373. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„!)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina s' :::	pošilja	upravništvu.	:::
:::	Telefon	številka 118.	:::
V Ljubljani, četrtek dne 9. januarja 1913.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo	in upravništvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Telefon	številka 118.	:::
Obračun s Turčijo.
Naj pada Odri« ali ne — trdnjava je za Turke izgubljena. Nele, ker jo Bol-garska zahteva — in ker jo potrebujejo balkanske države, da si lažje razdelc plen — ampak tudi zato, ker se Evropa boji vojne in si želi tniru. Turčija je torej iz liste evropskih velesil zbrisana — na tem stoje sedaj vse države ravno tako trdno, kakor so preje štiri desetletja trdno fltale na tem, da se ohrani status quo in da se Turčija,* ne sme razdeliti.
Preživeli smo nekaj negotovih idnij in v celi javnosti je brnelo vprašanje: »ali bo vojna.«
Listi so popisovali situacijo po nejasnih poročilih, viseli smo: med vojno in mirom. Danes vse kaže — da se biiža konec vojne in konec Turčije. Zgoraj navedene besede nam pojasnjujejo ves položaj.
Turčija se je zvijala, kakor sc je mogia. Balkanska vojna je odkrila svetu tako veliko resnico, da so se Tuiki s slabo vestjo približali mirovni konferenci. Ubita je bila velika laž in težko je bilo braniti tudi zadnje njene ostanke.
Leta 1878. je kristjanska Evropa rešila — Turčijo. Na berlinskem kongresu so podaljšali krvo-loku nezmožno življenje, zato da je Še 40 let gospodaril po svoje na Balkanu. Tako so velevale nemške gospodarske in politične koristi.
Turčija ne more reči, da Evropa ni bila dobra z njo. Nasprotno nam se zdi, da bi Azijati na kakem kongresu v Aziji ne nastopili na ta način proti kaki evropski velesili — ki bi tako morila Azijate, kakor je Turčija morila Balkance. Zavist je sicer splošna Človeška lastnost, vendar bi azijatska plemenska za-“~>'Vist težko pod istimi razmerami dovolila v Aziji Evropejcem to, kar so Turki delali v Evropi.
Ali je bila ljubezen do miru — kultura — ali človekoljubje — ali so bili drugi vzroki, da ie Turčija doživela leto 1913?
Sedaj je konečno odločeno. Turčija nima več prijateljev — za njeno rešitev se nihče več ne poteguje — glavna stvar je sedaj ureditev razmer tako, da bo mogoč miren nadaljni razvoj.
Dan obračuna se bliža. S tur-ško zvijačo se sicer pogajanja zavlečejo — toda v turško korist se vprašanja ne bodo razrešila.
Vojna Je bila, ki je vrgla zastor z Balkana in ga je pokazala svetu v vsi nagoti.
Diplomati so sicer ljudje brez src — toda tu je moral tudi najtrez-pejši razum spoznati — da bi bila rešitev Turčije le nesreča za Evropo.
wnn~7.: L... j -.i1 -ji-—~~~j*srxnr —~rrnrrrr
Zato se bliža dan odločitve. Turki v Carigradu so sicer še precej bojeviti — sliši se o raznih bojnih pripravah — v resnici pa Turki nimajo nikakega denarja in ne morejo upati na nobeno uspešno vojno. Zato se bo morala Turčija udati.
Vojna ni šala. Avstrija je samo poskušala, kako bi bilo, ko bi bila vojna — in ta mali poskus nas stane 700—800 milijonov. Za nameček pa bomo dobili še izgube na gospodarskem polju.
Turčija je torej pri kraju. Kar bo ostalo, bo spomin stare evropske velikodušnosti, ki je na svoje stroške gojila na najlepšem delu Evrope azijatskega gada.
Po suspenziji mirovne konference.
PRIHODNJA SEJA MIROVNE KONFERENCE.
London, 7. januarja. Ker je bila zanja seja mirovne konference suspendirana, morajo prihodnjo sejo sklicati Turki. Rešid paša je sklenil, sklicati prihodnjo sejo na nedeljo. Do tega časa se pričakujejo splošno veliki dogodki kakor padec Drino-polja, Skadra in Janine.
POSLANIŠKA KONFERENCA.
London, 7. januarja. Veleposlaniki so na svoji današnji seji razpravljali o položaju, ki je nastal vsled suspenzije mirovne konference.
London, 7. januarja. Poslaniki čakajo od svojih vlad na instrukcije kot odgovor na vrsto predlogov, katere so poslale po sobotni seji. Na tej seji se je razpravljalo o kurzu, katerega sc imajo posluževati velevlasti. da pomorejo vojskujočim se do sporazuma.
PRED KAPITULACIJO DRINOPOLJA.
Sofija, 7. januarja. Jutri se na željo poveljnika drinopoljske posadke sestanejo bolgarski in turški delegati k pogajanjem. Šukri-paša je poslal velikemu vezirju brzojav, v katerem mu poroča, da je položaj posadke nevzdržljiv.
Sofija, 7. januarja. »Dnevnik« prinaša o predstoječi kapitulaciji Drinopolja sledeče zanimivo poročilo:	Pogajanja	glede kapitulacije
mesta, če se že niso, se bodo pričela v najkrajšem času. ker je položaj nevzdržljiv. Vsi begunci potrjujejo, da vlada v mestu velika lakota. Vrh tega so se razvile v mestu še strašne epidemije. Da se mesto še drži, je pripisovati brezprimerni strogosti Sukri-paše, ki je ponovno dobil nalog iz Carigrada, da ne sme predati mesta, dokler mirovna pogajanja ne bodo končana. Razven tega je treba vpoštevati še sledeče razloge, zakaj se Drinopolje tako
LISTEK
V senci jezuita.
»Oh, oprostite!« je dejala, ko se je zopet zavedla. »Včasih me pahne ta gnev v pravcat dilirij...«
»Biti opraskanemu od tebe, je zmerom še veselje,« se je odrezal kralj galatno. »A nadaljuj...«
»A kje sem se ustavila? Da, srečala sem tistega viteza...«
»Lažikneza...«
»Da, lažikneza... In ljubila sem ga, ker se mi je zdelo, da čitam v njegovih očeh pravo ljubezen. Ljubila sem ga, zakaj v njegovih besedah je zvenela odkritosrčnost, ki me je očarovala. Bil je imeniten glumač. Ni me zapeljal njegov naslov. Nasprotno, rajša bi bila vedela, da ie ubog in skromnega rojstva. Ljubila sem ga z vso svojo dušo, z vsem ognjem deviškega srca.«
Med temi besedami je skočila vlačuga s postelje.
Začela se je bila napravljati.
Franc 1. je opazil, da oblači kavalirsko obleko.
Zabavnih oči je sledil podrobnostim tega opravila; niti na um mu prišlo, da bi se začudil.
Vlačuga je nadaljevala: ^Prelemihi seffi tsre} prisego ^srečnežu, ki mi je bil žrtvoval Svoje življenje in me obdal z razkošjem, v katerem nisem več po-
upira. Po najzanesljivejših poročilih se nahaja v obleganem mestu prestolonaslednik Jusuf Izedin in cela vrsta visokih nemških častnikov. Najbolji dokaz za to je. da je Šukri-paša za časa pogajanj glede premirja na Čataldži, zahteval kot glavni pogoj, da se gotovim častnikom drinopoljske posadke dovoli, da za-puste mesto brez kontrole in maskirani. — A k ljub svoji strogosti tudi Šukri-paša ne bo dolgo vzdržal. Njegovi kapitulacijski pogoji so sledeči:
1. Garnizija zapusti mesto z orožjem.
2. Municija. ki se nahaja v trdnjavi, se ima izročiti Turčiji.
3. Garniziji se dovolijo vojaške časti in svoboden odliod v turški tabor pred Čataldžo z orožjem vred.
»Dnevnik« konštatira koncem svojega članka, da Bolgari na te pogoje nikakor ne morejo pristati.
ZAVEZNIKI ZAVLAČUJEJO POGAJANJA DO PADCA DRINOPOLJA.
Pariz, 7. januarja. »Matin« poroča: Grey in zastopniki velevlasti v Londonu mislijo, da je ultimatum balkanske zveze prenagljen. Drinopolje bo vsak čas padlo in zato zavezniki baje nalašč zavlačujejo pogajanja do padca trdnjave.
INTERVVIEVV Z BALKANSKIM DELEGATOM.
Berlin, 7. januarja. Dopisnik »Vossisclie Zeitung« prinaša razgovor z nekim balkanskim delegatom, ki je izjavil: Sedaj je cela stvar predana v roke velevlasti. Mi sedaj nimamo več posla s tem. Mislim, da se bodo velevlasti tekom osmih dni izjavile o situaciji, nakar se bomo zopet sestali k seji. Najbrže bo Drinopolje do tačas že padlo, tako da o tem vprašanju ne bo treba več razpravljati. Za mirovne delegate je sedaj prišel čas, da čakajo.
VELESILE IN SUSPENZIJA
MIROVNE KONFERENCE.
London, 7. januarja. Kakor poroča »Reuter Bureau«, so nameravali balkanski zavezniki z ozirom
na nezadovoljiv turški odgovor na njih predloge brez odlašanja prekiniti pogajanja, a tega niso storili le vsled tega, ker niso dobili od velevlasti nasveta.
NADE DIPLOMATICNIH KROGOV.
Berlin, 7. januarja. V diploma-tičnih krogih prevladuje mnenje, da bo vendar mogoče preprečiti nadaljevanje vojne. Londonska po-slaniška reunija sc dosedaj ni bavila s spornimi vprašanji, ki ugrožujejo nadaljevanje mirovne konference.
BITKA PRED ČATALDŽO.
Carigrad, 7. januarja. Semkaj došii poiniki pripovedujejo, da se je pred par dnevi vrši! pred Čataldžo krvav spopad. Kurdski prostovoljci so zahtevali, da se jih odvede na boj z Bolgari. Častniki so z ozirom na premirje zahtevo odbili, nakar so se Kurdi na lastno odgovornost navalili na bolgarske pozicije. Bolgari so jih pričakovali s strojnimi puškami in jih strahovito decimirali. Ostanek je pobegnil v divjem neredu.
Dnevni pregled.
Alkoholno gibanje v Stožicah.
Boj proti žganjepitju! Tako je odmeval klic škofa samega v pastirskem listu in na raznih shodih. A na Ježici, kjer riačeljuje za svoje telesne potrebe povsod dobro znani bisagar župnik S. Zupan, je ravno nasprotno. V siromašnosti si mora iskati postranskega zaslužka, posebno v krščanskih prodajalnah s tem, da se sme ob nedeljah popoludiie žganje in drugo prodajati. Seveda so potem imenovane prodajalne krščanske, ako se župniku stisne v roko kaj svitlega, božje in cerkvene postave so za druge, ne pa za gospo Kordinovo. Pastirsko pismo ne ’ eija za župnika in Vilfana, kajti ravno dan pozneje ko je raz leče župnik pastirsko pismo o alkoholu bral, peljal je Vilfanov hlapec dva precejšna soda v farovž. Ne verno ali je bila voda ali vino. Satansko zlobni ljudje trde, da je bilo vino. Najboljši »šnops« ima gotovo gospa Kordino-va, kajti tja zahaja župnik zjutraj po
sv. maši v Stožicah. Pred par tedni je prišel župnik v omenjeno prodajalno. Ko sta ga dva delavca zagledala v prodajalni pri osminki siabej-šega žganja vprašala sta župnika: »No g. župnik al’ Vi bodete pa danes po ta boljem vdarili.« Zato je napravil »Domoljub« za krščansko gospo Kordinovo jako katoliško reklamo. Tam se bode prodajal »Slovenec« in katoliški šnops. Ne bodemo naštevali razne nesrečne družine, katere so" postale ravno vsled žganjepitja žrtve v občini Ježica. Kaj p;; na sveti večer, ko sta dve deklici pri polnočnici urha klicali, take stvari se samo na Ježici gode, kjer pase za sveto stvar vneti župnik Zupan svoje ovce. Zlobni ljudje govore, da se je morala vsled vinskega duha na sveti dan celi dan cerkev zračiti. Ali Vas je kaj sram, hinavci in farizeji?
Volitve v okrajni šolski svet v Logatcu so se vršile včeraj dopoldne in so se končale z zmago naprednjakov. Oddanih je bilo 5.5 glasov — 1 prazen — dobili so Repič Peter 38 glasov, Punčuh Leopold 40 glasov, Kavčič Marija 39 glasov, .lug Matija 38 glasov. Klerikalci so dobili: Gostiša 1J, Tratnik 10, Gabrovšek 9, Kobal 9.
Iz učiteljskih krogov:	Poziv
kranjskemu učiteljstvu! Pri prihodnjih volitvah v deželni zbor obračunajte po previdnosti z korumpirano klerikalno stranko zaradi draginj-skih doklad in to prav temeljito.
Izredno kratek predpust imamo letos. Samo štiri tedne je dolg. Ženini in neveste morajo hiteti, kdor se hoče pa — »znoreti«, pa tudi.
Spomlad v zimi. Ob Savi okolu Zagorja in na solnčnih krajih cveto trobentice.
Svojo ljubico zabodel. Kakor je »Dan« že poročal, je umoril delavec Jožef Egger iz Gornjega Štajerskega svojo ljubico Marijo Maksi. Sicer jc Marija Maksi vsled zadobljene smrtno nevarne rane v bolnišnici par dni nato umrla, je prišel Egger pred poroto. Tozadevna obravnava se je vršila predvčerajšnjem v Ljubnem. Nekaj kratkih podatkov, da osvežimo spomin na oni zločin. Jožef Eggcr ]e po poklicu delavec in je doma iz Molila na Gornjem Avstrijskem. Omen-
Mestna hranilnica ljubljanska
===== "vr Prešerr ctt! -ulIIcI šteT7\. 3 • * • *.*.*.	je	od 1. januarja 1913	. * . *
zvišala obrestno mero za vse — stare in nove -
m ©d sto.
3=33^- tul da/rrels: col c "bresti ple čmje sama.
hranilne
znala neizpolnjenih želja. Kesanja nisem čutila, ali če sem ga, ga je naglo udušila ljubezen.«
»On pa te je zapustil, kaj ne da?«
»Da. Temu se smejete?«
»Tudi ti bi lahko priznala, da se nimaš kaj jokati.«
»Čudno! Ravno tako govorite, kakor je govoril on.«
Glas čudne ženske je zazvenel tako nenavadno, da je Franc I. vztrepetal; temen nepokoi se je začel razlivati po njegovi duši.
Ažc je ona nadaljevala:
»Če bi me bil samo zapustil, to ne bi bilo še nič posebnega’ umrla bi bila žalosti, hujšega ne bi bilo. Toda jaz živim!«
»Kaj ti je napravil potem?« je vprašal\kralj, postavši pozoren in resnoben.
»Nekega dne se me je moj ljubimec naveličal. Sestajala sva se v samotni, majhni hišici, prelestni hišici, polni cvetja, kjer sem preživela najslajše dni in najstrašnejše ure svojega življenja. In tisti dan, ko se me je moj ljubimec nasitil, me ni zapustil kar tako, kakor vi pravite, ni mi dal samo slovesa, ni se vedel, z eno besedo, kakor se vede vsaka boljša napasena žival.«
»No, no, povej že!«
»Marveč šel je k mojemu možu.«
Franc I., ki je sedel še vedno na robu postelje, je planil po koncu in skočil k vlačugi, ki je stala takrat
ravno pred zrcalom ter si pokrivala glavo s črnim baršunastim baretom.
»Kaj praviš?« je vzkriknil.
»Aho! Moja povest vas je začela zanimati, kaj ne^ da? A saj še niste slišali vsega, počakajte. Ali veste, kaj je storil knez z lakajsko dušo? Izročil je mojemu možu ključ najinega ljubezenskega gnezda! Povedal mu je uro najinega sestanka!«
Bled, kakor prikovan, nezmožen, geniti se, je zamrmral Franc I.:
»Magdalena reronova!«
Ona ga ni slišala.
»Lopov je prišel na sestanek, napasel se še enkrat mojih objemov in se prepričal pred odhodom, da je moj mož tu. Da, bil je tam, nesrečnež. Vdrl je v sobo, hotel se je vreči name. Klicala sern ljubimca na pomoč, odgovoril mi je le njegov gro-hot. Počakajte! Počakajte! Niste še slišali vsega! Moj mož je bil privedel nekoga s seboj. In tisti nekdo je bil krvnik! Krvnik, ali slišite! Vlekla sta me na Monfokon. In tam sta me obesila.«
Poražen, prepaden in omoten od groze, je zajecljal kralj;
»Obesila!«
»Da, obesila! Počakajte, to ni še vse! Vrnila sem se v najino ljubezensko gnezdo.«
»Vrnila se je!« je zamrmral kralj, čuteč, kako ga obliva mrzla zona.
Zenska je bila s čudovito spretnostjo zamolčala, kako jo je Manfred rešil z vešal, in ni povedala
kralju, kako se je mogla vrniti v hišico pri Tuilerijah, dasi je bila obešena.
»Vrnila sem se v ljubezensko gnezdo,« je nadaljevala, nehavša pretvarjati svoj glas. »Našla sem tamkaj svojega moža in sem ga bila primorana ubiti. Toda v svojem raztrganem, obupanem srcu sem prisegla lopovu maščevanje. In moja osveta je bila strašna. Zvabila sem ga na sestanek, in on me je objel. In veste, kaj sem bila storila? Otro-vala sem se bila s strupom, ki ne prizanaša! In kdorkoli me objame, mora umreti!«
Plameneča in strašna je stopila s prekrižanimi rokami proti kralju, ki je strmel in buljil kakor okame-nel, misleč, daf sanja ves ta prizor v groznem snu.
Ona pa ga je vprašala z neskončno rahlim glasom:
»In zdaj, sladki ljubimec moj, zdaj, Franc, kralj francoski, ali želiš še vedno, da snamem svojo krinko? Na... odveži jo!«
To rekša je sklonila tilnik.
Kralj je odskočil kakor blazen in zakričal na ves glas.
Zakril si je oči z obema rokama.
Slišal je še peklenski smeh, smuknilo je par korakov, nato je pogledal okolo sebe.
Magdalena Peronova je izginila!
Franc I. je zaječal v svoji grozi, omahnil kakor pijan, planil k vratom in zapazi La Šatenjrčja hi D’ Esčja, ki sta tekla k njemu.
Trikot se odlikuje.
Poslušali smo razgovor, ki se je vršil med Fanfarjem, Kokarder-jem in Trikotom. Bralec se spominja, da je prašal Kokardcr argot-skega kralja za svet, ta pa mu ni odgovoril ničesar gotovega in ie odšel kmalu nato iz krčme.
»Ako izve gospod De Lojola, da sta ta dva tepca slišala njegove besede, se utegne ravnati po tem. Izvedeti mora vrhu tega. da bo Ko-karder obvestil Lantnčja. Da. kje najti častitljivega očeta?«
Med takšnim ugibanjem je korakal Trikot proti zagati.
Vedel je, da sta rokovnjača tu nekje poslušala menihe. A to je bilo tudi vse, kar je znal.
Lojola je bil uporabil Trikota pri Dolelovi aretaciji.
Trikot, ki je sovražil Lantndja, je sovražil ob enem vse, ki so ljubili mladega moža.
Zato je služil Lojoli z gorečnostjo, za katero ga je gospod De Monklar toplo pohvalil.
Toda menih ni bil zaupal kralju argotskemu skrivnosti, kje prebiva.
Zato je bil Trikot v veliki zadregi, ko je prišel v zagato,
V katero izmed teh vseh hiš naj vstopi? In ko vstopi, na katera vrata naj potrka?
Več minut je sukal rokovnjač, ta vprašanja v svoji glavi.
(Dalje.)
jeni je imel od meseca novembra 1911 ljubavno razmerje s 27 letno Marijo Maksi, rudarjevo hčerko, ki je stanovala pri svojih stariših v Eisen-erzu. Sad tega razmerja je bil otrok.
Ta ga je vrgla s tako silo stran, da je zadobil Pop težko poškodbo na glavi in so ga morali takoj odpeljati z rešilnim vozom v bolnišnico. Pop je služil vojake že dve leti. Kot vzrok
Od meseca junija 1912 je bil Egger, I samomorilnega poskusa se
ki je svoji ljubici obljubil, da se oženi z njo, na hrani in stanovanju njenih starišev in je prebival v podstrešni sobici, dočim je Makslnova stanovala v neki kuhinji v pritličju. Prej je imela Marija Maksi ljubavno razmerje z nekim 22Ietnim Rupertom Regancem. Tudi ta je stanoval v isti hiši. To razmerje svoje ljubice do Peganca, ki je bilo Eggerju znano, 'e bilo tudi pogosto vzrok, da je prišlo med Eggerjem in Makslovo do velikega prepira. Egger je bil namreč grozno ljubosumen. Med temi prepiri je prišlo večkrat tudi do pretepa, vsled česar je sodišče Eggerja večkrat za par dni zaprlo. Kljub tem pretepom pa je Makslova svojemu ljubimcu vselej odpustila in Egger se je 29. novembra p. 1.^ pogovarjal z njeno materjo glede ženitve. Dne 1. decembra p. i. je dala Makslova svojemu ljubimcu, ki ni imel nič denarja 2 K40 v s katerimi je šel Egger dobre volje na delo. Zaposlen je bil pri plavžu, kjer se je isti dan nekoliko poškodoval na roki. Zato je prosil svojega delavskega mojstra, naj ga prideli k dnevnemu delu. Ta pa mu je prošnjo odbil, na kar se je Egger napotil domov. Ob četrt na 9. je stopil v kuhinjo. Egger je bil zelo razburjen, pojedel je večerjo, preoblekel se in zahteval od ljubice svojo žepno uro in bodalo, ker je hotel iti ven. Marija Makslova mu je branila to, ker nima namreč denarja m bi svojo uro zastavil. Ker jo je pa Egger neprenehoma silil, mu je dala uro; za bodalo se ni Egger nato ničesar brigal. Vtaknil pa je v suknjo dolg, kuhinjski nož. Ko je Makslova to videla, je rekla svojemu ljubimcu, naj nikar nc ienilje noža s seboj, ker bo gotovo kakega človeka z njim zabodel. Ker jo pa Egger ni hotel ubogati, je legla na posteljo in se je obrnila z obrazom v zid. Egger je nato privil svetiljko in je rekel dvakrat svoji ljubici »Lahko noč!« Makslovo Je jezilo prejšnje Eggrovo obnašanje in ni odgovorila niti z besedico na tjubimčev pozdrav. Ta pa je stopi nato k njeni postelji, rekel ji je še: »Potem pa naj te Bog obvaruje!« in je za? r >•'! Makslovo s kuhinjskim nožem v hrbet tako globoko, da se je zadrl nož do držaja Makslovi v život. Nato je pustil nož v rani in zbežal iz hiše. Ob četrt na 3. zjutraj se je nato sam javil stražniku Petru Ba-cherju. Stariši ranjene so na grozen krik svoje hčere prihiteli v kuhinjo in so ji potegnili nož iz rane. Makslovo so nato odpeljali v bolnišnico, kjer je dne 9. decembra na zadobljeni rani umrla. Nož ji je prodrl skozi pljuča in vsled krvavljcnja v prsih jc nastopila smrt. Obtoženec je predvčerajšnjem svojo krivdo popolnoma priznal in izpovedal, da je izvršil umor iz ljubo-srmnosti, da pa ni imel namena svojo ljubico umoriti. Pravil je, da je bil prepričan, da je imela Makslova poleg njega tudi razmerje s Pegancem, dočim je umorjenka še na smrtni postelji izpovedala, da 1. decembra p. 1. ni govorila s Pegancem niti besedice in da ni imel Egger za ljubosumnost nikakega povoda. Sodišče je obsodilo Jožefa Eggerja na dve leti in pol težke ječe.
Samomorilen poskus huzarja.
Te dni je vozil vlakovodja Henrik Huber z lokomotivo od koroškega kolodvora v Mariboru proti glavnemu kolodvoru. Tu je naenkrat stopil na železnično progo huzar Štefan Pop. ki je služil pri 16. huzarskem polku, in je šel lokomotivi nasproti.
mržnja do vojaške službe.
Stroj mn zmečkal prste. Posestnik Jožef Vizjak je prišel vsled neprevidnosti v dotiko mlatilnega stroja. ki mu je zmečkal vse prste desne roke. Težko ranjenega Vizjaka so odpeljali z rešilnim vozom v graško deželno bolnišnico.
Surov sin. 271etni mesarski pomočnik Franc Celestin iz Celja je predvčerajšnjem zgrabil svojo mater za lase in jo je vlačil po sobi. Nato jo je še bil s pestmi po glavi. Surovega sina je nato policija prijela in ga izročila sodišču.
Smrtna nesreča hčerke ogrskega trgovskega ministra. Hčerka ogrskega trgovskega ministra Beothyja, ki je bila te dni s svojo materjo na obisku pri svojih sorodnikih v Velikem Varadinu, je postala žrtev smrtne nesreče. Po večerji je šla hči trgovskega ministra v pisalno sobo, da bi napisala pismo. Tam je našla samokres, katerega je hotela odstraniti. Petelin samokresa pa je bil napet, in ko ga je deklica prijela, se je izprožil in kroglja jo ie zadela naravnost v srce, kar je povzročilo takojšnjo smrt. Trgovskega ministra so takoj telefonično obvestili o nesreči, na kar se je minister odpeljal v Veliki Va-radin.
Iz temin Italije. V Rocci Gorgi je prišlo predvčerajšnjem med policijo in občinstvom, ki je protestiralo proti nekemu liigijeničnemu zakonu, do krvavih spopadov, med katerimi je bil eden izmed stražnikov ubit in več težko ranjenih. Od strani občinstva je bilo dvoje oseb ubitih in mnogo težko ranjenih.
Pozabljiv blagajnik. Blagajnik avtomobilske družbe »Charon« je pozabil te dni v neki pariški restavraciji zavitek bankovcev v vrednosti 160.000 frankov. Ko je čez nekaj časa nato pogrešil zavitek, se je vrnil v hotel, toda zavitka z bankovci ni bilo nikjer. Isti blagajnik :e pred kratkim pozabil v nekem avtomobilu 10.000 frankov, ki so prišli seveda v roke zvitih tatinskih ptičev.
Drama ljubezni. 27lettii referen-dar Pavel Menge iz Berlina je vstre-lil te dni svojo teto M. Scheben, na kar si je pognal še sam krogljo v glavo. Gre se tu za ljubimsko razmerje med obema, kar je bilo tudi vzrok, da je Menge sklenil usmrtiti oba, teto in sebe.
Strašno maščevanje prevaranega moža. Grozna tragedija se je pripetila te dni v Mako na Ogrskem. Pekovski pomočnik Franc Batyuka je presenetil v spalnici svojo ženo z nekim trgovcem, Hirschem po imenu. Batyuka ie vdaril z nekim železnim orodjemHirschapo glavi tako, da ga je ubil na mestu. Nato je zvezal svojo ženo na rokah in nogah, odrezal ji je kos kože z obraza, z ostrim nožem ji je nato odrezal desno roko in jo je slednjič zabodel še 67 krat v život. Smrtno ranjeno ženo so odpeljali v bolnišnico, vendar je že med potjo umrla. Njenega moža so zaprli.
Zopet samostanski škandal. Veliko senzacijo je vzbudil te dni samostanski škandal v Pizi. Neki.bivši ritmojster, ki je bil znan kot velik la-hkoživec in katerega je vse poznalo pod imenom Fra Vincento, je stopil v tamošnji frančiškanski samostan, da bi delal pokoro za svoje grehe. Kmalu se je premislil in je začel v samostanu živeti življenje, ki je vzbudilo veliko ogorčenje. Ko je hotel predvčerajšnjem peljati v refektorium
dvoje tet, mu je preprečil prior vhod, na kar je Fra Vincento priorja napadel in ga pretepel. Nato je zbežal iz samostana s svojima tetama.
Prijet defravdant ubežal. De-navaja fravdanta Bruninga, ki je poneveril Draždanski banki v Draždanih 260 tisoč mark in katerega so v Kanadi aretirali, so odpeljali pod policijskim nadzorstvom iz Kanade v New-York. Na neki majhni železniški postaji pa je Bruning ubežal svojim policijskim stražnikom, ki so ga spremljali.
Novo leto v ljudski vraži. Ljudska vraža se oprijema nekaterih dni v letu in jim pripisuje gotove lastnosti. Cel niz starih povesti je, katerih bi bilo škoda, da se popolnoma pozabijo. Po ljudski vraži — kdor hoče da ga ne bi zapustila celo leto sreča, se mora pobrigati v Novem letu za vse, strogo stare, navidezno prav brezpomembne malenkosti. Že prvi korak, ki ga napraviš v novem letu, ima svoj poseben pomen, ali pa tudi usodo. Ako ti pride nasproti duhovnik, vojak, uradna oseba, zdravnik ali pohabljen človek, ne pomeni to v Novem letu nič dobrega: bodisi pokopališče, ječo, bolezen in podobne stvari. Ako ti pride voščit Novo leto berač, piskrovezec, otrok, mlad fant ali dekle, pomeni to srečo. Ravnota-ko pomeni srečo, če srečamo dimnikarja. Gorje pa onemu, komur skoči čez pot mačka ali ki sreča staro klepetuljo! Tisti človek je potenl celo leto nejevoljen. O Novem letu sc ne sme nihče preobleči v sveže perilo in nihče ne sme jesti jabolk, ker bi lahko dobil mozole in slab težek želodec. S kladivom ne sme nihče kaj zabijati, da se ne bi v Novem letu nikomur izmed rodbine zabijali žeblji v krsto. O Novem letu se mora tudi pravilno oblačiti, zakaj spremenjeni red bi povzročil mnogo neprijetnosti v novem letu. — Otroci, ki se naro-dijo na Novega leta dan, so posebno prijazno pozdravljeni, ker so baje obdarjeni s posebnim darom bistroumnosti, če ne že navsezadnje s proroštvom. Na kmetih mora gospodar zgodaj zjutraj zbuditi vso družina, da ne bi v Novem letu preveč dolgo spala; po kosilu ne sme gospodar niti leči, da ne bi bil celo leto zaspan, dober gospodar mora zjutraj zarana obhoditi vsa svoja polja, da mu vsa v novem ietu ostanejo in med klajo za živino mora položiti koso ali srp, da bi bilo vedno dovolj krme. Zjutraj morajo hlapci in dekle pit vino, da bi imeli čilo kri, kar bo najbrže današnje abstinenčno gibanje spremenilo poučno v mleko ali v vodo. Gospodinje morajo opoludne kuhati lečo ali riž, da bi bilo celo leto dovolj denarja. Krmljenje perutnine se mora goditi o Nov. letu v zagrajenemu prostoru, da ne bi putke nesle jajca drugod. Jako škodljivo je, če se na Novega leta mnogo pije ali igra na karte: lahko postane dotični človek velik pijanec, oziroma pride na »kant«. Jokati ne sme nihče — jokal bi potem celo leto. Ako piha na Novega leta dan veter, pomeni, da bo žetev tisto leto bogata, če je soln-čen dan, pomeni, da bo isto leto lep lan in če je zvečer mnogo zvezd na nebu, pomeni, da bo v istem letu mnogo jajec. Ako vzhaja na Novega leta dan rdeče soince, prorokuje to vojno, nevihto in sploh veliko trpljenje. Soince na Novega leta dan zasi-gura dobro letino in taKO bi lahko našteli še celo vrsto podobnih ljudskih pregovorov, ki imajo čar starih pravljic in ki večkrat temeljijo celo na filozofiji.
*
— Družba sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani je opozorila začetkom
decembra 1912 svoje oskrbnike in zaupnike, da naj odpro družbine nabiralnike. Družba je dobila precej denarja iz nabiralnikov. Pri pregledovanju knjige o nabiralnikih, opazilo se je pa, da ie še mnogo oskrbnikov, Ivi še niso odprli leta 1912. svojih nabiralnikov. Prosimo še je-denkrat, aa naj ti oskrbniki svoj nabiralnik odpro, ter odpošljejo nabrani denar po položnici ali poštni nakaznici Ciril Metodovi družbi. Naj se ne gleda, ako jc znesek majhen. Vsak dar bode dobro došel.
Družbi sv. Cirila in Metoda jc poslala »Kolinska tovarna kavnih primesij« zopet lepo vsoto 1000 K. Ta prispevek jc glasen poziv slovenskim zavednim gospodinjam, da uporabljajo predvsem in redno kavine primesi Kolinske tovarne z etiketo družbe sv. Cirila in Metoda. — V Trstu je tovarna za milo Godina in Von-draček jela izdelovati milo v korist družbe sv. Cirila in Metoda in je liže poslala vsoto 50 K. Pozdravljajoč to novo slovensko podjetje želimo, da vrlo uspeva in donese prav mnogo kron naši prepotrebni družbi. — Omizje v restavraciji Vuga v Grobelnem je nabralo za C. M. družbo za novo leto s posredovanjem gdč. Lojzike Šegula na Silvestrovo K 30. Zaloga puntigamskega piva v Ljubljani je pozdravila družbo za novo leto s 10 kronami. Hvala! — Dar iz Bosne K 20 je poslal g. Žmavc C. M. družbi za »najvažnejši rdeči križ« lepe naše domovine, skupljen od slovenskih tovarišev na še zmiraj turški meji. Iskrena hvala!
Telovadno društvo Sokol v Idriji ima svoj redni občni zbor v društvenih prostorih v fcoboto, 11. t. m., ob 8. uri zvečer. — Sokolov plesni večer se vrši v pivarni »Črnega orla« v soboto, 25. t. m. Začetek ob 8., vstopnina za moške po 1 K. Na občni zbor in na plesni večer pričakujemo polnoštevilne udeležbe.
— Razdelitev draginjskih doklad ljubljanskim neomoženiin učiteljicam. Na mestni slovenski dekliški šoli pri Sv. Jakobu je dobilo: 25%no draginjsko dokado 7 definitivnih učiteljic in 1 provizorična, 20/i n o draginjsko doklado 2 provizorični učiteljici, 10%no draginjsko
doklado 1 definitivna učiteljica in 2 provizorični. Prezrte so: 4 definitivne učiteljice (Sark Albina, Žerjav Ema, Mehle Marija, Rojc Emilija) in 5 provizoričnih (Meško Marija, Svetek Albina, Kalin Ivanka, feinkovic Karta, T.ukane Elza). Na
mestni nemški dekliški šoli na Vrtači so prejele 25%no draginjsko doklado vse definitivne učiteljice (po številu 8), 10%no doklado 1 provizorična učiteljica. Prezrti sta 2 provizorični učiteljici (Ravnikar Kristina, Luckmann Marija). Na deželni gluhonemnici sta prezrti obe učiteljici (Zupančič Vita, Drenik Marija).
— Služba mestnega arhivarja se je podelila pesniku g. Otonu Župančiču.
— Prejeli smo in priobčujemo: čudimo se, da niste z nobeno besedo nastopili proti temu, da naša sovenska akademična mladina slavi svoje jubileje z vojaško parado. Priznamo, da je takt in taktnost lepa stvar, da bi nam konečno ne škodovalo, ako bi mogli pred svetom pa magari pred Nemci nastopiti res s kako veliko prireditvijo — ki bi morala imponirati — toda da slovenska narodna mladina v Ljubljani slavi svoj jubilej na tak način — to je obsodbe vredno. Isto velja glede tega, da so se vabili vladni
krogi. Ali bodo ti mladi možje znan braniti čast in pravice slovenskega' naroda? Ali res ni več mladine, ki bi šla ponosno svoja pota? Klerikalno dijaštvo je v tuji Vi — radikalno je utihnilo — i Ino-naft-predno pa prireja plese / vladno in vojaško parado. Ako bo slovenska mladina v tem oziru popustljiva, bo vedno slabše. Vladna in vojaška oblast v naših deželah imata na sebi tako malo slovenskega — pa toliko protislovenskega — da se z njo ne more družiti nobena mladina. ki hoče biti narodna. In ravno Savani hočejo braniti narodno čast. Verjemite, da kdor ponižuje se sam — podlaga je tujčevi peti.
— 14 slovenski literatov nam predstavlja v L. Scliwentnerjevi izložbi naš izredno nadarjeni umetnik gospod umetni slikar Hinko Smrekar. — Pokazal nam jih je take, kakoršne se vidijo v zrcalu tega odličnega humorista in satirika. Upodobljeni so sledeči: t Ant. Aškerc, Iv. Cankar, Finžgar. Cv. Golar, Govekar, Ftb. Kristan. Z. Kve-der-Jelovšek, Fr. Levec, VI. Levstik. Meško, M. Pugeli, dr. J. Tavčar. Trdina in Oton Župančič. Celotni aranžma je spretno izvedel, razdelil je posamezne osebe v pomembne skupine s posebnimi satiričnimi poantami. — Izborno je pogodil posameznike po obrazu, po kretnjah, vsakega v svojem elementu in temperamentu. Skratka: splošna karakteristika vseh oseb je popolnoma uspela. Kakor yedno, dokazal je umetnik tudi sedaj, da mu gre med Slovenci prvenstvo na polju karikature, te na videz tako lahke, a v resnici tako težavne panoge upod. umetnosti. Lajikom se čisto zdi karikiranje nekako otroško igrajčkanje (kar so slabe karikature v resnici!), toda dobre karikature more proizvajati le umetnik, ki ostro opazuje svet, ki ima izboren vizuel-ni spomin, ki zna bitja in razmere točno psihologično premotrivati, ki popolnoma obvlada slikarsko-telmi-čna sredstva, ki ima poleg tega sli-karske-strokovnega še mnogo drugega znanja, bogato duhovito fantazijo in je obdarjen z humorjem. Upamo, da vzbudi ta skupina med sl. občinstvom še veliko večje zanimanje nego ga je vzbudila prejšnja (skurina slov. vpod. umetnikov) in da ravnotako hitro najde kupca. Želimo umetniku najboljši uspeh v nadi, da slov. občinstvo kmalu zopet t reseneti morda siiako novo slično skupino ali pa nam pokaže svoje priznane slikarske zmožnosti tudi v drugih panogah up:vi
umetnosti in kakor vedno dokaže svojo vsestransko slikarsko usposobljen )St.
— Iz zelene jame. Slavnosten pohod mosčimskih občinskih očetov po /elen; jami priobčimo v nedeljo, ker uopis še ni gotov.
— V c državi jen je ljubljanska policije. Državna policija prične, kakor se čuje, poslovati s 1. aprilom. Uradniško osobje je baje že vse določeno, izmed ljubljanskega moštva bo sprejetih okolu 40 mož.
— Pomanjkanje ledu postaja letošnjo zimo že občutno. Ce ga nam mraz ta mesec ne prinese, treba bode dovažati ga s Koroškega odnosno z Gorenjskega (Kranjske gore) i. dr.
— Zgradba šenpeterskega mostu, se prične tekom meseca februarja letos. Most bo železobetonast.
— Na južni železnici prično letošnjo pomlad z nekaterimi projektiranimi deli.
— Lopa 113 južnem kotodvoru, kjer se dovažajo in odpravljajo pa-
w
M. ARCIBAŠEV:
Upor.
(Dalje.)
»Kakšna ima ves spačen obraz, a obleče se, da človeku kar oči slepi, a ti. greš, po blatu ti tolče obleka, na čevljih so pete razhojene, rob obleke ves razcefran, bluza stara in se te prime kakor vreča, pa si lepo dekle! Tako me je razžalilo. Takrat pred restavracijo ... huzar je pomagal dami iz voza. a jaz sem se zagledala v to in se zadela ob damo, a on me je sunil takoj, in kako! Pogledala sem vanjo:	kako	stara	in
kako grda! In tako trpko mi je postalo. A tedaj me je pričela nagovarjati »gospodinja« ... jaz sem ji iz neumnosti vse povedala o huzarju in kako me je užalilo... a ona brenči kar naprej, da bodo tudj huzarji, jn vse.... in da sem jaz prva lepotica; kaj mi je treba delati, gnati se in si kvariti oči. Ah. neumnost! Čemu le? A jaz si mislim pri sebi: zares je to velika neumnost. Čemu le?«
Potem se je spomnila tistega groznega, neverjetno mračnega, madeža, pod katerim si je dolgo pozneje predstavljala prvi dan, ko se je iztreznila.
»Da, takrat sem se tudi jaz hotela obesiti!« se je spomnila z mrzlo erozo in hkratu na široko odprla oči.
kot da jo je kdo sunil. Zazdelo se ji je, da stoji tu, zraven postelje, nepremična, mrtva Ljubka tako dolga, dolga.
A vse je bilo tiho, slišalo se je jednakomerno dihanje spečih, in postalo je nekoliko svetleje. Zopet se je razločilo temne gričke na posteljah in polagoma je postajalo vse sivo, bledo in nekako prozorno. Kakor preje je smrčal nekdo, a za oknom so padale na napustek posamezne težke kaplje.
»Tako sem zares hotela ... Spominjam se, napila sem se do nezavesti... mislila sem, ako se napijem, bo lažje, ne tako grozno ... tudi zanko sem že pritrdila... A pazili so takrat name .. na vse pazijo zelo prvi čas ... Gospodinja toliko da me ni ubila!... A pozneje... nič več... postalo je dolgčas in pusto ...«
Saša se je spominjala, da se je je potem polastila globoka, težka brezbrižnost, a ko je minila, ji je vzela objednem vsako nravstveno silo in sram; ni bilo več ni moči ni želje, da bi se borila. Potem je sledila pijanost za pijanostjo, šum in hrup in krik; polagoma se je privadila temu življenju. Navzlic temu je Saša pomnila zelo dobro, da nikdar ni bila povsem vesela in mirna, in je ves čas, pa naj je delala karkoli, v globini duše, kamor ona sama ni znala gledati, ostalo nekaj tesnega, turobnega, kar jo je tudi ustavljalo, da ni pila tako mno-
go, in ne kadila, se prepirala z drugimi in propadla še bolj.
»A zakaj sem povedala njemu... zakaj njemu? ... Zato pač, ker me je on tudi vznemiril takrat... mi rekel tiste besede, mili moj fant!...«
In zopet se je Saša spomnila nežnih besed in si priklicala v spomin ves tisti večer, ko je prvikrat prišel ta študent, pijan, vesel, in ji je bil zelo povšeči; smejal se je, pel, a Saši je rekel:
»Tebe je škoda, Saška, zares škoda!... Ti si — krasotica! Naravnost krasotica! Ko bi ti ne bila tu notri, — jaz bi se poročil s teboj! Boga mi, da bi se poročil; zato ker si ti boljša od vseh žensk, kar jih poznam ... Le zakaj si zašla tu noter.
Saška ? «
Saša se je smejala in izlila nanj čašo piva; toda on se ni razjezil, temveč je postal naenkrat žalosten in
jokav.	»i.-
»Ali ti zares ne razumeš, kaj si storila s seboj... a? Saška!« je bolestno zmajeval z lepo, razmršeno glavo, polito s pivom.
In s temi »sočutja polnimi« besedami jo je nenadoma spomnil vsega, kar je prenesla ona. Kakor da se je vse dvignilo v njej, stisnilo jo za srce, zarezalo. Saša je pričela nevzdržno jokati, goniti študenta od sebe, in tolči z glavo ob steno. Bilo je to tudi zaradi tega, ker je bila pijana,
in pa zaradi tega, ker je razumela, da je storila s seboj nekaj groznega in nepopravljivega, kakor se ji je zdelo takrat.
»Vso noč sem prejokala takrat«, je pomislila razmišljeno in tiho, zroč na siva okna. ki so turobno in nepremično strmela v veliko, mrzlo in pusto sobo.
»S tem se je tudi začelo... to je bilo glavno... takrat sem postala žalostna do smrti!«
V.
Naslednji dan je bil dan za pose-te v vseh bolnicah, in določili so ga, bogvedi zakaj, za posetni dan tudi v zavetišču.
Nebo se je zjasnilo, soince je jar-ko sijalo v okna, tako da se je zdelo, da je zunaj vesela pomlad, a ne pozna jesen. Toliko svetlobe je bilo, da je bilo celo na temne, motno-zelene mize in stole prijetno in veselo gledati.
čuvstvo vzhičenega ganjenja. Oči so ji vsak čas postale vlažne in so tiho zablestele.
»Moj Bog, kako lepo je ...«
A ko je Saša mislila na vse te radostne in svetle misli, ki jih je premislila to »veliko« noč, — ravno tako, kakor je imenovala vedno noč svetega Vstajenja Kristusovega, tako je nazvala pri sebi tudi noč, ki jo je prvo preživela v zavetišču, — ji ie postala tako veselo, da se je jela tiho in radostno smehljati gostemu, zlatemu prahu solnčne luči, ki je padala čez vso sobo v blestečem traku.
Ali že isti trenotek je ujela na sebi pazljivi, prodirajoči pogled nadzornice, ki je nato pomenljivo pomežiknila. To jo je tako zmedlo, da se je naravnost prestrašila; živa rdečica ji je zakrila mladi, in še povsem sveži obraz.
»Čemu sem se le tako razveselila?« je pomislila Saša bolestno in se
SaiopSe »K*sol*srep? J-fc cl;. ne b, gWdala vstran. »Sa,
nižno in molče, zato ker so se bale nadzornice, ki je bila zelo hudobna in sitna.
A Saši se je zdelo, da nikakor m zaradi tega tako tiho in ponižno in spodobno, temveč zato ker mora v tem popolnoma novem, drugačnem življenju pač tako biti: svetlo, tiho in spodobno. In vse to je bilo grozno povšeči Saši, vzbujalo je celo x nji
sem že pozabila... misli si!... Ne bi se smela smejati... sedeti moraš mirno, ko te je enkrat zaznamoval Bog.«
In kakor da je postalo v jedilnici
temneje, dolgočasneje in zaduhlejev
celo zlati snop prahu je izginil bogve-
dikam.	.	,	.
(Dalje.)
kcti in podobno blago, odgovarja popolnoma čifutskim napravam. To je koliba, kojc bi se v sedanjih modernih časih še umazani Madžari sramovali. Pa, seveda, za Ljubljano je vse dobro!
— Kaj je z železničnimi delavnicami? Stvar je zopet zaspala; pa vsaj ne ostane vse le v praznih obljubah? Beljak, Celovec, Gorica, ta mesta dobe kar hočejo. Pri nas se uganja pa le strankarska in osebna politika.
— Javno predavanje »Vzajemnosti« se vrši nocoj ob S. v veliki dvorani Mestnega doma. Govoril bo g. Ivan Regent iz Trsta »o vplivu
H.	G. Mirobeaua na francosko revolucijo«. Vstop prost. Radovoljni prispevki sc sprejemajo.
. Lovski ples. Kakor pred dve-nu leti, priredi slovensko lovsko društvo tudi letos dne 1. februarja veliko Predpustno rajanje v vseh gorenjih prostorih »Narodnega Doma« v Ljubljani. To bode brez dvoma največja prireditev v letošnjem predpu-stu in že ime samo nam jamči, da bode na lovskem plesu največ in naj-neprisiljenejše zabave. Slavna »Slovenska filharmonija« bode skrbela za zabavo plesalcem, za krepčila bode pa tudi v polni meri poskrbljeno. Komur je na tem, da se v krogu lovcev in njihovih prijateljev pozabava, naj prihiti v soboto 1. februarja na lovski ples in ne bode mu žal.
— Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan izbornega sporeda. Francoska veseloigra »Dama iz Maxi-ma« jako ugaja. Ostale slike popoldanskega sporeda so prve vrste. — Jutri senzacijska drama »Drago kupljena sreča«, predvaja se pri vseh predstavah. — V soboto dva senzacijska vojna filma.
Trst.
Članek o bolniških blagajnah v Trstu, ki ga je priobčil pred kratkim »Dan«, ni dal nekemu gospodu mitu, in zato je hotel v pondeljko-vi števiiki »Edinosti« malo pokritizirati. a se mu to ni posrečilo, ampak je pri tem zabredel tako, da je iz njegovih izvajanj končno razvidno. da je vse do pičice res, kar je pisal »Dan«. Mi smo v našem članku o bolniških blagajnah povedali, da nam bi bilo ljubo, ako bi se razvila o tem koristnem predmetu daljša razprava. Prvi se je oglasil gospod dopisnik »Nekdo«, a je pokazal. da ne mara mirne razprave, da mu ni dosti ležeče na stvari, ker bi 'drugače ne pikal. Mi radi razpravljamo, ^ toda razprave morajo biti resne in stvarne, da stvari tudi kaj koristijo in ne samo zato, da posameznik (pisec) zadovolji svojemu osebnemu nagonu, oziroma trdovratno bije s čelom ob zid in kliči: vse to, kar pravim jaz, je prav, je na svojem mestu, drugo pa prav nič ni vredno. Takoj v začetku pripoveduje g. »Nekdo«, da pozna dopisnik »Dneva« razmere le površno, a on da jih pozna — izvrstno. In tako je izrekel neumnost, da se je že pred 50 leti delovalo na to. da bi prišlo do združitve obeh slovenskih Podpornih društev, med tem ko pravi proti koncu, da je odločno za to, da obstojita tudi zanaprej obe društvi — kakor do danes. Torej, je s tem pokazal, kako se je delovalo za združitev. Mi pa tudi lahko dokažemo, da so romali pri odborovih seiah v koš vsi predlogi, tičoči se združitve. Nadalje ima dopisnik »Edinosti« pogum trditi, da gre za mašo in procesijo vsako leto samo kakih deset kron, ko pa stane že Sodba 120 kron (sto in dvajset), in bevski zbor ni zastonj, fajmošter tu-m ne bo bral maše brez, da bi se mu dalo, kar zahteva tarifa. Potem ha še nekaj o klerikalcih. »Nekdo« kravi, da se nam klerikalcev ni trfcba bati v Trstu. V nekaterih drugih stavkih, ki niso daleč oddaljeni od te trditve, pa trdi. da se prireja maša in procesija »Delavskega podpornega društva« zaraditega, ker to zahteva nad polovico članov. Resnica pa je tudi to, da je bil neki odbornik. ki je bil proti temu, da se prirejajo vsako leto podobne ceremonije, ki stanejo dosti denarja, da je bil torej dotičnik, ki je imel pogum to izustiti — izključen ne samo od odbora, ampak tudi od društva. Je res, da je dolgoval dotičnik na članarini 6 tednov, toda on je hotel zaostalo članarino poravnati, a niso hoteli sprejeti od njega denarja,
je bil to pač najboljši vzrok, da T ga je izključilo od društva. Lju->'• ki imajo protiklerikalno prepri-anje, je pač treba pognati iz dru-t Va — lako si mislijo gospodje. Po-mtakern pa ima dopisnik »Edino-ll« se pogum govoriti, da se nam K 1 rslu ,ni bati klerikalcev. Da, če s mo vsi tako postopali, če se bomo Dom to,ažili* »d*1 i>h ni v Trstu«, Stal bo res v naikrajšem času na-rai? VeI*ka nevarnost. Povejmo W r resnic0' sal se nam m treba hišk- Trditev> da so v okrajni bol-
0 blagajni samo takšni sloven-
ski delavci, ki so internacionalni ali pa od italijanskih gospodarjev odvisni. ne odgovarja resnici. Mi pravimo, da je največ takih, ki so nezavedni, ki sploh ne vedo. da eksistirajo tudi narodne bolniške blagajne. Vse te nezavedneže bo treba poučiti. No, zaenkrat bi bil naš predlog ta, da se obe podporni društvi odločno zavzameta za združitev, oziroma zvezo. Priredi naj se tudi več shodov in predavanj, izda naj se tudi nekaj pozivov, z eno besedo rečeno, ljudstvu naj se potom žive in tiskane besede pripoveduje, kakšnega pomena so narodne bolniške blagajne, pripoveduje naj se mu, da je velike vrednosti, če ostane naš denar v naših lastnih rokah, ne pa da roma v malho naših narodnih nasprotnikov, ki nam žele nič druze-ga, kakor — pogin.
Otvoritev konsumnega društva pri Sv. Jakobu. V nedeljo je bila 0-tvoritev konsumnega društva pri Sv. Jakobu, ki si je, kakor znano, pustilo sezidati veliko stavbo, ki je takorckoč dom Sv. Jakobških Slovencev. Odbor konsumnega društva se ic mnogo trudil, a uspehe njegovega truda vidimo sedaj, kajti nova stavba je v ponos vsega tržaškega Slovenstva. In res je ponosno tržaško Slovenstvo na to novo stavbo. To je pokazalo zlasti v nedeljo o priliki otvoritve. Bilo je toliko občinstva, da v prostorih ni bilo več prostora in so morali ljudje vsled tega odhajati. Bilo je torej vse nabito. Pa kako bi tudi ne bili veseli in srečni, saj je vendar velika hiša pri Sv. Jakobu zopet en korak naprej na gospodarskem polju. Kamen za kamnom, palača, pravi pregovor. Pri otvoritvi je svirala »Prva tržaška narodna godba« (N. D. O.) pod vodstvom učitelja Faletiča. Nastopili so tudi pevski zbori in govorniki. Umestno ni bilo, da so nekateri ljudje, ki jim je narodnost deseta briga, koteli delati zgago. So to nekateri odstopivši udje »Prve trž. nar. godbe«. Mi pa povemo že ob tej priliki, da kaj takega ne trpimo in tudi ne bomo trpeli. Kdor je ne-naroden, ta naj ne dela zgago pri narodnih prireditvah, ampak naj gre k tistim, ki tudi niso narodni, bodisi k socialnim demokratom, ali pa k drugim odpadnikom. Narodno občinstvo je dalo tem ljudem lep odgovor, da so kmalu utihnili s kravali. V bodoče ne bodo mogli delati več nikakih zgag, ker je ljudstvo že spoznalo te ljudi, ki jim je ležeče v prvi vrsti na pijači in potem šele na drugih stvareh.
Pevsko društvo »Trst« v Trstu. Pevske vaje se vršijo vsaki torek in petek ob 8. in pol zvečer v prostorih »Delavskega podpornega društva«, ul. Giorgio Galatti 29/1. »Narodni Dom«. Vabimo tem potom vse stare pevce in pevke, in one gospice in gospode, ki mislijo pristopiti k temu, znanemu tržaškemu pevskemu društvu, da store to čim prej, ker se prične z podukom novih skladb za I. veliki ljudski koncert. Petje vodi znani slovenski komponist g. prof. Vasilij Mirk. Kdor ne more pristopiti kot pevec, pa naj pristopi vsaj kot podporni član, ter*:, s tem pomaga društvu do boljega materijalnega u-speha. Društvo bo še bolj delovalo, ako bomo isto podpirali. Saj ima mnogo stroškov z" vzdrževanjem tako velikega zbora (80 pevcev in pevk). Zaradi tega prosimo tržaške Slovencev naj prispeva vsak po svoji moči, ter naj pristopijo kot podporni člani. Članarina znaša mesečno 50 stot. Torej je ista tako malenkostna, da lahko vsak pristopi kot podporni član k društvu, ki je vedno na razpolago s svojim zborom narodni stvari v Trstu. Društvo je v minolem letu 1912. sodelovalo oziroma nastopilo 18kratl! In to na raznih slavnostih, dobrodelnih veselicah itd. Upamo, da bodo znali tržaški Slovenci ceniti delovanje pevsk. društva »Trst«.
Telov. društvo »Sokol« v Trstu priredi maškarado v soboto, dne 11. januarja 1913 y veliki dvorani »Narodnega doma« v Trstu. Začetek ob 9. uri zvečer. Ples vodi brat prof. Iv. Umek. Svira vojaška godba c. in kr. pešpolka št. 32. Vstopnina 3 K, za člane, maske, dame in dijake po 2 K, lože po 15 K, sedeži na galeriji po 1 K. Vstop je dovoljen le proti izkazilu vabila. Priti je v črni obleki ali dostojni maski.
Skupina »Viktor Parma« prireja ob nedeljah in praznikih prav lepe zabave v društvenih prostorih »Ilirije« pri Sv. Jakobu. Mladina se shaja skupaj in se veseli nad zvoki te izvrstne mladinske godbe ter se tudi vrti kakor je to pač navada pri mladim. In tako smo se prav prijetno zabavali tudi v pondeljek zvečer. Nočemo s tem agitirati za plese, ampak hočemo reči, da je vendar koristnejše, če se zbira in zabava mladina na prireditvah narodnih društev, kakor pa, da zahaja na italijanske prireditve.
Narodno-socialna mladinska organizacija v Trstu vabi slovensko
mladino na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo ob 2. uri popoldne v pro-storiii N. D. O. pri Sv. Jakobu (hiša stare policije). Pričakujemo, da pride mladina v obilnem številu. Vpisovalo se bo tudi nove člane.
O •
(Dalje.)
Doktor Sabla pa jc pričel: »Slavna gospoda! Zbrali smo se in zbrani smo. I11 zbrali smo se, da sc zbrani poslovimo od našega vrlega gospoda in tovar. Egidija Milovrha in njegove milostive gospe soproge. Gospoda, zbrani smo. Ne bom ponavljal slavljenčevih vrlin in sijajnih del, saj jih pozna vsak otrok na cesti. Slavna gospoda! Ker smo se zbrali, smo zbrani. S krvavečim srcem se poslavljamo od moža, od vzor-moža. Bil je vnet za vse lepo in dobro in marsikateri bokal smo ga izpraznili, vršeč sveto narodno delo. Gospoda, ni se branil prinašati žrtve za dobrobit naroda. Tam kjer sedi danes zadnjič, zakar nam krvavi srce, je plačal marsikak liter ter nas navdušil za delo. In tu pred zbranimi, ker smo se zato zbrali, kličem poslavljajoči se dvojici, naj živi njihovo delo, naj živi spomin v srcih vseh zbranih, na lepe ure, ki smo jih tu preživeli v njegovem krogu.
Gospoda, zbrali smo se. Škoda nam je moža, ki se je znal obrniti po vsakem vetru in mi z njim. Ni se uklonil viharjem, ni volil kakor drugi. In ker ni tako volil, gospoda, kakor smo mi, mora zapustiti nas zbrane, ki jim srce krvavi. Ker smo se zbrali, da smo zbrani, trčimo v spomin gospoda in gospe Mi-lovrhove in na njiju spomini«
Vstali so vsi, imenitnejši zadnji in so trčili in izpraznili do dna. In doktor Zmagoslav Sabla jc nalil znova in izpraznil drugi vrhani kozarec v svesti svojega uspeha.
Zavidljivo je škilil mladi Vekoslav Topoglav na govornika. »Ta dela kariero, kaj bi jaz, ko sem samo praktikant posojilnice.« Oplaknil je z globokim požirkom grenko misel in je bil še večji praktikant. Tudi Svašček Jernej sodnijski pisar si je tako mislil in pogledal hvaležno Topoglava, dasi je vedel, da se nc more meriti niti s tem, ker je on — topoglav — praktikant. Barabon Tomaž, tovariš Svaščka, pa se je trudil, da se drži modro, ker je sedel nasproti Tončetu Mižonu, ki ni bil karsibodi. Zaupno mu je zrl v obraz in smejalo se mu je, če se je okrenil Mižon na njegovo stran. Za-zveneMe zopet kozarec in dvignil se je Žonta Štefan. Bil je šibkejše postave, skrbno obrit in počesan na moderno prečo. Nosil je tudi moderne čevlje, dasi ni bil v svesti, kaj bi to bilo. Gledal je v mizo, z eno roko držal kozarec z drugo pa gladil brke. Potem se je obrnil do dr. Sable, ki je prosil za mir. In Žonta, v sivi obleki, na kateri se je poznala skibno obrisana večerja pretekle sobote, je povzel:	»Gospoda! Jaz
sem bil že v Švici. In tudi na Praj-sovskem za svojo obrtjo. Zadnjič sem volil kakor drugi, zato sedaj lahko govorim. Ne vem če je bil naš slavljenec že na Reni, kakor jaz, vendar mi je težko slovo od njega. Sedaj sem doma in svojo obrt bom tu nadaljeval. Sedaj imam enega pomočnika. ki še nima volilne pravice. In konečno, ker je tako in smo zbrani, kličem gospodu Milovrhu srečno pot in na svidenje kjerkoli!« Izpil je stoje in sedel. Komedja Polde, ki je sedel poleg in cel čas stresal svojo zlato verižico, je pogledal Žonto izpod čela. Komedija je bil trgovec ugjeden, ker je tako hotel. »Cernu neki govori ta piščalar o svoji obiti itd., saj bi tudi jaz lahko za svojo moko poagitiral jn v Bu-dapešti sem bil.« Skremžil je svoj judovski obraz, segel v košate brke in momljal. Tudi Zamerniku ni bilo prav. »Kmalu bom davkar,« si je mislil. »Pa si upa takile govoriti, če niti jaz ne.« Srečal se je s Komed-jinein pogledom in pila sta oba. Natakarica je zopet menjala trebušaste posode in čebljanje je bilo takoj ži-vejše. In Božidar Rumenče ni mogel več prikrivati zadovoljstva ter je vzkliknil: »Še ga borno« in se zasmejal skozi oskrbljene čeljusti. Dregnil ga je Rozgotec v rebra in vsi so se hvaležno ozrli na gospoda Milovrha. »Ja čem tudi govoriti, gospoda,« se oglasi sede Ješpren Pavle, pisar, kuštravih las in huzarskih brk. »Pa vstani, »perjatu«. če misliš,« pristavi Rozgotec, užaljen nad tako neotesanostjo. »Ali misliš,
da se gremo kar tako?« »Saj bom,« se opravičuje Ješpren vstajaje. »Kaj bi ta, črnih ni treba,« je pristavil Mižon miže. »Oh, gospodje, pustimo ga, saj veste kako je,« miri Ključ Pepe z jokavim glasom. »Star sem že in še nikoli nisem govoril o politiki. Pustimo, jaz ne vem prav za prav.« In Ključu je zlezel obraz v vseh sedem žalosti, da je postala njegova cbličasta glava še staiejša. »No, kar daj« zamomlja dr. Sabla in šum sc je polegel. »Visoka gospoda! Ja sam bio u Iiryatskoj i hočem po hrvaško, saj se mi dovoli.« In Ješpren sc je zazibal v poklan. Podži pan Modroglav so prikimali, ker so čtili, da njih občina premore tudi po hrvaško govoriti. »Saj kolega Rumenče ve, da sem bil v Slavoniji. Kaj ne ti, Božidar? Prinesel sem žganja in izvrsten je, ali ne, Božidar. Bega mi! Nečem dalje govoriti, samo napijatn slavljencema, ker je drugo gospod dr. Sabla vse povedal. Bogme, sem žalosten in kličem: na mnogaja leta!« Živelo hrvaško bratstvo, ic zagrome-lo. Živio! Le Rozgotec in Mižon sta nagnila polne kozarce in rajše pila. »Kaj bi, črnuhov ni treba«, je zamomljal Mižon. »In kaj mi slivovka, ko jo nisem jaz pil,« je hreščal Rozgotec. — »Gospodje in bratje Sokoli!« jc začel z močnim glasom Ce-špla Ludovik, rejen in po telesu velik solicitator ter si popravljaj šči-‘pallnik, da bi pomislil med tem. »Bratje Sokoli! Predgovornik nam je jasno pokazal, kako se goji vzajemnost in skupno narodno delo. Prinesel je slivovice svojemu tovarišu. bratu Slovencu. Bratje, ali ni to bratstvo? Treba je, da se spomnim tudi tega, ker tudi naš slavljenec ni bil zadnji v sokolskih vrstah. Delali smo vztrajno in ne zaman. Žrtvovali smo moči za to idejo in udejstvili bratstvo. Pozno v noči smo sedeli in često sem ga enajst četrt in vse za idejo. Bratje, ali ni to požrtovalno? In da je seme rodilo sad, nam ie pokazal brat iz Slavonije. Ali se ne zaveda bratstva; prinesel nam je bratske slivovice. Napijam torej bratstvu in slavljencema, ki sta se vrlo izkazala in žal, da nas ^zapuščata. Bratje, naprej, trčimo,! Živeli!« Zazvenelo je navdušenja in dolgo so pili. Rdeča kapljica je zaplula po žilah vseh in srce se jim je topilo v bratstvu in slogi. Zamahovali so in vzklikali tje v vrišč, ki je naraščal. »Dajva ga,« je kričal Drobtina. »Kaj bi se držal ti, Komedja, tako kakor nobeden. Saj če je Žonta nekaj govoril, tvoja moka jc vendar dobra. Gospod Malina, dajte ga 110. Milovrh, ti si zlata vreden. Nekateri so pač črno volili, ali nam sc ne gre za to. Gre se za bratstvo, kakor ste čuli in da smo veseli, da ga lahko rnalo natočimo.« »Kaj imate z onimi črnimi?« se je sklonil Zamernik čez mizo, kažoč na Drobtino. »Ce ste učitelj, kaj vas briga, če sem jaz, če so drugi in če ste vi — drugače; sicer si pa prepovedujem.« »Kaj se repenčiš? »perjatu«. Bom pa jaz eno rekel,« se vzdigne Rozgotec; »Gospoda, sami veste. Kavra, bodi tiho, ali si kaj boljši. Škandal! Ti hrvatar, kaj si preje godel? Aii nisi ravno tak? In ti, Zamernik! Perjatu, Egidij, srce se mi trga. Molči Žonta pa zlezi kaplanu v žep. Edini Rumenče, ta je bil mož. Ni se jim udal in Drobtina. Drugi pa vsi, škandal.
Savra, kar nič ne zijaj, si ho-star in bodi vesel, da smeš sem. In srce se mi trga, da bi ti vedel Egidij. Pri moji duši, trga se mi, ko vidim, da so taki. Hudič, kaj bi — perjatu, molči, sedaj jaz govorim, ti Zamernik. Sicer lahko greš in vsi črnuhi.
(Dalje.)
Prosveta.
Izgovor slovenskega književnega! jezika.
Prof. Ilešič jc napisal za letošnji letopis »Matice Slov.« primerno razpravo z gornim naslovom. Boj med »1« in »v« — ki se je razvnel preteklo jesen — je bil hitro končan in ni prinesel s seboj nikakih temeljitejših razprav. Oton Zupančič je priobčil svoje predavanje v »Zarji« in nihče ni imel volje odgovarjati, ker konečno take debate ne prineso pravega uspeha.
Prof. Ilešič je na kratko podal pregled boja in je pojasnil vprašanje s svojega stališča.
Na koncu pride do sledečih točk;
1. Dialektu in dialektom vsa čast, kolikor znak konkretnega življenja. Znanost jih raziskuje in umetnost črpa iz njih duha.
2. Književni jezik ima običajno svoj poseben nastanek, vsekakor pa svoj poseben pomen, ki sega daleč preko dialekta.
3. Vprašanje elovanja ni »zgolj zadeva kaprice, marveč za tem vprašanjem tiči drug, globlji pomen«.
4.	Poleg drugega zavaja namreč 1 = u v dialektiziranje s tem ruši slovensko celokupnost.
5.1 = u pa iz istega vzroka moti tudi naše odnošaje do drugih Slovanov — zlasti Srbohrvatov in Čehov.
Vara se, kdor misli, da nas 1 = u (v) bliža Srbohrvatom.
V znaku naj>redka in posebej Jugoslovanstva pravim: V šoli in v gledališču naj Slovenec čuje »svoj jezik« čist in nepokvarjen prost vseli tistih primesi in potvar ki mu bijejo v vsakdanjem življenju na uho (Zupančič).
Tako pravi prof. Ilešič. Svoja izvajanja jc podprl prof. Ilešič s praktičnimi zgledi. Sploh razpravlja bolj s praktičnega življenjskega stališča. Jezik jc sredstvo za občevanje — res je. da ima vsak svoj jezik zase — toda zato — da drugim govori. Potrebujemo svoj jezik, da se v njem dogovorimo z drugimi — to pa bo lažje, ako govorimo kolikor mogoče čisto. Kot učitelj slovenščine je imel prof. Ilešič priliko opažati to, da so se oni, ki so popustili v »1», popustili tudi drugod in so govorili — grd dialekt. Prof. Ilešič razločuje tri govore:;
1.	priprost dialekt. — 2. izobraženi govor. 3. šolski in gledališki govor; dialekt je priroda — knjižni jezik jc umetnost, ki sc je razvila iz prve.
Ilešičeva razprava ima mnogo dobrih misli, ki jih bo kazalo vpošte-vati.
*
O najvažnejših političnih in socialnih strankah in strujah ali Kratek uvod v praktično politiko.
Spisal Ljudevit Furlan: — »Ljudska knjižnica« (VI.—X, zvezek, ki jo izdaja Vek. Špindler v Celju je prinesla lepo delo, znanega slovenskega publicista Furlanija, ki se mudi sedaj na Angleškem. Cena knjigi 2.50 K po pošti 2.70 K. Knjiga obsega 142 strani in prinaša za vsakega važne in Zanimive članke o liberalizmu, klerikalizmu, socializmu, krščanskem socializmu, narodni stranki, konservatizmu, demokratizmu in mirovnem gibanju. — Pri nas, kjer vsak rad malo politizira — bo zelo zdravo, ako se bo ta knjiga mnogo razširila in mnogo či-tala. Ob priliki se vrnemo k nji.
Najnovepa telefonska in brzojavna poročila.
SRBSKA NOTA VELEVLASTIM.
London, 8. januarja. Kakor poroča »Reuter Bureau«, namerava srbska vlada na vse velevlasti v kratkem poslati posebno depešo, v kateri bo naglašala, da je Srbija v interesu ohranitve miru pripravljena takoj, ko bo sklenjen mir na Balkanu, odpoklicati vse svoje čete iz Adrije. S tem hoče javno manifestirati svojo najboljšo voljo, za to pa pričakuje, da bodo tudi velevlasti to vpošte-vale.
NOVE TURŠKE INSTRUKCIJE.
Carigrad, 8. januarja. Listi poročajo, da je Porta včeraj odposlala turškim delegatom nove instrukcijc.
SESTANEK S SAVOVOM PRED ČATALDŽO.
Carigrad. 8. januarja. Uradno se poroča: Vojni in zunanji minister sta se včeraj vrnila iz turškega glavnega stana v Carigrad. Bila sta takoj sprejeta od sultana v avdijenci in na to konferirala tudi s Kiamil pašo.
Carigrad, 8. junija. Potrjuje se vest, da sta imela turški vojni in zunanji minister pred Čataldžo z bolgarskim višjim poveljnikom Savo-vom dolg razgovor. O rezultatih se varuje najstrožja tajnost.
VPRAŠANJE EGEJSKIH OTOKOV.
Berlin, 8. januarja. »Lokalanzei-ger« poroča:	Italijanski	delegat	na
poslaniški konfernci je v sporazumu s celo trozvezo stavil predlog, naj oni pred Dardanelami ležeči otoki ostanejo pod turško oblastjo, prebivalcem pa naj se dovoli večja svoboda. To stališče je v interesu tro-zveze, kateri je Ležeče na tem, da se ravnotežje v Sredozemskem morju ne spremeni.
DVOBOJ MED TISZO IN SZECHENYJEM.
Budimpešta, 8. junija. Danes zvečer se je vršil dvoboj med zborničnim predsednikom grofom Tiszo in grofom Szechenyjem, ki je bil takoj pri prvem hodu nevarno ranjen na glavi. Tisza ni bil ranjen. Sze-chenyja so prepeljali v sanatorij.
POŽAR V CARIGRADU.
Carigrad, 8. januarja. Pretečeno noč je v mestnem delu Mustafa-paša izbruhnil ogenj, ki je zavzel velikanske dimenzije. Cela vrsta hiš je pogorela. Ogenj so šele danes pogasili.
\
Trrmr irrni-mfrinmrto-^irraiiiafi
aca^t^assraiaaisiLuc-
E»f
Kupujte In naročajte „DAN“!
DRINOPOLJSKO VPRAŠANJE.
Carigrad, 8. januarja. »Ikdam« poroča, da naincravajo v kratkem predložiti predlog o ustanovitvi neke nevtralne zone med Turško in Bolgarsko, kateri bi pripadlo tudi Dri-nopolje. Uprava te zone bi bila v turških rokali. Sedaj se vrše pogajanja. Na prckinjenje mirovnih pogajanj sploh ni misliti.
BOLGARSKA IN RUMUNIJA.
Dunaj, 8. januarja. »Wiener A1I-gemeine Zeitung« poroča poluradno, da pogajanja med Bolgarsko in Ru-munijo glede rumunskih kompenzacij ne vsnevajo tako naglo kakor je bilo pričakovati. Vendar pa list povdarja, d;i niti misliti ni na to, da bi prišlo med obema državama do kakega ostrenega konflikta.
NOVE VOJAŠKE ZAHTEVE.
Berlin, 8. januarja. Tukajšnji listi poročajo, da bodo v kratkem v sivstrijski zbornici predložene nove vojaške zahteve.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk ^Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Mladenič, star 16 let, z dvema gimnazijama, bi rad šel na deželo ali pa tudi v mesto kot učenec v prodajalno, bodisi v špecerijsko ali modno trgovino. Nastop takoj ali pa pozneje. Naslov pove »Prva anon-čna pisarna.________________________
Mirna stranka brez otrok išče stanovanje z 1 sobo in kuhinjo za mesec maj. Naslov pove »Prva anon-čna pisarna«.
Dvoje stanovanj z eno sobo, kuhinjo in pritiklinami se odda za termin februar. Kje, pove »Prva anon-čna pisarna«.	____
Dva lepa kostuma, bela obleka za gospodične, ter večerni plašč se proda v Novi ulici št. 7. v Ljubljani, pritličje, desno. ___________ _____
Sprejme se več gospodov na hrano in stanovanje. Poizve se na Mestnem trgu št. 3./I1I. nadstropje.
KORESPONDENCA.
V svrho resnega znanja želita 'dve prijateljici iz boljših rodovin na deželi korespondirati z gospodoma primernega stanu. Ponudbe pod šifro »Hijacinta 20« in »Chrysanthema 17« na »Prvo anončno pisarno«.
Lep loka!
na zelo prometnem kraju se odda takoj ali s 1. februarjem.
Več pove
Dav. Rovšek,
:: fotograf v Ljubljani. ::
Teodor Kunc
Prešernova ulica št. 5, I. nadstropje.
Dntfi mndni s ion
za angleška in francoska .*. deia se priporoča.
Modna trgovina
P. Magdič, Ljubljana,
išče veščo
prodajalko
za dainski oddelek.
Reflektira se samo na prvovrstno moč Pismene ponudbe s fotografijo pos ati takoj. — Išče se tudi
= učenka =
za damski oddelek z boljšo naobrazbo.
C£?
• MO«
L_
O
Jss:
■	mam
03
CD
■	mm
"55
m Mn
O
CD
>C0
ed
03
co
o
a.
»vneavsrovar
..likar
itKfraviTnihrsitJi!!
'•»vpoSoh-Bnili ŠišM
fri ljubljeni
US®.- "
“O
o
C/}
CD
CO'
"srj
CD
O
EO
CD
CD
ca'
! Pozor irgovc !
Od danes naprej se prodaja galanterijsko blaao in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, : v Prešernovi ulici :
pod tovarniško ceno.
Piošče pieje K 4-—, sedsi samo K 1 ‘1*5. Velikanska zaloga gramofonov! Zahte\a i'e ceiike.
O
>
OJ
25 cm velike, dvo-
stranske, priznano
najboljših znamk pr> dajani radi vel'ke zaloge pod last. ceno
Slovenci ! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Radi inventure
prodajam vso zimsko zalogo kostumov, mantljev, pale-tojev, jopic, bluz, raglanov, oblek, klobukov in vse
drugo blago 50 0j0 pod lastno ceno.
,,Angleško skladišče oblek“
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5
Za veselice
velika izbir raznih kritik, kap, klobučkov in drugih pokrival, giiiand, koiian-doli, serpentin in drugih stvari se doM ceno pri : : : :	tvrdki	:	: : :
Iv. Bonač
v Ljubljani, Seferburgova ul.
Delavci h premigolion
v Avstriji, ne eez, 34 let stari se bodo sprejemali od rudniškega oskrbnika, dne lO.januarjE ©d 8—10 Mre dopoldat v hotelu Južni kolodvor v Ljub-BJaiaf. Vožnja bode od rudniškega ravnatelja plačana. Kdor se hoče podati na pot in v doticni premogokop, naj se zglasi na zgoraj označenem kraju in dnevu, z delavsko knjižico in z9 potovanje popolnoma pripravljen.
Trajno delo, akordni zaslužek od 2-80 K do 5*10 K in tudi do 7 K na dan.
mm
Ozirajte se
ki oglašajo
na, tvrdke
v nDnevua.m
lil
■—■am—nc—caasu——
4
fi
v .1?
Ustanovljeno leta 1900.
Odlikovana 1	df
FR. IGLIČ,
Paiii 19951. w w ,
londnc
6-
Oj V zalogi Je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K ko-mad, tako da si vsakdo lahko izbere. — Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstropju.
Slavn. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam
najveejo zalogo krasnih
nagrobnih vence? in trakov
z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno Cene "brez Iccn.lstarem.ee.
Ljubljana, Mestni trg štv. 11.-12.
Del.glavnica: K 8,000.000.
Rez. fond nad K 800.000.
Ltuhlfasislfa kreditna f»anka ¥ LJaUfanL
stnrj«‘v« uiica štev. tJ, (iasi uai hiša)
Podružnice v Spijeta, Ceiovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
p-
•«sr 4Vlo
: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 :
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine
Litografija.	Cene	najnižje!	Notni	stavek,