture, ki se ji divimo in klanjamo.« Koncert jugoslovanske glasbe v Osla. Na prizadevanje Združenja sodobnih jugoslovanskih skladateljev priredi norveški radio Oslo 9. aprila velik simfonični koncert jugoslovanskih skladb, na katerem bodo zastopani avtorji: škerjanc, Hristič, La-jovic, Bravničar, Slavenski ln švara s simfoničnimi deli. Podoben spored bo v maju izvajala litvanska postaja Kaunas (Kovno). »Proteus« spomina svojega urednika Pavla Grošlja. Pravkar je izšla 8./9. številka ilustriranega časopisa za poljudno prirodoznanstvo »Proteus«. Je to prva Številka ki je izšla v redakciji novega uredniškega odbora z dr. Lavom čermeljem na čelu. Številka prinaša poleg priloge s sliko nepozabnega slovenskega prirodoslovca članek dr. J. C. Oblaka »Prijatelju Pavlu GroSIju v slovo« ln članek enega najkom-petentnejSlh poznavalcev njegovega dela. univ. prof. dr. Jovana Hadžlja: »Pavel Grošelj—prirodoelovece. Pisec sklepe, svoj OBIŠČITE od 12. do 28. aprila 194o. ŽELEZNIŠKI POPUSTI V JUGOSLAVIJI 25%, V ITALIJI 50% Pojasnila daje: Generalno zastopstvo milanskega velesejma za Jugoslavijo : r bi zaslužilo to prekrasno glasbeno delo ln tudi gost, ki je v svoji vlogi pokazal vse kvalitete svojega petja ln igre. Občinstvo je g. Gostiča, kakor tudi nosi-teljico glavne vloge gdč. Heybaiovo ln g. Lupša, ki je ob tei priliki odlično pel vlogo povodnega moža, navdušeno pozdravljalo. Baritonist Marugič v ljubljanski operi. V soboto 9. marca je v Leoncavallovlh »Glumačih« kot Tonio odnosno Taddeo pokazal mladi hrvaški baritonist, g. Ante Marušič, svoje glasovne, igralske in muzi-kalne sposobnosti. Pred zelo pičlim, toda naklonjenim občinstvom je imel velik uspeh z znanim in priljubljenim prologom. V njem je pevski izdatno izpričal, da razpolaga s svežim in obsežnim baritonom zelo prijetne, a zaradi nekaterih tehničnih pomanjkljivosti (ozka maska!) še neizena-čene barve. Ker mu je vsa baritonska lega zdrava do visokega »as«, ki ga je g. Marušič v prologu sočno zapel, brez škodljivega napora, mu bodo morda v najkrajšem dostopne najtežje vloge. O značaju vlog, ki se jih bo gost v bodoče lotil, in o napredku bo vsekakor odločala nadaljnja skrbna izpopolnitev glasu tako po sproščenosti in izenačenosti kot po širini tona. — Vloga Tonija spada med junaške in v nji se je gost vsestranski s pridom uveljavil. Igralski se premišljeno obvlada, s posluhom in ritmičnim čutom pa spretno sledi glasbi ln dirigentu. G. Marušič je upoštevanja vreden pe"ec, ki se bo bržkone v višino razvil preko baritonskega obsega. Predstavo je z go Ribičevo, gg. Marčecem in Banovcem ter Dolničarjem kot solisti vodil gosp. dr. švara. (P. š.) Kobansko v Slikah. Mladi akade^^r' slikar Lojze 8 u š m e 1.1 bo izdal v samozaložbi za letoSnlo Veliko noč knjigo 30 linorezov »Kobaxuski mptlvi«. Knjiga, ki je tako novost kakor tudi redkost na našem knjižnem trgu, je vredna vse pozornosti tudi že iz narodnih ozirov, saj je delo eno izmed prvih, ki prikazuje kozjaško obmejno ozemlje, hribovito pokrajino ter človeka na tej pokrajini. Kniiga bo obenem velikonočno darilo kozjaškega umetnika Slovencem ter bo kot taka upravičeno našla odmev med zavedno in kulturno javnostjo. Ker bo izšla knjiga v omejeni nakladi in v samozaložbi, bi priporočali, da si jo ljubitelji lepe knjige in umetnosti naroče že v subskribciji. Stala bo ljudska izdaja 50 din, luksuzna numerirana Izdaja pa 100 din. Naslov: Lojze šušmelj, akademski slikar, Selnica ob Dravi. Madžari ln nafta književnost. VseuWH- ščna tiskarna v Budimpešti bo Izdala v teku letošnjega leta 12 knjig prevodov iz srbske, hrvatske in slovenske literature. V tej seriji, ki naj predstavi madžarski kulturni javnosti reprezentativne stvaritve sodobne književnosti v naši državi, bo izšlo šest knjig srbskih, štiri knjige hrvatskih in dve knjigi slovenskih pisateljev. Med prvimi izidejo: Stankovičeva »Nečista krv«, Izbor povesti Velka Petroviča in »Seobe« Miloša Crnjanskega. Kdo bo zastopal slovensko literaturo, nam trenutno ni znano. Verjetno je, da bo v zbirki kakšen izbor novel In črtic Ivana Cankarja. Kolikor vemo, pripravlja prevode Iz slovenske literature prekmurski Slovenec dr. Avgust Pavel, ki je že prevedel v madžarščino Cankarjevega »Hlapca Jerneja« in še nekatere druge njegove spise ter je že ponovno pisal s priznanlem in z zadostno razgledanostjo o slovenski literaturi Vse-kako 1e treba navedeno serijo prevodov pozdraviti kot razveseljiv znak duhovnega spozna vanta ln zbliževanja med Jugoslavijo in Madžarsko. Krasen film fantastičnega razkočja, plesa in čarobnega baleta na ledu, pri katerem sodeluje znamenita drsalna skupina »Tlie international ice follies«. JO AN CRAWFORD In JAMES STEWART KARNEVAL NA LEDU *»v - ÌhV /.«iSiML'/r^ y^V ' DANES PREMIERA ! — Ob 16., 19. in 21. uri. — KINO UNION, teL 22-21 Najelegantnejàa očarljiva žena Amerike v filmu, ki bo očaral vse gledalce! Razprodane predstave Vara najbolje izpričujejo lepoto razkošnega orijentalskega filma: Divne španske pesmi in pieei! A T1T C A Urft T 151 ISTIM TS7 v vlo&i: Imi*'r,° AlrentiBa> CTM Jr A JUH t? IL španska gledališka umetnica. KINO SLOGA, tel. 27-SO — Samo še danes ob 16., 19. in 21. url. ženj kraljevine Jugoslavije. Iz knjige nemškega generaLštabnega polkovnika Hermana Fertscha »Vojna spretnost« je vzet odstavek o oficirjih. Sledi poročilo o svečani blagoslovitvi drugega dela Ratničkega doma v Beogradu in kluba rezervnih oficirjev. Med poročili o skupščinah posameznih združenj je tudi poročilo iz Ljubljane. Glasnik vsebuje razen tega več drugih informacij, koristnih vsakemu rezeivnemu oficirju. * Razkrinkani porarejeva'ci den?, rja. Pod tem naslovom smo v nedelio poročali o hišni preiskavi, ki so io 1. marca izvršili orožniki na domu posestnika Jerneia Do-lena na Goln.'.,u pri Tržiču. V poroč lo se nam ie prikradlo nekai netočnosti, ki iih rade volie popravljamo Orožniki pri preiskavi niso našli kup odei in oostelinine. ki ie izginila iz zdravilišča in te tatvine ni bil osuinlien Jernei Dolen. Orožniki so našli le nekai ničvrednih odei iz bombaža, ki se uporabliaio pri popravlianiu peci in pri raznih drugih obrtnišk h delih v zavoda pa nekai keramitnih in belih ploščic za oblasanie sten. katere ie moeel odnesti iz zavoda samo oče Jerneia. Matevž Dolen. ki ie več let stregel pecari em v zdravilišču. Orožniki so preiskavo uvedli zavolio karabinke. o kateri so bili obveščeni da io Jernei Doln ima ne oa zaradi tatvin v zdravilišču. V resnici so našli en samokres. nekai nedovršenih. skraino slabo izdelanih falzifikatov 500 dinarskih bankovcev in gumiiast valiarček od opaloarafa • Iz drvečega vlaka je SHočila 391etna Kata Hampeličeva, ki se je peljala na progi iz Subotice v Sento Dva dni prej jI je bil umrl oč_ ln po pogrebu se je vračala iz Subotice domov v Gabričevo. Ko pa je videla, da se vlak v Gabričevem ne ustavi, ln je opazila, da jo mož čaka na postaji, se je odločila da kar sredi proge odskoči z vlaka. Nepremišljeno se je pognala skozi vrata in obležala s takimi poškodbami, da je kmalu nato Izdihnila. V dveh tednih bi morala v porodniško posteljo. • Velika tatvina v Ilirski Bistrici. Poročajo nam da ie bilo nedavno vlomi ;eno v dobro založeno prodajalno g. Josipa Ver-biča v Ilirski Bistrici Moderna nova stavba s prodaialno g. Josipa Verbiča stol" sredi trga Temno noč so Izkoristili tatovi ki so od vodne strani vlomili v prodaialno in nabrali za kakih 50.000 din plena Po sledovih sodeč so bili to prebrisani tržaški vlomilci in vse kaže da ie ukradena manufaktura izginila oroti Trstu Josip Verbič ie razpisal nagrado 5000 lir tistemu, ki more nakazati sled za drznimi vlomilci Karabinierii so budno na delu in ie dosti upania. da bodo sledovi kmalu razkriti. * Za velikonočna voščila uporab iaite Ciril-Metodove razglednice, ker s tem podpirate domačo obrt domače umetnike in slovensko šolstvo ob naših m°iah. (—) • Pri članka »Državna razredna loterija, Vaš uspeh zavisi od Vas samih«, o ko-lekturi Milana I>avriča iz Beograda, objavljenem v nedeljo, se mora ulica pravilno glasiti: Pašičeva 20 (—) ♦ Zastore, pregrinjala za postelje, tekače (tepihe) svilene in klotaste odeje, posteljno in namizno perilo, gradi za žimnice morsko travo perje in puh dobite najceneje v specialnem oddelku tvrdke Goričar, Sv. Petra cesta 30., Ljubljana. (—) * Za zaščito otrok za primer vojne «o darovali: Fran Kos, Ljubljana. 20 din. Ign. Žargi, LJubljana, 30 din. Sever & Comp, Ljubljana. 100. Drago Rosina, Maribor, 200, Ant. Sfi'igoj, Ljubljana. 50. Ph. Mr. M. König, Maribor. 30, Gjud Aleksander, Ljubljana. 200, Slovenija Transport, Ljubljana. 100, Zediniene tovarne stekla d/d., Hrastnik.' 100, Milovan Zajec, Ljubljana, 100, Jos. Eberle, Ljubljana. 100, V. Lesjak, damska in moška moda. Ljubljana, 100, Viktor šober. Ljubliana.20. R-Willmann, stroino po:\ietie, Ljubljana. 50, »Riba« J. Ogrinc, Ljubljana, 10. F. Mai-dič »Merkur«, Kran,j, 100 din. Najiskrenej-ša hvala! Unija za zaščito otrok, Ljubljana, Beethovnova 14. Iz Lfnbffane u— Trnovska fara Ima novega župnika. V soboto zvečer ie trnovska župni ia na slovesen način spreiela svoiega noveaa župnika g. Ivana Vind"šaria. Pred svečano razsvetlieno cerkvijo se ie zbrala množica Trnovcev. da pozdravi novega dušnega pastirja. Ob sedmih se ie župnik oripelial v avtomobilu, ki ga ie snrem ialo še pet drugih avtomobilov, v k?.ter h so predstavn'ki šenklavške župni i e spremliali svojega vikarja na novo služebno mesto Na mostu je novega župnika pozdravila domača duhovščina nato oa ie s spremstvom med šoaliriem prebivalsva odšel proti cerkvi. Tam so ga pozdravili zastopnik župni ie ter deč<_*.c in deklica v narodni noši. cerkveni ključar g. Kačar pa mu ie izročil kliuče. Nato je župnik stopil v cerkev in zbranim župlianom podelil svoi prvi blagoslov. Pevsko društvo Krakovo-Tmovo mu i e do cerkveni pebožnosti priredilo pod okni co. nakar ie novi predstojnik nove župniie sprejel razne deputaciie. u— Orknejsko otočje bo tema predavanju. ki ga bo priredilo Angleško društvo v Ljubljani v četrtek 14. t m ob 18. v beli dvorani hotela Uniona. Predavala bo lektorica na naši univerzi ga. Fannv S. Co-peland. Orkneiski in Shetlandski otoki leže v Severnem morju na severu Škotske. Južnejši. Orkneiski otoki, imalo zaradi zalivskega otoka zelo nv'lo oedneble in so bili zato že od zdavna gosto naseljena. Važni so tudi v strateškem oziru *-izvedovalne polete in kartograf irati kraje, za kar ima na razpolago najboljše in najmodernejše letalske kamere. Ce bo ameriški kongres odobril potrebne vsote, tedaj bo odprava ostala v Antarktidi štiri ali pet let. Toda prav zadnie dni se slišijo glasovi, da ameriški k on eres ni volian zvišati teh kreditov Ta opozicija 1e verietno samo začasna kajti ko se bodo pokazali uspehi odprave, se bo odprla tudi mošnja ameriške državne blagajne. Spopadi nemške policije na Poljskem V vzhodnem zgornješlezkem industrijskem revirju je prišlo do spopadov med policijo ln razbojniki. V Sosnovicah je policija Izsledila tri nevarne zločince, ki so se bili zabarlkadirall v neki hiši. Ko so hotel policisti v hišo, so razbojniki začeli streljati. Ubili so enega uradnika, dva pa težko ranili. Tudi eden Izmed razbojnikov je bil ubit, ostala dva pa sta pobegnila. Do spopada a strelnim orožjem je prlSlo tudi v Dombrovi. Več razbojnikov je začelo streljati na policiste, ko so jih hoteli ti aretirati. Eden lz^ed razbojnikov je bü ustreljen, ostali so pobegnili. Dva Američana, ki sta s svoiim avtomobilom potovala skozi ogromni Krügerjev zaščitni park v Južni Afriki, kier se smeio vse živali prosto gibati, ie presenetil naliv, ki je pot spremenil v deročo reko. Druse izbire nista imela, nego da izstoDita iz voza in se tako izročila nevanosti. da iu divie živali napadejo, ali oa se dasta z vozom vred odplaviti. Odmočila sta se za prvo. Komai oa sta zlezla iz voza. ie planilo osem levov proti njima. S hitrim begom sta se rešila na bližnje drevo. Levi so drevo dbkolili m čakali, da zlezeta dol. Cel dan sta 1^'vO prečepela na devesu in zvečer še vedno ni bilo videti, da iu bo kai rešilo iz neprijetnega položaia. K sreči oa iu ie šel neki paznik iskat in ta i e leve prepodil. Nemške naskakovalne čete A N E K D 0 T A Francoski pripovednik Cospeau, ki je živel v 16. stoletju je bil škof v Lisleuxu, ko je posvetil za škofa zelo grdega človeka Po ceremoniji je ta prišel k njemu, da se mu zahvali. »Dragi prijatelj, Jaz bi se vam moral zahvaliti,« Je odgovoril Cospeau, »kajti preden sem vas posvetil za škofa, sem bil jaz najgTŠi Škot v Franciji.« Brltska admirallteta Je ukrenila vse potrebno, da so tudi ladje na Temzi % balonsko zaporo zaščitene pred sovražnimi letali Moška in ženska roka Moški imajo razvit sredinec, ženske pa kazalec Tudi izkušenemu poznavalcu bo včasih težko razlikovati moško roko od ženske roke. So moški, ki imajo zelo nežne, mehke, ženske roke z vitkimi prsti, ženske, ki morajo težko delati, pa imajo grobe, trde, velike roke. Je pa znak, po katerem je mogoče roke z gotovostjo razlikovati, tako pravijo vsaj neki ameriški raziskovalci, ki so po dolgih raziskavah odkrili, da je kazalec na ženski roki skoraj vedno večji, najmanj pa tako dolg kakor prsta- Iz policijskega zapora v Chartresu na Francoskem je pobegnil Roger Chartier, 26-ieten študent kemije. Navzlic temu, da so ga stražili trije stražniki, mu je uspelo skočiti skozi okno in izginiti. Chartiera, ki je sin nekega glasbenega učitelja, so prijeli, ker je s hipodermično iglo zastrupil že v decembru 1937. neko 62-letno Hubinovo, ker je svoji hčerki prepovedala, da bi se z njim družila. Umor je nec, med tem ko je kazalec moške roke vsaj za spoznanje krajši od prstanca. Učenjaki so poiskali za to tudi razlago in pravijo, da je moral moški v tistih davnih časih, ko se je pravkar iz živali razvil v človeka, pri plezanju na drevesa in za uporabo svojega primitivnega orodja ali orožja uporabljati posebno sredinec, ki je pravi oprijemalni prst, in tako se mu je ta zdaljšal. ženska pa, ki je zbirala živež in je uporabljala lažje gospodinjsko orodje, si je močneje razvila kazalec. srčna izvršil tako spretno, da so zdravniki navedli kot vzrok smrti srčno kap. Gotovo bi ga ne bili prijeli, da niso po naključju našli njegove beležnice, v katero je bil zapisal vse podrobnosti o svojem dejanju. Umor je priznal, obenem je priznal tudi to, da je nameraval na isti način spraviti s sveta nekega častnika in dva tovariša v armadi. Umor s hlpodermično Iglo Zločin 26 letnega študenta kemije — Navidezna kap • • • Omm levov na dva moža Doživljaj dveh potegov na vožnji skozi zaščitni park »JUTRO« 8t 091 Toni, S. UL IMBL LJubljani bo Imelo v ponedeljek 18. marca t L ob 20. uri v kmečki sobi restavracije Siamič svoj občni zbor. Dnevni red: Citante zapisnika, poročilo funkcionariev. volitev novega odbora samostojni predlogi slučajnosti Odbor (—) u— Sledeča javna produkcija državne Glasbene akademije in Glasbene srednje šole bo v četrtek, dne 14. L m. ob 18-15 uri v veliki Filharmonični dvorani. Nastopijo učenci salopetia, klavirja, violine, klarineta in tercet rogov. (—) u— Vrtnarski odsek podružnice SVD aa Šiško priredi danes ob pol 20. strokovno predavanje. V učilnici deške tfudsike šole v Spodnji Šiški bo predavala ga. Andreja Ključenko: »Kako naj obsadim vrt, da bo vedno dovolj cvetja«. Ker v Siàki ni olepševalnega društva, se pričakuje obilna udeležba. u— K°lo ten ««frugarle ponovno opozarja na predavanje, ki bo 13. t. m. ob 20. v dvorani glasbenega društva »Sloge«, Pražakova 19. Predava g. prof. Oopič o temi: »Vzgoja mladine za zadrugarstvo«. Vabljene tudi druge žene zacirugarjev, za članice obvezno. Našla se je denarnica z man#k> vsoto denarja v bližini muzeja. Lastnik ae naj oglasi v zavetišču Kolodvorskega misij ona v Slomškovi ulici L u— Sadjarska in vrtnar**a podružnica Ljbijana-mesto zaključi prirejanje strokovnih predavanj v sredo 13. t. m. ob 19. uri s predavanjem g. Jožeta K reg ar ja: Cvetlični izbor za mali vrt ob hiši s skicp-tičninii slikami. Predavalnica: kemijska dvorana I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici (realki) pritličje. Vstop prost. Ciani gostje vabljeni. b u— V drami sta se našla dva ključa »ZEISS IKON«. Dobita se v dramskem glsdališču pri odrskem mojstru Lebnu. a— Teden vzgojnih večerov za starše na dižavni poskusni ljudski šoli za Bežigra-cirain: d: evi bo predaval g. dr. Stanko Go-gala o spolni vzgoji. Vabljeni vsi starši bežigrajske mia.ine. Vstop svoboden. u — Dve nesreči pri delu. Mestni reševalci so včeraj popoldne pripeljali na kirurški oddelek 41 ietnega minerja Franca Jakopina iz Goričice pri Preserjih, zaposlenega v Slokanovem kamnolomu. Na glavo mu je padla težka skala, mu prebila lobanjo in ga ranila v križu, da je obležal nezavesten. V bolnišnici se je Jakopin sicer zavedel, vendar daje njegovo stanje zc»c malo upanja. Prav tako je moral v bolnišnico 35 letni delavec Jakob Mikuš iz Kamnika pri Preserju, ki mu je na glavnem kolodvoru cirkularka pokvečila roko. u— Za literarni večer, ki ga priredi pe-torica mladih slovenskih književnikov (Tor-kar, Kiauta, Mrzel, Kranjc in Bartol) v petek zvečer v dvorani Delavske zbornice, vlada v naši kulturni javnosti živahno zanimanje. Zadnje dni je na sporedu cela vrsta umetniških prireditev, pa ni dvoma, a& bo tudi nastop mladih pesnikov in pisateljev pritegnil mnogo spoštovateljev lepote in duha. Iz Mari&ora a— Vzgojimo narod poštenjakov! O tem bo predavala drevi v okviru materinskega tečaja Ženskega društva znana kulturna delavka Angela Vodetova. Za njeno predavanje se opaža v vrstah mariborskega ženstva izredno zanimanje. V četrtki 14. t. m je zaključno oredavanie. a— Naročnike »Jutra«, ki stanuje!o na Aleksandrovi cesti, v Cvetlični ulici. Sodni ulici. Ulici kneza Koclja. Prečni ulici in v bližnjih ulicah se naprošalo, da Dotroiio par dni. ako bi bile v dostavi lista zaradi nenadne obolelosti raznašalke kakšne motnje a — 60 letnico praznuje te dni upokojeni kaznilniški ravnatelj g. Rudolf Sertič. Siavijenec je v Mariboru znana in popularna osebnost. S svojo ljubeznivo prisrčnostjo si je pridobil v vseh krogih prebivalstva tople simpatije. G. Sertič je bil od L 1911 do 1918. ravnatelj ženske kaznilnice v Begunjah, nato je prišel v Maribor in prevzel vodstvo mariborske kaznilnice. L. 1925 je šel v pokoj. Sedaj se vneto udej-stvuje kot tajnik Avtomobilskega kluba in je strokovnjak v avtomobilskih zadevah. a— APZ — Za koncert Akademskega pevskega zbora v soboto. IG. t. m. ob 20. v sokolski dvorani (Union) so vstopnice in sporedi v predpredaji pri »Putniku«. Opozarjamo. naj si jih občinstvo takoi preskrbi. Kajti zanimanje ie bilo celo v Ljubljani talco veliko, da ie bila velika union-ska dvorana že štiri dni prej razorodana. Pohl 11 e torej! (—) a— Težnje obmejnih poštnih uradnikov. Na predsnočnjem občnem zboru mariborskega pododbora poštnih uradnikov pri Novem svetu so razpravljali zborovalci o vseh perečih zadevah poštarske stroke. Predsednik Cunta je poročal o pomanjkanju osebja, o koliščinah napredovanja in marljivem delu pododbora. Zatem je poročal g. Bernot o poštnem domu na Pohorju, ki je bil lani bolje obiskan kakor 1. 1938. Občni zbor so pozdravili s prisrčnimi besedami sekc. preds. Sturm, ga Le-nartova iz Ljubljane v imenu ženskega odseka, Horvatova, predsednik celjskega pododbora Leitgeb in predsednik ljublj. pododbora Aflenc. a— Mariborska kramljanja. Na Muti Je hotel tujerodec kupiti lepo posestvo, vredno okoli 300.000 din. Da bi šla vsa zadeva lepo svojo pot, je bil tudi v tem primeru uporabljen čudežni eleksir zavarovanja. V obeh pristojnih instancah pa je bil nakup odklonjen. Mariborčani z zadoščenjem opažajo, kako k sreči peša čarobna moč gornjega eliksirja. Prepričani so, da bo tako tudi v bodoče — v korist naše narodne obmejne posesti. a— Vlom pri grafikih. Organizacija mariborskih grafikov ima v Frankopanski ulici št 1 svoje društvene prostore. Drzni vlomilci, ki so prišli čez ograjo v poslopje, so se splazili v pisarniške prostore organizacije SGRJ. Vlomilci so pretaknili vse kote in omare, prebrskali razne predale, nazódnjp pa prišli do ročne blagajne, ki so jc razbili V blagajni je bilo 19.980 din društvenega denarja, ki so ga odneslL Policaja poizveduje za zločinci. a— Rekrutni spisek dogotovljen. Mestno poglavarstvo razglaša, da je rekrutni spisek 1. 1920 dogotovljen in do 20. t m. na vpogled družinskim poglavarjem zaradi pregleda, ali so vsi navedeni podatki praWlno vpisani. a— Ni bil zločin. Poročali smo o najdbi mrtvega otroka v tvorniškem kanalu na Sladkem vrhu. Sodna komisija, ki je ob-dudrala otrokovo truplo, je dognala, da Je prišel otrok mrtev na svet in da je bil yxien x vodo, _____________ Iz Celja e— Todi gabiski tahi^U »o spet gali. V nedeljo je bila v Celju odigrana re-vanžna prvenstvena tekma med Šahovskim klubom Gaberjem ln Šahovskim klubom Radečami Gaberčad, kl so pri prvem srečanju v Radečah zmagali s 5 Vi : 2X, so v revanžni tekmi zmagali s 4>X : 3Vi. Skupni rezultat je torej 10 :6 za Gabe rje. Šahovski klub Gaberje je postal ■ tem finalist v svoji skupini in bo finalno tekmo igral s Celjskim šahovskim klubom. Pri revanžnem srečanju v nedeiju je povzročil senzacijo mali Nikič Hočevar iz Radeč, ki je spet odločil partijo v svojo korist. e— Nova zmaga celjskih SaMstov. Celjski šahovski klub, prvak Slovenije, je igral v nedeljo popoldne v Šoštanju revanžno prvenstveno tekmo s Šahovskim klubom Šoštanjem in sicer na 8 deskah oficielno in na 1 deski neoficielno. Končni rezultat je 11 Vi : 4^ za Celjski šahovski klub. e— Umrla je včeraj v Prešernovi uHd 17 v starosti 74 let gospodinja ga. A polonija Wiesmayerjeva, vd. Jamnikova. Zapustila je hčerko in dva sina, duhovnika in banovinskega uradnika. Bodi jI ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno so žal je! e— L simfonični koncert združenih orkestrov celjske Glasbene Matice ln godbe 39. pp. se bo pričel drevi ob 20. v celjskem gledališču. Za koncert, ki bo gotovo nudil lep umetniški užitek, vlada živahno zanimanje. Nekaj vstopnic jf še na razpolago v Goričarjevi ln v Slomškovi knjigarni e— Nagradno streljanje. Strelska družina v Celju je priredila v nedeljo nagradno sobno streljanje na strelišču v Celjskem domu. Tekmovanje je trajalo od 9. do 19. Ciani in članice so streljali serije po 10 strelov, mladina serije po 5 strelov. Zlasti velik je bil odziv mladine. Doseženi so bili zelo lepi rezultati. Ob navzočnosti poveljnika 39. pp. g. polkovnika Defarja, predsednika celjskega strelskega okrožja g. podpolkovnika Krasnika in številnega članstva strelske družine so bili ob 19.30 razglašeni rezultati in so bila razdeljena praktična darila. e— Dijaški kuhinji v Celju je darovala ga. Ema Lilekova, vdova po vladnem svetniku g. Emilijami Lileku, 1.000 din v počastitev spomina svojega soproga. Dalje so darovali Dijaški kuhinji v Celju v opomin na srvojega nekdanjega profesorja g. vladnega svetnika Lileka gg.: inž. Josip Mastnak v Zagorju in inž. Janko Petriček v Mariboru po 100 din, sodnik Ciril Go-louh v Krškem 50 din, živinozdravnik dr. Maks Kozin v Konjicah 30 din in sodnik Franc Gubenšek v Konjicah 20 din. — Ljudskemu vseučilišču je darovala ga. Ema Lilekova 1.000 din. e— Kanalizacijo Vodnikove uHce nadaljujejo od včeraj v odseku med Mestnim gledališčem ln Gregorčičevo ulico. Zaradi tega je Vodnikova ulica v tem odseku začasno zaorta za promet z vozili. e— žrtev napadalca. V nedeljo je neki prekupčevalec z živino v prepiru napadel 201etnega dninarja Franca Nagliča z Lju-bečne pri Celju in ga zabodel z nožem v desno ramo. Nagliča so oddali v celjsko bolnišnico. Gospodarstvo Državni dohodki in izdatki ne dosezajo proračunskih postavk Iz ¥ivl]en]a na deželi Iz Slovenjega Gradca sg— Dr. SvetOzar Ilešič bo predaval v torek 12. t. m. pod okriljem Mislinjske podružnice SPD o temi »Gora in človek v gospodarskem pomenu«. Predavanje bodo sipremljale skioptične sQike. Slovenj-gradčani nikoli niso vajeni točnosti, zato jih opominjamo, da se bo predavanje začelo točno ob 20. uri ln po pričetku ne bo nikdo več mogel v dvorano. Predavanje bo v kino-dvorani Rdečega križa. sg— Sokolska predavanja so »e začel». V torek zvečer je Sokolsko društvo otvo-rilo serijo predavanj s predavanjem sestre Križajeve: »Le naprej brez miru od Triglava do Črnega morja!« V uvodu je pozdravil Zbrane brate in sestre prosve-tar brat Arigler, poudarjajoč, da se je Zbralo nekaj intelektualcev z namenom, da nudijo bratom in sestram duševne hrane. Predavanje sestre Križajeve je bilo posvečeno dnevom Sokol skega bratstva v Sofiji. Članstvo, ki se ni udelež;lo prvega predavanja, se bo gotovo odzvalo vabilu prosvetnega odseka za drugo predavanje v sredo, 20. marca. Iz Tržiča C— Sokolski oder v Tržiču. V nedeljo, dne 3. t. m. smo imeH v Sokolskem domu svojevrsten užitek, ki nam ga je pripravila naša priznana igralska družina z veseloigro »Matura«. Kolikšno zanimanje je bilo za to igro, je najbolje pokazala do kraja napolnjena dvorana. Režijo je vodil br. dr. Josip Gruden, ki je znan po svojih uspehih, kadarkoli se poprime dela na odru. Igra, ki je že sama po sebi zelo hvaležna in učinkovita, je bila izvedena tako odlično, da Je po svojem uspehu prekosila vse dosedanje. Izbira igralk in igralcev je bila nad vse posrečena. Vsi po vrsti so želi hvaležno priznanje občinstva za užitek, ki so mu ga pripravili. Sestre žagarjeva, Ber gerjeva, Kališnikova, Ziblarjeva in Slaparjev« ter bratje Anderle, Stopa-r, Retzer, Stapančič, Vidmar. Laibaher in Engels-berger so pokazali vso svojo sposobnost in je bila izražena od vsega navzočnega občinstva samo ena želja: Igra naj se ponovi da jo bomo mogli še "enkrat videti Br. režiserju in igralcem gre vsa zahvala za požrtvovalno delo v Sokolu. Naj bo prosvetarju ln režiserju dr. Grudnu uspeh »Mature« v bodrilo za nadaljno plodno delo v sokolski proevetl č— Uspelo predavanje. V sredo 6. t. m. je priredilo Bralno društvo predavanje »Finska, dežela tisočerih jezer«. Predaval je g. Pirnat od ZKD. Dvorana kina Nadi-šar je bila natlačeno polna, mnogo ljudi je moralo oditi. Poslušalci so z velikim zanimanjem sledili predavanju ter gledali skioptične slike, kl so kazale lepoto te prostrane severne zemlje. Zanimanje in rekorden obdsk naj opogumita naša prosvetna društva, da bodo še večkrat priredila enaka predavanja. Iz Krškega k— »Krog s kredo«, igro v štirSi dejanjih, ki prikazuje v lepem načinu odlomek iz življenja Kitajcev: ljubezen — sovraštvo. uprizori gledal iški odsek Sokola v soboto 16. t. m. ob 20. za domače občinstvo in v nedeljo 17. t. m. ob 16. pa za okoličane. Omembe vredno dejstvo Je, da igro uprizarjajo boljša gledališča, ker zahteva posebne inscenaci je tn kostumov. Zato torpìo priporočamo poeet te igre v trdnem prepričanju, da bodo vsi posetmi-ld kar najbolj zadovoljni Ze danes opozarjamo, da si nabavite Ob pravem času ogaics x Engetobergerjeivi pakirnici PO uiaduBi «taittstsenOk strstva xa finance mo dosegli državni dohodki v januarju letos 1072.5 mikrona din, t» je za 6.4 milijona din ali 0-59«/, manj, kakor je bilo določeno v proračunu. Manj so vrgli splošni neposredni davki (za 54.5 milijona), izredni davki (za 16 milijonov), carine (za 14.4 milijona), monopoli (za 21.4 milijona ) m gozdovi (za okoli 8 milijonov). Več so daH, kakor je bilo ocenjeno v proračunu, posebni davki (za 17.7 milijona), trošarina (za 19.8 mfiljona), takse (za 23.8 mdüjooa) m železnice (za 80.3 milijona). Državni Izdatki pa so znašali v Januarju znesek 950.9 milijona din, odnosno 86.1 mill.jona din ah 8.30°/« manj, kakor je bilo določeno v proračunu. Torej so bili državni dohodki v januarju za 121.6 milijona din ali za 12.68«/. večji od izdatkov. Držami dohodki aa prvih 10 mescev te- loočega piui »ftuurtuega Ma 1W9/W, tn Ja sa čm od L aprila lani do 3L januarja letos, znašajo 10.522.3 milijona din, kar pomenil, da so WH za 266.8 milijona din aH za 2Al*/t manjši, kakor bi morali biti po proračunu. V tem času so vrgli več, kakor določa proračun, posebni davki (za 3.31«/») trošarina (za 7.20®/.), takse (za 4.95»/,). državne železnice (za 3.87%) to direkcija pomorskega prometa (za 3.09«/»). Ostali dohodki so bili znatno manjši, kakor so bili ocen jami v proračunu. Državni izdatki v omenjenih 10 mescih pa znašajo 9759.9 milijona din. odnosno 861.6 milijona din ali 8.11% manj, kakor je predvideval proračun. V)$ek dosetnih dohodkov nad izdatki, pri čemer se upoštevajo tudi neplačane obveznosti, je torej ▼ prvih 10 mescih tekočega proračunskega leta znašal 762.4 milijona din. Velika škoda po vinogradih in sadovnjakih zaradi pozebe Iz Maribora smo prejeli: Letošnja huda zima je povzročila občutno škodo po sadovnjakih ln vinogradih. Natančno škode sicer še ni mogoče oceniti, ker se bo videla šele v aprilu, ko bo začelo odganjati listje. Trsje po vinogradih je bolj pozeblo pri tleh kakor zgoraj, čeprav je spodaj bilo v snegu. V tukajšnji vinarski in sadjarski šoli so ugotovili da je letos prizadet zlasti moslavec. Prav tako je zanimivo, da je debelejše trsje bolj pozeblo kakor tanjše. Stanje v zavetnej-ših legah še ne daje povoda za pesimizem. Stopnja pozebe je pač odvisna od podlage, pognojen os ti ln drugih okoliščin. Vsekakor so naSl obmejni vtoogTadnfJd zelo v skrbeh. Le najmanjša neprevidnost pri rezi bo imela lahko usodne posledice. Zato bi bilo potrebno, da se dado našim obmejnim vinogradnikom v tem pogledu potrebna natančna navodila. Pozeba je tudi po sadovnjakih precejšnja. To je ugotovljeno zlasti glede breskev ln marelic. Glede jablan domnevajo, da ne bo prehudih posledic. Isto velja za češplje ln slive. Pač pa so ugotovili v tukajšnji vinarski ln sadjarski šoli pozebo na češnjah. Nedvomno so prizadeti predvsem tisti vinogradi ln sadovnjaki, kjer se Je najbolj čutila razlika med nočno ln dnevno temperaturo. Gospodarske vesti « Lesna industrija pravi, da bi Se m®-gel Izvoz lesa v Anglijo povečati samo na osnovi kompenzacij. Te dni je bila seja stalnega odbora lesnega gospodarstva. Na njej so obravnavali tekoča pereča vprašanja iz naša lesne industrije, zlasti pa so razpravljali o tem, kako bi se mogel pospešiti izvoz lesa in lesnih izdelkov. Pretresalo se je tudi vprašanje Izvoza lesa v Anglijo. Lesna industrija stoji na stališču, da se lahko poveča izvoz lesa v Anglijo samo na bazi kompenzacij. Cene, kl jih plača Anglija za naš les, so namreč znaü.o manjše od cen, ki jih dosezamo na drugih trž:ščih, zlasti v Italiji in Nemčiji Zato menijo v vrstah lesnih indu-strijcev, da bi se kompenzacijski posli z Anglijo mogli vršiti na ta nač;n, da bi se povečani izvoz lesa porabil za nabavo si-rovln in ostalih produktov na angleških tržiščih, ki jih danes ne moremo dobiti iz drugih držav. = Posvet gosp®dnrskIh «toornle z zastopniki finančnega ministrstva o davčni preosnovl V zadevi davčnih izprememb, za katere se zavzemajo zlasti vse gospodarske zbornice, je finančno ministrstvo pristalo na to, da se skliče 16. ali 18. t. m. konferenca zastopnikov finančnega ministrstva in gospodarskih zbornic iz vse države. Ustanovite* JugoSfovenSfco-rumun-ske zbornice v Beogradu. V nedeljo 17. t. m. bodo v Beogradu slovesno ustanovili Jugoslovensko-rumunsko gospodarsko zbornico. K ustanovitvi bo prišel v Beograd rumunski minister za zunanjo trgovino dr. Jan Christu z več višjimi uradniki imunskega ministrstva za zunanjo trgovino in rumunske monopolske uprave in večjim številom uglednih rumunsklh industrijcev Obenem prispe v Beograd tudi sloviti rumunski pevski zbor »Vida« in pa večje število rumunskih novinarjev. Ustanovitev Ju-goslovensko-rumunske gospodarske zbornice naj bi služila pospeševanju trgovinske izmenjave med našo državo in Rumunijo v smislu sklepov zadnje konference stalnega sveta Balkanske zveze. = V tvornicl aluminija pri LOz°vcn Je pričelo obratovati 20 novih peči. Tvornica ima zdaj 56 peči in se je njena kapaciteta povečala za več ko SO«/», tako da bo produkcija aluminija lahko znašala okoli 9000 kg na dan. = Nove devizne °mejltve v Romuniji V nedeljo so stopile v Rumunlji v veljavo nove odredbe o trgovini s tujino, po katerih med drugim ni več dovoljena svobodna trgovina s tujimi devizami. Nova deločila ie zaenkrat ne bodo uporabljala za države, s katerimi ima Rumunija plačilne dogovore. = Rumunski Izvoz Sita v januarju. Po uradnih podatkih je Rumun ja letošnjega januarja izvozila skupno 128.000 ton žita nasproti 184.000 tonam v januarju leta 1939. Od vse izvožene količine žitaric odpade na péen'co 65.000 (lanskega januarja 116.000 ton), a na turščlco 42.000 (40.000 ton). Glavni kupci so bili Italija s 46.000. Nemčija in Protektorat s 36.000 in Anglija z 22 000 tonami = poziv upnikom. Tvrdka Brcar&Co, družba z o. z. v Ljubljani je prešla v likvidacijo. Upniki naj v teku treh mescev prijavijo terjatve likvidatorju Fra-nju Drčarju. — Upn'ki Gospodarskega društva, registrirane zadruge z o. z. v Mariboru v likvidaciji, se pozivajo, da priglasijo terjatve v zakonitem roku. = Pomanjkanje lanenega prediva. Rezerve lanenega prediva v državi, ki so neogibno potrebne naši industriji, so že izčrpane. Kakor je znano, smo največ lanenega prediva uvažali iz Nemčije, medtem ko so nam ostale države dobavljale le neznatne količine. Od skupnega uvoza lanenega prediva lz Nemčije, Anglije in Francije je odpadlo na Nemčijo nad 70«/». V začetku vojne pa je Nemčija ustavila vsak izvoz lanenega prediva, zaradi česar so naši uvozniki navezani na druga tržišča. Italijanski izvozniki lanenega prediva so dvignili cene na tako višino, da se nam uvoz lanenega prediva iz Italije ne izplača. Ostajajo nam torej le Se angleška ln francoska tržišča. Angleške in francoske tvrdke pa so po vesti »Jugoslo-venskega kurirja« pripravljene, dobavljati nam pri povoljnih pogojih bombažno predivo. Devizni odbor pri Narodni banki to-retf pri dajanju dovoljenj za uvoz lanenega prediva ne more več upoštevati Nemčije, temveč samo devizne države. Naša indù- , fjfcrija* tako tekj&tea kak.ojc o&ači]fta» smatra, da bd devizni odbor pri Narodni banki moral čimprej izdati odlok, kako bi se mogle izkoriščati uvozne ponudbe francoskih in angleških izvoznikov bombažnega prediva Uvoz lanenega prediva je mogoče povečati iz Francije, ker nam to močnost omogoča nov sporazum o trgovini in plačilnem prometu s Francijo. = Vinska razstava in sejem v Dramljah bosta od 17. do 19. t. m v prostorih Slomškovega doma v Dramljah. Interesenti naj pošljejo svoje vzorce najpozneje do 16. t m. do 10. dopoldne. Otvoritev bo v nedeljo 17. t m. ob 9 dopoldne. Na otvoritev pridejo razni vinski strokovnjaki ki bodo imeli predavanja o vinarstvu. Borze 11. marca Nemške klirinške marke noti rajo nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so notirali v Zagrebu ln v Beogradu 31.15 — 31.85. Bolgarski klirinški čeki so se ponujali v Beogradu po 98. Tečaji na svobodnem trgu so se ravnali po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se je iskala Vojna škoda nespremenjeno po 432, medtem Ko je v Beogradu popustila ln se zaključevala po 427 do 129. Na zagrebškem efektnem trž:šču je bil promet samo v 7•/• Blairu po 90. Devize LJubljana. Oflc'elnl tečaji: London 171.80 — 174.80, Pariz 96.95 — 99.25, New York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2349.50 — 2387.50, Bruselj 750—762; Tečaji na svobodnem trgu; London 211.98 — 215.18, Pariz 119 82 — 122.12, New York 5480—5520, Curih 1228 18—1238.18, Amsterdam 2901.78 — 2939.78, Bruselj 926.28 — 938.28. Curih. Beograd 10, Pariz 9.8150, London 17.3250. New York 446, Bruselj 75.60, M lan 22.52, Amsterdam 236 85, Berlin 178.75, Stockholm 106.2250, Oslo 101.30, Köbehhavn 86.10, Sofija 5.50. Budimpešta 79.50, Atene 3.30, Bukarešta 3.40. Efekti Zagreb. Državne vrednote. Vojna Skoda 432 den., 4% sjveme agrarne 50 den., 6'/» dalm. agrarne 69 den., 6°/, begluške 77.50 den., 7% stabiliz. 95 den., 7«/, Lnvest., 98 dan., 7% Seligman 100 den., 7% Blair 90 — 91, 8°/« Blair 98 den.; delnice: PAJB 200 den., Narodna banka 7450 den (brez kupona). Sečerana Csijek 170 den, Isis 30 den., Trbovlje 238 — 240. Beograd. Vojna Škoda 427 — 428 (427 omo^oteti lahko no iztrebljenje — 2 kom. din 1-50; 12 kom. din 8—, «0 kom. din 17.—« Reg. S. br. 31888/38 Deimler-Bens bo kot vodllns nernAka tvornica avtomobilov ln motorjev pokazala na dunajskem pomladnem veiesejmu svoje odlične osebne in tovorne avtomobile. Razstavljena vozila se odlikujejo, tako po prvovrstnih vzmeteh to stabilnosti pri vožnji kakor tudi glede na štedljivost porabe bencina. Predvsem je treba opozoriti na Izredne uspehe dirkalnih avtomobilov Mercedes-Benz za 1.5, 3 ln 6 litrov. Dirkalna vozila za 1.5 litra so dosegla s Hermanno® Langom in Rudolfom Caracciolo dvojno zmago na dirkah za veliko nagrado Trt-polisa ln s tem tretjič zmago na teh tekmah. S trilltrskimi vozili Je bilo leta 1S39 med 10 dirkami dobljeno osem. Tako je Hermann Lang postal evropski mojster dirkalnih vozil za leto 1939., a Rudolf Carao-ciola mojster v dirkah za cestno prvenstvo. Z uvrstitvijo sedemlitrskih vozil v gorsko tekmo Je bil zagotovljen Hermann u Langu poleg ostalih naslovov Se naslov gorskega prvaka Velike Nemčije za leto 1939. Izmed razstavljenih osebnih avtomobilov znamke Mercedes-Benz Se zmerom zbuja največje zanimanje tipa 170 V (1.7 litra. Doslej je bilo prodano od te hitre ln relativno zelo cenene tipe preko 90.000 kosov. Tudi Mercedes-Benz tipe 230 (2.3) litra), od katerih bosta razstavljena ena limuzina ln en Cabriolet »B«, bo zanimal Interesente; njegov motor visoke sposobnosti, ki Je čisto tih, razvija 55 KS. Tudi . ta vozila imajo mnoge prednosti konstruktivnega značaja, kl so svojstvene tvornicl Daimier-Benz. Enako je v pogledu karoserije storjen znaten napredek. Po-setniki dunajskega pomladnega velesejma bodo imeli priložnost poleg teh vozil ogledati si še mnoge druge tehnične novosti Mercedes-Benz tipe 260 D s svojim močnim Dleslovim motorjem s 45 KS (2.6 litra) bo pokazan na Dunaju kot Pullma-nova limuzina. Ta vozila zelo štedljo bencin in v pogonu ln obratu so zelo tiha. Niti veliki mraz, ki je vladal v zadnjih mescih, nI mogel vplivati na sposobnost startanja teh vozil. Mercedes Benz tipe 320 z 78 KS (3.4 litra, 6 cilindrov) bo razstavljen v obliki sedemsedežne Pullmanove limuzine. Od svojih posebnih vozil bo tvornica Mercedes-Benz na dunajskem pomladnem ve-lesejmu razstavila reprezentativno tipo K z osemcilindrsklm motorjem za 180 KS (5.4 litra s kompresorjem). Ta tipa predstavlja višek v gradnji avtomobilov ln je na mnogih mednarodnih razstavah dobila prve nagrade. Izmed tovornih avtomobilov se bodo videle tri temeljne tipe za 7.5, 3 in 4.5 tone. Te se uporabljajo tudi za pogon s plinom iz jeklenk. Služijo tudi za omnibuse. (—) Naše gledališče DRAMA Torek, 12.: Strahopetec. Red A. Sreda, 13.: Na prisojni strani Izvm. Globoko znižane cene od 16 din navzdai. Četrtek, 14.: Strahopetec. Red četrtek. Petek, 15. ob 15.: Rdeče rože. Izven Gkv boko znižane cene od 14 din navzdol OPERA Torek, 12.: zaprto. Sreda, 13.: Lumpacius VagabunAm. Red sreda. Četrtek, 14.: Balet HrestaÄ. Jolanta. Red A. Petek, 15.: zaprto. (Generalka). Ì Sobo ta, 16.: Adriana Lecouvreur. Premiera. Premierski abonma Konec tedna pride na naé oder ▼ Jugo-! slavij! doslej še ne izvajana italijanska j opera »Adriana Lecouvreur«, ki jo je skom i poniral v začetku tega stoletja eden izmed najbarvitejših skladateljev Francesco Ci-lea. »Adriana Lecouvreur« je sicer po ai-žeju in obdelavi romantična opera, ki je pa skoz ln skoz prežeta s tako pristnim toplim čustvovanjem in melodiozno glasbo, da jo upravičeno postavljajo v svetu ob stran najznamenitejšim italijanskim delom. Na svetovnih odrih je zlasti priljubljena zaradi pevsko in Igralsko zelo hvaležnih partij in dramatično razgibanega dejanja, kar vse pri občinstvo ne more zgrešiti svojega učinka V glavnih partijah nastopijo pri nas Vidalijeva, Kogejeva, — 429), 6"/0 šumske 69 — 70, 4% agrar- Franci, Janko, Zupan ln Banovec. Režiser ne 53 — 53.50, 6% dalm. agrarne 71.25 — 71.75 (71.50), 6»/» begluške 76.50 — 77.25 (77), 7«/, stabiliz. — (98), 7% in-vest. 98.50 — 99.50, 7% Seligman 100.50 den., 7% Blair 9125 den., (91), 8»/, Blair 98.50 den., Narodna banka 7500 den. (brez kupona). Blagovna tržiSSa Zito '+ Ch'cago, (11. t. m.). Začetni tečaji: pšonica: za maj 104.50, za julij 102.25, za sept. 101; turgčica: za maj 56.75. + Wiunipeg (11. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 89.50, za julij 90.75, za sept 92. C. Debevec. Digirent A. Neffat. MARIBORSKO GLEDALIŠČ* Torek, 12.: Vdova Rošlinka. Red C. Iz Zagorla e— Najstarejši rudarji upokojenec v Zagorju je Josip Jesih, ki bo danes, ob Gregorjevem, ko se ptički ženijo, praznoval 871etnico. Doma je pri Sv. Urhu. Se mlad je dobil delo najprej v topliški cinkarni. nato pa pri rudniku v Zagorju. Vse njegovo življenje je bilo polno skrbi za številne svojce. Vendar je bil vedno dobro razpoložen, tip pravega dobričine. 57 let je preživel v najlepši harmoniji z zvesto družico, ki ga je pred 7 leti zapustila. Sko- + Novosadska blagovna bo^ dl. t. j raj ^ ^ovì ^ ^ očetovem zgledu dorn.). Tendenca za turščioo čvrsta Pšenica; ; bm zaposlitev pri rudniku. To je prava baška, okolica Novi Sad 202: — 2« 290 — 300; »5« 270 — 280; »6« 250 — 260: »7« 220 — 230: »8« 142.50 — 147.50. Otrobi: baški ln sremski 135 — 137.J0; banatski 132.50 — 135. Fižol: sremski beh brez vreč 415 — 420. Mercedes-Benz na dunajskem pomladnem sejmu Dunajski pomladni velesejem kljub vojni kaže, da Nemčija lahko vzdržuje ln pridobiva gospodarske stike z južnovzhodni-mi državami. Te države uvažajo blago lz Nemčije, ki Je na drugi strani tudi velik uvoznik blaga iz teh držav. Nemška avtomobilska Industrija izrablja priliko dunajskega pomladnega velesejma, da na njem j 8o žalosti v clvüu ln s sokolskiml zaaJdt goj&žg svojo iZX9P0Q P£Ofeoi?neftU _. gdcaxai dva še delata, dva pa sta umrla. Edina hčerka je gospodinja. Oče Jože je vse otroke vzgojil v narodnem duhu. Sin Mirko je bil več let načelnik zagorskega Sokola, hčerka pa načelni ca. Poleg tega so bili vsi dobri pevci pri Glasbenem društvu. Tudi oče sam ima mnogo veselja do nacionalnega gibanja in je še vedno storil svojo napredno dolžnost. Skromen in vedrega duha pazno zasleduje vse dogodke. Edino o čemer potoži, je to, da so mu pokojnino znižali za 300 din, kar Je v tej draginji pač cbčuten udarec. Selimo mu, da bi učakal lOOletnico. Iz Litije I— Sokolsko društvo v Litiji vabi svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba pokojne sestre Helene Bevkove, kl bo dne 13. t. m. ob 15.30. Pokojna sestra Bevkova je bila od ustanovitve nepretrgoma članica društva, ln je naša častna dolžnost, da vsi spremimo pokojno sestre na njem poslednji poti. Zbirališče pred hi- i»-' ^ ^ jawüüUSs-lifjKÀp. HM v,- rfiF?^'" ^ffr frTfi-^ iif-- '" ■ iwr. »JUTRO« St. 50. Ttodk, fi. UT. 1910. m Vojna it@ve vrste" Pariz po pol leta siove vojne — Novinarji v Magtaoto-ve.m pasu — Botri za češke vojake — Duhovniki v vojski Pariz, v marcu Dan za dnem prihajajo pveko Pariza in po drugih prometnih žilah ogiomru kontingenti angleške vojske. Kljub temu vojna poročila niso spremenila žc nekam dol-ooasne formule, ki se ponavlja to.iko ča-<-a zaporedoma: *>ia bojišču nič posebne-a.« Vojaške oblasti niso nenaklonjene ivni informaciji, zato so bili na Magino-ovo črto povabljeni najiprej francoski in ngie;;ki, nato tuiAki novinarji, ki so se .diii v Franciji, in potlej tudi še copis-iki drugih tujih listov. Vsi so se mogi i na licu mesta« prepričati, da je ta linija ■ t slehernega napadalca neizmerno trd •i eh, in upanje, da bi jo prebil, je zanj i dne do dne manjše. V Franciji splošno •< Li jo, da ne bo nič s tolikokrat napovedo velikopotezno ofenzivo na Maginoto-liniji. Prav tako ni nobena tajnost, da ncoska vlada in generalni štab ne na-■ ravata žrtvovati stotisočev svojih voja- za splošni naskok na Siegfrievovo cr-Zaradi tega se v francoskem javnem en ju vedno bolj uveljavlja prepričanje, . se bo vojna nadaljevala predvsem z -podarsko blokado, o katere učinkovito-. ti v Parizu ne dvomijo, kljub temu, da bilo potopljenih sorazmerno že veliko vilo zavezniških trgovskih ladij. Gre ■ •rej za vojno nove vrste. To tezo potr-uje tudi dejstvo, da je vedno veliko štelo vojakov na dopustu ali pa so uvrSče- v nebojevniške vojaške formacije. Pri m oblasti postopajo povsem individualno n upoštevajo v prvi vrsti število rodbinskih članov, za katere ima skrbeti dotični vojak. Znano je, da v Jugoslaviji pravnik, profesor, inženir — razen zdravnikov, ki jim je v vojaški službi poverjeno specialno delo in ki postanejo tudi preko običajnega reda oficirji — kljub vsem diplomam in doktoratom začenjajo služiti v vojski kot prostakl, medtem ko duhovniki sploh ne siužijo, ali pa dobe takoj čin kapetana, če jih pokličejo v vojsko. V Franciji je to drugače. Oficirski čin lahko preko običajnega reda doseže samo narodni poslanec. Najnovejša statistika, s katero se je on-dan pohvalil ugledni francoski škof, nam kaže, da je danes v vrstah navadnih vojakov in oficirjev 17.077 duhovnikov ln samo 420 vojnih kuratov. Organizacija poljske in češkoslovaške vojske se nadaljuje s polno paro. številne vojaške edtnice so že popolnoma formirale. med njimi se posebno odlikujejo češki aviatiki. Ker je bila poljska emigracija v Franciji že pred vojno zelo številna, so seveda številne tudi rodbine poljskih vojakov. Cehom je že znatno težje, ker so n,ji-hovi priseljenci zelo maloštevilni in to ne-dostajanje »zaledja« ne vpliva nič kaj dobro na razpoloženje češko-slovaških prostovoljcev, M vidijo, da imajo vsi drugi koga za seboj ln da dobivajo pogosto pisma in pakete. Češka kolonija v Franciji apelirala na javnost, da se po simpatičnem francoskem običaju oglase >botrl« za če- ške vojake, namreč ljudje, ki se obvežejo, da bodo z določenim češkim vojakom v stalnih stikih in da mu bodo pošiljali kakršnekoli majhne darove, samo da vidi, da kdo misli nanj in se ga dejansko spominja. Tuči v Franciji so sedaj devizne omejitve kakor v Jugoslaviji in dosledno temu obstoji tudi v Paiizu »črna borza«, če vam je iz jugoslovenskih listov znano, da je državni tečaj franka 99—100, »e pravi, frank za dinar, in utegnete po posebni odobritvi dobiti za 125 dinarjev sto frankov, si lahko preski bite na čim borzi za sto frankov 155 do 160 din. Ce čitam ju-goslovenske liste in primerjam vaše cene z našima v Franciji, razumem te razlike. V vojskujoči se Franciji stane kg prvovrstnega kruha 3.60, sladkor 13, žgana kava 36, liter mleka 2.30, surovo maslo 32 frankov. Meso pa je dražje kakor v Jugoslaviji; goveje stane 20—25 frankov kg, svinjsko 26, perutnina 32 fr. kg. Nedvomno se tudi pri nas v Franciji opažajo posledice vojne. Doslej še nismo dobili nakaznic za živila, uvedeni pa so j strogi« posti. Samo pomislite: ob petkih ne dobite več t gostilnah drugega mesa kakor ribje. Ob ponedeljkih in torkih ne smejo dajati govejega mesa, marveč samo zajčje, kurje in svinjsko meso ter ribe. Pri tem pa smete še vedno pojesti toliko lepega belega kruha, kolikor vas je volja, in kruh je še vedno »à diseretion«., to se pravi, da se ne računa posebej. Take so torej za sedaj naše omejitve. Javno življenje — kavarne, prevozna sredstva — se do polnoči razvija brez večjih omejitev. Ce ne bi bilo na pariškin ulicah toliko vojaških uniform, ne bi človek po videzu sklepal, da smo že pol leta v novi vojni. S 25. februarjem smo že dobili letni čas.« V gledališčih in kinematografih delajo s polno paro in če bi hoteli primerno zaključiti to naše poročilce. bi tudi lahko rekli: »V francoskem zaledju — nič posebno novega.« Jules Crlep. ★ Ženske v francoskih tovarnah Francoska vlada je te dni izdala nekaj novih ukrepov za mobilizacijo civilnega prebivalstva. Ker so milijoni Francozov pod orožjem, so tvornice in poljeielske naprave ostale marsikje brez dovoljnega števila delovnih moči. K delu v tvornicah poziva zato vlada tudi žene in moško mladino, ki vojaško še ni obvezana. Delovni minister je pooblaščen, da označi uporabo ženskih delovnih sil v nekaterih poklicih za obvezno. Francoske žene so se že doslej v velikem številu prostovoljno javljale pri uradih dela za kakršne koli zaposlitve v nadomestilo moških moči. Vlada je prepričana, da bodo že prostovoljni odzivi zadostovali in da ji ne bo treba na splošno proglasiti ženske delovne obveznosti. Ms L H Ž K E Novi italijanski poslanik v Beograda Kakor smo že poročali, je odpotoval iz Beograda dosedanji italijanski poslanik g. Mario Indolii, ki je imenovan za velepo-;;n ka v Tokiu. Na njegovo mesto pride Beograd poslanik g. Francesco Giorgio Mameli. Poslanik Mameli je star 46 let in pripada t.-'.ijanskemu poklicnemu diplomatskemu kadru. Dovršil je visoko šolo za konzu-trno službo v Benetkah ter je takoj po vojni, v kateri je bil težko ranjen, stopi! v x lužbo zunanjega ministrstva. Delovali je dei urna v zunanjem ministrstvu, deloma pri italijanskih diplomatskih zastopstvih v inozemstvu, med drugim v Madridu. Dokler je bila Italija še članica Druftva narodov, je bil Mameli ponovno glavni tajnik njene ženevske delegacije. Od ieta 1933. do 1936. je bil italijanski poslanik v Rigi, od •eta. 1936. dalje do sedaj pa v Lizboni. Za nov tiskovni zakon Nedeljska »Politika« je prinesla na prvi strani čianek znanega državno-pravnega znanstvenika prof. Slobodana Jovanovica. Članek opozarja najprej da ima sporazum od 26. avgusta dva dela. Prvi del se nanaša na banovino Hrvatsko, drugi pa na vso državo. Ta drugi del predvideva nove politične zakone, ki naj omogočijo povra-tek k demokratskemu režimu. Slobodan Jovanovič dokazuje, da je treba najkasneje istočasno z ostalimi političnimi zakoni sprejeti in uveljaviti nov zakon o tisku, ker je svoboda tiska eden osnovnih pogojev za demokratično politično življenje O pomislekih, ki se čujejo proti svobodi tiska v današnjih mednarodnih razmerah, pravi ugledni srbski znanstvenik med drugim: »Ako je danes do gotove mere še potrebna kontrola tiska s stališča zunanje politike in državne obrambe, iz tega še ne sledi, da bi se mora! tisk ovirati tudi v vprasanj ih notranje politike. Ne pozabimo, da je sporazum od 26. avgusta sproži! celo vrsto zapletenih in kočljivih notranje političnih vprašanj. Ako so bila ta vprašanja kljub težki zunanji situaciji postavljena na dnevni red, ne gre, da bi se časopisje oviralo pri razpravi o njih baš s sklicevanjem na resno zunanjo situacijo Nasprotno, ravno ta situacija zahteva da časopisje ustvarja enotno javno mnenje, k; predstavlja povsod po svetu tako moč da se ji ne sme odreči nobena vlada, čim težja jc situacija tem bolj potrebna ic vladi podpora resničnega javnega mnenja Pogrešno misli, kdor misli, da je v opasn'h časih najbolje imeti uspavano javno mnen'f« Slobodan Jovanovč zakliučvie svoja izvajanja takole: »Ako imamo vse to pred očmi — bližajoče se skupščinske volitve, na dnevni red postavljene probleme notranje politike ter resno mednarodno situacijo — smatramo, da novega zakona o tisku ne gre več odlašati.« Sa&orski vcSilci v Zagrebu Po podatkih, ki iih objavljajo zagrebški listi ie v hrvatsk prestolnici v skupščin skih volilnih imen h vpisanih 73.119 v0 ii'cev V posebnem meni-ku za bodoče v0 Iftve v Hrvatski sabor pa izkazuje Zagreb samo 54.437 voHicev. Vzrokov za to veliko razliko je več. Predvsem ima volilno pravico v sabor šele moški, ki j.1 dopolnil 24. leto, dočim zadostuje za skupščinske volitve že starost 21 let. Dalje ie v Zagrebu mnogo tisoč jugoslovenskih državljanov, ki so pristojni v občine izven banovine Hrvatske in imajo zaradi tega pač pravico voliti v narodno skupščino, ne pa tudi v hrvatski sabor Glavni del med njimi tvorijo Slovenci, ki jih cenijo hrvatski listi na 15 do 20 tisoč Kaka polovica med nj'mi jih je pristojna že v Zagreb. Ti bodo lahko volili tudi v hrvatski sabor, ostali pa sabor ske volilne pravice nimajo Solze za Tegetthofcsm Deutsche Nachrichtan« kot gladilo nemške narodne manjšine irei Slovenci sla-1 vi i o v uvodniku neu..' ~ komnen sta Huga Wolfa. ki je zeglida preci 80 let: luč sveta v Slovenjem Gradcu. To o iliko i so porabile »Deutschs Nachrich'en« da zopet enkrat osvežijo spomin na svoi 'deal — admirala Tegetthofa. ki je *s co:ledom daljnovidca slutil prihajanje novega časa in nove zedinjene Nemčije. Bil ie mož ki je še enkrat rešil Dalmacijo A- striii. Ali ni bilo to veliko d nanje? Toda m moramo računati s stvarnimi vsukdamimi dejstvi. V naši ožji domovini se ie pojavila zadnje čase neka akcija ki si ie postavila za program izbrisani e vsega, kar ie nemškega. V duhu akcije teh ljudi ie padel spomenik admirala Tegetthofa kot žrtev nerazumljivega rušilnega besa: še zadn;o zimo je ležal «spomenik tega tako zaslužnega moža na smetišču neke zapuščene hiše v Mariboru. V isto vrsto spada tudi dejstvo, da nismo mogli Drired't v proslavo našega Hužili sk'icatelj- sam' ker so mnenja, da bi njuna prireditev v sedanjem času ne bila koristna za interese jugoslovanskega severa.« Steed o pomorski vojni V svojem tedenskem pregledu političnih dogodkov, ki ga daie v an?!eJkem ra diu, je omenil Wiek h a m Steed letalske na pade na nizozemske ' i d j r Pravi, da Nizu- ! zemska svojih večjih ladij o--»-.; n~ patta rot ▼ bMtao angtofldh obd zaradi nevarnosti nemških napadov. Večje auo- zemske ladje vozijo preko oceanov samo še do Lizbone, kjer tovor pretovorijo na manjše ladje, da ga odpeljejo na Nizozemsko in druge držav« v vojnem področju. Seveda mora na Nizozemsko dospeti dnevno vsaj deset ladij i življenjskimi potrebščinami, da zadoete najnnjnejšim potrebam prebivalstva. Promet ▼ rotterdamski luki je od izbruha vojne padel za tn četrtine. K angleškim poostrenim ukrepom za kontrolo vojnega tihotapstva navaja Steed zanimive številke. Izvoz iz Zedinjenih držav v Italijo se je v prvih 5 mescih voine povišal za 14 milijonov dolarjev napram prejšnjemu letu. Po količini se je izvoz ka.r podvojil. Istočasno je izvozila Norveška iz Zedinjenih držav tudi za 14 milijonov dolarjev več nego lani. po količini pa se je uvoz celo potrojil. Švica izkazuje štirikrat večji izvoz iz Zedinjenih držav, v vrednosti pa povečanje za 10 milijonov dolarjev V Švedsko se je povečal uvoz za 20 milijonov dolarjev a na Nizozemsko za 18 milijonov. Anglija se upravičeno sprašuje, kam gre vse to blago. Steed končno komentira Wellsovo molčečnost o razgovorih, ki jih ima z evropskimi državniki. Pravi, da se je pokazalo. da »zna Welles moičati v petih jezikih.« Za moraSo zaledja V uvodniku »Obrambnogospodarska morala in disciplina« razpravlja »Neue Zürcher Zeitung« o onih, ki izpodjedajo moralo prebivalstva v zaledju, za hrbtom vojske. List piše med drugim: »Še vedno je mnogo lenuhov ali vsaj ne dovolj zaposlenih ljudi, ki najdejo dovolj časa. da se delajo interesantne z razširje-vanjem govoric, z razburjevanjem drugih ter z zanašanjem nemira ln strahu. Kaj vse ne govorijo danes žene v lokalih: da je na primer sovražnik že tik pred vrati, pri čemer se šepeta že celo dan in ura njegovega napada. Največkrat razširjajo take govorice žene, ki v isti sapi izjavljajo. da sploh ne čitajo listov, češ da ti itak ne povedo resnice. Dejansko pa vidijo daljnovidne dame podzavestno svojega največjega rivala prav v listih, ki njihovo nesmiselno ln brezvestno početje prekri-žujejo in stvari pravilno osvetljujejo. Seveda pa niso samo žene, ki niso dorasle duhovnim in moralnim nalogam časa. Nič manjše ni število moških, ki sami razburjajo svoje žene, ko doma pri mizi z največjo fantazijo raznašajo strahotne novice, dokler jim sami ne verjamejo. Potem potujejo take novice naprej v družinskem krogu, nato med sorodniki in znanci, dok- tor n« pridejo t podobni valovom, ki jih povzroči kamen, ki ga vržeš v vodo. Vse to je dokaz nego« lovosti ln pomanjkanja čuta požrtvovalnosti ... Armada, ki se hoče v borbi uveljaviti, potrebuje vodstva, samozaupaaja in nezlomljive discipline. Vse to velja tudi v dobi tako zvane oborožene nevtralnosti. V znamenju totalitarne vojne se morajo ta načela uporabljati tudi v zaledju...« Sestanek JNS in OJNS v škof ji Loki V nedeljo popoldne je bil v restavraciji Hafner na Trati pri Skofji Loka sestanek JNS. Lkieieiilo se g* je izredno lepo število sta rejh in m'ajsih pristašev stranke, z njimi pa tudi nekaj somišljenikov drugih naprednih skupin. Sestanek je otvorill s pozdravnim nagovorom g. Anton Hafner, vodil pa ga je g. Jože Kavčič. O političnem položaju sta poročala bivši narodni poslanec g. Milan Mravlje in banovinski tajnik OJNS g. Andrej Uršič. Oba sta bila za svoja izčrpna izvajanja deležna enodušne-ga odobravanja vseh navzočih, ki »o zlasti »oglašali z mišljenjem, da dar.ašnje mednarodne in notranje pobtične razmere nujno narekujejo wem naprednim in nacionalnim ljudem v Sloveniji čim tesnejše sodelovanje Sreska skupščina JNS v Litiji V nedeljo dopoldne je bi'a v Litiji pri g. Šribarju skupščina JNS za litijski srez. Prišli so zastopniki skoraj vseh občin razen onih, ki spadajo v območje sreskega pododbora JNS za Višnjo goro. ki je imel istočasno svoj občni zbor v Stični. Občni zbor je vodil predsednik g. Strman Po poročilih predsednika, tajnika in blagajnika so se vršile volitve novega odbora Soglasno je bil izvoljen za predsednika g. Krh-likar Niko iz Litije, za podpredsednika gg. Strman Jože in Bazelj Lojze, za tajnika Ku-šar Sova in Ivane Stane in za blagajnika Adamič Martm. Poleg njih so ▼ odboru za stopniki Zagorja, Smartna. Litije, St Lam-perta, Save. Polšnika, TVebe^jevega Sv. Križa, Dol. Sv. Jurija, Kresnic Vač m Kolovrata. Novemu odboru je bila po splošni želji občnega zbora poverjena naloga, da utrdi slogo vseh naprednih ljud v litijskem sre-zu. G. predsednik Krhlikar je poudaril, da bo smatrali to za svojo prvo ndogo z ozi-rom na razmere, v katerih živimo. Nato je imel obširen političen referat banovinski tajnik OJNS g Andrej Uršič. katerega izvajanja so skupščinarji soglasno odobrili SPORT Slalom na Pohorju In še kaj (Nekaj dodatnih beležk o nedeljskih dogodkih) Pretekla športna nedelja Je bila razen glavnega dogodka — zaključne prireditve v smuških poletih s planiške velike skakalnice, ki je privabila na tisoče gledalcev in dosegla lep moralen in športni uspeh, tudi v ostalih športnih panogah zelo pestra. V glavnem je o vseh že poročalo po-nedeijsko »Jutro«, nekatere pa moramo vendarle navesti še naknadno: Banovlnsko prvenstvo v slalomu za seaiorje in dekleta Pred Senjorjevlm domom na Pohorju je v nedeljo zimskosportni odsek SPD iz Maribora izvedel tekmovanje v slalomu 3e-niorjev in deklet za prvenstvo dravske banovine. Med tekmovalci so bili predvsem zastopani Mariborčani in Celjani, nekaj pa je prišlo tudi znanih alpinskih smučarjev z Jesenic, ki so odnesli tudi prvenstvo. Proga je bila dolga 700 m in je imela 150 m višinske razlike ter 43 vratic. Prvak dravske banovino je postal 2van Lojze, član ASK Gorenjca z Jesenic, s skupnim časom 2:20, naslednji častni mesti pa sta si delila z enakim časom 2:28.2 član SPD iz Celja Dvofak In član SPD lz Maribora Božo Gajšt k. Med naslednje pla-" sìranìmi Eta šc dva Gorenjca, ostp.ll pa večinoma Mariborčani. Za seni^rskim prvenstvom so Izvedli na nekoliko skrajšani progi še enako prvenstvo za dame, kjer je bi'a prva jeseniška Skalašica Franica Čopova v času 3:29.4. H?v/slov8!Jska liga v številkah Po odigranem XIV. kolu v hrvatsko-slo-venski ligi, v katerem je nastopilo vseh 10 klubov in je Ljubljana med njimi spet morala spraviti visok poraz 0:5 proti varaž-dinski Slaviji, se prvenstvena tabela v bistvenem ni spremenila, predvsem zaradi tega, ker so v glavnem — razen v Splitu — zmagali favoriti. Do prihodnje nedelje je njena slika takale: kot kapetan Jedlnstva dvakrat s pestjo udaril sodnika dr. Padjena po glavi, tako da se Je takoj zrušil na tla. Padjen je tekmo kljub temu sodil dalje, toda Izključil je več Igralcev Jedlnstva, tako da je BSK, ki mu je že predla precej trda, prav za prav samo tako slednjič le zabil zma-gonosne gole. Sekullčev nastop je Izzval v beograjski športni javnosti splošno ogorčenje in vse pričakuje, da mu bo savez čimpiej prisodil primerno in zasluženo kazen. Tabela srbske lige Je po nedeljskih igrah naslednja: BSK 13 11 1 1 54:12 23 Jugoslavija 13 ♦ 7 5 1 41:14 19 Slavija (S) 13 7 2 4 35:20 16 Gradjanski (S) 13 7 1 5 24:27 15 Vojvodina 13 5 5 3 27:28 15 Bata 13 5 4 4 24:28 14 Jedinstvo 13 5 2 6 25:31 12 BASK 13 1 5 7 14:21 7 2AK 13 3 0 10 15:45 6 Zemun 13 0 3 10 12:45 3 Gradjanski 14 13 1 0 72: 5 27 Hašk 14 8 2 4 33:25 18 Sašk 14 S 2 4 29:20 18 Hajduk 14 7 2 5 29:24 IS Concordia 14 6 1 7 31:30 13 Slavija (O) 13 4 4 5 23:35 12 Slavija (V) 14 4 2 8 21:25 10 Split 13 4 2 T « 15:30 10 Ljubljana 14 2 3 9 23:32 7 Bačka 14 3 1 10 16:43 7 ■ i (K tabeli je treba pripomniti, da je v njej upoštevana tekma med Slavijo (V) in Splitom s 3:0 par forfait za Varaždin-ce.) V ligi bodo tekme nadaljevali že kar prihodnjo nedeljo po nasledujem sporadu: v Zagrebu: Concordia—Kajciuk In Hašk—Slavi ja (V), v Sarajevu: Sašk— Gradjanskl, v Splitu: Split—Slavija (O) in v Subotici : Bačka—Ljubljana. Tu&i v sr&sks ligi jc os£a2s pri starem V srbski ligi so imeli v nedeljo na sporedu XIII. kolo. ki se je končalo z nepričakovanimi rezultati samo v Beogradu kjer je Jugoslavija komaj zmagala nad Baskom, pa tudi BSK je imel mnogo posla z Jedinstvom. V tej tekmi je prišlo do zelo hudega incidenta, podobnega znanemu izpadu splitskega igralca Kacijmn proti ljubljanskem sodniku Macornttlju v Zagrebu. To pot se je deiansko lotil sodnika stiri nogometni igrnlec in večkrntri drÄa--ni reprp^entnnta^t Hane Sekullč i;-. Jedinstva, ki je v 11 • min. drugega polčasa Tudi v tej ligi bodo Igrali dalje v nedeljo, in sicer takole: v Beogradu: Jugoslavija — Jedinstvo ln BSK—Bask, v Subotici: Vojvodina—žnk, v Zcmunu: Zemun—Gradjanski (S) in v Boro vil : Bata—Slavija. * V italijanskem nogometnem prvenstvu so v nedeljo odigrali VII. kolo v spomladanskem delu z naslednjimi rezultati: Novara—Lazio 0:0, Bologna—Milano 1:0, Juventus—Genova 3:1, Venezia—Forentina 2:0, Napoli—Torino 3:1, Liguria—Modena 1:1, Ambrosiana—Triestina 5:1, Roma-Bari 4:2. V tabeli je ostala na vrhu Bologna z 32 točkami, sledijo pa jI Ambrosiana, Genova, Lazio, Juventus itd. Razpis pokalnega table-teniškega turnirja v dvorani Celjskega doma v dnevih 24. in 25. t. m. Turnir bo trajen In bo vsako leto za Veliko noč kot »Velikonočni turnir«. Turnir se bo odigral v naslednjih disciplinah: a) Single seniorjl, prijavnina 12 din, b) Moštva 20 din. c) Double 15 din, d) Junlorjl. single 5 din. žrebanje bo 24. marca ob 7. zjutraj. Tekmovanje bo trajalo dnevno od 8 do 12. in od 13.30 dalje. Igra se po pravilih in pravilnikih JTT3 z New Villa žogami. Zgoraj navedene discipline se odigrajo takole: a) Single soniorji igrajo po cup s'stemu do finala štirih na tri dobljene sete (best of fi ve), b) Moštva po čistem cup sistemu na dva dobljena seta (best of three), c) Double po čistem cup sistemu (bost of three). d) Single Junlorjl po cup sistemu pa dva dobljena seta. Ta hrana za kožo Z BIOCELOM SIGURNO ODPRAVLJA GU skorajda magičen. V nekaj tednih eem dosegla z njo, da sem bila videti za 10 let mlajša. Kakor mi je povedal zdravnik, ie Biocel iznajdba nekega glacovitega dermatologa. Zdaj ge vsebuje vsaka tuba rožnate kreme Tokalon. Uporabljajte to kremo veak večer, a belo kremo Tokalon vsako jutro. S tem boste dosegli, de Vem bo bleda, ovenela polt zasijala v nevi, mladostni živahnosti: napravila bo Vašo kožo jasno, svežo, čvrsto In jo bo oprostila vseh nedostatkov In gub.« Nagrade: Prvoplaslrani pod a) in b) dobijo prehodne pokale SK Celja, finalisti v vseh disciplinah dobijo diplome. Pokali so prehodni in si jih osvojijo oni, ki si ga priborijo dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih. Protesti se lahko vložijo najkasneje pol ure po odigrani igri s plačilom priloge 20 din. Ta znesek se vrne, če je protest ugodno rešen. Vodstvo turnirja In razsodišče: Latinovič Nikola, načelnik ta-ble-teniške sekcije SK Celja, Rebevšek Franc, Zorko Drago. Prijave je treba poslati najkasneje do 22. marca na naslov: Latinovič Nikola, Celje, Mariborska c. 19. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi ob 18.15 bo članski sestanek združen s predavanjem g. načelnika o temi »Moji vtisi z berlinske olimpiade«. Udeležba je obvezna, ker bo govora tudi o novi opremi. Predavanje se bo nadaljevalo prihodnji torek. Atlete opozarjamo na lepe slike, ki bodo spremljale predavanje. SK Celje-nogometna sekcija. Redni treningi so vsak torek in Četrtek od 16. dalje za vse nogometaše. Sprejemajo se novi člani. Udeležujte se treningov redno! Iz Kranja r— Šahovski turnir za prvenstvo Kranja se bo pričel naslednji teden. Vsi šahi-sti, ki so zbrani v Kranjskem šahovskem klubu, so se letos močno razvili in tako se obeta lepa in zanimiva borba za prva mesta. že pred turnir je pokazal, da so igralci močno izjenačeni. Po trdi borbi je iz obeh skupin izšlo 10 .ajboljših šahistov, ki se bodo zdaj borili za naslov prvaka. Po izbirnem turnirju so se kvalificirali za g lavni turnir naslednji igralci: Singer, šuštart Košar, Kos, Tajnik, Martelanc, Pavlica, Vidrgar, Engelman in Vimik. Vsi ostali bodo igrali v II. razredu in bosta prvaka n. razreda na zaključku zamenjala zadnja dva iz L razreda. Borba bo zelo ogorčena, ker so moči izenačene in ker zmagovalce čaka,jo lepe nagrade. X Umrl nam je v 76. letu starosti naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric, tast, gospod POTOČNIK FRANC KOTIAK previden s tolažili svete vere. Pogreb pokojnika bo v torek, dne 12. marca 1940 ob 2. pop. Izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. marca 1940. Salu joči: FRANJA, soproga; ZVONKO, sin; FANI in ROZI, hčeri; — ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod ObMna LJubljana Nepričakovano nas je za vedno zapustil, previden s tolažili sv. vere naš blagi, dobrctljivi soprog in oče, gospod EMERIK BERAN PROFESOR V POKOJU IN SKLADATELJ dne 11. t. m. Blagopokojnega prepeljemo v sredo, dne 13. t. m. ob s uri popoldne po blagoslovitvi izpred hiše žalosti, Cigaletova ulica št. v ^laribor na mestno pokopališče Pobrežje, kjer bo pogreb v četrtek, dn' -i. t. m. ob 4 url popoldne. LJUBLJANA, dne 11. marca 1940. Žaluj družfca BERAN >JUTRO« St 89. 8 = TVsrek, fi. M. 19481 MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM po 50 par ca besedo. Din 8.— davka sa vsait oglas In enkratno pri «tojbino Din S.— sa Slfro ali dajanje naslovov plačajo oni, U Iftčej« ttlužh. Najmanjàl inmck ta enkratno objavo ogbuta Din 12.—» Dopis) lin fcenltve «e caraAunaJo po Dtn 2.— ca vsako broedo, Din 3.— davka Ka vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši ineseb sa enkratno objavo oglasa Din 20._. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Dtn 1.— ta besedo, Dtn 3.— davka Ita vsak ogla» ln enkratno pristojbino Dtn 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši cneseh sa eni; rat no objavo oglasa Din 17. 'IiÄ'lUJj Brivskega pomočnika Hotel sprejme takoj frizer Troha, Bled, Grad. 5179-1 ---T Dekle k otrokom i?fem za dopoldne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra otroku«. 5163-1 Frizerka dobra moč, po možnosti vešča tudi britja, dobi mesto takoj ali s t. IV t. 1. Ot-rizek Ladislav, Medvode. 5165-1 Tri lepe natakarice za absolutno soliden prvorazreden nov restoran z godbo v Karlovcu, iščemo za takoj. Pogoj in postopek dobri. Ponudbe na fi-lij^lo »Novosti«, Karlovac, pod »Broj 250«. 5169-1 Krojaškega pomočnika dobro izvežbanega za moško in damsko delo, spreime takoj Maček, Celovška 79. 5182-1 Krojaškega pomočnika za male komade, sprejmem takoj Doles Alojzij, Trste-njakova 2, Ljubljana, Bežigrad. 5183-1 Frizersko pomočnico mlado, dobro ondulerko, sprejme bohši salon v Liub liani Formatu na ogl. odd. Jutra pod »Boljši salon«. 5185 1 Izprašanega I. strojnika za pogon locomobile, — iščemo. Ponudbe pod »S« na ogl. odd. Jutra. 5034-1 Perfektna šivilja z večletno prakso, z dobrim okusom se priporoča damam na dom. Sv, Petra nasip 49. 5164-2 Frizerka do sedaj stalno v službi, bi hodila na izpomaganie ob sobotah, eventuelno tudi dneve pred prazniki. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samo v Ljub ljani«. 5176-2 Vajenci (ke) Učenko za ipecerijo sprejmem. — Moste, Pokopališka 33. 5166-44 Strojepisni pouk večerni tečaji, vpisovanje in pričetek pouka poljuben. — Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. 4973-4 Radio aparat Super 5-cevni, prvovrstne znamke, tovarniško nov, radi odpotovanja naprodaj globok pod nabavno ceno. Pojasnila Novak, pri firmi Žužek, Ljubljana, Tavčar-ieva U. 5089-9 Pohištvo Pohištvo novo, zelo elegantno, spalnica, kauč, pisalna miza itd. za vsako ceno naprodaj. Cizel, Kotnikov« 21, U. 5188 12 Kapital Držav, uradnica prosi starejšega gospoda za 2.000 din posojila Ponudbe na ogl. odd Jutra pod Šifro »Velika noč 1940«. 5191-16 Zanesljivega vratarja po možnosti biv§ega detektiva all žandarja za službo podnevi išče ve čje industrijsko podjetje b prlbl ' 300 delavci, v srezu Maribor levi breg. Dobri račun ar jI imajo prednost Ponudbe pod »Svečane« na ogl. odd. Jutra. 5035-1 Šiviljsko pomočnico io praktfkantko. sprejmem takoj Ljubljana, Bleiweiso-va cesta 48 (dvorišče) 5193-1 Lesene stopnice 4 m visoke (za eno nadstropje) 90 cm široke z dve-mi ovinki in ograjo takoj naprodai. Primerne za po slovne prostore in vile enostanovaniske hiše. Ogledajo se v Ljubljani, Go-$Doska ulica 12, hišnik. 4724-6 Opremo za mlekarno ali pekamo, prodam po ugodni ceni, Zaloška 119. 5167-6 Kolofonijo, bor?»ks večje količine, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina takoj«. 5173-6 Vem za debele furnir orehe 4 kom 10 ton. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 5194-6 Prodam hišo z gospodarskim poslopjem ter l.s joha zemlje, hiša sposobna za vsako brt. nahaja se ob banovinski cesti Laško Sv. Rupert, prodam po zelo nizki ceni. Več se poizve Videč, sirarna. 5171-20 Več DKW AVTOMOBILOV rabljenih, dalje OPEL-OLIMPlA kabrlol. LANCA šestsedežna limuzina, pripravna za taksi, ugodno proda DKW-zastop. J. Lovše, Celovška cesta 93. 4802-10 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□maooaDüu; Naznanjamo cenj. strankam, da »ospod PETEK STANKO n! »pravičen sklepati kupčije ln sprejemati denarja za CELJSKO OPEKARNO na Ložnici in Spodnji Hudinji v Celju. mmmumuuuuuuijui n h iulpjuuijj Hišo z gostilno in trgovino ter obširnim gospodarskim poslopjem prodam z vrtom in njivo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4836-20 Velika hiša s trgovskimi lokali » mestu Celju naprodaj Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Prilika«. 4823-20 Staitottanje Trisobno stanovanje kopalnica, balkon, pritikli-ne vrt, oddam za 740 din na Vodovodni 46/1. Sever, Marijin trg 2. 4623-21 Dvosob. stanovanje oddam za mesec april. M. Ravtar, Stari trg 19. 5187-21 Stanovanja Do 3-sobno lepo stanovanje blizu centra išče tričlanska mirna družina. Naiemnina ne preko 900 din Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogo točen plačnik«. 5177-2Ia Takoj oddam čisto sobo s posebnim vho dom in kopalnico 1—2 ose bama — tudi za kratko dobo. Kolodvorska 28 II., desno. 5168-23 Sabmèsfa Sobo opremljeno, sončno, po seben vhod, absolutno mirno. Z vso oskrbo pri skrbni gospodinji v centru Iščem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod Si f' U »Nttstft-1 4969-23a Dve sobi event. eno večjo, iščem za pisarno v sredini Ljubljane. Ponudbe na ogl odd lutra pod »Najraje okrog sodi šča«. 5190 23a ONKURS za prijem pitomaca u artileriskts podoSIcirsktt školu Prijem novih pitomaca n Artilerisku podoficirsku školu n Čupriji izvršiče se na dan 1 aprila 1940 godine. Pravo na konkurs imajo svi mladiči podanlci Kraljevine Jugo-slatvije, koji nisu mladji od 18 nI starljl od 21 godlnu, a izuzetno po specijalnom odobrenjn 1 nešto mladji; da sn s vršili osnovnu školu sa najmanje dobrim uspehom; da sn zdravi i sposobni za vojnn službu; da nlsn žen jeni; da sn dobrog vladanja i da nisu pori sudom, niti sudom sndjenl i osndjlvanl. Molbe za prijavo treba siati Komandantu Artlleriske podofl-cirske škole najdalje do 25 marta 1940 godine preko nadležnih vojnih okraga. Detaljnije podatke i potrebr.a objašnjenja zalnteresovanl mogu dobiti kod svih vojnih komanada, vojnih okruga 1 žandarmeriskih stanica. L A. Br. 806/40. Iz kancelarije Inšpekcije artllerije. Dopisi Gospodična katera ie izstopila iz vlaka v Trebnjem 7. marca rve-čet se naproša za cenjeni naslov, ki naj ga pošlje na ogl. odd. Jutra pod iifro »Pol moških plus sedem«. Sopotnik. 5174-24 Maribor I. Dvigni pismo kot običajno. 5186-30 Gospodično s piavo čepico, ki se je vozila v soboto s popoldanskim osebnim vlakom v drugem razredu do Jesenic, prosim za naslov pod značko »Drugi razred«. 5184-24 Glasbila Stare gosli čelo, kontrabas in klavirje v dobrem in slabem stanja kupi Warbinek, Ljubljana, Miklošičeva 4. 5000-26 Ti Dame! Ze od din 50 naprej dalje modernt tr?'nf ondulaci je Salon Frank, Kresiia 5186130 M»* Orehova jedrca la. nudi povzetno po 19.50 kg franco postala Videm Krško Pungerčič Slavko, p Bučka, Dolenjsko. 5172-33 MlilU Vsakovrstno zlato kupuje no najvišjih cenah CER.Nr inveito Ljubljana Wolfova ulica Razno PREMOČ KOKS - DRVA nudi h Pogačnik BOHORIČEVA 6 Telefon 20-59 Postrežba nrezhibn» Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot sovo zato Jo pustite redne kemične «latiti al} barvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica —• Sveriolikalnx Svetoansko Črnino prodaja po zmerni ceni M Cesar vinska trgovina, Ljubljana, VII, Gasilska ul 3. Telefon 23-69. 5005 33 Trgovci! Orehova jedrca, ajdov m cvetlični mea kupite naice-nejt v Medarni Ljuoljana Židovska ulica 6. 4584-33 Živali Foksterierja psa. do 1 teta starega kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5078-27 a • p e b o % ea oglas » »JUTRU« PROTI INFEKCIJE NAJSICURNEJŠI CUMIJASTI SPECJAlITFJ^f om ^axantLWiajz razredna Ker je loterijski načrt poteklega 39. kola s svojimi zanimivimi spremembami naletel na veliko odobravanje pri kupovalcih srečk, ker so bile vse srečke, prevzete od strani pooblaščenih prodajalcev in njihovih preprodajalcev, do poslednje razprodane, zato je državna razredna loterija ta načrt pustila v veljavi tudi za nastopajoče 40. kolo srečk. Srečke I. razreda 40. kola so gotove in dane v prodajo 12. marca t L T 100.000 celih srečkah z izžreban ji in to: I. razred 12. aprila 1940. L II. razred 10. maja 1940. L III. razred 11. junija 1940. L IV. razred 11. juliga 1940. L V« razred od 9* avgusta do zaključno 7* septembra 1940.1. Cene srečkam za vsak razred je sledeča: ena srečka din 200.—, ena polovica dh) 100.—. ena četrtina din 50.—. Skupna vrednost vseh dobitkov v 40. kolu znaša V vseh petih razredih je 7 premij in to: 1 po din 2,000.000.—, 1 po 1,000.000.—, 3 po 500.000.— in 2 po 300.000.—. Poleg teh premij pa je še veliko naslednjih večjih dobitkov 7 po 200.000.—, 16 po 100.000.—, 17 po 80.000.—, 17 po 60.000.—, 19 po 50.000.—, 17 po 40.000.— ter veliko število drugih večjih dobitkov. V najsrečnejšem primeru z združitvijo premije in dobitka je mogoče zadeti na eno celo srečko: Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Srečke lahko dobite pri nnoblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih, ki jih ima skoro vsak večji kraj. Pohllžuia navodila z Interi iskim načrtom in splošnimi pravili dobite na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. \\ • « »V »V »v « » ♦ ♦v . « A^^^aaaaaAAAAA ■ ♦ ♦ ♦ ♦ < fprefrae se L ♦ ♦ s ♦ « » ♦ % ♦ « » »V t- ♦ V E C strokovnjak za lovišče v Sremu, kateri je dobro izurjen v vseh področjih nizkega lova, odgoji fazanov in ugonab-ijanju škodljivcev lova. — Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Lovac«. « « ♦V • • » ♦V i S « « > » »V . « > ♦ ... ♦ ,v ZAHVALA Ob prebridki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta in tasta, gospoda FRANCA ZAGODE POSESTNIKA IN TRGOVCA se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izraze sožalja, dalje vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. CELJE, dne 11. marca 1940. ŽALUJOČI OSTALI Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je umrla 10. marca ob 2. uri ponoči gospa w%i M m B (fi IB n la Zak Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 12. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Trbovlje 72, na farno pokopališče. Trbovlje, Ljubljana, München, Brno, Dunaj, dne 10. marca 1940. Žalujoči ostali Naročniki „JUTRA" so zavarovani zp Din lo.ooo! SAMO NEKOLIKO PAK VEC ln Vaše zdravje je sigurno zavarovano Neprimerno bolj tma in zdrava. Naša ljuba sestra, oziroma teta, gospa MARIJA SEVER vdova po mornariškem nadkomisarju nas je danes 10. marca po kratki in mučni bolezni v starosti 79. let za vedno zapustila. Pogreb naše drage pokojnice bo 12. marca ob 15. uri na domačem pokopališču v Sv. Trojici pri Rogaški Slatini. Maša zadušnlca se bo brala dne 13. marca ob 7. uri zjutraj v župnijski cerkvi Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Rogaška Slatina, Graz, Wien, Laško, dne 10. marca 1940. Globoko žalujoče rodbine: KRAUTSDORFER, SLANC, IRAN, SMOLLE in DERNAČ — ter ostalo sorodstvo. /.«ry-.w f-fat- St .im * Naša zlata majka, babica, prababica, teta, stara teta in tašča, gospa Bisa i§¥k VDOVA PO UČITELJU IN POSESTNICA je danes previdena s tolažili sv. vere v 90. letu starosti za vedno zatisnila svoje blage očL Pogreb bo v sredo, dne 13. marca ob pol 4. uri popoldne na litijsko pokopališče. Litija—Ljubljana, dne 11. marca 1940. Žalujoči sin dr. Stanko Bevk in ostalo sorodstvo Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra* Stanko Virant. - Za Narodno uskaruo d. d. kot uakarnarja Fran J er ar, - Za incerami dei je odgovoren Alojz Novak. - Vai v Ljubljani.