AKTUALNO VPRAŠANJE Skoro je prišlo že do likvidacije »Puškarae« v Kranju, že je bilo dogovorjeno, da ostane le še malo obrtno podjetje, ostale stroje pa naj bi prevzela nekatera druga podjetja, da bi izpopolnila svoj tehnološki postopek. Po daljših razpravah je zmagala odločitev — 1. decembra sta se podjetji »Kovinar« in »Puškanna« združili v eno podjetje. Kaj je glavni namen te združitve? V Kranju ima puiškarstvo že tradicijo. Ne bi bilo prav, da bi se ta tradicija zanemarila in utonila v pozabo. Nadaljevanje in pospeševanje pu-škarske proizvodnje pa je bilo možno le s popolnim izkoriščanjem strojev. Znano je, da so stroji v »Kovinarju« iztrošeni, v »Puškami« pa so stali neizkoriščeni. Tako je s to združitvijo pomagano obema podjetjema, hkrati pa je verjetno to rešitev, da se bodo sredstva, ki so bila vložena v »Kovinarja« in »Puškarno« dobro amortizirala. Seveda so s to združitvijo nastale nove naloge nn težave. Treba je urediti tarifno in normno politiko in hkrati, kar zahteva posebne napore, prodrediti in osvojiti puškarski trg, ki je do sedaj bolj aLi manj odklanjal kranjske proizvode. Uspehi dela mladega kolektiva se delno že kažejo. Medtem ko je imela Puškama prej velike težave s prodajo svojih pušk, so jiih sedaj v enem mesecu prodali okoli 80. Le z dobro organizacijo dela — kar je v kolektivu naloga številka ena — bodo lahko opravili naloge, ki so jim zaupane. Za to pa je potrebna vztrajnost, kajti uspehi se kažejo počasi. Lj. ZGORAJ STAVBA NEKDANJEGA SAMOSTOJNEGA PODJETJA »PUSKARNA«, SPODAJ PROSTORI »KOVINARJA«. — .J LETO X. — ST. 3 — CENA DIN 10. KRANJ, 11. JANUARJA 1957 Ml« OCEHft DELOUKIH MEST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO Zvezni izvršni svet je Izdal odlok, po katerem morajo gospodarske orgaroizacije na področju in dustrije, prometa in gradbeništva analitično oceniti delovna mesta in delo. V zvezi s tem bo Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za delo predpisal metode analitične cenitve delovnih mest in del ter določil etape za uresničenje te naloge. Nekaj podjetij na Gorenjskem se je že pred tem odlokom lotilo tega zelo pomembnega dela. Najdlje so z analitično oceno že prišli v kranjski »Planiki«, v tržiški Bombažni predilnici in tkainici ter v Gorenjski predilnici Skofja Loka, opis delovnih mest pa so opravili že tudi v kranjski »Iskru in v jeseniški Železarni. V »Inteksu« so o analitski oceni delovnih mest začeli razmišljati. Združenje gradbenih podjetij je poslalo svojim članom predlog za analitično oceno delovnih mest, vendar se le-ti v našem okraju — po podatkih, ki smo jih doslej zbrali — dela še niso lotili. Tudi v drugih podjetjih je ostalo za zdaj le pri besedah, pri izgovorih, češ da nimajo potrebnega kadra, ki bi znal zadovoljivo opraviti naloge, ali pa pri neutemeljenih trditvah, češ da to pri njih ne pride v poštev. Analitska ocena delovnih mest je izredno pomembna za vzpostavljanje sodobnejše organizacije dela, za kadrovsko politiko, za uresničevanje načela nagrajevanja po delu in za odnose v kolektivih. O tem ne govorijo le izkušnje v :no- zemskih tovarnah, marveč že tudi rezultati analitične ocene delovnih mest v nekaterih domačih podjetj.ih, kakor v Železarni Store, ljubljanskem »Leku« in drugje. Analitična ocena odkrije v nekaterih primerih nepravilno zasedena ali pa celo nepotrebna delovna mesta in vrzeli v organizaciji dela, ki neugodno vplivajo na proizvodnost. Ce so delovna mesta analitično ocenjena, se je moč neprimerno laže izogibati subjektivnosti, s katero zdaj v podjetjih vrednotijo delovna mesta in na tej osnovtt določajo višino tarifnih postavk, kar često upravičeno kvari razpoloženje delavcev in uslužbencev. Prav tako nam analitična ocena omogoči, da postavimo prvega človeka na pravo, njemu ustrezno delovno mesto, ker nam ta ocena pokaže, kai posamezno delovno mesto zahteva od delavca oziroma uslužbenca. To pa ugodno vpliva na delavca, ker le-ta pozna perspektivo svojega osebnega razvoja, saj mu analitična ocena pove, kakšne kvalifikacije zahteva od njega delovno meste, ki ga zaseda, oziroma delovno mesto, na katerega želi priti. Prav je torej, da se organi delavskega upravljanja in uprave podjetij čimprej konkretno lotijo priprav za analitično oceno delovnih mest. Pri teh pripravah pa naj sodeluje že od začetka celoten kolektiv, ki ga je treba najprej seznaniti z namenom in pomenom tega dela. M. Z. Koliko nas je, ki se ob dostikrat praznih izložbah trgovin jezimo: »Saj ne moreš ni* kupiti! Saj ni* nimajo!« i — To. vsaj sedaj še včasih drži! Po navadi pa je tako: trgovine so. recimo, na mah založene s prav čednim blagom (n. pr. tekstilnim), z novimi vzorci, z novimi . izdelki — toda prav takrat običajno nimaš danaija. Potem pa, ko prejmeš plačo, blaga ni, več na razpolago. Pokupijo ga tisti, ki imajo pač trenutno več možnosti .'. . . * To je le eno izmed vprašanj, o katerih se je naš reporter razgovarjal pred dnevi s predsednikom Okrajne trgovinske zbornice Joškom Volavškom in tajnikom Ivom Seficem PREDSEDNIK VOLAVSEK: Čeprav nc moremo primerjati sedanje presikrblj-enosti naše trgovske mreže z najrazličnejšimi izdelki, s stanjem pred dvema ali tremi leti, je vandarle še nekaj takega blaga in .izdelkov, ki jih ni moč vedno dobiti. Vse prevečkrat jih primanjkuje. V tekstilni stroki, recimo, ni vedno na razpolago trikotažnega blaga, nadalje ni vedno eleiktričnih aparatov. TAJNIK SEFIC: Preskrba potrošnikov z električnimi aparati in sodobnimi gospodinjskimi pripomočki je vse preveč sunkovita. Tega pa ni vedno kriva trgovina, marveč še vse premajhna količinska proizvodnja naše industrije na eni ter nereden dotok teh izdelkov iz uvoza na drugi strani . , . Vse nas pa prav. gotovo zanima, saj smo na tem življenjsko zainteresirani, kako se bo odrazilo povečanje plač za 5 oziroma 10 odstotkov na redno in nemoteno preskrbo potrošnikov in -na seveda, kar je še važnejše, na cene. POGOVOR O POTROŠNEM BLAGU Bodo mar le-te spričo povečanja plač poskočile? Tovariš Sefic sodi, da se bo ob povečanju plač povečala kupna moč prebivalstva na Gorenjskem za 40 do 50 milijonov dinarjev mesečno. Toda to povečanje denarnih fondov, ki bo prišlo do izraza šele februarja in marca, ne bo povzročilo nikakršnih motenj na tržišču. Cene? Predsednik Volavšek je dejal, da ni nobenih razlogov zato, da bi se cene povišale spričo povečane kupne moči, če izvzamemo seveda povsem sezonska nihanja cen kmetijskih pridelkov, kar pa je razumljivo. Med razgovorom je naš reporter zvedel še tole: Da bi izboljšala kulturno trgovanje in da bi trgovino čim bolj približali potrošnikom, bodo .že letos odprli na Gorenjskem vrsto novih trgovskih obratov. Tako bo Kranj dobil športno trgovino, trgovini z modnim blagom in čevlji, nadalje posebno trgovino s semeni ter novo knjigarno. Jeseničani bodo šli korak dalje: že letos bodo gradili trgovsko hišo, razen teiga pa odprli trgovino z usnjem in knjigarno. Tržič bo dobil v novem stanovanjskem bloku »Na fabriki« šest novih trgovin, od katerih bo ena prodajala izključno elektromaterial. Tudi v Zireh razmišljajo o tem. Kmetijska zadruga bo nam- reč odprla sodobno in bogato urejen trgovski lokal. Razen tega bodo že letos začeli dela za gradnjo skladišč, predvsem v Kranju, ter mestnih tržnic v Kranju in na Jesenicah. Trgovine in trgovski obrati pa bodo znaten del sredstev uporabili za adaptacijo svojih lokalov ter za opremo, zlasti s sodobnimi pripomočki, s katerimi bodo prihranili marsikatero pikro pripombo in dostikrat upravičeno jezo potrošnikov. Kulturnejšo trgovanje bomo torej občutili že letos! Potrošniki pa bodo lahko na konkretnih primerih zasledovali to pot izboljšanja. Ni treba posebej poudarjati, da si tega resnično vsi želimo ... IZTOK AUSEC \JIII NE VIDIMO NA ODRU To pot smo s iotokamero obiskali Prešernovo gledališče v Kranju, da seznanimo naše bralce enkrat tudi s tistimi ljudmi, ki jih nikoli ne vidimo na odru, pa bi brez njih vendar ne bilo gledaliških predstav. * Spodaj: scenograf ob miniaturni sceni — v velikem jo bomo videli na odru. * Desno spodaj: v gledališki mizarski delavnici nastajajo gradovi in gore. * Desno zgoraj: inspi-cient je nevidni vodja predstave. Na njegov znak se dviga »astor in ugašajo luči, 6e pritisne na gumb, se oglašajo fanfare ali pa grmenje in tuljenje naš razgovor »Pet minut po alarmu smo pripravljeni« Dežurna soba kranjskega gasilskega društva je vsak večer polna obiskovalcev. Predvsem mladi fantje se radi ustavljajo tam in delajo družbo kole-ki opravlja nočno službo. »Ce bi kje gorelo, nas je kar dovolj pri roki, je pred nedavnim dejal tovariš Franc Re-mic, ko je zvečer dežural. »Podnevi smo navadno v večji zadregi, ker so vsi člani na delu in jih ne moremo tako hitro poklicati. Sicer pa je že od nekdaj največ požarov v nočnih urah,« je pojasnjeval tov. Re-mic. »Kako dolgo traja, da skll-čete po pozivu za pomoč gasilce skupaj?« »Dežurni takoj ukrepa in S minut po alarmu mora odpelja- ti prvi voz, takoj za njim pa po potrebi še drugi. Ce na kraju požara ni vode, .potem odpelje najprej avtotank s 3000 litri vode, a kadar gori v mestu, pa orodni avtomobil. Večina požarov nastane še vedno zaradi neprevidnosti in malomarnosti. Lani smo gasili tudi 2 velika gozdna požara — na Zaplati in Potoški gori, najtežji primer pa je bil v milarni, kjer nam je uspelo rešiti precej premoženja.« Tovariš Remic je med drugim tudi povedni, da ima za seboj že okoli 250 požarov. Aktiven gasilec je postal 1932. leta. »Naši fantje nikoli ne odpovedo,« je dejal. »Volja, ki jo dobi človek pri našem delu, nikomur no dopušča, da bi se obotavljal, četudi se marsikdaj podajamo v nevarnost.« Ob knncu je tovaTiš Remic izrazil še največjo željo kranjskih gasilcev, to je, da bi čimprej zgradili nov gasilski dom. r A V Beograd bo prišla 16. januarja z letalom dvanajstčlanska kitajska parlamentarna delegacija. Delegacija bo ostala v Jugoslaviji 14 dni. A Generalna skupščina Združenih narodov nadaljuje razpravo o madžarskem vprašanju. Tred skupščino je resolucija 24 dežel, ki zahteva ustanovitev posebnega odbora petih dežel z nalogo, da prouči položaj na Madžarskem. A V Moskvi se nadaljujejo razgovori med sovjetsko in kitajsko vladno delegacijo. Predsednik kitajske vlade Cu En Laj bo po obisku v SZ odpotoval na Poljsko in Madžarsko. A Egiptovska vlada je odklonila pogajanja z Veliko Britanijo in Francijo. Predstavnik vlade je izjavil, da so Angleži in Francozi takrat, ko je bil čas za pogajanja, napadli Egipt. Egipt pa je pripravljen razpravljati o Suezu v okviru Združenih narodov. A Politični odbor Organizacije združenih narodov obravnava položaj indijskega prebivalstva v južnoafriški uniji. Večina govornikov je obsodila južnoafriško vlado zaradi politične diskriminacije nasproti pol milijona Indijcem v tej deželi. A Predvčerajšnjim je odstopil angleški ministrski predsednik Anthony Eden. Po nenadnem sestanku vlade se je odpeljal v Bučkinghamsko palačo, kjer je kraljici izročil svojo ostavko. A Kot Edenovega naslednika omenjajo čuvarja državnega pečata Richarda Butlerja. Sedanja konservativna angleška vlada je prevzela posle maja 1955 in bi moral njen mandat trajati še tri leta. Eden je kot razlog umika navedel zdravstveno stanje, vendar je splošno mnenje, da je odstopil zaradi vedno večjega nezadovoljstva z njegovo politiko na Bližnjem vzhodu. Za britansko javnost je prišla ostavka nepričakovano. Na ulicah so se pojavile posebne izdaje časopisov o Edenovi ostavki in krizi vlade. A Vodja britanskih laburlstov Gaitskell je izrazil obžalovanje, da se »Edenovo zdravje ni pozdravilo navzlic njegovemu potovanja na Jamaico«. Dodal je, da je Eden ravnal prav, ko je odstopil. Na konen je izjavil, da bi bilo treba v Angliji razpisati nove volitve. A V Washingtonu Edenov odstop ni izzval presenečenja. 'Prevladuje mnenje, da je bil britanski ministrski predsednik prisiljen k temu Iz političnih, ne pa iz zdravstvenih razlogov, kakor uradno navajajo. Diplomatski opazovale! napovedujejo, da bi v kratkem utegnilo priti do sestanka med Eisenhower-jem in novim predsednikom angleške vlade. A V Moskvo je odpotovala jugoslovanska delegacija, ki se bo tam nagovarjala o nekaterih vpraianjih glede sodelovanja pri izkoriščanju atomske energije v miroljubne namene. A Angleži izgubljajo tla pod nogami tudi v svojih kolonijah na arabskem jugu. Po spopadih na meji med angleškim protektoratom Aden in arabsko državo Jemen zdaj poročajo, da so v Jemenu mobilizirali redno vojsko in grozijo s širšimi vojaškimi akcijami. IZDAJA OKRAJNI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA 475, 397 — TELEFON UPRAVE 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNAL. BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA 50 DIN LJUDJE IN DOGODKI DVOREZNOST NOVE AMERIŠKE POLITIKE Eisenhowerjeva poslanica o politiki do Bližnjega vzhoda pomeni znaten preobrat v dosedanjem ameriškem stališču. Zmerno stališče ZDA do sueškega spora in podpiranje OZN ob anglo-francoskem in izraelskem napadu na Egipt je zbudlo val optimizma, da bo ameriška politika našla pota, ki bodo širokogrudnejša v razumevanju politike dežel, ki se ne žele vključiti v enega izmed obeh obstoječih blokov. Ta prepričanja so se še bolj utrdila ob obisku Nehruja v ZDA, ko je vse kazalo, da je stališče Was-hingtona preraslo toge okvire blokovskega črno-belega pojmovanja svetovnih dogajanj. Zdaj objavljena politika do Bližnjega vzhoda je zato tembolj neprijetno presenečenje za vse tiste, ki so z zaupanjem zrli v obetajoče napovedi miroljubnejše in strpnejše politike Bele hiše. Čeprav o Eisenho-werjevi poslanici zdaj na široko razpravljajo v ameriškem kongresu (skupščini), vendar večina obveščenih opazovalcev meni, da bo najnovejši načrt dobil podporo večine kongres-menov (poslancev). Zato je tudi velik del držav že zdaj zavzel določeno stališče do tega predloga, čeprav še ni stopil v veljavo. Načrt je naletel na odobravanje (čeprav s številnimi pomisleki, o katerih smo že govorili v zadnji številki) v Londonu, Parizu, Ankari, skratka v tistih prestolnicah, kjer navdušenje spravlja v sumljivo luč prispevek tega načrta k resničnemu miru na Bližnjem vzhodu. In obratno, doživel je obsodbo v arabskih deželah, v indijskih kakor tudi v večini azijsko - afriških držav in ne navsezadnje tudi v jugoslovanskih krogih — tam, kjer je bilo vedno slišati glasove v prid miru na nemirnem področju Bližnjega vzhoda. Že te ocene so dale jasno spričevalo Eisenhovverjevi doktrini (kot nekateri imenujejo najnovejšo usmeritev ameriške diplomacije), še preden je ta pravzaprav stopila v življenje. Eisenhowerjeva poslanica določa gospodarsko in vojaško pomoč deželam Bližnjega vzhoda, če bodo to same želele. To jo navidez zelo demokratična določba, ki pa v resnici skriva v sebi niz nevarnosti za mir. Kdo naj zagotovi, na primer, da ta pomoč ne bo prišla v roke morebitnemu bodočemu napadalcu, ki se bo z njo okoristil zato, jlz bi znova zanetil vojni požar na razburkanem peščenem morju Bližnjega vzhoda? Taka možnost ni samo zgolj u-gibanje, saj je večina ameriških zaveznikov v tem delu sveta (kot so Izrael in Irak) precej naklonjena uporabi sile pri reševanju spornih vprašanj. Prav tako je enostransko tudi zagotovilo za ohranitev miru pred nevarnostjo z Vzhoda. Četudi bi taka nevarnost obsta- jala, je vendar po dosedanjih izkušnjah za arabski svet dosti otipljivejša grožnja z Zahoda. Napad anglo - francoskih sil na Egipt je več kot prepričljiv dokaz za to! Sovjetsko prodiranje je za DWIGHT EISENEOWER zdaj le domneva, na kateri pa gradi Eisenhower zelo konkretno politiko. Po njegovi logiki je tako imenovana »komunistična nevarnost« ogrozila Bliž. vzhod, mir v tem delu sveta in tako posredno tudi Ameriko. Zato je sleherni ukrep, ki naj zavaruje varnost tega področja in ZDA, povsem na mestu. Taka logika ameriških politikov pa je nevaren dvorezni meč. Ce veljajo taki ukrepi za Ameriko, morajo po povsem istih načelih veljati tudi za Sovjetsko zvezo. Zanjo mord?, še bolj, ker neposredno meii na področje Bližnjega vzhoda, medtem ko je Amerik??, oddaljen?, na tisoče kilometrov. Zakaj potemtakem ne bi mogla tudi Sov;etska zveza ponuditi istih jamstev Bližnjemu vzhodu pred nevarnostjo z Zahoda. Sovjetski argument o zahodni nevarnosti bi zvenel še bolj prepričljivo, saj ga dokazuje nedavna sueška pustolovščina anglo - francoskih zaveznikov, vsa novejša zgodovina bojev za petrolejska polja, sedanji najnovejši napadi britanskih sil na južno arabsko deželo Jemen in končno tudi nenehne pritožbe arabskih krogov na nasilja zahodnega imperializma. Kam pa bi privedlo to, če bi Sovjetska zveza ubrala ifitrt not. kot to zdaj delata Ei-senhower In Dulles, si ni težko misliti. To bi lahko pomenilo zanetek novega spopada, vzrok za vrsto nevarnih sporov in končno morda tudi začetek nove vojne. Pot, ki jo torej nbira najnovejša ameriška diplomacija, je zelo spolzka, polna nevarnih prepadov In groženj za mir v tem delu sveta. Martin Tomažič .J kratko, vendar zanimivo IZ KRANJSKEGA OKRAJA BO SODELOVALO NA KONGRESU DELAVSKIH SVETOV 26 DELEGATOV Predvidoma aprila bo v Beogradu kongres delavskih svetov iz vse države, ki se ga bo uideJedHlo okrog t ■< 2. Volitev komisij. 3. Poročilo o delu. 4. Razprava o delu sklada. 5. Volitve upravnega in nadzornega odbora. 6. Razno. Uprava sklada VABIILO Športno društvo »Mladost« v Stražišču vabi vse svoje člane, simpatizer je in ljubitelje športa na REDNI OBČNI ZBOR v nedeljo 13. januarja 1957 ob 8. uri dopoldne v prostorih »Menze« na Gašteju. Upravni odbor ZAHVALA Okrajni odbor RK Kranj se iskreno zahvaljuje delovnemu kolektivu tovarne »Planika« v Kranju, ki je za Novo leto 1957 poklonila 44 parov čevljev. Res je, da so čevlji le malenkostno rabljeni, vendar smo bili zelo presenečeni in zadovoljni, ker n j t li e b o d iT c Ce vsa podjetja zaključujejo svoja poslovanja iz preteklega leta s pregledi in bilancami, bom pa še jaz potegnil nekaj zaključkov in priznal, da je meni v *Bodi-■^ah malce spodrsnilo. Temu pa nisem kriv toliko sam kot netočne informacije oz. ljudje, ki so mi postregli z neustreznimi podatki. © 21. dec. preteklega leta sem v »Bodicah« napisal, češ da se je kmet. zadrugi Bohinjska B:strica pokvarilo 2500—3000 kg sira. Medtem pa je prizadeta zadruga obvestila uredništvo našega lista, da temu ni tako. Od sira, kd ga ima kmet. zadruga na zalogi, je bilo poslano 25 vzorcev v analizo na Higienski zavod v Ljubljani. Rezultat te analize se je glasil: Sir ne vsebuje nobenih zdravju škodljivih primesi in je zato primeren 'ia prodajo in ljudsko prehrano. $ Do podobnega primera je prišlo tudi v »Bodicah« z dne 21. decembra pr. leta glede medzadružnega lesnega industrijskega podjetja »Jelka«. Takole sem bil napisal: »Nakupovalec medzadružnega lesnega podjetja »Jelka ne prevaža lesa, ki ga lakupi v okolici Bohinja, s kamiona domačega podjetja, temveč se poslužuie kamionov LIP »Tomaž Godec«, ki so mnogo cenejši. Da ne bi kamioni podjetja »Jelka« počivali, pa ta čas opravljajo prevozne usluge drugim, ki lahko globlje sežejo v moš-njiček.« Pozneje je bilo uredništvo našega lista poučeno s strani prizadetega podjetja, da podjetje ne poseduje nobenega kamiona yn se zategadelj poslužuje izključno le prevoznih serdstev avtopre-vozniiških podjetij. Razen toga podjetje »Jelka« še nikoli ni uporabilo za prevoz lesa kamiona LIP »Tomaž Godec« iz Bohinjske Bistrice. — Seveda, gledano s te plati, tedaj jo primer pod- jetja »Jelka« povsem drugačen. Prosim, da mi obe podjetji oprostita, ker sem nasedel ljudem, ki so mi neodgovorno posredovali neosnovane govorice. O Ondan — dan ali dva pred Novim letom je bilo — sem jo mahal po cesti proa Cerkljam. Pa se mi je nenadoma zapičilo v glavo vprašanje, kje neki se začne cerkljanska občina? Na vse kripljo sem gruntal, pa mi ni nič pametnega prišlo na misel. Prav tedaj sem srečal postarnega možakarja. »Kje pa začno prav za prav cerkljanska občina?« sem ga vprašal. Stari se je šegavo zarezal in dejal: »Tam, kjer se boste začeli spotikati.« »O, spotikam se pa že nekaj časa. Posebno po tejle cesti.« »No, potlej ste pa že v cerkljanski občini. Veste, v nobeni občini ne najdete s tako debelim gramozom nasutih cest, kot prav v cerkljanski. No, pa bo že bolje, saj bo kmalu zapadel sneg in zamedel gramoz.« Ko sem se .poslovil od šega vega krami jača, sem razmišljal, čemu neki posipajo ceste s tako grobim gramozom. Naposled se mi je posvetilo. Debel gramoz se vsaj tako hitro ne znuca. j, Mimogrede bi vprašal prizadete v Cerkljah, kdaj mislijo pospraviti hlodei, 'ki se že leto in pol valjajo po cestah? Ne le, da ovirajo promet, vremenskim nepri-likam izpostavljeni les se tudi močno kvari. Cas bi že bil, da bi odpeljali les tja, kamor je namenjen. 4» Naneslo je tako, da sem pribrenčal v Komendo. Pripovedovali so mi o tem in onem, žal pa sem obogatel le za eno bod'co. V tamošnji zbiralnici mleka so mnenja, da mleka, predno ga oddajo, ni treba precej ati. Pa kdo bi se sicer mučil s tem nepotrebnim opravilom. Kako važno je precej anje, kaže primer, ko je službujoča mlekarica našla v precej alniku otroške gumijaste copate. Ob tem primeru se lahko vprašamo, kaj vse lahko zaide v mleko, če je tokrat govora le o šla-pah. — Res, malo vestnosti in higienskih ukrepov pri takšnem poslovanju res ne bi škodovalo! © Za zaključek pa še tole. Novoletni prazniki so trkali na vrata, jaz pa v glavo kosmat kot levi razbojnik. »Nemara bi ne bilo tako napačno, če bi stopil k brivcu in se pcnopšal,« sem si mislil. Rečeno — storjeno. Peta ura je odbila, ko som 4 stopil v brivnico. Mejdun — skoraj vznak me je vrglo, ko sem zagledal kot kurje črevo dolgo rajdo kosmatih dedcev. Sedel sem mednje in Čakal ... čakal, kdaj bo minulo tistih pet minut čakanja, kd mi jih je obljubil brivec. Sicer pa vsakdo ve, kaj pomeni čakati 5 frizerskih mL-nu.t. Po eni uri čakanja sem prišel na vrsto in korajžno velel: »Grivo mi malo poštu-caj!« Komaj je strojček za-bren&al okrog ušes, že se je za mojim hrbtom oglasilo negodovanje ostalih klientov, ki so čakali na britje. Godrnjali so, češ, kaj mi pride na misel, da se strižem pred praznikom, ko pa vsi osi-ali komaj čakajo na britje. Kaj sem hotel? Molčal sem. Na pol otrižen vendar nisem mogel zapustiti brivnice. Na-tihoma sem pa le pritrjeval negodovanju -ostalih, ki so ' čakali na britje. Po pravici povedano, lahko bi se ostri- ; gel med tednom in ne prav tedaj, ko je z britjem dela | čez glavo. Čeprav sem ga . sam polomil, sem sestavil pravilo: »Sobota aH dan pred praznikom bodi namen-™« le britju, lase si lahko po- 1 štucaš tudi med tednom!« Pa prihodnjič kaj zanimivejšega. Do tedaj Vas pozdravlja Vaš Bodičar bomo tudi take lahko zelo koristno oddali, oziroma podarili ljudem, ki so tega najbolj potrebni. Nad tem darilom smo biLi presenečeni tembolj, ker se do sedaj tak primer obdaritve naše organizacije še ni pojavil. Kolektiv tovarne »Planika« je s tem dejanjem res dokazal najvišjo humanost in sočutnost dc človeka, zato se še enkrat kolektivu in upravi tovarne »Planika« iskreno zahvaljujemo za poslano darilo. Želimo pa, da bi temu vzgledu sledila še druga podjetja in v okviru svojih možnosti podarila organizaciji darila, s katerimi bi lahko pomagali socialno šibkim ljudem. VE« ob 18. in 20. uri — zadnjikrat. KINO NAKLO 13. januarja, italijanski barv. film »TEODORA« ob 16. in 19. uri. KINO »KRVAVC« CERKLJE 12. in 13. januarja, italijanski film »POLICIJA IN TATOVI«. V soboto ob 19.30 in v nedeljo ob 16. in 19. uri. PREŠERNOVO GLEDALIŠČ* KRAN* Petek 11. janua«. a ob 20. uri — izven — Premiera Aristofa' nes »LIZISTRATA«. Nedelja 13. januarja ob II. uri izven in za podeželje —* Aristofanes »LIZISTRATA«. KLJUB PORAZU DOBER HOKEJ POD MEZAKLJO SPARTAK (BRNO) : JESENICE 19:1 (8:0, 5:0, 1:1) Čeprav so v ponedeljek je-■eniški hokejisti visoko izgubili srečanje s hokejisti Spartaka iz Brna, je bila tekma vendarle zanimiva, za mlade jeseniške hokejiste pa rasen tega tudi prvi resen spopad s svetovno hokejsko elito. V moštvu Spartaka je nastopilo 5 državnih reprezentantov, ki so dva dni pred nastopom na Jesenicah porazili v Brnu A reprezentanco Sovjetske zveze, ki uradno nosi naslov svetovnega prvaka. Zaradi očitne premoči gostov znanje Jeseničanov ni prišlo kdo ve kako do izraza. Ob hitrih Spartakovcih so bili Jeseničani kaj počasni, čeprav lahko trdimo, da so v jugoslovanskem me- rilu najhitrejši In najtempe-ramentnejši. Končni rezultat je bil 19:1 za Spartak. Tretjine pa te se končale 8:0, 5:0 in 6:1. Sele v zadnji tretjini se je Jeseničanom zasluženo posrečilo potresli Richterjeva vrata. Strelec je bil Tišler. Kljub visokemu porazu pomeni ponedeljkovo srečanje ca mlade jeseniške hokejiste močno vzpodbudo k še intenzivnejšemu in smotrnejšemu delu. MEDNARODNE 8ANKASKE TEKME V BOHINJU V nedeljo, 13. januarja bodo v Bohinju, na znani san-kaški progi »Belvedere« mednarodne sankaške tekme. Sodelovali bodo vsi sankaški klubi z Gorenjske ob udeležbi kluba ASKO lz Celovca. Tekmovanje bo za »Lazarjev pokal«. I. A. OBČNI ZBORI Zimski čas jo čas, ko vsi športni kolektivi podajajo obračune svojega dela v pretekli sezoni. Pred kratkim je bil v Kranju občni zbor kranjskih plavalcev. Na razmeroma slabo obiskanem občnem zboru so plavalci še enkrat pregledali svoje delo. Tudi nogometaši so se v nedeljo zbrali na občnem zboru. Največ govora je bilo o novem igrišču. Staro igrišče ob Cesti na Golnik bodo kmalu zazidali s stavbami in morda se bodo že v prihodnji prvenstveni sezoni kranjski nogometaši preselili na novi stadion za mestnim kopališčem. V najkrajšem času ( pa bodo nabavili tudi drese za mladinsko in pionirsko ekipo. Močno obiskan je bil tudi občni zbor radovljiškega »Partizana«. Telovadci iz Radovljice so vse leto marljivo vadili v telovadnicah in se udeležili tudi precej tekmovanj in zletov, kjer so se povsod solidno plasirali. V letošnjem letu se bodo še bolj posvetili delu z najmlajšimi tekmovalci. M. KINO »STOR2IC« KRANJ 11. januarja, italijanski barv. film »DEKLE'Z REKE« ob 16., 18. in 20. uri. 12. januarja, italijanski barv. film »DEKLE Z REKE« ob 16., 18. in 20. uri in italijanski barv. film »TEODORA« ob 22. uri. 13. januarja ob 9.30 uri ameriški barvni film »SEJN«, ob 14., 16., 18. in 20. uri italijanski barvni film »DEKLE Z REKE« — zadnjikrat. KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO 12. januarja, ameriški barvni film »ROBINZON CRUSO« ob 17. in 19. uri. 13. januarja, ameriški barvni film »SEJN« ob 15., 17. in 19. uri. KINO »SVOBODA« STRA2ISCE 12. januarja, italijanski barv. film »TEODORA« ob 18. in 20. uri. 13. januarja, ameriški barvni film »ROBINZON CRUSO« ob 15., 17. in 19. uri. KINO »RADIO« JESENICE 11. januarja, ameriški barvni kriminal, film »KLICI M. ZA RADI UMORA« ob 18. in 20. uri — zadnjikrat. KINO »PLAVŽ« JESENICE 11. januarja, ameriški barvni film »VELIKA NOC CASANO- Ob tretjem občinskem prazniku v Železnikih čestitamo svojim občanom OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OBČINSKI KOMITE LJUDSKE MLADINE OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV OBČINSKI ODBOR REZERVNIH OFICIRJEV OBČINSKI ODBOR VOJNIH INVALIDOV OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA DRUŠTVO UPOKOJENCEV 3779 IPRED PREMIERO ARISTOFANOVE KOMEDIJE »LlSISTRATA« V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU FANTASTIČNO KOMIČNA O VOJNI IN MIRU FILMI, KI JIH GLEDAMO Malokdo je verjel in še zdaj komaj verjame, da bo iSofoklej že ob prvi uprizoritvi v Kranju osvojil občinstvo. Pa je že tako, da išči dobro vodo pri izviru, in še aoekaj: našemu občinstvu, ki je še povsem gledališko mepokvarjeno, je obredni značaj grške tragedije zelo imponirah Drevi se bo kranjska gledališka publika prav tako prvič v ožji gledališki zgodovini srečala s komediografom stare Grčije — A ristlof anom. Neovrgljiva resnica je, da je grška komedija najbolj živa od vsega, kar nam je zapustilo to ljudstvo, in da ta komedija včasih obravnava v fantastično vizionarni zagnanosti vprašanja, ki so povsem moderna. Z razbrdano objestnostjo se loteva dnevnih političnih vprašanj, napada vsakogar, ki se pojavi na javni pozornici, in tako vedri helensko nebo. Zelo rada se ponorčuje filozofski modrosti v brk, kadar ta modrost ni več modrost, temveč «golj neslani sotizem in psevdodialektika; po domače povedano — mlačva prazne slame. (Medtem ko so v tragediji obravnavali tragiški pisci vzvišena, malone nadčloveška vprašanja, se komedija norčuje iz taistih tragičnih junakov s tako »klaftrsko« nesramnostjo, ki ji ni ••najti primere!) Z eno besedo: komedija, kot izraz notranjega nasprotja Dionizove narave — njemu na čast je namreč nastala — je bila predvsem sredstvo neusmiljene družbene kritike, reagirala je na tako zvana dnevna in javna aktualna •vprašanja. atllaa Batista: KARIATIDE I. Aristofanes, prvak med atiškimi komediografi in edini pesnik staroatiške komedije, čigar enajst komedij poznamo, sovpada v čas, ko se je bratomorna vojna med grškimi državicami na široko razmahnila. Ze v Ahar-nianih — eni izmed prvih komedij, se norčuje iz helenske vojaške slave: njegov glavni junak pa, meni nič — tebi nič, sklene separatni mir zase in za svojo družino. V Lisistrati je šel še dlje: atenska Lisistrata naščuva in pridobi za »seksualni štrajk« predstavnice nežnega spola in s tem štrajkom prisili vojskujoče se moške, da zapuste bojišča in se vrnejo nazaj k delu in ognjišču. Višek v obravnavanju te in podobne motivike pa je prav gotovo njegova komedija »Ženske v parlamentu«. Skopo odmerjeni prostor nam ne dopušča, da bi se poglabljali v oznako njegovega dela. Dovolj bo, če povem le to: današnji čas je spričo večnega razpravljanja o vojni in miru, o razorožitvi, ob skritih in odkritih težnjah po hegemoniji kot nalašč ustrezen za to, da bo fantastična junakinja, porojena v domišljiji očeta evropske komedije — dela drugih piscev staro-atiške komedije se niso v celoti ohranila — doživela tak sprejem, kakršnega zasluži zaradi svojega nadvse domiselnega podviga za mir, blaginjo in srečo, po kateri hrepene vsi dobro misleči ljudje. Za konec vam zaupam še tole: Aristofanes ni poznal hinavščine, ne malomeščanske lažisramežljivosti. Zato je njegov jezik odkritosrčen in sproščen — za pokvarjena ušesa kar preveč. Tega mu ne štejemo v zlo, pa najsi njegova predrznost včasih doseže mejo življenjske radoživosti, čutne sproščenosti, da ne rečem nehotene opolz-kosti. Mladoletnikom predstavo odsvetujemo. Starši naj nam pri tem pomagajo, saj smo dalo naštudirali za pravo gledališko publiko s povsem poštenim odnosom do gledališča in njegovega izročila. Rado Jan KLICI M ZA UMOR Ze ime Hitchcock nam jamči, da film po režijski plati ne bo razočaral, in če k temu prištejemo še imeni Grace Kelijr in Ray Miiland, tedaj moramo priznati, da je imel režiser tudi pri izbiri igralcev kaj srečno roko. Filmsko zgodbo (scenarij je prirejen po odrskem tekstu), ki govori o umoru, odlikuje brezhibna dramaturška gradnja, preciznost zapleta s silovitim porastom dogajanja, psihološka poglobitev značajev in medsebojni odnosi nastopajočih ter mojstrsko obvladanje filmske tehnike. Vsekakor pa so to glavni elementi, ki vrednotijo vse Hitchcockove filme s kriminalne tehniko. Morda utegne biti pri tem filmu novost tudi to, da je film, čeprav pripoveduje kriminalno zgodbo, posnet v tehnikoloru. Doslej je namreč prevladovalo mnenje, da je umetniška vrednost filmov s kriminalno tematiko ogrožena, če film ni posnet v črno-beli tehniki. aa DEKLE Z REKE Sophia Loren — atomska lepotica Italije. Zakaj ne? Ce imajo Američani atomske lepotice, zakaj jih ne bi imeli Italijani, saj ima vendar Sophia Loren vse pogoje za to. Kaj pa njene umetniške potence? Nič ne de, če po ribah žandar jajoča lepotica ni dovolj igralsko nadarjena, saj si lahko pomaga tudi s svojimi telesnimi čari Film bi na kratko takole karakterizirali: prvi del filma - neo-realizem, Sophia in njene noge na suhem, drugi del pa — melodrama in njene noge v vodi. Ne moremo pa Sophiji Loren odrekati nekaterih kvalitet — v pozerstvu je »doma«. — V filmu je pristna le pokrajina z reko Pad. aa KLEOPATRA Kaj naj bi zapisali o tem zgodovinskem barvnem filmu ameriške proizvodnje? Zgodovina starih Rimljanov po Cezarjevi smrti je potvorjena, za to storjeno krivico pa se je režiser menda hotel oddolžiti z ne preveč posrečenimi revijskim! Interpolacijami, s čudovitimi barvami, sijajem, s spretnimi dvoboji in lepimi Egipčankami — vse to pa le ni rešilo filma. Uspelo pa je ustvariti podpovprečno zgodovinsko - pustolovski film, kjer je videti preveč kulis in povprečno igro. aa TROBENTE OPOLDNE Tudi o tem ameriškem vvester-nu nimamo nič prida povedati. Neizprosen boj med dobrim in slabim, prvi zmaga, si pribori ljubezen, vmes pa divji Indijanci, streljanje, divje galopiranje, nekaj dobrih pretepov in konec — vse po kopitu stoterih filmov tovrstnega žanra. Za ljubitelje »indijank« povprečen grižljaj. aa J/tSUo&n/tH, fte-^JiA ob RAZSTAVI GORENJSKIH LIKOVNIKOV RAZSTAVLJAJO: Milan Batista, Marijan Belec, Saša Kump, Nace Mihevc, Floris Oblak, Polde Oblak, Dora Plestenjak, Ljubo Ravnikar, Ive Subic RAZSTAVA BO V PRIHODNJIH TEDNIH OBISKALA VSE VEČJE KRAJE PO GO- Ive Subic: KOLONA V SNEGU RENJSKEM, NA KAR NASE BRALCE POSEBEJ OPOZARJAMO ODDOLŽILI SO SE SPOMINU Strokovne ocene razstave gorenjskih likovnikov 1956 ne moremo objaviti iz zelo preprostega razloga: ker ni strokovnjaka, ki bi oceno napisal. AH boljo povedano: strokovnjaki so razstave lahko izrazimo v eni. besedi: simpatična je, zelo simpatična. Ko smo že pri splošnem opisu: razstava je slabo urejena. Vemo, da v ad hoc adaptiranih SPOMENICA ANTONU TOMAŽU LINHARTU Ob 200-letnicl Linhartovega rojstva Je občinski odbor za Linhartovo proslavo v Radovljici pripravil obsežen tritedenski kulturni program. Ob tej Priliki je izdal tudi »SPOMENICO rojaku Antonu Tomažu Linhartu«, v kateri je na 16 straneh objavljen program prireditev in trije jubilejni pri-tpevki: Vida Stegovec, »Pomen Linhartove dramatike«; Tone Gaspari, »Obisk« ter Franc Pikelj in Dana Žitnik. »Ob desetletnici Prosvetnega društva A. T. Linhart«. Vida Stegovec je v svojem prispevku orisala Linhartovo pot od nemške literarne ustvarjalnosti k slovenski, pri čemer se je na široko razpisala o •Zupanovi Micki«. V podrobnosti njenega razmišljanja o Linhartovi dramatiki se ne bom spuščal, je dokaj neenotno, raztrgano, v podrobnostih pomanjkljivo (»Slovenski odrski jezik je bilo treba šele izoblikovati. Zato je Linhart postavil igro v kmečko •kolje na Gorenjskem.«) Vendar pa njen prispevek primerno pojasni nastanek, bistvo in pomen Linhartove dramatike. »Obisk« Toneta Gasparija je poetičen besedni sprehod po Radovljici in okolici nekdaj in danes. Slikovito je opisano to gorenjsko gnezdeče, njegov nastanek, razvoj, njegov sedanji značaj ter njegove kulturne znamenitosti, gospodarske in družbene pomembnosti. »Pregled dela Prosvet. društva »A. T. Linhart« (sestavila Franc Pikelj in Dana Žitnik) je statistika dela tega druStva. Seznanja bralca z uspehi in težavami posameznih sekcij (igralske, pevske, lutkovne, godbene) v povojnih letih, ko je delo društva neprestano doživljalo najrazličnejše krize. Zelo so zanimivi sklepi, sestavljeni 5. decembra 1946 na Prosvetni seji Mestnega odbora OF. Med drugim začrtajo tole: »50 no tlo dohodkov od prireditev, ki jih organizira PS, gre v sklad za bodoči dom.« Ta »bodoči dom« je in bo še dolgo problem radovljiške kulturne dejavnosti. Pregled tega dela pravi, da je kulturnemu življenju v Radovljici nujno treba vdahniti novih moči in poživitve. fv. S PROSLAVE V STRAZlSCU PRI KRANJU V okviru proslav 200-letnice rojstva A. T. Linharta je gledališka družina stražiške Svobode uprizorila njegovo »Zupanovo Micko«. Pred predstavo je bila podana kratka označba Linhartovega časa in njegovega pomena za slovensko dramatiko. V predigri se je gledališka družina predstavila s Stepaneka Bleivveisa enodeJanko »Bob iz Kranja«. V obeh igrah so nastopili igralci stražiške Svobode: Marta Cegnarjeva (Micka), Franci Triler (Anže), Mirko Perne (Glažek), Zdenka Holvjeva (Sternieldovka), Jože Fajfar (Tulpen-helm), Oskar Preisingor (Monkoi), Anton Petek (župan). Pri »Bobu iz Kranja« pa je nastopil v vlogi Mati-četa tudi Branko Jaklič. Igro je režiral Milan Tepina, ki se je s to uprizoritvijo prvič predstavil kot režiser. Predstava je v vseh pogledih lepo uspela ter je žela tudi zasluženo priznanje obiskovalcev. B. Ljubo Ravnikar: BOHINJSKO JEZERO že — ampak ne pišejo. Radi pa hi ta za Gorenjsko vsekakor pomembni likovni dogodek vsaj kronlstično zabeležili — iz tega nagiba je nastal pričujoči zapisek, ki noče biti ne kritika, ne ocena. Deset imen, med katerimi vsaj štiri dobro pozna ne samo Gorenjska, ampak vsa republika. Deset zelo različnih avtorjev: nekateri so izoblikovali svoj lasten izraz, drugi ga še iščejo. Vsem pa je skupno eno: na tej razstavi bi zaman iskali zaprašenega akademizma. Ne, tega ni. Vse drugo prej: sodobna hotenja, novodobni, ne eksaltirani, a vendar novodobni prijemi, resna stremljenja, najti novim snovem novo obliko. Karakteristiko te prostorih ni mogoče prirejati najbolje urejenih razstav, vendar ne dvomimo, da bi se v tem pogledu dalo storiti marsikaj več. Vsaj to, da ne bi slike enega avtorja visele razmetane po več stenah! Ureditvi razstave manjka neke generalne zamisli — to je vse. Bežnemu obiskovalcu se vtisne v spomin pet del: Subičevo olje URŠA SLIKA, Florisa Oblaka LASTNA PODOBA, prav tako v olju, Batistove KARIATIDE, Ravnikarjev akvarel BOHINJSKO JEZERO in Saše Kumpa GLEDALIŠKA SCENA za Smoletovo igro »Se nekaj malega o čakalnicah in življenju«. Subic in Floris Oblak nedvomno pomenita vrh razstave, ki se mu tesno približujejo Batistovi lesorezi in Ravnikarjev! akvareli, (malce nekritično izbrani), od katerih privlači zlasti drzno in preprosto, a zelo učinkovito »Bohinjsko jezero«. Saša Kump je eden izmed treh slovenskih scenografov (Jovanović, Korun, Kump), ki v iskanju sodobnega scenskega izraza ne le vztrajno iščejo, ampak so tudi marsikaj vrednega našli. Oba njegova razstavljena scenska osnutka kažeta, da je Kump s tenkim posluhom ujel korak z moderno dramatiko in z njenim pojmovanjem tragičnega in lepega Dela Marijana Belca so precej pod povprečnim kvalitetnim nivojem razstave in ne sodijo v njen okvir. Isto bi lahko rekli o dekorativni risbi Načeta Mihevca. O drugih pa samo to, kar velja pravzaprav za vse: razstava kaže poleg nekaj že izpolnjenih precej dobro zastavljenih obetov. mm Saša Kump: GLEDALIŠKA SCENA za Dominika Smoleta enodejan-ko »Se nekaj malega o čakalnicah in življenju« 67 35 DOBRA IGRAČA 1«%« naj bo okusno izdelana in naj ustreza otrokovi starosti V izložbenih oknih naših trgovin nas privablja velika izbira igrač, ko pa stopimo v trgovino, se marsikdaj upravičeno obotavljamo pri nakupu. Ni lahko izbirati igrače za otroke. Dobre igrače morajo biti predvsem zanimive za tistega, ki so mu namenjene. Otroku morajo muditi čimveč priložnosti za aktivnost. Igrač, ki jih lahko samo gleda, se vsak otrok hitro naveliča. — Dobro igrača mora biti tudi okusno izdelana, zato se izogibajmo kričečim oblekam lutk, neokusnim slikanicam in podobno. Za vsako starostno dobo otroka moramo izbrati drugačno igračko. V prvem letu življenja otrok pravzaprav ne potrebuje igračk. Morda ga bodo razveselili pi-skajoči petelinčki in slično. Od prvega do drugega leta podarimo otrokom punčke iz cunj ali gume, nato lesene kocke za zlaganje, male lesene vlake, ki jih lahko otrok vleče za seboj, lesene živali na kolesih, celuloidne račke, ki plavajo na vodi. Leto kasneje pa mu lahko kupimo žo razne barvice, eno- VEČERNA OSVEŽITEV po napornem delu prinese boljše razpoloženje Kaj rado se dogaja, da zaposlena žena, utrujena od dnevnega dela, odide z možem zvečer v družbo ali na gledališko predstavo. Utrujen izraz na obrazu jo pogosto spravi v slabo voljo in ji pokvari željo po razvedrilu. Temu se da pomagati. Maska, ki jo denemo na obraz na brzino, ne koristi mnogo in samo poveča nervozo. Ena ura skrbne priprave in premišljenega po- čitka pred odhodom pa lahko mnogo doprinese k osvežitvi obraza in boljšemu razpoloženju. Predvsem moramo obraz in telo okopati s toplo in nato s hladno vodo. Obraz in roke namažemo z dnevno kremo. Nato si vzamemo pol ure časa za počitek brez vsakih skrbi in vznemirjenj. Ako to ni mogoče, nam pride prav tudi deset minut popolnega duševnega in telesnega odmora. Vležemo se tako, da je glava nekoliko nižje od nog, popolnoma sprostimo mišce in zapremo oči. Nanje denemo mlačno kamiličmo oblogo. Po počitku denemo oblogo še na obraz in sicer izmenoma .po 3 minute vroče kamilice in hladno vodo. Nato obraz dobro zbrišemo in natremo z dnevno kremo. Nekoliko rdečila in pudra bo zadostovalo, da bomo izgledale sveže in negovano. Brez skrbi bomo lahko odšle v kakršnokoli družbo. stavne risanke in slikanice, majhne avtomobile brez mehaničnega pogona, lutke, ki jih lahko slači in oblači, kuhinjsko in sobno pohištvo, posode, ki se ne morejo razbiti itd. Nadalje mu lahko od večjih igrač izberemo voziček za punčko. Miniaturno kmečko gospodarstvo z raznimi živalmi mu nabavimo ali izdelamo med tretjim in četrtim letom, nadalje mu ku-•pi'mo Igre za sestavljanje iz lesenih delov, zelo enostavne glasbene instrumente, opremo za punčko, trokolo, kuhinjske predmete in drugo. Med četrtim in sedmim letom se bo o-trok že rad ukvarjal z barvanjem z vodenimi barvicami, nadalje bo vozil mehanične vlake, preskakoval bo čez vrv za skakanje, se drsal, kotaikal ali vozil s kolesom. Ko otrok dovrši sedmo leto, ima že svoj lastni okus, zato se moramo z njim posvetovati, preden se odločimo za nakup te ali one igrače. Praktičnost Tak naj bo stol v kuhinji, da se bo gospodinja na njem kar najbolje počutila ZIMSKA REDKEV ZDRAVA SOLATA Zimska redkev je pri nas malo znana, čeprav nam nudi izvrstno in zelo zdravo solato prav do pomladi. Shranjena pa mora biti v mivki in to v hladni in ne presuhi kleti. Olupljeno redkev hitro operemo, nato naribamo. Najprej ji priLijemo malo olja in zmešamo. Olje redkev prevleče s tanko plastjo maščobe in tako se ne more izcejati sok, ko jo še okisamo in osolimo. So!ata ne sme stati, ker s tem izgublja vrednost. Zrak namreč razkraja nekatere snovi, ki so posebno zdravilne. Rtdkvin sok !e zdravilne sredstvo pri obolenjih žolča in jettr. Črtasta, športno krojena bluza za vse priložnosti. Krasijo jo svetleči gumbi in žametni trak za ovratnikom li Da je pecivo dalj ča«a sveže, si pomagamo s prav preprostim sredstvom. V posodo, kjer hranimo pecivo, denemo nekaj jabolčnih rezin. V času, ko jabolk ni, so pa dobre tudi rezine umitega surovega krompirja. Včasih se nam primeri, da se dva kozarca, ki ju vtaknemo drugega v drugega, spri met a. Ločimo ju tako, da spodnjega vtaknemo v toplo, v zgornjega nali jemo rnrzlo vodo. Zaradi toplote se spodnji kozarec nekoliko razširi in ga lahko ločimo od zgornjega. Tudi solnice moramo čistiti. Posebno v večjih gospodinjskih obratih radi pozabijo na to. Nabrana nesnaga po robovih gotovo ne vzbuja teka. Solnico izpraznimo vsaj enkrat na teden in jo umijemo kot vsako drugo posodo. Ce je posod5 -ca rebrasta, si pomagamo s krtačico. Sele v popolnoma suho posodico na-tresemo nove soli. Sol v kepah razdrobimo z najmanjšo zamudo časa, če jo denemo za nekaj časa v malo toplo pečico, da se osuši. Suho sol zelo lahko in hitro zdrobimo. Da preprečimo nadaljnje sprijemanje, pomešajmo med sol nekaj zrn riža ali graha in vse skupaj denimo v solnico T7 B1CKU i. Komaj je Jožek odrastel krilcu, v katerem se je pomnil, kolikor daleč mu je spomin pač segel nazaj, so ga dali v rejo. Doma je bilo preveč lačnih ust za tisto bore močnika, kar ga je mati skuhala, hišni gospodar pa je potreboval pastirčka za ovce in otroka za zabavo. Ze prvi dan ga je oven z zavitimi rogovi podrl na tla in ostro kamenje mu je raz-brazdalo kožo po podplatih. V žgočem sencu so se kuja-ve ovce potikale po najbolj zanikrnih krajih razsežnega pobočja in le s težavo se je motovilil za njimi. Nazadnje ga je vročina zmo>gla in pod osamljeno smreko je zaspal. Ko se je prebudil, je zaman iskal trop, ki mu ga je bilo varovati. Z glasnim vekom je priklamal na domače dvorišče in hlipajoč izdavil, kaj se je zgodilo, Prvo mu je dal gospodaT okrog ušes, da je debelo pogledal in mu je vzelo glas, dnugo je prestregel na zadnjo plat, naslednje pa so padale po njem, kakor je pač naneslo. Spočetka je tulil, potem pa so bili glasovi vedno tišji in nazadnje je le še grčal. Opotekel se je na hlode za hišo in v onemoglem erdu ter bolečinah želel le še to, da ne bi nikdar več videl gospodarja. Zvečer je bil gospodar prignal ovce. Z gospodinjo sta nakrmila govedo in prašiče; ko je bilo že vse sito, so prišli na vrsto ljudje. Jožek je kar z očmi požiral velikansko skledo zabeljenih žgan-cev, rahlih, da so se kar stresali, ko jih je nesla gospodinja na mizo, pa velike latvice kislega mleka z debelo rumenkasto smetano po vrhu. Stisnjen v dve gubi je čakal za vrati, kdaj ga bo gospodar poklical jest. Namesto tega pa se je zadri nanj: »Za kazen boš danes brez večerje. Da boš drugič vedel paziti na živino. In nikar se mi no deri, drugače ti jih bom šo enkrat naložil, potepin! Marš spat!« Kot lešnik debele solze so mu tekle po licih, ko je lezel za peč, kjer mu je bilo odka-zano ležišče. Mislil je na bratce in sestrice; ki so te- STEVILCNA uganka Bo menda tale uganka kar trd oreh. Dobro premislite in ne vrzite takoj puške v koruzo. Pomagajte si mogoče s štirimi osnovnimi računi — pa bo uspeh. Glasi se: Kako dobimo, napravimo, iz osmih osmič število 1000? Malo teh osem 88888888 obračaj, pa boš izpipal hudobnežu rep! telesce se mu je stresalo v ihti, dokler njegovo nemoči ni pokril blagodejni sen. Poslej so bili njegovi dnevi pogosto podobni temu prvemu. Ničesar ni bilo pri hiši, kar bi ga posebno priklepalo nase. Imel je rad ovco, ki so so ga navadile in so se mu zdaj le redko izgubile, tudi gospodarja in gospodinjo, če sta bila dobre volje in prijazna z njim. Tedaj sta govorila, da mu bosta dala hišo in posestvo. Bil je še Pionirji, presodite sami, če je prav .. . daj natepali močnik, na svojega očeta, ki ni nikdar te-pel otrok, in na svojo mamico, ki mu marsikdaj ni mogla dati kruha, ko ga je prosil, pa ga je zato neštetokrat pobožala in ga pritisnila k sebi. Drobno, razboleto otrok in ni vedel, da ga vlečeta za nos. Nasprotno, to ga je navdajalo s ponosom in bratci ter sestrice so se mu zazdeli pravi revčki, kajti njim ni nihče obljubljal ne hiše ne posestva. (Nadaljevanje prihodnjič) ... da se temule pobiču nič ■e smili šolska klop? ... da tale deček pri jedi takole bere knjigo? IZ DEDKOVEGA NABIRALNIKA 22. december je praznik Jugoslovanske ljudske armade. V naši šoli smo ta dan počastili s tem, da smo priredili več proslav. Poleg tega pa smo zbrali darila, ki smo jih potem odpeljali čuvarjem naše meje, na Jezersko. Ze zgodaj zjutraj smo se vse-dli na avtobus in se odpeljali na Jezersko. Peljali smo se skozi vasi: Primskovo, Gorenje, Britof, Milje, Visoko, Hotema-že, Tupaliče, Preddvor in Kokro, kjer je velik kamnolom. Kokra se pričenja kmalu za Preddvorom in se konča skoro na Jezerskem. Hiše so raztresene ob cesti in visoko po pobočjih hribov, ki se dvigajo nad dolino, po kateri tečeta cesta in reka Kokra. Od Kokre no Jezerskega se vije cesta v serpentinah. Z avtobusom smo se peljali prav do meje Jugoslavije in Avstrije. Tam smo izstopili in odšli v karavlo, kjer smo gra-ničarjem zapeli in recitirali nekaj pesmi, ter jim izročili darila. Potem so graničarji zaplesali kolo, učenke višje osnovne šole pa zaplesale in zapele »Oj narode«. Graničarji imajo tudi pse, ki jim pomagajo zasledovati tiste, ki hočejo Miha Klinar Nini in sneg Ko zapal je sneg, Nini je dejala: — Očka, tja na breg mokica je pala. Bolje, da sladkorček bi na breg zapal; Janezek sosedov bi ml ga nabral. To bi se sladkala! — in ie obmolknila skozi okno drobni rekci pomolila. Nini sladkosneda je snežinko ujela, pa se raztopila zvezdica je bela. pobegniti čez mejo. Ti psi so zelo dobro dresirani in eden od njih nam je pokazal, kaj vse zna. Graničarji so bili zelo veseli našega obiska in so se nam zahvaljevali za čestitke in darila. Hitro je minil čas in morali smo se posloviti od prijaznih vojakov. Vsedli smo se v avtobus in se veselo odpeljali proti Kranju. Praprotnik Darinka IV. raz. osn. šole hragi eieibanlki in pionirjil Za koš in pol in še male več, je bilo novoletnih vo-1611, ki sem jih te dni prejel in to od vsepovsod. Pomislite, spomnila se me je celo neka mala pionirka, ki živi skoraj na jugu naše države. In vsa ta voščila, polna najlepših želja sem lepo po vrsti prebral, pa zložil in shranil. Pri delu se ml je pa kar milo složilo in sem dejal: »Kosobrin, še so pri nas dobri otroci in glej, kaj bi bilo, če bi se vse te želj« uresničile, malo pomisli, sto in še tisoč let bi živel in kako dobro bi se godilo tebi in vsem drugim.« In sedaj, dragi cicibančki in pionirji, kako le neki bi se vam zahvalil? Vsakemu po vrsti ali po abecednem redu, da bi se ja nikomur no zameril. Ne, ne tako, preveč bi bilo vsega, kar takole: Vsem, prav vsem iskre-na hvala in najmanj toliko sreče in uspehov, kolikor jih je bilo nanizanih v pismih, želim jaz vsakemu posebej, posebno uspehov v šoli naj bo obilo v novem letu. Posebej pa se le moram zahvalili otrokom osnovne šole Planina, Kranj, ki so mi poslali največ voščil in kar je še važnejše, da so vse leto pridno dopisovali in opisali premnog dogodek, ki so ga preživeli v šoli ali drugje. Da bi bilo še v novem letu tako tesno sodelovanje. Tudi to, da sem naročil dedku Mrazu, da ja obišče vse pridne cicibane in pio-nirio ter jih bogato obdari. Mislim, da me je ubogal, saj sem se sam prepričal, nekatere kraje je obiskal kar no večkrat Imena, izžrebanih srečnežev novoletne križanke: 1. Andreja Pogačnik, Vir It 67, Domžale. 2. Metka Pretnar, Pula, Stoja 5. 3. Majda Zupančič, Rateče št. 31, Skofja Loka. Dedek Kosobrin 49 28 7378 0358 UD6DD VU3BĐE MILE VOZEL, PREDSEDNIK RADIO KLUBA KRANJ, RAD POMAGA Z NASVETI TEČAJNIKOM o«* - A*ayjuo-»* slive** <ga motila? Pogum velja! koristijo le sebi — v klubu se vzgajajo ljudje, ki kako me sliši in razume, kakšen je njegov spre-vrato *ne i,n vPra5uJoče oči so se ozrle proti jih potrebuje družba, ljudje s prekaljeno voljo do jemnik in oddajnik. Enako sem mu opisal svoj ai-om. Njegova kretnja mi je pokazala, naj malo dela, ki ne klonijo kmalu pred težavami. položaj tudi sam.« V mali sobici je postalo temno. Nič'kaj pri- MY NAME IS BAKU MIKOEL — HW OK? jazni zidovi so bili hladni. Kolikim ljudem je ta Itd. soba drugi dom, ogrevajo jo s svojo neugasno v o- Je z velikimi črkami pisalo na Romanovem listku, ljo do dela. Marsikomu je ta prostor eden naj- (Moje ime je Baku Mikoel. Kako me slišite?) ljubših, saj se je tu že mnogo naučil. OK DR OM BAKU (Dobro, dragi prijatelj Ba- Kmalu je sobica postala premajhna. Komaj so ku.) ■ , , ' . ., , .; ., , se ogibali drug drugemu In ker sta se 6ula dobr0' bl se lahko marsikaJ »To so naši tečajniki, prihajajo na teoretična in Plenila - o vremenu, geografskem položaju, hkrati praktični pouk.« Med njimi je bilo tudi ne- ckol:'c,i itcL Vendar sta s omejila na stan pogovor: kaj starejših. Vsako leto obiskuje pri radio klubu sHvala za zvezo' draf rPrija'te1lj «*>mam, je s v Kranju 3 do 4-mesečni tečaj okoli 20 tečaj- si^nali sporočil Kaspičan jugoslovanskemu tova-nikov. Izpopolnjujejo se v različnih vejah elektro- riSu- Preden sta se Povila, *» si seveda želela tehnike vse najlepše in prosila drug drugega za kartico. Marijan Lukež je že sedel ob oddajniku. Nje- v kranjski radio klub pride precej takih kartic •-.n klinici ko'e*. ga prav dobro poznajo kot ta vseh držav, s posebnimi ^značbami.^Na ^njihji enega najmarljivejših amaterjev. »Marijan se je z vsem svojim delom posvetil sprejemni oddajni sekeiji,« je pripovedoval njegov tovariš. »V tej sekciji še no dela veliko amaterjev, vsakdo še ni izpo'nil pogojev, ki so potrebn: amaterju, da lahko sede za sprejemenik in oddajnik. Razen tega pa — dolo niti ni tako enostavno Precej je treba znati; tu mora biti amater spre KOMUNISTI AKTIVA KRANJ -CENTER I BODO POMAGALI ORGANOM SAMOUPRAVLJANJA NA SVOJEM PODROČJU V ponedeljek so se zbrali na letni konferenci komunisti aktiva Kranj -Center I. Ugotovili so, da so pri svojem dosedanjem delu posvetili premalo pozornosti delu pri utrjevanju organov samoupravljanja na svojem področju. Opazen je bil sicer korak naprej, vendar pa je bila pomanjkljivost v tem. ker so se komunisti premalo udejstvovald v splošnem družbenem del!u, raznih kulturnih in športnih organizacijah. Zato so sklenili, da se bodo v bodoče poglobili v delo družbenih organov. Le tako jim bo tudi omogočeno, da bodo navezali z njimi, tesnejše stike in jim skušali pri njihovem delu nuditi tudi čim-večjo pomoč. To delo .pa hkrati zahteva večjo razgledanost članov - komunistov, kar si bodo poskušali pridobiti z načrtnim študijem. PRVA LETNA KONFERENCA KOMUNISTOV „KOVINARJA" IN „PUŠKARNE" V torek popoldne je bila v »Kovinarju« prva letna konferenca zvez« komunistov. Organizacija dela v podjetju pravzaprav šele kratko dobo, niti ne eno leto, vendar je bilo v tem času opaziti, da so komunisti kolikor toliko dobro opravljali svoje nalogo. V zadnjem času, z združitvijo »Kovinarja« dn »Puškarne«, stojijo pred njimi še večje naloge. Podjetje se je precej razširilo, zato upravna politika še nd najbolje urejena. Vendar bo volja mladih ljudi premostila tudi te težave. Prav zato so tudi sklenili, da bodo pomnožili vrste svoje organizacije. Mnogo so diskutirali tudi o tarifnih in normnih postavkah. V bodoče bodo pri reševanju teh problemov podjetja nudili veliko pomoč prav komunisti. iz vsen ui^civ, s p*"-""""' ------------- amaterji potrjujejo zveze. Prav lepo jih je pre- *DO KLICE? KAJ BO POV. DAL? TUKAJ TU3BDE! Počakam, da bo z delom takoj gotov Precej je treba znati; tu mora biti amater spre- Sedel je za mizo. Pred seboj je imel razgrnjene ten v stvareh, ki se jih ne more vsakdo naučiti « Papirje, popisane ; Na Na svoji desni je imel oddajnik, videti je bil da je še popolnoma nov. Pred njim pa je stal t meni nerazumljivimi znaki lo, „ ,v na mizi sprejemnik — ne tako nov, a vendar — dober. Sedel je na stolu, zatopljen v svoje delo; ušesa so mu pokrivale slušalke. V sobi je bilo bolj hladno kot toplo, zato je bil zavit v plašč. Slišati je bilo le kratke in odrezane signale: Marijan pa je med tistimi tovariši, ki so dosegi že prav lepe uspehe. Kje in kako? Ko sem prelistavala knjigo, kjer si beležijo zveza z ostalimi državami, sem zasledila, da je Ma*-''ian med dmv*:mde^al. tt*d< na Novo leto dopoldne 1. januarja letos ob 11.05 je govoril s tova^ le n nt/ Treba je razvozljatl včerajšnjo uganko. Kaj so Le kaj naj to pomeni?! Pomolil mi je list pa- pomenili tisti znaki, ki jih je ponoči napisal na papir požrtvovalni kranjski amater, kaj so pome- pirja. Takole je sporočil UD6DD ... de YU3BDE . . . PSE K Spet je obrnil gumb na oddajniku in se nagnil k sprejemniku. Ni bilo glasu . . . »Dobro, ne čuje me. Pa drugič.« ' Nekam utrujen se je naslonil na stol. »Motim? Pozno je, pa vendar me zanima, kaj delate tu ponoči?« »Pozno? Ne moti me toliko noč kot mraz, ki je v tej sobi. In vendar je kljub temu lepo. Posebno sedaj, odkar smo pred približno mesecem dni dobili nov oddajnik. Naredili smo ga takerekoč sami, največja zasluga pa gre kolegu Zvonetu Goležu. Veliko truda je bilo. Skoro leto in pol smo si ubijali glave pri iskanju in sestavljanju raznih delov oddajnika.« Z voljo so si morali pridobiti to, česar prav gotovo ne bi mogli kupiti. S čim le? Saj so sami amaterji, ljudje, ki skoro vsako prosto urico prebijejo v rad'o klubu, si najdejo pri tem delu največje razvedrilo in — »tudi zabavo. Saj s srcem živimo za naše ama- nUii tisti signali na tipkalo... r "~ ~ _j " n- -p k0 Roman Klemene je sedel k sprejemniku in sedaj? Morda že stari znanec morda pa.n^0.b° nadaljeval včerajšnje delo. Obračal je gumbe in kranjski amater prvič pogovarjal z nj.m in doDU poslušal... Poslušal in iskal tovariša, ki ga je novega tovariša nekje daleč v svetu včeraj ponoči čul, vendar se nista mogla pogovo- Spet se je oglasil pozivni znak. Tako kot se javlja vsak dan, popoldne m pozno v noč, celo ponoči. Amaterji mu navdušeno sledijo, odgovarjajo in se pogovarjajo. Kdo kliče PRED UKTNTTVIJO PRIVATNE ZDRAVNIŠKE PRAKSE? V prvih letih po vojni je bila zaradi .pomanjkanja zdravniškega osebja in drugih pripomočkov ter ambulant, privatna zdravniška praksa bolj ali manj nujna. V teh letih po vojni pa se je stanje toliko izboljšalo, da sedaj že lahko razpravljamo o tem, ali je privatna zdravniška praksa potrebna ali ne, škodljiva ali koristna. V določenem smislu je bistveno rušila načela socialističnega nagrajeva-nia, saj je v Sloveniji od 1081 zdravnikov imelo zaslužke od privatnih or-d'nacij 188 zdravnikov. O ukinitvi privatno prakse pa bomo lahko razpravljali ie tedaj, kadar bomo imeli dosti ambulant in bodo tu zdravniki za svoje delo pravilno nagrajeni. Razen tega se bo morala izboljšati kakovost zdravstvenih storitev, dana naj bi bila možnost vsaj delne izbire zdravnika. Prva naloga k uresničitvi tega namena pa je — najprej proučita in predlagati nek pravilnejši način nagrajevanja zdravstvenih uslug. KORISTEN POSVET Pretekli torek je bilo v Radovljici posvetovanje direktorjev vseh industrijskih in obrtnih podjetij s področja radovljiške občine. Posvetovanje je bilo sklicano zavoljo tega, da bi raznravljali o vrsti perečih proizvodnih vprašanj ter o reševaniu stanovanjske stiske, ki je v radovljiški občini, ki se zelo hitro razvija, izredno pereča. Pokazalo se je, da je na področju sodelovanja med podjetji še precej neizkoriščenih možnosti, ki pa bi, če bi jih izkoristili, lahko močno pripomogle k dvigu proizvodnosti dela in proizvodnje v podjetjih radovljiške komune. Ob koncu posvetovanja so direktorji izrazili željo, da bi do takih sestankov, kjer je moč izmenjati vrsto interesantnih vprašanj, prišlo v prihodnje še pogosteje. I.A. touuvu. oaj s srcem ziivim terstvo,« mi je ponosno odgovoril. »Se enkrat bom poizkusil svojo srečo.« Sedel je k oddajniku in ponovil prejšnje zn »Spet nič. Verjetno je odšel spat. Saj je re Cas za to. Bomo pa jutri nadaljevali.r * * * ake. res že OBČINSKI PRAZNIK V ŽELEZNIKIH 15-LETNICA HEROJSKE DRAŽGOŠKE BITKE ,K