ARHIVI XVI 1993 ílpnki in razoravc L 03 Klub koro: kih Slovencev v Ljitvjan: in njegovo arhivsko gri.dVo od njegove ustanovitve do danes (1923-1992) MATEJA .¡FRAJ Klub koroških Slovcnccv jc bn ustanov'jen 14. oktobra 1923 na kongresu slovenskih emig-ranto" v Celju, k ¡c bil tudi ustano/ni občni zbor kluba Koroški Slovenci so prihajati žc pred letom 1920 na ozemlje današnje Slovenje za zaslužkom V obdobju pred letom 1914 so prišli večinama železničarji, gozdni delavci in Žagarji, ki v domaČem kra|ii nbo mogli dobiti dela. Tudi precejšen del slovenske ntcligencc, predvsem sodnikov in učiteljev, si ^e bil prisiljen poiikati zaposlitev drugod. Naselili so sc na .t;.jcrskem, Gorenjskem in Primorskem pa tu li v Trstu. Po plebiscitu 1920. leta je moralo zaradi protislovenske nemške politike zapustit: Koroško še nad 4500 Slovencev To so Mli dclavci v tovarnah, poljski n gotdn' delave, ki so izgubili zaposlitev, zakupnik' zemlje, ki so jim lastniki odpovedali zakupe, številni puiikarj' 17 Borovci ijjj okolice, cestar'i .n poštn sli, železniški uslužbenci, ki jih jc koroška deželna vlad? odpustila i L službe, velik del slovenske itcl;-gcncc, med katerimi so bili duhovniki, ucitefj , pravni profesorii, zivinozdravniH ir zdravnici. Prišlo je tud: precej trgovcev in obrti. kov. Vsi ti koroški izseljenci so sc naselili v razi Čnih predelih Slovenije pa tudi HrvaŠke in Srbije1. PoliliCnim režimom jugoslovanske drži ve koroški Slovenci niso zaupali, zato so iskali pomoči v lastni organizaciji, k poskušala olajšati težko usodo rojakom na Koroškem. Vendar pa so potrebovali skoraj 10 let, da so si opomogli od velikega razočarani', ki ga je prinesel koroški plebiscit leta 1920, saj je edino koroško društvo na tem podroČiu, Gospouvetsk. z^on, nekaj let do plebiscitu prenehalo dclovat;. sle leta 1927 so sc slovenski korošk' emigranti spet organizirali v Klubu Korošcev, ki je deloval v l< ih 1927 in 1928 v Ljubljani* kot prcdhodn.k Kluba koroških Slovencev2. Na ustanovnem občnem oboril kluba v letu 1928 so bile določene smernicc društva, ki je doKilo naziv Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Slovenska koroška emigracija se je sklc- 1 IJjpis osrednjega odbora Klubi. korcJkib Slovencev v l.juhljani z dne 5. 1. 1917, It. 155/47 Dušami Pirjcvcu, delegalu minuirjtva zunanjih / lir v pn .'I J 1L I.RS, 2 fmipii K). 2 CJovor predi cHnika dr. Julij» relaberjk ni občnem rhoru osrednjega odbor» Kluba kolo Sli i h Slovencev z dne H. 1. J956, Ikalla 1 (mapi 5) in poročilo Hi. Julija beiaheija o ddovj nju kluba 7, dne (i. 11. 1962, ikalla 1 (n pa 1). ni.a por.vetii. predvsem dvema nalogama "podpiraniju kultur lih teženj Slovcnccv na Koroškem in propagand za slovensko Koroško" Ustanovitelji, med katerimi so -meh vodilno vlogo Anton Brandner, Ivan HoehmüUcr, ir Julij Fclaher, Anton Müller, dr. Zvonko Jancžič, France Uršič, Franc iaudcker, Ivan Ki ipfi, dr Anton Urbane u drugi, so se cdWV da bodo Slovcnccm na Koroškem prepustili izbiro načina organizacije živ ¡jen'i v Avstrni in da se v to nikakor ne bodo vincíavz'i, saj tisti j k. tam žirijo, najbolje vedo, kuko na j poskrbijo za svoj obstoj. Tako je bila tendenca kluba od vsega začetka le "narednoobrambne" delovanje3. Tc smernice so bile v celoti upoštevane tud v pravilih Kluba koroških Slovencev z dne 20 8 1929. Namen kluba je bila "Gojiti študij manjšinskega vpraŠania s posebni n ozirom na Koroško in iskati stike z društvi, ki imajo slicne namene; širin lanimunie za koroške Slover.ee v Jugoslaviji; vzdrževati stalne zveze s koroškimi emigranti v Jugoslaviji , ñ Korošci, ki so c stal i / Avstr-j , vod i, i evidcnco vseh koroških emigrantov v Jugos!a\ ji: gojiti vzajemno spoznavanj članov, r. h zbiižanjc in medsebojne podpiranje; podvzeti vse, kar utegne kakorkoli sluiiiti kulturn vzajemnosti med Slovenci v Jugosiaviji in slovenskima korošei, bi vaj oči m i izven mej Jugoslavije' Denarna ¡;redst/a ic klub zbiral s pristop niiiami in z redn-n letnimi prispevki članov ter z Jjarili. Član ie b 1 lahko "vsak v bivši kronovmi Koroški, vkdikor ni pripadla Jugoslaviji roicn ali do lO. oktobra 1920 tia pristojni nacionalno zavedni Slovence moškega ali ženskega spola in rrih potomci, nadalje vsakdo, k je narodnin delom dokazal ljubezen do Koroške ali pretrpel radi nje preganjanja ter bil od od'jora ¡prejet". Kluboma organa sta bila odbor ; i skupščina (Koroški oan). Odbor je bil sestavn z predsednika, večjega števila podpredsednikov, tajnika, blagajnikff, petih odbon ikov m petih namestnikov, dveh revizorjev in dveh -lamcst-nikov Naloge odbora so bile izviševau sklepe skupščine, odločati o vjeh aktualrih zadevah, k. ni jo spadale v pristrjnost skupščine, vzdrževati stike s Č'a: i n ih obveščali o vseh važnejših zadevah, sklicevati skupščine, podajati letna poročila, določati dnevne rede itd Skupščine so 3 Po.„lilo *ajnika na občnem zboru klub- 10. 12. 1939 v Celju, Ikitla 1 (mipa 2). 104 ('laak. in razpavc ARHIVI XVI 1993 buc reanc in izredne. Rcana skupščina |C sprejemala poročila odbora, odobravala letne proračunske zaključke, določala proračun in višino pr stopniu ter članarin, volila odbor, sprem in lala pravila, odločala o predlogih odbornikov ali posameznih članov, sklepala o razpustit v1 društva. Poslovno leto kluba se ic pričelo z redno letno skupščino, ki ic bila pravili ima jesen V Mariboru in Celju sta bila ustanovama pododbora kluba, njuno delovno področje pa je bilo omejeno na območje okrt nega sodi.JČa v Mariboru oz. v Celiu. Pododbore je bilo mogoče ustanovi, i tudi v drugih krmili Slo veni'"e. O zadevah lokalnega značaja so lahko samostojno odločali >n glavni odbor o svojem delu le obvestili, glede splošnih zadev pa so se morali sporazumeti z glavnim odborom. Predsedniki pododborov so avtomatično postali podpredsedniki glavnega odbora1. Pravih ji scstav*l takrati; v'šji državni tožilce in član kfuba dr Luka Kravina, podpirala pa sla 'h še dr. Jul Fclaher in dr. Anton Urbane. Dne 5 septembra 1929 ¡ih je potrdil veliki župan iubljan_,ke oblasti v sporazumu z veli1:im županom mariborske oblar.ti Ta pravila so ostala temelj dclovan;a kluba tudi v bodoče in se do leta 1945, ko so bi. a dop^lnjt-na v skladu s spiemenienrrii po'itičnin razmerami n:so bistveno sprcmirTala, vsaj ne v pogledu namena in liiljev njegovega delovania. Delno so se spremenila na 3. redni letni skupščini 11. oktobra 1931 v Celju, ko področje delovanja kluba ni bilo več omejeno le na Slovenije, k ;r so se koroški emigranti naselili tndi v Srbi" in Hrvatski. Zato sta bila ustanovljena pododbara v Zagrebu in Beogradu Po teh pravnih so bil člani lanko redni in Častni. Pode litev naziva častni član je pomenilo mjvišje priznanje in so ga lahko dobile le t'ste ose^c, k' so se kot voditelji koroških Slovencev pesebno odlikovale ali pa so s svojim kulturnim, gospodarskim al političnim delom izjemoma veliko naredile za slovenske Koroško. Odbor se c razdelil na širši i ožji. Širši odbor je iz svlpjc srede izvol: ožjega, hi mu je delno ali v celoti prepustil večino svo ih pravic za obdobje do pp/e naslednje letne skupščine. Nova pravila je 20. februar^ 1932 odobrila Kra'icvska banska uprava Dravske banovine5. Ponovno so se pravila spremen, a leta 1938 na 10. r^dni leti skupščin, ) ■ je bita 20. novembru 1938 v Ljubljani, 29. marca 1939 pa jih je potrdi-a Kraljevska banska uprava Dravske banovine. Najpomembnejša sprememba se je nanašala na dediče kluba. Po pn/ili pravilih naj l premoženje društva pnpadlo Jngoslovan- 4 Plavila Ktuba koroikih Slovencev ?. dne 20. 8 1929 .kal a I (mapa I). 5 Plavila kluua, p red I ríen a redni letni »kup."'in i v Cetju, II. 10. 1932, Ski t? 1 (mapa I). ski Mane- in Jaaranski straži, po leh pravilih pa Dnižbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani6 Poleg osredn'cga odbora v Ljubljani so delova1. še pododbori v Mariboru, na Jesenicah, na Jezerskem, v Trbovljah, Dravogradu, Pie valj ah, na Guštanj.i (Ravne na K o redkem), v Zag-rcbi: in Beogradu, od katerih pa vsi niso bm enako aktivni in je delo nekatc. li včasih povsem zamrle. Zato v zadnjih lci ill pred začetkom druge svetovne vojne mso obnovili delovama pododborov v Zagrebu in Beogradu. Predsednik kluba :c bil vse do leta 1945 dr. Ji. lir Fclaher, podpredsednik dr Janko A m eje, župnik na Trsteniku na Gorenjskem, druga podpredsednica Angela Piskernik, profesorica, tajnik France Uršič (vse do svoje smr. leta 1951, ko ga je zamenj ll Franc itaudeker) u blagajnik Tone Miillcr, oba železniška uradnika, predsednik] mariborskega pododbora pa je bil Ivan Hochmiiller7. V osrednjem odboru so sknpr i delovali de-lavei, uradnik' duhovniki, učiteT'i in obrtniki ne glede na strankarsko pripadnost, saj jc bil klub tako po načinu svojega delovama kot po zas-tavlicnin cilj^|i "nadstrankarsko ultnmo društvo". Vs: člani kluba so bi i jngoslovansk državljani, med Sijimi pa jtj bilo tuo. precu' takih, ki po rodu niso bili Korošci. Do leta 1936 so imenovali pet častnih članov poslanca Graicna-nerjn, vladnega svetnika Émil'jana Lilcka, dr. Janka Brejca, generala Rudolfa Ma sira in monsi^no' a Franca Ksavcrj i McSka". Po svojih močeh c klnb skušal uresničevali želje koroških rojakov, kalerim v pomoč 11 oporo :c bil ustanovljen. Zbral je preeei denarja, ki gaja poiabif za podpore koroškim aj ikom n študentom. Do leía 19^8 je vsako leto organiziral in financiral izlete slovenskih sredn c-šolskih maturantov m študentov po Jugoslaviji, ki um je omogočil tud neka" :dcnskc bivanre v Slo ver i i. Z zbranim denarjem je klub založil veČ knjižnic slovensk h društev na Koroškem s knjigami v slovenskem jeziku, zavzemal se jc za ustanavljanje lamburaških zborov, ki jim jc priskrbel potrebne instrumente, za več kol sto-petdeset oseb oz. družin c naročal razne slovenske mladinske n kulturne revije ter časopise, pcdpiial ic privatne tečaje za ponk slovenskega jezika Vsako ielo '¡c okoli iiopetdcsetim slovenskim otrokom s Koroške omogočil nekajteden-sko letovanje v mludinskth kolor -ali na Jadranu. Pri :adevai si jc za izdajo ilustruanc novoletne priloge v časopisu Koroški Slovence, pod- 6 Pravila k lun a 7. dne 20. 8. 1929, kalla 1 (mapa 1) m [navila, piejc' na rer' lelni "ku[ i "I n i 21). II. 1938, iJIj | (mapa 7 Dopit osrednjega odbora kluba. Si. 1/45 7. dne II. H. 1945 Mi ni strti vil v a notranje zadeve pri Narodni vladi Slovenije, Ikatla 2 (mapa H). 8 Prepis Spomenice Kluba koroflkih .Slovenccv v l.jubtjani, nastavljene na takratnega ministra za nolianjc sra^teve rti. Aniona Koioica, SL 79^36 7 rine 4. 1. 1936, Ikalla 2 (mapa 7). to AKH1V1 XVI 1993 Članki m razprave 105 piral je številne mladinke m mladince, ki so obiskovali kmetijske in gospodinjske Šole ter zadružne tečaje v Slovcmji. Poleg ekskurzij slovenskih dijakov s Korovke po Jugoslaviji je organiziral tud potovanja d';akov iz Slovenije po Koroškem, nekateiini kuluirr m delavcem pa jc omogočil bivanje v Ceioveu, Ziljski dolin in v drugih krajih, zaradi študija celovških arhivov m proucevania naših narodnih običajev ter pesm Organiziral jc več turnej slovenskin koroških zborov po Sloveniji in Številna predavanja o Kurošk' na kulturnih prircditWh ter na 'jubljanskem radiu9 Vse naštete akcije jc kluh finanural sam, z letnimi prispevki svnjih članov in z darili, ki so :ih prispevali prijatelji Knroškc. Pndpor iz javnih in državnih fondov klub n dobival, kljub prošniaiu in npnzarjanju na ar.cn položaj koroških roiak;ivlc. Stalno je iskal stike s sorodnimi dmšt^. v Jugoslaviji, kot so bi i Jugoslovanska Marsa, Slovenska straža, Družba sv Cirila . i Meloda, Klub jugoslovanskih p.imorskih akademikov v Ljiibl.aru, Kolo uigoslovanskih sester, Slovensko katoliško in ;zobraževalno društvo, Delavsko prosvetno in podporno društ\o Tabor v Liubliam, DmStvo Soča Matiea v Ljnbljan Oblastni odbor Narodne odbrane v L/ublian' Dravski banovinski odbor dmŠtva Rdečega kriza kra,.cvine Jugoslavije v Ljubljani, Oblasti! od-bo( Jadranske straže v Ljubljani. Legijj koroških borcev, Savez iiigoslcvanskili emigrantskih društev ;n Jugoslovansko-bolgarika liga v Ljubljani. Nekatere akcije Kluba koroških Slovencev, predvsem letovanje slovenskih otrok na Koroškem, so finančno podprle tudi Družba sv. Cniia in Metoda, Jadranska straža, Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice v Ljubicam, članice Kola jugoslovanskih sester pa so v kolonijah sodelovale kot vzgojiteljice. Člani kluba so se udeleževali kulturnih 111 "narodnoohrambnih" prireditev vseh navedenih društev, na nekrte ih od njih so sodelovali tuoi s predavan ■ Finančno so podpirali delovanje slovenskih kulturnih dništev na Koroškem, pomagali pa so tudi mnogim posameznikom, ki so prosili za pomoč11. RaTtnere na Koroškem iu skladno z r mi tudi možnosti delovanja Kluba koroških1 Slovencev so se vedno bolj slabšale, kolikor bolj se |t bližalo leto 1938. Po anšlusu je ki.ib z vsemi razpoložljivim sredstv podpi al tiste koroške Slovence, ki so p 'bežali v Jugoslav 10, da jim 9 Givor [ilrdsrdnik.i dr. Julija lrelaheija na občnem /1"'m oiicrtnjcjja odbaia kliiba 14 1. I9j(i. 'kal I a I (mapa 5) in pc,m£ilp dr. J. I;rl.ilirij.i o (1c1oy;i:ij'.j kluba z dne 6. ] 1. 1962, ikalla I (mapa 1). 10 Piepis Spomeniec Kluba koloikih Slovencev /. dne 4. 1. 1936, ftkalla 2 (mapa 7). 11 Koiespondenca oncdnjega odboia kluba v letih I9?0-19J9, Bka'la 2 (mapa 7 in škatla 3 (mapa 12). m b'lo trsba služiti v Hitlerjevih vojaških formacijah12. Člani kluba so se zadnjič sestali v marcu ¡941, med vojno pa o se "razpršili na vse strani'' Veliko število itajcreev in Gorenj .¡ev je bilo izseljenih v južne predele Jugoslavije, mnogi so hili intemirani v nemška taborišča, med prv.mi padlirr , talci i_i partrani so bili tud' Člani kluba. Redno delo kluba v vojnih razmerah ni biio možno, vendar pa so nekatere dejavnosti potekale naskrivaj'3. Takoj po končani drugi svetovr voli .e Klub coroških Slovencev prijel ponovno delovati. Že 11. septembra 1945 je Narodna vlada Slovenije z odlokom tedanjega miniitra za notranje zadeve Zorana Pobča odobrila nadaljnie delovanje kluba in .iiegovih pododborov na podlagi predvoji:'li pravil Začelo se jc novo obdobje, v katerem se je moral kiiib prilagodi novim razmeram "Manjšinsko delo", k ga ic klub opravljal v obdobji,, pred drago svetovno vojno, je po letu 1945 v vccji mer prevzela nova drsava, s čimer se je niego vo delovno področje bistveno zožilo Zato klub ni mogel b,ii "množična organizacija, ki b se hotela postavljati z mnogoštevm m članstvom", ampak je lahko pomenil le "zbirališče akti.istov m narod-noobranbnega dela" Kliub temu pa so bili njegov člani pripravljeni deiovati povsod tam, kicr seje dale pomagati Korošk.1''. ¿araai spremenjene politične situae je in nekoliko drugačnih naiog ie bilo potrebno tud. pravila kluba nekoliko spremeniti, predvsem v smisiu načel nr-rodnoosvobod ne borbe. Predlog za spremembo pravu so predložili 13. občnemu zboru kluba, ki ;e bil 13. ianuapa 1946 Nainen njegovega dcbvania je ostal več ali mar* isti, le pjjem rednega člana seje nekoliko razširil (redni član je namreč lahko postal tud tisti, ki jc "v narndnoosvobodiln' borb dokazal svojo '-iibczeii do Koroške"), spremer.il' pa so se tud. nekater organ dništva. SkupSČino ^ nadomestil občni zb)r, osredr.ji ndbor m poa-odburi pa so ostali. Že leta 1945 sta bila obnovljena pododbora v Manboru in Celju, kasne e pa so oživeli pododbori še v nekaterih drugih krajih Slovenije. Do sprememb jc p .šlo tuc i v zvezi s klubovo zapuščino, J b v primeru razpada društva pripadla dijaškemu domu državne gimnazije v Guštanni (Ravne na Koroškem). Ta pravila se niso spremenila vse do ieta 196R, ko ih je bilo potrebno uskladiti z zakjnom o društvih. Spremenjena ptaviia so b-la sprejeta na občnem zboru 24. 11 1968 RepuHiški sekretariat za notranje zadeve 3R Slovence pa jc 7. 12 Poiot io tajnika lrtaneeta Uiiiia na 15. lednem letnem obCnem zboru 6. 2. 1949, lk.-!la 1 (rr-pa 4). 13 Poiočilo tajnika Frjiceta Uiiiia na pivi feji (itiegi odboia klutii pu vojni 74. 11. 1945, tkatla 1 (rjapr 3). 14 Poročilo predsednik? osrcdnjrga odbjia na obenem /lioili klulia 14. I. 1956,ika(!a 1 (mipa 5). 106 Članki inl razpade ARHIVI XVI 1993 1. 1969 izdal odločbo o vpisu Kluba koroških Slovcneev v rep i ste r društev. Bistveni» vsebinskih sprememb nova pravila niso vsebovala Spremenila so se le določila glede lastnine kluba, ki ie pupadlo Slovenskemu šolskemu društvu v Celovcu, to pa naj b1 ¡0 uporab;lo za potrebe Slovenskega dijaškega doma. Na obenem zboru 13. -nuarja 1946 e bilo •zvoljeno novo vodstvo, ! pa se ni bistveno spremeni o, iozcn da je bil za predsednika izvoljen Lovro Kuhar-Prež:hov Voranc, posle vodeč. podpredsedr'k pa e postal dr. Julii Felaher, saj Livro Kuhar najprej zaradi prezaposlenosti, kasneie pa zaradi bolezni, ni mogel opravljati predsedniških dolžnosti15. Po vojn. so člani klub;i z zanimanjem sledili razvo;u dogodkov na Koroškem, polni uj anja v ugodno rešitev koroškega vprašanja. O tem, kakšna čustva so goiiii v prvem povojnem obdobju, najzgovomc'e priča novoletna poslanica Kluba koroških Slovenecv koroškim rt akom, ki ¡0 je potrdi' Širši odbor na seji 15 decembra 1945, v kater, so med diugim zapisali: "Dragi rojaki. Višje ^ile so preprečile, da vas svobodna Slover a ni mogla objeti v svojih mejah, ko ste se že sami osvobodili. Dalcku".dno pa ste se združili v Osvobcdi ni Fronti ki j t Slo\enijo privedla v svobodo n bo tud' vas gotovo pripeljala v naš krog. ,"16 O tem, kako so potekali razgovori v zvezi s slovensko meio z Avstr; o. so člane kluha redno obveščali tisti i'iego^i člani ki so bi!i sodelavci oddelka za mejna vprašanja pn Znanstvenem inštitutu, dr. Julii Felaher, Franc i taudeker, predvsem pa Lijzc bde in dr. Bogo Grafenauer. V tistem času so člani kluba po ljali itevi'nc resolucija in brzoiavkc, polne zaupanja v lepšo bodočnost koroških Slovencev v Avstriji vr.em vodilnim slovenskim politikom, Jc upu Brozu -Titu, dokler so verieli v naklonjenost Sov -¡tske zveze, pa tudi sovjetskemu veleposlaniku Kiub e bil v staln h stikih z zastopi k. koroških Slovencev na avstvj?kem Koroškem18, po svor.i možnostih pa je poskušal čimbolj olajšati položaj tistim Slovencem s Koroške, ki so se po vojni šolali v Sioven 1 Izvedli so Štc-v;ine inten'enoni 13. 1. 1946, ikatla 1 (mapa I) in sejni zapisniki orrednjepa odbora 1945-1954, ikatla I (m ipi 1 m 4), /.i p lil i k 13. redne letne skuplčine 13. 1. 1946, •kalla 1 (mapa 3) in pravila ICuba koroiltih Slovencev z dne 24. 11. 1968,nkath7. 16 Novoletn- poslanica kliiba 'oroikim rojakom, december 1945, Ak-tla 2 (mapi 8). 17 Sejni zapijnfti osndnjega odbora kluba 7a lela 1945-1954, ¡.kalla 1 (mup\ 3 in 4). 1R Govor tajnika Franeej IMiia na 13. redni letni ukupnini 13. 1. 1946, ikatla I (mapa 3). repatnacije tistin koroškili Slovencev, ki so bili v Jugoslavjii vojni ujetniki-9. Veliko pozornosti je klub posvetil propagandi za Koroško Prrejsli so "koroške večere", njegov- člani so predavali na različnih prireditvah sind'kalnih in drugih organizacij ter redno Dbvesčali onevni tisk o koroški problematik . Organrarrli so knjižne akcije za slovenske otroke na Koroškem in letovanja teh otrok v Slovenskem primorju in v Dalmaciji. Sadelsvali so pri izda; i Koroškega atlasa in raznih zbornikov o Koroški. Podpiral so reviio Mtadi rod, nimenjciio slovenski koroški mladini20. Sodeloval so tuci s Klubom koroških Študentov. Udeleževal* so se njihovih pnrediiev, lm poma-gau z nasveti, občasno pa so ili tudi finančne podprii'1 Nekaj časa je obstajala tendenca po čim tesnejši povezavi aii pa celo vključitvi Kluba koroških Siovcncev v Dnižbo sv. Čiri a in Metoda. Dne 14. 6. 1946 je Ciril-Matodova družba (CMP) na priporoči1 i minii tra za prosveto poslala klubu predlog, da naj se obe druitvi "medsebojno povežeta v prid :iljev, ki jih zastopata ter tud. v smislu duha današnje dobe"22. Osrcd-nji odbor kluba se j? s predlogom slrjnjaj i imenoval delovno sku no za pripravo skupnega programa23. Na občnem zboiu kluba 6. februarja 1949 pa so kljub mnogim pomislekom sprcicli sklep, ki fa je predlagal delegat zunanjega m.-niitrstva, da je treba čimprej sestaviti komisijo, ki se bo z zpsiopnil i CMD dogovorila o "popolni koorditia~"i" delovanja obeh društev v okviru OF. CMD n?j b: prevzela vse "narodno-obrambno" delo, borba za Koroško p« naj bi bi'a nuinkovtcjfa, če bi jo vudila bolj "množična" organizacija14. Od letu 1949 do 1953 ni bilo nobenega občnega zbora kluba. Dr. Felaher, ki je leta 19^0 po smrt. Preiihovcga Voranca spet prevzel predsedniško funkero, ie na 16 redni 'etrn skupščini 8. marca 1953 tako stanje obrazložil z dejstvom, da "so se osnove dmštvenegp dela spremenile" .i da so "glavne naloge prevzele množične orga> nizacije (predvsem OF) !n ljudska oblast". Pojasnil je, da do p klinčitve kluba k CMD ni prišlo zarrdi tega, ker se ta na predlog kbiba o ustanovitvi posebne komisije, ni odzvala. Težave so biie tudi zaiaai tega, ker CMD ni imela svojih podnižnie v vseh tisti . kruiih, kjer jc 19 Zapisnik 1. jcjc liriega odbora kluba 23. 2. 1946, i kiti a I (m; .pa 3). 20 Sejni zapisniki osrednjega odbora khba, ikatla I (mape 7-6). 21 Poduki o akeijab kluha, ikatla 6 (mapa 25) in sejni zapisniki, SkalK I. 22 I Jopi s Ciril-Met odo ve dnilbe Klubu koroikih Slovencev z dr 14.6.1946, ikatla 3, (mapa 13). 23 Zapiinik seje o-irednje^a odbora kluba, 2K. 6. 1946. ikatla I (lUJni 3). 14 7,api»mk 1 i rednega letnega obCnega zbora kluba 6 2.1949, 3 kal In I (mapa 4). ARHIVI XVI 1993 Članki in razDrave 107 imel Klub koroŠKih Slovencev svoje pododbore (Maribor, Celje, Jesenice)2*. Na Siril seji osrednjega odbora kluba 14. novembn. 1953 so na predlog tajr;ka kluba Franca Staitdekerja s p rej ;ii sklep o olektivnem pristopu kluba k CMD in Socialistični zve-si delovnega liudstva (S/.DL). Svd) predlog je utemeljil z dejstvom, da so se v STIDL vključile tudi dnige sorodne organ iz ac'je, "glede kolektivnega pristopa k CMD pa jt b-*o z merodajne slran. že pred časom zahtevano, da se 1 ub vključi kot nekakšna sekcija v CMD". Opozoril je tudi na to, da ie v razgovoru na "meroJamem mestu" izrazil prepričanja da bo klub lahko uspešneje in koristneje delal, Sc bo ostal "pravno samostojen" in se v CMD le "kolekt vno" vČlai ll. Na tej seji je o resnih težavah kluba v tem obdobin spregovoril tud njegov preo-sedn a: "Na en strani so linüje, ki nam očitajo, da smo za politično brije preveč angažiram in da zanemarjamo narodno vprašanje in slovenstvo na Koroškem, torej da sino zgolj strankarji, na drugi strani zopet Čnjemo očiteki da smo apolitični in da premalo utrjujemo politično 'inijo naših Članov". Kljub Številnim problemom pa je verjel v sm-sel niidaljnbga obstoja klnha: "S-ij e res, da njegovo de! > ni več tako Širokopotczno i rt ve 1kopomembno, saj ne more biti množično izvedeno, ker to ni več cilj in namen našega dmstva, toda ie za naše rojake na Koroškem le vsestransko koristno"26. Pravilnost njegovega prepričanja dokaznino Šie\ ilria pisma posameznikov, društev in organizacij, ki iim ie klub olajšal življeme, tako z denarnimi prh;pev":i kot z moralno pomočjo"17. Dolgoletr. predsednik Kluba koroških Slovencev dr. J uli» Felaher seje rodi i 3. 1. 1895 v Melvičah v Ziljski dolini. L jdsko šolo e obiskoval v Melvičah, v Celovcu pa liumanistii ino gimnazim, kjer je leia 1915 z odliko maturiral. Po kratkem oficirskem Šolanin je idšel za ti leta na nisko in italijansko ironto. Že pred razpadom Avstroogrske se je vpisal na duna'-ko pravno fakulteto, vendar ie kljub temu aktivno sodeloval v vojaškem in političnem bujn za pravično slovensko severno mejo. Od novembra 1918 do julija 1919 ie bil prostovoljec na Koroškem, do septembra 1920 ie deloval pr Narodnem svetu za Slovensko Koroško v Veli kovcu, do 16. novembra 1920 pa pri disfriktnem svetil Medzavezniške plebiscitno komisije v Pliberkn. Po plebiscitu >e mcral skupaj z mnogimi drugimi sloi nskimi izobraženci zapustili rodno Koroško. Študij prava ; nadaljeval v Zagrebu in Lmbijani, I jer je uipiomiral 30. 12 25 Zapiimik lfi. ledne letni ikupKinc kluba 8. 3. 1953, IkatJa 1 {mapa 4) in prof. dr. Hoj;o Giafcnauci, Ob ientrJenetletnJ-i Kluba kuroiltih Slovencev, KoioJki koledar 1VK, ali. Bi. Zapisnik Siri- seje osiednjega odbora kluba 14. 11. 19Vi, ¡kal!» 1 (m^pn 4). 27 Korespondenca oiirednjcg?, oiibora klub s, iltilli 2 in 3 in privatni arhiv dr. Juliji Felah^rji. 1922 Po končam pnpravniŠk dobi in opravljenem sodniškem izpitu je bil do ieta 1926 sodnik pri okrajnem sodišču v Liubliani. dc leta 1938 namestr.ik državnega pravdni Ka v Liub-ljani in Celju, dc 9. maja 1945 pa sodnik okrožnega sodišča v ljubi j uii in predsednik Časnikarskega razsodišča. Kot sodi ivec predvojnega Manjšinskega inštituta v Ljubijar je od junua 194*» da'je nadaljeval svoje delo pr oddelku za meje Znanstvenega inštunta v Liubliani, od februaria 1948 pa |e b' znanstveni sodelavec Inštituta za narodnostna vpiašan.a v L;ubjiam, od upokojitve ieta 1959 do leta 1968 pa honorarni sodelavec tega inštituta Lkvariai se ie z raziskovanjem zgodovne .n sodobnega živlienja koroških Slovencev. Zbiral je dokumentarno gradivo, predaval ri napisal številne Članke m razprave o koroškem zadružništvu, presveti, dništvenem živ'jer. i, plebisi -tnili bojih, narodroosvoboo.ln borbi, denacifi-kaciji in aelovanju protimanjSinskih orgariza-ci; Poleg tega je bil dejaven v cel' vrsti "narodnoobrambnih" organizacij. V let'h 1919 in 1920 je bil predsednik Kluba koroških akademikov v Zagrebu, b'l je odbornik Gosposvet-skega zvona, predsedi le in odbornik Branibora in Ciril-Metodove družbe od oktobra 1928 do s^oje smrti 28 5. 1969 pa predsednik oz. podpredsednik osrednjega odbora Kluba koroških Slovencev v Ljubi'inr3. Vendar pa dr Felaher n u 1 le predsednik društva v ob:čajnem pomenu besede, unpak je tu('.i "pomagal iz lastnih sredstev, svetoval, pisal prošnje, nterveriral, izposloval najrazličnejše oblike pomoč, za posamezne svoje rojake in za celotno slovensko narodno skupnest na Koroškem"30. V pr/ih osmih letili po Pelrherjev, smrt' so se na položaju predsednika zvrstili Irij™ klnbovi Člani, ki so sodelovali pr delu Kluba koroških Slovenccv vse od njegovega nastanka. To so l ili dr. Janko Kotnik, Jamco Čemut ir Loj^e Ude V tem obdobju je klub dobil nova pravila, k so bila prilagojena tedaj ve^a^ni društveni zakonodaji. Spiejeli so jih na občnem zboru kluba 21.5. 976 po predhodnem posvetovaniu z Republiško konferenco SZDL Sloveniie. Namesto pododborov so bile predvidene podružnice (v tem ča-ai e deloval .; še pododbor oz podružnica v Manboru), določeni :-o bili novi organi kluba (občn' zbor, upravn. jn nadzorni onoor), Član. kluba pa so poleg Korošcev in njihovih potomcev ter koroški'1 borcev lahko postali tud' vsi tisti, ki se zanimaic za slovensko Koroško. Razširil se je ftidi namen 2H Njegovi bibliografiji jta objavljeni v pnblikatiji Univerz v Ljubljani, Ljubljana 1957 in Rayp' ive in gradivo, 11. 11-12. I .ju olj an 19HP. 29 Piivatni nhiv di. Julija Fclabciji in .'anez Slergi , Kli'b koio^kih SLovencev, Hn iklopcd a Stovern c 3, Liublj tna 19R9. tli. 94 m 95 in /anez Slergrr Devctdrrrllrlr..c1 loiitva di. Juliji Felabcija, Korolki Itoledr: ¡9K5. «tij 210 in 211 3f) lan c/ Steicnr, Korolld ItHeJar 19KS, ati. 211 108 Člarikr in razpave ARHIVI XVI I« kluba. Vse naloge, navedene v prejšnjih pra vilih, so ostale nespremenjene, dodana je bila le ena nova naloga in sicer "stalno se zanimati za živi i en |C naših sonarodrjakov na Korcškem ter z ustreznimi jrgani in organizacijami sodelovati v naporih, da se tamošnji narodn manjšini priznajo utemehene pravice po 7. členu avstrijske državne pogodbe". Na predlog mariborske podružnice je bilo po novih pravil:h možno imenovan tudi častnega predsednika. Popolnoma nov pa je bil 15 Člen' "Društvo v okviru svoie dejavnosti skrb. za uresničevanje družbene samozaščite v skladu z ustavo in z delovanjem vseh organiziianih socialističnih sil, za zavarovanje naSe socialistične samoupravne družbe pred vsemi vrstam ali oblikami deiavnosti, ki spodkopavajo in ogrožaio njen razvoj- Pri tem se zavzema za podruzablj^nje i uresničevanje zasnove ljudske obrambe ter družbene samozaščite, krepitev in razv( i varnostne kulture pri svoj in članih, kar z las t. dosega s: 1 preprečevanjem vsakršne dej; vnosi v društvu, ki mer' na spodkopavanje temeljev socialistične samoupravne demokratične, z ustavo določene ureditve a- ■ na dnigacno protiustavno spremembo družbenopolitične in ekonomske ureditve v SFRJ; 2 preprečevanje vsakršne dejavnosti v druitvu, ki ner na razb ar j: bratstva in enotnosti ali ¿amonpravnesti narodov i narodnosti Jugoslavije, na spodkopavanje svoboščin n pravic Človeka in občana, zajamčenih z ustavo al' na razpihovanje nacionalnega, rajnega ali verskega sovrastva al: nestrpnosti; 3. prepre£evan;e vsakršne dejavnosti v druitvu, ki bi bih naperjena zoper neodv :snost in ozemeljsko neoknvenost države ter obrambo socialistične ureditve; 4. preprečevanje vsakršne dejavnosti v društvu, k mer. na kazniva dv janja al ia spodbi tarie h kaznivim dt aniem, kršitvair javnega reda ali na žalitev j ivne morale, ali je v nasprotiu s socialistično humanostio; 5. razi'iianiem socialističnega patrioti¡ma in varnostne kulture s pravočasnim sezna-njaniem z vsebino, metodam in oblikam ;avnega in podtalnega delovanja sovražnih sil, ki imajo namen spodkopavati družbeno ureditev in zavrati naš samoupravni socialistični razvoj"31. Mariborski pododbor oz. po zadn li pra- l«h podružnica se jc 1. decembra 1976 osamosvr il in se konstitv 'al kot samostojno društvo z nazivom Klub korcškin Slovencev v Mariboru Predsednik mariborskega kluba s od leta 1976 dalje prof. Janko Kuster, dolgoletni odbornik mariborskega pododbora n člar osrednjega odbora kluba. Do leta 1947 je mariborskemu pod- 31 Pravila Kluha koroíkih Sbvcncev 7. dnr 21. 5. 1976 in polomilo o spremembah pravil L.kplla H. odooni predsedoval Ivan Hocitmuliei, sledila pa sta mu Andre Plajer (1947-1948) in Anton Brandner (1948-1976), častr pri dsednik ma* -borskega in ljubljanskega kluba32 V razgovoru za Koroški koledar 1989 je Janko Kuster primerjalno ocenil dejavnost kluba v Ljubljar i Mariboru: "V lj;ib';anskem klubu so se zbi ali predvsem znanstven H.., k' so delovali v sestavu ljubljanske univerze ■■) v Inštitutu za narodnostna vprašanja. Njihov opus ie bil velik, z znanstvenimi Študijami so pravzaprav opozariali jugoslovanske oblasti na krvice, le se gode korcškin Slovencem. Šolsko vprašanje .tileietletn;ci K'uha ko.oíkih Slovcncev, KoioÜki t okdar 1989. sh. 85 (priíp^vek jc hil pod islim naslovoir »Itjavljm kjili v Kioniki klhlt;: koroSkih Slo vencev v Mal ilion), Ma nitor 11)88. sli. 7-U). ARHIVI XVI 1993 Članki in razDrave 109 vedno deluje, pa tudi besede, k so jih koroški rojiki zapisan že pred desetlet so še vedno aktnalne: "Za vsako manjšino, pa tudi za našo, velja sledeče načelo na Koroškem bo narodno ¿ivlienie tako močno n narodu živel' tako odporen, ko.kor bo zai. v materinskem narodu razumevanja in toplote" '. Arhivsko giadivo Kluba koroških Slovencev v L hibljani se nahaja v Arhivu Republike Slo ver1 e, Pokrajinski arhiv v Mr.riboni hran: večj del gradiva marioorskega pododbora, nekaj gradiva se nahaja še pri Inštitutu za narodnostna vprašanja v I jBljanij ker kluba v Ljubljair in Mariboru še delineta, pa gradivo še vedno nas-tajr Gradijo Kluba koroških Slovencev v Ljnb-liani za obdoh e 1928-1 je Arhivu Republike Sloven ce -jiniijl? 1969 izročil Inštitut za narodnostna vprafianj;: v Ljn&ljsiii skupaj i privatnim arhivom dr. Juh a Fclaherja. Apr.la 1990 c Klub koroških Slovencev izročil še g-adivo za leta 1073-1937, aprila 1992 pa še del gradiva za obdobje 196 ni ker klub med vojno m deloval. Povojno gradivo ie razmeroma bolje ohranieno. Sicer pa so ohranjena vsa pravila kluba pa tudi nekaj sejnih zapisnikov a del klnbove korespondence za ob&obic pred letom 1941 Slikn o piedvoin' dejavnosti kluba si ie mogoče vsaj deloma ustvariti tnc*i s pomočjo različnih poročil klnbovcga vodstva, razvidna n<" ie tudi iz kasmjših pričevanj pjegovih Članov3". Arhivsko gradivo Kluba koroškili Slovencev t LjnbTianj je razporejeno v deaetih arhi sk;h škatlah. Vsebuje predvsem gradivo osrednjega odbora kluba v Ljnblhni, gradivo pododborov v Dravogradu, Gnštanju (Ravne na Koroškem), na Jesenicah i v Mariboru pa le v mani*i meri, ker so pododbor sami hranili svoje gradivo. Gradivo za čas od leta 1945 do I96fc obsega šer.t arhivskin škatel, je urejeno in popisano. Vsebuje sejne zapisnike glavi.ih organov kluba, prejete in odposlane spise, številne podatke o članstvu, korespondenco n elaborate nekaterih članov (Lovra Kiih-nja, dr. Luke Kravmc, Luke Kramolca, dr. Boga Grafenaneria in orugihl grad;vo o akenah kluba (podaritev živil koroškem dijakom, letovanje koroških otrok v 31c-VMiiji ud.) in podatku o društvih, s katerimi je klub sodeloval. Pričujoči sestavek temeli predvsem na arhivskem gradivu Kluba koroških Slovencev, ki nas v n.ijvečji meri jiccr res seznani z zgodovino samega društva, vendar pa se skozi usodo kluba in raznolike živi enjske poti njegovih članov in prijateliev zrcalijo tudi kulturne, politične in ekonomske značilnosti različnih obdobij v slovenski zgodovini. ZUKAM MliNI'ASSUNG Klub der Kumtncr Slowenen n L_,ubliana und scui Ateluvgut vou der Gründung bi« zum heute (19?fi-l 99?) f/A'D'JA JI1KAJ Diese Daistellung dei Täii^kcit des Klubs der Kumtncr Slowenen in allen Zeitubschnitlcn seines W rkens vom Jahre li)2Ü bis holte beruht vor allem auf dem vom Arch .' der Republik Sloweniens aufbewahrte K]ob;ir_hiv put. Dit. Absicht des Beitrags ist auch die Vorstellung des Are'iivgutes des Klubs der Kärntner .Slowenen, vor allein desjenigen, das. ich itn Arrhiv der Republik Slowenien befindet, Kaj feli o 'crr, .k. itiih tins »(1 Ljubljane, ncriatirrno, fk-tla 1 (mapa I). 37 Porcčilu Tajnika na pivi seji Kiricga odbor, i kluba 74. II. 1945 ka:.j I (mapa 3). 3 K O Kruhu ko-olkih Slovcnccv «o bili objavljeni Ptevilm ilankt v čm opisih, revijah in /h o mikih KIuli kornikih Slovencev v Mjtihuru jc Lrrfal Kroniko kluha komikih Slovcnccv v Ma-nbim 192K-19BK, Matibot 19KR, 199 s(t.