487
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 3
original scientifi c article                  DOI 10.19233/ASHS.2017.34
received: 2016-12-30
MRTVI KRISTUS Z ANGELI, SV. JANEZOM KRSTNIKOM IN SV. JANEZOM 
EVANGELISTOM V IZOLI – DELO MOJSTRA OLTARNE SLIKE V FUNTANI
 
Tina KOŠAK
ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Novi trg 2, 1000 Ljubljana
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, 2000 Maribor
e-mail: tkosak@zrc-sazu.si
IZVLEČEK
Prispevek je prva študija o oltarni sliki v podružnični cerkvi sv. Janeza Krstnika in sv. Janeza Evangelista v Izoli. 
Platno z upodobitvijo žalujočega angela, ki pridržuje mrtvega Kristusa, ter monumentalnima podobama zavetnikov 
cerkve sv. Janeza Krstnika in sv. Janeza Evangelista lahko pripišemo slikarju neznanega imena, v literaturi poimeno-
vanem Mojster oltarne slike v Funtani, ki je v drugem in tretjem desetletju 17. stoletja deloval v severozahodnem 
delu Istre. Izolska slika razkriva izrazite sorodnosti z doslej znanimi platni Mojstra oltarne slike v Funtani v Kopru, 
Funtani in zlasti v Buzetu. Prispevek podaja slogovno in ikonografsko analizo tega kvalitetnega dela iz prve tretjine 
17. stoletja v kontekstu beneškega slikarstva ter na podlagi novoodkritih arhivskih podatkov osvetljuje okoliščine 
njegovega naročila.
Ključne besede: slikarstvo, 17. stoletje, Izola, cerkev sv. Janeza Krstnika in sv. Janeza Evangelista, Mojster oltarne 
slike v Funtani, Jacopo Palma il Giovane, ikonografi ja, Kristus trpin, Mrtvi Kristus z angeli, beneško slikarstvo, 
cerkvene bratovščine
CRISTO MORTO CON ANGELI, S. GIOVANNI BATTISTA E S. GIOVANNI EVANGELISTA 
DI ISOLA – OPERA DEL MAESTRO DELLA PALA D‘ ALTARE DI FONTANA
SINTESI
L’articolo è il primo studio riferito alla pala d’altare nella chiesa succursale di S. Giovanni Battista e S. Giova nni 
Evangelista a Isola. La tela raffi gurante Cristo morto sostenuto da un angelo, con immagini monumentali dei patroni 
San Giovanni Battista e San Giovanni Evangelista, può essere attribuita al “Maestro della pala d’altare di Fontana”, 
pittore anonimo, operante nella parte nord-occidentale dell’Istria nel secondo e terzo decennio del Seicento. La 
pala di Isola rivela marcanti somiglianze con le già note opere del Maestro a Capodistria, Fontana e, in particolare, 
a Pinguente. Basandosi sull’analisi stilistica e iconografi ca e sulla recente acquisizione di dati d’archivio riferenti alle 
visitazioni dei vescovi di Capodistria l’autrice defi nisce il tempo della creazione dell’opera e propone al lettore una 
tesi sul presunto committente. 
Parole chiave: pittura, Seicento, Isola, Chiesa di S. Giovanni Battista e S. Giovanni Evangelista, Maestro della 
pala d’altare di Fontana, Jacopo Palma il Giovane, iconografi a, Imago pietatis, Cristo morto con angeli, pittura 
veneziana, confraternite
488
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 3
Tina KOŠAK: MRTVI KRISTUS Z ANGELI, SV. JANEZOM KRSTNIKOM IN SV. JANEZOM EVANGELISTOM V IZOLI – DELO MOJSTRA OLTARNE SLIKE ..., 487–504
Podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika in sv. Janeza 
Evangelista v središču Izole, le lučaj od župnijske cerkve 
sv. Mavra, skriva marsikatero presenečenje, ki pa večini 
obiskovalcev obalnega mesta ostanejo prikrita.1 Med 
njimi sta glede na razmere v cerkveni notranjščini nena-
vadno dobro ohranjena polihromiran lesen oltar in vanj 
umeščena oltarna slika, ki presegata kvalitetno raven 
oltarne opreme drugih podružničnih cerkva v mestu in 
zaledju.2 Za molilnico bičarske bratovščine najmanjša 
izolska cerkev že več let ni v bogoslužni rabi; uporabl-
jajo jo zlasti za hrambo »odslužene« opreme iz drugih 
cerkva, predvsem iz bližnje Sv. Katarine, ki je bila konec 
šestdesetih let desakralizirana in predelana v šolsko 
telovadnico. Do konca osemdesetih let 20. stoletja je 
bila cerkev še občasno v uporabi (prim. ŽAI, Inventarni 
popis iz leta 1989, 1), danes pa je povsem zaprta, kar 
je verjetno eden od razlogov, da njena oltarna oprema 
še ni bila podrobneje obravnavana. Pričujoči prispevek 
s primerjalno slogovno analizo opredeljuje avtorstvo 
oltarne slike v cerkvi sv. Janeza, na podlagi ikonografske 
analize v kontekstu beneškega slikarstva in novoodkritih 
arhivskih podatkov pa pojasnjuje njeno vlogo in pomen 
ter osvetljuje okoliščine njenega naročila.
Manjša, po zasnovi poznogotska enoladijska cerkev 
z rahlo dvignjenim ravnim vzhodnim zaključkom je bila 
v preteklosti večkrat predelana in obnovljena; nazadnje 
leta 1975, ko je bila določena za občasno bogoslužje, 
in v letih 2004 in 2014, ko je bila v sedanjo podobo ure-
jena tudi njena notranjščina (Tomšič, 1999, 466; ŠAK, 
Župnija Izola, Inventar iz leta 1982, 9; dokumentacija 
ZVKD Piran). V nasprotju s cerkvenim poslopjem, ki je 
bilo že sredi 19. stoletja v precej slabem stanju (prim. 
Vascotti, 1847, 118), sta se glavni leseni oltar in oltarna 
slika razmeroma dobro ohranila.3 
Da je v cerkvi kvalitetna slikarska oprema, je razbrati 
že iz zapiskov Antonia Alisija, ki slike na glavnem oltarju 
sicer ni omenil (Alisi, 1997, 103). Nekaj pozornosti ji je 
posvetil le Tomaž Brejc, ki pa je zaradi »težavnih razmer 
v propadajočem poslopju« ni mogel natančneje oprede-
liti (Brejc, 1983, 123). Brejc je najverjetneje prav zaradi 
slabe vidljivosti v temačni notranjščini delo označil kot 
upodobitev sv. Janeza Krstnika, ob tem pa vendarle pou-
daril, da gre za kvalitetno delo 17. stoletja (Brejc, 1983, 
123). Vsebina slike je bila neustrezno opredeljena tudi 
1 O zgodovini cerkve sv. Janeza Krstnika in sv. Janeza Evangelista je v literaturi in publiciranih virih razmeroma malo podatkov. Agostino 
Valier v vizitacijskem poročilu o koprski škofi ji leta 1579 o njej ni poročal (prim. Lavrič, 1986, 88–93). Tudi Manzuoli ji v svojem opisu 
Izole ni posvetil pozornosti (prim. Manzuoli, 1611, 29–30), ne najdemo je niti v zapisih novigrajskega škofa Giacoma Filippa Tommasi-
nija (Tommasini, 1875 [1641], 351–353). Kratek opis cerkve zasledimo šele v krajepisu koprske škofi je Paola Naldinija (Naldini, 1700, 
343; prim. tudi Darovec, 2001, 250). Nadalje je o stavbi poročal Vascotti (1847, 118; prim. tudi Capuder, 1959, 8). Podrobnejši so in-
ventarni popisi cerkve in njene opreme iz 19. in 20. stoletja. Za krajši popis opreme nekaterih cerkva izolske župnije v inventarju iz leta 
1858, v katerem je izpričan tudi un vecchio Altare di legno v podružnični cerkvi sv. Janeza, gl. PAK KP, 279, Župnijski urad sv. Mavra 
Izola, šk. 2, Protocollo di consegno della facoltà della Chiesa parochiale d‘Isola /…/, 31. 12. 1858, s. p. Za novejše inventarne popise 
cerkve sv. Janeza in njene opreme gl. ŠAK, Župnija Izola, Inventar iz leta 1982; ŽAI, inventarni popis iz leta 1989.
2 Za celovit starejši pregled cerkva v Izoli gl. Vascotti, 1847, 116–120; za novejši pregled s poudarkom na stavbni zgodovini in urbanističnem 
razvoju gl. Tomšič, 1999, 460–478. Prim. tudi Darovec, Kamin Kajfež, Vovk, 2010, 31–31, za pregled izolske arhitekturne dediščine, v 
katerem pa cerkve sv. Janeza Krstnika in Janeza Evangelista ni.
3 Poleg manjše perforacije platna (rokav sv. Janeza Evangelista) so vidnejše le poškodbe na robovih (zlasti desnem), ki so bili z žeblji nak-
nadno pritrjeni na oltar.
Slika 1: Podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika in sv. 
Janeza Evangelista, Izola (Foto: A. Furlan, UIFS ZRC 
SAZU) 
Figure 1: Church of Sts John the Baptist and John the 
Evangelist, Izola, interior (Photo: A. Furlan, UIFS ZRC 
SAZU)
v inventarnemu popisu cerkva in opreme v župniji Izola 
leta 1982, v katerem je opisana kot podoba Marije s sv. 
Janezom Krstnikom in sv. Janezom Evangelistom (ŠAK, 
Župnija Izola, Inventarji, 1982).
Polihromirani oltar, v katerega je slika umeščena, 
zapolnjuje celotno vzhodno steno cerkve. Nanj so bili 
489
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 3
Tina KOŠAK: MRTVI KRISTUS Z ANGELI, SV. JANEZOM KRSTNIKOM IN SV. JANEZOM EVANGELISTOM V IZOLI – DELO MOJSTRA OLTARNE SLIKE ..., 487–504
Slika 2: Mojster oltarne slike v Funtani: Mrtvi Kristus z angeli, sv. Janezom Krstnikom in sv. Janezom 
Evangelistom, cerkev sv. Janeza Krstnika in sv. Janeza Evangelista, Izola (Foto: A. Furlan, UIFS ZRC SAZU)
Figure 2: Master of the Funtana Altarpiece: Dead Christ with Angels, Sts John the Baptist and John the 
Evangelist, Church of Sts John the Baptist and John the Evangelist, Izola (Photo: A. Furlan, UIFS ZRC SAZU)
490
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 3
Tina KOŠAK: MRTVI KRISTUS Z ANGELI, SV. JANEZOM KRSTNIKOM IN SV. JANEZOM EVANGELISTOM V IZOLI – DELO MOJSTRA OLTARNE SLIKE ..., 487–504
pred kratkim naknadno nameščeni procesijski križ z 
večjim korpusom in fragmenti lesene opreme iz drugih 
podružničnih cerkva (sl. 1). Pozornejši pogled na oltar-
no sliko razkrije, da gre za upodobitev Mrtvega Kristusa 
z angeli in svetnikoma,4 ikonografski motiv, ki je bil v 
beneškem oltarnem slikarstvu druge polovice 16. in 
začetka 17. stoletja zelo priljubljen.5 Podobo na obla-
kih lebdečega žalujočega angela, ki pridržuje mrtvega 
Kristusa, odetega v mrtvaški prt, v katerega so ga ogrnili 
ob snemanju s križa, obdajajo angelci z Arma Christi, 
spodaj pa videnju prisostvujeta zavetnika cerkve, sv. 
Janez Krstnik in sv. Janez Evangelist (sl. 2). 
Okvirni čas nastanka oltarja in oltarne slike je mogo-
če določiti s pomočjo vizitacijskih zapisnikov koprskega 
škofa Pietra Morarija, ki jih hrani tržaški Škofi jski arhiv. 
Vizitacija 8. avgusta 1634 je terminus ante quem za 
nastanek slike, saj sta bili takrat nad neposvečenim kam-
nitim oltarjem popisani »podobi sv. Janeza Krstnika in 
sv. Janeza Evangelista« (ADT, ADC, b. 30, fol. 11).6 Do 
naslednje vizitacije novembra 1636 so cerkev prenovili, 
stari kamniti oltar zamenjali z novim lesenim s stranski-
ma kipoma sv. Štefana in sv. Lovrenca, vanj pa namestili 
»staro sliko«, kot je Mrtvega Kristusa z angeli, sv. Janezom 
Krstnikom in sv. Janezom Evangelistom označil Morari 
(ADT, ADC, b. 30, fol. 32v).7 Da gre za oltar in sliko, ki 
sta bila izdelana za to cerkev, poleg izrazito monumen-
talnih podob obeh cerkvenih zavetnikov potrjujeta tudi 
skladnost kompozicije z oltarnim nastavkom in oltarja s 
cerkveno notranjščino in primerjava z oltarno opremo 
v okoliških cerkvah. Oblikovne sorodnosti lesenega ol-
tarja v cerkvi Loretske Matere božje v bližnjem Jagodju, 
zlasti vegetabilni dekorativni vzorci in angelske glave na 
frizu nastavka ter skoraj povsem identične fi gure kleče-
čih angelov na oltarni menzi, kažejo na to, da sta bila 
oltarja pri Sv. Janezu in v Jagodju najverjetneje izdelana 
v isti delavnici. Jagodska cerkev je bila kot ustanova 
družine De Lise z listino potrjena leta 1630 (Naldini, 
1700, 357–358; Darovec, 2001, 260–261),8 napis na 
prekladi nad portalom sporoča, da so gradnjo končali 
leta 1633,9 leta 1634 pa je novozgrajeno cerkev posvetil 
škof Morari (Naldini, 1700, 357–358; Darovec, 2001, 
260–261). Letnica na podstavku enega od oltarnih kipov 
v Jagodju priča, da je bil oltar izdelan leta 1636.
Paolo Naldini navaja, da je bila cerkev sv. Janeza, 
ki jo je 18. aprila 1459 slovesno posvetil koprski škof 
Gabrijel de’Gabrieli, sedež izolske bratovščine sv. Križa 
Slika 3: Mojster oltarne slike v Funtani: Marija z otro-
kom, sv. Elijem in sv. Nazarijem, stolnica Marijinega 
vnebovzetja, Koper (Foto: A. Furlan, UIFS ZRC SAZU)
Figure 3: Master of the Funtana Altarpiece: Virgin 
and Child with Sts Nasarius and Elio, Cathedral of the 
Assumption, Koper (Photo: A. Furlan, UIFS ZRC SAZU)
4 O. pl., 205 x 134 cm.
5 Primer upodobitve Mrtvega Kristusa z angeli na slovenski obali je tudi oltarna slika v cerkvi sv. Andreja v Koštaboni, pri kateri se je neznani 
slikar naslonil na prevodno grafi ko. Mrtvi Kristus je delno posnet po grafi čnem listu Hendricka Goltziusa po invenciji Bartholomaeusa 
Sprangerja. Nekdaj je bila slika s tem motivom tudi v zbirki družine Gianneli. Prim. Semi, 1930, fi g. XXVIII; Brejc, 1983, 48–49, 137, 210; 
za Goltziusovo grafi ko po Bartholomeusu Sprangerju gl. Hollstein, VIII, 109, H. 320; za Polaganje v Grob Jurija Venture v podružnični 
cerkvi v Vabrigi pri Taru, ki prav tako zrcalno povzema Goltziusovo grafi ko, prim. zlasti: Prijatelj, 1975, 24; Gardina, 2003, 52–57, kat. št. 
7; Kudiš Burić, 2006c, 533–543, kat. št. 485 (s citirano literaturo). Za podrobnejšo ikonografsko analizo motiva glej spodaj.
6 Vidit etiam eccl[es]iam S.ti Ioannis Euangelistae. H[ab]et unicu[m] altare lapideu[m] no[n] consecratu[m] cu[m] imaginib[us] S.ti Ioan[n]is 
Bapt[ist]ae et Euangelistae. Circum autem s[u]nt imagines S.ti B. /…/ Societatis S.ti Ioan[n]is Euangelistae cuius confr[atr]es indu[u]nt nigro 
sacco. /…/. (ADT, ADC, b. 30, fol. 11).
7 Visitavit Eccl[es]iam S.ti Ioannis Bapt[ist]ae in qua vidit icone[m] lignea[m] di novo fabrè factam cu[m] pictura veteri, et habet à latere 
dextro imaginem S.ti Stephani à sinistro S.ti Laurentii cum tribus Angelis in sumitate. In reliquis Eccl[es]ia est reformata. Celebratur semel in 
mense ex obligatione societatis. (ADT, ADC, b. 30, fol. 32v).
8 Za najstarejše opise cerkve Loretske Matere božje v publiciranih virih gl. Tommasini, 1837 [1641], 353; Naldini, 1700, 357–358. 
Omembe v nekaterih arhivskih virih: ADT, ADC, b. 30, fol. 10 (poročilo o posvetitvi v vizitacijah Pietra Morarija); ADT, ADC, b. 40, fol. 
125v–126v, 332r–v; b. 41, fol. 74r, 371v, 628r (opisi v vizitacijah Francesca Zena; objava vira: Vincoletto, 2012); za poznejše vire o 
cerkvi, vključno s popisom opreme in beležkami o ustanovi iz 19. stoletja PAK KP, 279, Župnijski urad sv. Mavra Izola, a. e. 1, 2.
9 Napis na prekladi: /…/ D AGOSTO 1633 // ZANIN DE LISE O MORO PER SVA DEVOTIONE.
491
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 3
Tina KOŠAK: MRTVI KRISTUS Z ANGELI, SV. JANEZOM KRSTNIKOM IN SV. JANEZOM EVANGELISTOM V IZOLI – DELO MOJSTRA OLTARNE SLIKE ..., 487–504
(Naldini, 1700, 343–344; prevod v: Darovec, 2001, 250; 
prim. tudi Luglio, 2000, 101). V kratkem opisu cerkve je 
Naldini pohvalil njeno razkošno opremo, pri čemer je 
posebej izpostavil srebrnino (Naldini, 1700, 343–344; 
Darovec, 2001, 250).10 Glede na Naldinijeve podatke 
bi mogli domnevati, da je bilo naročilo oltarne slike 
povezano z bratovščino sv. Križa. Na takšno sklepanje 
napeljuje tudi podoba angela, ki pridržuje mrtvega 
Kristusa (nem. Engelpietà),11 saj gre za motiv, ki izvira 
iz ikonografskega tipa Kristusa trpina (Imago pietatis) in 
se tesno navezuje na ikonografi jo pasijona (prim. Mâle, 
1908, 101–103; Panofsky, 1927, 261–308; Osten, 1935; 
Berliner, 1955, 35–152; Osten, 1967, 601–621; Schiller, 
1968, 2, 210–238, zlasti 231–233; Eisler, 1969, zlasti 
235–238; Mersmann, 1972, coll. 87–95; Suckale, 1977, 
177–208; Belting, 1991, 53–105, 107–143; Ridderbos, 
1998, 145–181). 
Čeprav pogled na prizor z Mrtvim Kristusom resda 
prikliče v spomin Naldinijevo pojasnilo povoda za 
ustanovitev cerkve, »V želji, da bi v srca svojih bratov 
družabnikov vtisnila spomin na krvave rane križanega 
Odrešenika, se bratovščina sv. Križa, ki ima tu sedež, ni 
naključno odločila, da bo častila obglavljenega Kristu-
sovega predhodnika /…/.« (Darovec, 2001, 250; prim. 
Naldini, 1700, 343),12 pa arhivske raziskave kažejo dru-
gače. V doslej raziskanih arhivskih virih ni bilo mogoče 
najti podatkov, ki bi potrdili delovanje bratovščine sv. 
Križa v cerkvi sv. Janeza v 17. stoletju; izpričana ni niti 
v pregledih izolskih bratovščin, ki temeljijo na škofi jskih 
poročilih o njihovih prihodkih in izdatkih iz druge polo-
vice 17. in 18. stoletja (gl. Bonin, 2009, 87–116; Bonin, 
2011a, 67–94; prim. tudi Luciani, 1872, 1080). 
Jasnejšo podobo o upravljanju cerkve sv. Janeza v 
17. stoletju kažejo vizitacijski zapisniki koprskih škofov. 
Iz Morarijevega poročila iz leta 1634 je razbrati, da je 
ob njegovem obisku v cerkvi delovala bratovščina sv. 
Janeza Evangelista (ADT, ADC, b. 30, fol. 11).13 Iz vizi-
tacijskega zapisnika Francesca Zena pa je razvidno, da 
10 La terza [chiesa] è di San Gio. Battista. La Confraternità del Santissimo Crocifi sso, che quì risiede, per imprimere nel Cuore de’suoi Sodali 
le sanguinose Piaghe del Redentore trasitto, non à caso prescielse per Tutelare il precursore decollato. Non è molto vasta mà // di giro, 
mà di sacre Sappellettili, e di ricchi argenti à suffi cienza ingrandita. Se ne legge la solenne Consecratione per mano di Gabriele de’Gabrieli 
alli dieciotto Aprile del mille quatro cento cinquanta nove. (Naldini, 1700, 343–344).
11 Poimenovanje motiva, za katerega je v nemščini že dlje uveljavljen in splošno razširjen izraz Engelpietà (prim. Osten, 1967, 601), v 
drugih evropskih jezikih ni ustaljeno in poenoteno. Ker pri poimenovanju prevladujejo opisne oznake (v italijanščini npr. Cristo morto 
con angeli, Cristo morto sorreto da angeli, Cristo morto sostenuto dagli angeli), takšno poimenovanje uporabljam tudi v tem prispevku.
12 Za prepis opisa v izvirniku glej op. 10.
13 Za transkripcijo opisa cerkve v vizitacijskem zapisniku glej op. 6.
Slika 4: Mojster oltarne slike v Funtani (in delavnica): 
Hudičevo maščevanje z gorečim oljem, cerkev sv. Niko-
laja, Koper (Foto: Dokumentacija RC ZVKD) 
Figure 4: Master of the Funtana Altarpiece (and the 
workshop): The Devil and the Burning Oil, Church of 
St Nicholas, Koper, 1620 (Photo: Archive of the Resto-
ration Centre, Ljubljana)
Slika 5: Mojster oltarne slike v Funtani (in delavnica): 
Hudičevo maščevanje z gorečim oljem, cerkev sv. Niko-
laja, Koper, detajl (Foto: Dokumentacija RC ZVKD) 
Figure 5: Master of the Funtana Altarpiece (and the 
workshop): The Devil and the Burning Oil, Church of 
St Nicholas, Koper, 1620, detail (Photo: Archive of the 
Restoration Centre, Ljubljana)
492
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 3
Tina KOŠAK: MRTVI KRISTUS Z ANGELI, SV. JANEZOM KRSTNIKOM IN SV. JANEZOM EVANGELISTOM V IZOLI – DELO MOJSTRA OLTARNE SLIKE ..., 487–504
je bila cerkev bratovščinska tudi še v drugi polovici 17. 
stoletja, vendar bratovščina v njegovih zapisnikih ni po-
imensko opredeljena (ADT, ADC, b. 40, fol. 113v–114r; 
ADT, ADC, b. 41 fol. 376v; za objavo vira: Vincoletto, 
2012). Čeprav ob trenutnem stanju arhivskih raziskav 
ni mogoče podati povsem dokončnega odgovora na 
vprašanje, kdo je bil naročnik oltarne slike, se zdi glede 
na znane podatke verjetno, da jo je naročila bratovščina 
sv. Janeza Evangelista.
Slogovne značilnosti izolske slike Mrtvi Kristus z 
angeli, sv. Janezom Krstnikom in sv. Janezom Evangelis-
tom omogočajo precej zanesljivo opredelitev njenega 
avtorstva. Kompozicijska zasnova, tipološke značilnosti, 
kolorit in slogovne karakteristike kažejo izrazite sorod-
nosti s šestimi platni iz treh koprskih cerkva in tremi oltar-
nimi slikami v hrvaški Istri, ki jih je na podlagi slogovnih 
sorodnosti in podatkov o okoliščinah njihovega nastanka 
v enovit opus povezala Nina Kudiš.14 Pripisala jih je 
delavnici beneško šolanega mojstra, ki je – kot je sklepati 
po lokacijah večine ohranjenih platen oziroma njihovih 
likovnih vzorih – domnevno delovala v Kopru ob koncu 
prve in na začetku druge četrtine 17. stoletja, naročila pa 
je prejemala tudi iz drugih delov Istre (Kudiš Burić, 2005a, 
XLIV; Kudiš Burić, 2005b, 123–125, 236–237, 242–243, 
Slika 6: Mojster oltarne slike v Funtani: Bog Oče s svetniki, župnijska 
cerkev Marijinega vnebovzetja, Buzet (Bralić, Kudiš Burić, 2006, 147)
Figure 6: Master of the Funtana Altarpiece: God the Father with Saints, 
Parish church of the Assumption, Buzet (Bralić, Kudiš Burić, 2006, 147)
14 Za naknadno potrditev atribucije izolske slike se zahvaljujem Nini Kudiš. Ko je bilo pričujoče besedilo že zaključeno, mi je v korespond-
enci zaupala, da je do podobnih zaključkov pri svojih raziskavah povsem ločeno in brez moje vednosti prišla tudi sama (korespondenca 
29. 9.–2. 10. 2016).
493
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 3
Tina KOŠAK: MRTVI KRISTUS Z ANGELI, SV. JANEZOM KRSTNIKOM IN SV. JANEZOM EVANGELISTOM V IZOLI – DELO MOJSTRA OLTARNE SLIKE ..., 487–504
kat. št. 157, 314, 326; Kudiš Burić, 2006a, 69; Kudiš 
Burić, 2006b, 147–148, 154–155, 171–174, kat. št. 46, 
58, 75; Kudiš Burić 2006d, 235, 237–238; Kudiš Burić, 
2007, 175–178). Med znanimi koprskimi deli zaenkrat še 
neidentifi ciranega Mojstra oltarne slike v Funtani, kot ga 
je Kudiševa poimenovala po njegovem najmonumental-
nejšem delu, oltarni sliki v župnijski cerkvi sv. Bernarda v 
Funtani, so štiri platna z upodobitvami legende sv. Niko-
laja v cerkvi sv. Nikolaja v Kopru, slika Marije z otrokom, 
sv. Elijem in sv. Nazarijem na južni stranski steni pevske 
empore v koprski stolnici (sl. 3) ter slika Marije z otrokom 
in svetniki iz nekdanjega benediktinskega samostana San 
Nicolo d‘Oltra v Ankaranu v stalni zbirki Pokrajinskega 
muzeja Koper, po kateri je slikar poznan tudi kot »Niko-
lajev mojster«15 (prim. Kudiš Burić, 2006b, 69, 171–174; 
Kudiš Burić, 2007, 175–178).
Koprske slike so bile v starejši literaturi obravnavane 
nepovezano in precej nepoglobljeno. Antonino Santan-
gelo je za legendo sv. Nikolaja domneval, da je delo 
več rok. Štiri platna v cerkvi sv. Nikolaja v Kopru – Sv. 
Nikolaj prejme redovna oblačila, domnevno Poklicanje 
sv. Nikolaja, Hudičevo maščevanje z gorečim oljem in 
Smrt sv. Nikolaja –, ki so bila, kot je sklepati po del-
no ohranjenem napisu na eni izmed slik (sl. 4, 5),16 
leta 1620 naslikana po naročilu koprske bratovščine 
mornarjev,17 je Santangelo pripisal dvema beneško 
šolanima, a lokalno delujočima slikarjema. Prvi naj bi 
bil naslikal prizor Sv. Nikolaj prejme redovna oblačila, 
na katerem je Santangelo prepoznal vplive Tintoretta, 
drugemu pa je pripisal Hudičevo maščevanje z gorečim 
oljem (Santangelo, 1935, 41, 61–62). Podobno je serijo 
opredelil Francesco Semi (Semi, 1975, 211, 392–395). 
Brejc je štiri dela v cerkvi sv. Nikolaja nepovezano 
označil za dela beneških slikarjev 17. stoletja (Brejc, 
1983, 124–126, 131; prim. tudi Gardina, 1988, 60–61). 
Na sliki Hudičevo maščevanje z gorečim oljem je ob 
napisu spodaj levo še lahko razbral letnico 1620, ki po 
zadnji restavraciji ni več vidna, saj jo prekriva leseni 
okvir (prim. Brejc, 1983, 126; Santangelo, 1935, 62; 
Pasian, 1999a, 88, kat. št. 119). Kot opus enega samega 
slikarja, ki je na začetku 17. stoletja deloval v Kopru, je 
štiri prizore iz cikla sv. Nikolaja prvi opredelil Alessio 
Pasian (1999a, 87–88, kat. št. 119). 
Manj pozornosti je bila deležna slika Marije z otro-
kom, sv. Nazarijem in sv. Elijem v koprski stolnici, o 
kateri je Semi zapisal, da je bila v začetku 20. stoletja 
temeljito preslikana (Semi, 1934, 73; Semi, 1975, 197). 
Morda je bila tudi zato v poznejši literaturi večkrat ovre-
dnotena kot zgolj povprečno delo neznanega beneškega 
slikarja z začetka 17. stoletja (Santangelo, 1935, 43; 
Brejc, 1983, 131; Lucchese, 1999, 50–51, kat. št. 29).
Podobno kot platna v cerkvi sv. Nikolaja je tudi an-
karanska oltarna slika Marije na prestolu z otrokom in 
svetniki v koprskem Pokrajinskem muzeju dolgo veljala 
za delo neznanega posnemovalca Tintoretta (prim. Semi, 
1935, 18; Semi, 1937, 184–185; Mikuž, 1964, 28, kat. 
št. 37; Brejc, 1983, 59, 171), podrobnejših raziskav pa 
je bila deležna šele v devetdesetih letih. Medtem ko jo je 
Alberto Craievich opredelil kot delo iz konca 16. oziroma 
začetka 17. stoletja, ki kaže vzore Jacopa Palme mlajšega 
(1548–1628), v posameznih slogovnih poudarkih pa se 
15 Pokrajinski muzej Koper, o. pl. 283 x 183 cm; inv. št. 3295. V koprskem muzeju je slika razstavljena kot delo t. i. Nikolajevega mojstra.
16 Na sliki Hudičevo maščevanje z gorečim oljem je tik ob spodnji stranici okvirja delno razviden napis z imeni udov bratovščine sv. Nikolaja 
(med njima bratovščinskega gastalda), ki sta v imenu bratovščine poskrbela za naročilo. Spodnji del zapisa, ki vključuje letnico, prekriva 
okvir, zato v trenutnem stanju letnica ni vidna. Fotografi je, ki so kot del restavratorske dokumentacije nastale v sedemdesetih letih 20. 
stoletja, ko je serijo restavriral Miha Pirnat, kažejo stanje brez okvirja, zato je na njih razviden tudi del napisa, ki je pod njim. Fotografi je 
in krajše restavratorsko poročilo hrani Oddelek za dokumentiranje, Restavratorski center ZVKD. Ohranjeni del zapisa, razviden na fotogra-
fi jah, je: FECE FARE PAOLO FOVRE D / FRANCESCO GALLINA GASTAL / ÆOSP DD […] P […] / P COADIUDITORI / 1620.
17 Za koprsko bratovščino sv. Nikolaja gl. Lavrič, 1986, 63–64; Bonin, 2009, 315–340; Bonin, 2011a, 253–272; Bonin 2011b, 421–440; 
Bonin, 2014, 182–183; Bonin, 2016, 49–50; prim. tudi Luglio, 2000, 156.
Slika 7: Mojster oltarne slike v Funtani (in delavnica 
?): Marija z otrokom, sv. Frančiškom Asiškim, sv.  Nice-
forjem in sv. Petrom Veronskim, Zavičajni muzej Buzet 
(Foto: S. Nikolić) 
Figure 7: Master of the Funtana Altarpiece: Virgin and 
Child with Sts Francis of Assisi, Niceforo and Peter the 
Martyr, Regional Museum Buzet (Photo: S. Nikolić)
494
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 3
Tina KOŠAK: MRTVI KRISTUS Z ANGELI, SV. JANEZOM KRSTNIKOM IN SV. JANEZOM EVANGELISTOM V IZOLI – DELO MOJSTRA OLTARNE SLIKE ..., 487–504
približa Alessandru Maganzi (1556–1630), jo je Nina 
Kudiš sprva povezala z opusom beneškega slikarja grške-
ga porekla Antonia Vassillacchija, imenovanega Aliense 
(1556–1629; prim. Craievich, 1999, 100–101, kat. št. 
148; Kudiš Burić, 1999, 220, op. 23). 
Šele temeljitejša celostna raziskava istrske slikarske 
dediščine je razkrila, da štiri platna iz cerkve sv. Nikolaja, 
slika iz koprske stolnice in oltarna slika iz Ankarana v 
koprskem Pokrajinskem muzeju pripadajo opusu de-
lavnice slikarja, ki je v prvi tretjini 17. stoletja verjetno 
deloval v Kopru, naročila pa je prejemal tudi iz južnejših 
delov Istre (Kudiš Burić, 2005a, XLIV; Kudiš Burić, 2005b, 
123–125, 236–237, 242–243, kat. št. 157, 314, 326; 
Kudiš Burić, 2006a, 69; Kudiš Burić, 2006b, 147–148, 
154–155, 171–174, kat. št. 46, 58, 75; Kudiš Burić 
2006d, 235, 237–238; Kudiš Burić, 2007, 175–178). Za 
župnijsko cerkev Marijinega vnebovzetja v Buzetu je 
naslikal oltarno sliko Boga Očeta s svetniki Karlom Bo-
romejskim, Frančiškom Asiškim, Benediktom ter Kozmo 
in Damijanom (sl. 6), v tamkajšnjem mestnem muzeju 
pa hranijo oltarno sliko Matere božje s sv. Niceforom, 
Frančiškom Asiškim in Petrom Veronskim iz cerkve sv. 
Janeza Krstnika v naselju Sv. Ivan pri Buzetu (sl. 7).18 
Na Koper se tako zgodovinsko kot tudi likovno tesno 
navezuje oltarna slika Marije z otrokom in svetniki sv. 
Nikolajem, Frančiškom Asiškim, Bernardom in An-
tonom Puščavnikom v župnijski cerkvi sv. Bernarda v 
Funtani, na kateri podoba Marije z otrokom posnema 
Marijo s svetniki Vittoreja Carpaccia v koprski stolnici 
(Kudiš Burić, 1999, 211; Kudiš Burić, 2005b, 123–124, 
kat. št. 157; Kudiš Burić, 2006b, 171–174, kat. št. 75).19 
Izbiro slovite koprske umetnine kot likovnega vira za 
18 Zavičajni muzej Buzet, o. pl., 195 x 163 cm. Zahvaljujem se kustosu Sašu Nikoliću, ki mi je omogočil ogled platna, sicer hranjenega v 
muzejskem depoju.
19 Izbor literature o Carpaccievi oltarni sliki Marija s svetniki v koprski stolnici: Molmenti, 1907, 22–23; Caprin, 1907, 103–104; Alisi, 
1932, 49–52; Pignatti, 1955, 150, 157; Brejc, 1983, 132–133; Sgarbi, 1994, 232– 233, kat. št. 52; Pasian, 1999b, 41–43; Gardina, 2003, 
24–26; Humfrey, 2005, 29, 144; Gentilli, 2015, zlasti 93–95.
Slika 8: Mojster oltarne slike v Funtani: Mrtvi Kristus z 
angeli, sv. Janezom Krstnikom in sv. Janezom Evangeli-
stom, cerkev sv. Janeza Krstnika in sv. Janeza Evangeli-
sta, Izola, detajl (Foto: A. Furlan, UIFS ZRC SAZU) 
Figure 8: Master of the Funtana Altarpiece: Dead Christ 
with Angels, Sts John the Baptist and John the Evangelist, 
Church of Sts John the Baptist and John the Evangelist, 
Izola, detail (Photo: A. Furlan, UIFS ZRC SAZU)
Slika 9: Mojster oltarne slike v Funtani: Bog Oče s svet-
niki, župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, Buzet, 
detajl (Foto: T. Košak)
Figure 9: Master of the Funtana Altarpiece: God the 
Father with Saints, Parish church of the Assumption, 
Buzet, detail (Photo: T. Košak)
495
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 3
Tina KOŠAK: MRTVI KRISTUS Z ANGELI, SV. JANEZOM KRSTNIKOM IN SV. JANEZOM EVANGELISTOM V IZOLI – DELO MOJSTRA OLTARNE SLIKE ..., 487–504
oltarno sliko v Funtani utemeljujejo ne le slikarjevo 
poreklo ter izjemni umetnostni in kulturnozgodovinski 
pomen koprske oltarne slike, temveč tudi konkretne 
zgodovinske okoliščine. Posestvo Funtana naj bi bil 
že leta 1595 pridobil Bernardo Borisi, eden vidnejših 
članov rodbine, ki je od leta 1617 izpričana v koprskem 
plemiškem svetu (prim. De Totto, 1939, 23–24; Cherini, 
Grio, 1998, 76; Marković, 2005, zlasti 81–82; Štoka, 
Žitko, Seražin, 2015, 29–30). Le nekaj let po sprejetju v 
plemiški svet, leta 1621, je Bernardo Borisi izpričan kot 
pobudnik prenove funtanske župnijske cerkve, še pred 
sredino naslednjega leta pa je naročil tudi sliko Marije s 
svetniki za veliki oltar (Kudiš Burić, 2006b, 171; Kudiš 
Burić 2006d, 235; Kudiš Burić, 2007, 175; prim. tudi 
Alisi, 1997, 78; Baldini, 1993, 7; Bartolić, Grah, 1999, 
69). Namen in razlogi za vključitev osrednje koprske 
Marijine podobe v kompozicijo oltarne slike v Funtani 
so presegli spretno slikarjevo citiranje. Odločitvi, na 
katero je gotovo vplival sam naročnik, je najverjetneje 
botroval simbolični pomen Carpaccieve slike za mešča-
ne Kopra (prim. Gardina, 2003, 26, op. 18). Umestitev 
najpomembnejše koprske nabožne podobe, ki je bila 
bržkone kultna že v 17. stoletju, na oltarno sliko v cerkvi 
na Borisijevem posestvu med Porečem in Vrsarjem 
lahko razumemo tudi kot naročnikov poklon in izraz 
pripadnosti mestu Koper.
Za Mojstra oltarne slike v Funtani in njegovo delav-
nico pa je vendarle tudi sicer značilna izrazita eklektič-
nost. Na njegovih platnih so predvsem v načinu gubanja 
in teksturi draperije razvidni neposredni vplivi Alienseja, 
v sami kompoziciji, umestitvi fi gur in njihovi gestiki pa 
se je navezoval na Palmo mlajšega, zaradi česar Nina 
Kudiš domneva, da je bil v Benetkah najverjetneje v 
tesnem stiku z obema; razlike v kvaliteti in slikarskem 
rokopisu po njenem mnenju kažejo na to, da je vodil 
delavnico z več pomočniki (Kudiš Burić, 2006b, 174; 
Slika 10: Mojster oltarne slike v Funtani: Mrtvi Kristus 
z angeli, sv. Janezom Krstnikom in sv. Janezom Evange-
listom, cerkev sv. Janeza Krstnika in sv. Janeza Evangeli-
sta, Izola, detajl (Foto: A. Furlan, UIFS ZRC SAZU) 
Figure 10: Master of the Funtana Altarpiece: Dead Christ 
with Angels, Sts John the Baptist and John the Evangelist, 
Church of Sts John the Baptist and John the Evangelist, 
Izola, detail (Photo: A. Furlan, UIFS ZRC SAZU)
Slika 11: Mojster oltarne slike v Funtani (in delavnica 
?): Marija z otrokom, sv. Frančiškom Asiškim, sv. Nice-
forjem in sv. Petrom Veronskim, Zavičajni muzej Buzet, 
detajl (Foto: S. Nikolić) 
Figure 11: Master of the Funtana Altarpiece: Virgin and 
Child with Sts Francis of Assisi, Nicephor and Peter 
the Martyr, Regional Museum Buzet, detail (Photo: S. 
Nikolić)
496
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 3
Tina KOŠAK: MRTVI KRISTUS Z ANGELI, SV. JANEZOM KRSTNIKOM IN SV. JANEZOM EVANGELISTOM V IZOLI – DELO MOJSTRA OLTARNE SLIKE ..., 487–504
Kudiš Burić 2006d, 237–238; Kudiš Burić, 2007, 176). 
Mojster oltarne slike v Funtani je posamezne slogov-
ne rešitve in motive črpal tudi pri drugih velikih slikarjih 
beneškega cinquecenta. Ženska z otrokom na sliki Sv. 
Nikolaj prejme redovna oblačila v cerkvi sv. Nikolaja v 
Kopru je zrcalno posneta po Tintorettovem Čudežu sv. 
Marka (Benetke, Gallerie dell‘Accademia, prim. Brejc, 
1983, 125), ležeči moški, s hrbtom obrnjen proti gledal-
cu, pa povzema motiv, ki se pogosto pojavlja tako na 
Tintorettovih kompozicijah – med drugim ga srečamo na 
že omenjenem Čudežu sv. Marka kot vojaka v rdečem 
oklepu (Kudiš Burić, 2007, 177), na Obujenju Lazarja 
kot bolnika (Minneapolis Institute of Art) in kot Adama 
na sliki Adam in Eva (Benetke, Gallerie dell‘Accademia) 
– kot tudi pri Palmi mlajšem, denimo na Spreobrnjenju 
sv. Pavla (Madrid, Prado). Ker so bila nekatera od teh del 
reproducirana v prevodni grafi ki, po njih posneti motivi 
na koprski sliki pa so upodobljeni zrcalno, je mogoče 
sklepati, da je delavnica snovala kompozicije tudi z 
uporabo grafi čnih listov.20 
Primerjava slik iz Kopra, Funtane, Buzeta in Izole 
razkriva, da je Mojster oltarne slike v Funtani pogosto 
upodabljal iste like in ponavljal njihovo gestiko in mimi-
ko. Fizionomija obraza sv. Antona Puščavnika na oltarni 
sliki v Funtani je tako domala identična sv. Nazariju na 
sliki v koprski stolnici, zelo soroden pa je tudi sveti škof na 
sliki v koprskem Pokrajinskem muzeju. Sv. Peter Veronski 
na platnu v buzetskem Mestnem muzeju močno spominja 
na sv. Frančiška na oltarni sliki v Funtani. Podobno je na 
koprski sliki Sv. Nikolaj prejme redovna oblačila večkrat 
upodobljen isti tip bradatega starca z belo brado in vi-
sokimi ličnicami. Malce spremenjenega ga v podobi Boga 
Očeta srečamo tudi na oltarni sliki v župnijski cerkvi v 
Buzetu, medtem ko sv. Kozma na isti sliki posnema gesti-
kulacijo sv. Elija na sliki v koprski stolnici. 
Del svojega »stalnega repertoarja« je Mojster oltarne 
slike v Funtani uporabil tudi na izolskem Mrtvem Kris-
tusu. Sv. Janez Krstnik je skoraj povsem identičen sv. 
Frančišku Asiškemu na oltarni sliki v stranskem oltarju 
buzetske župnijske cerkve (sl. 8, 9). Frontalna in malce 
toga postavitev ter obrazni tip sv. Janeza Evangelista so 
zelo blizu buzetskemu sv. Damijanu, obenem pa enake 
obrazne poteze prepoznamo tudi na upodobitvi mlade-
ga sv. Nikolaja na domnevnem Poklicanju sv. Nikolaja 
v Kopru. Sorodnosti s sliko v župnijski cerkvi v Buzetu 
so zelo očitne tudi v postavitvah obeh svetnikov (zlasti 
v kontrapostnih linijah klečečih Kozme in Damijana 
ter izolskega Janeza Krstnika) ter v detajlih, kot so na 
primer široke nosnice Karla Boromejskega in izolskega 
žalujočega angela. Simetrična kompozicija izolske 
slike, na kateri kopica temno sivih oblakov predstavlja 
ločnico med razgibanimi lebdečimi angeli in Kristusom 
ter poudarjeno monumentalnima, a razmeroma statični-
ma podobama svetnikov, je zasnovana izrazito sorodno 
prizoroma na obeh buzetskih platnih in na koprski 
Mariji z otrokom, sv. Elijem in sv. Nazarijem. Čeprav je 
slika Marije s svetniki v Mestnem muzeju v Buzetu slabo 
ohranjena, kar otežuje analizo slikarskega rokopisa, so 
tudi na njej razvidne tesne paralele z izolsko sliko, med 
drugim v upodobitvah angelcev (sl. 10, 11).
Podobno kot obe platni v Buzetu (Kudiš Burić, 
2006b, 148, 154–155, kat. št. 46, 58; Kudiš Burić, 2007, 
176) se tudi izolski Mrtvi Kristus tesno navezuje na opus 
Palme mlajšega. V prid tezi, da je Mojster oltarne slike 
v Funtani dobro poznal Palmova dela ali se morda celo 
20 Za prevodne grafi ke Jacoba Mathama po Tintorettovi sliki Čudež sv. Marka gl. Widerkehr, 2007, 228, kat. št. 111.
Slika 12: Jacopo Palma Il Giovane: Marija z otrokom in 
svetniki, cerkev sv. Marka, Milano 
Figure 12: Jacopo Palma Il Giovane: Virgin and Child 
with Saints, San Marco, Milano (Mason Rinaldi, 1984, 
448)
497
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 3
Tina KOŠAK: MRTVI KRISTUS Z ANGELI, SV. JANEZOM KRSTNIKOM IN SV. JANEZOM EVANGELISTOM V IZOLI – DELO MOJSTRA OLTARNE SLIKE ..., 487–504
izoblikoval v njegovi neposredni bližini, kažejo tako 
kompozicija kot tudi postavitev, gestika in fi zionomija 
fi gur. Na kamnu klečeči Janez Krstnik, ki pogleduje proti 
Kristusu, je rahlo predelana različica tipa, ki ga je Palma 
upodobil večkrat, med drugim okrog leta 1618 na oltar-
ni sliki Marije z otrokom in svetniki Janezom Krstnikom, 
Karlom Boromejskim in Frančiškom Asiškim za glavni 
oltar cerkve kapucinskega samostana v Gargnanu (da-
nes v stranski kapeli cerkve sv. Marka v Milanu, sl. 12), 
na oltarni sliki Bog Oče z mrtvim Kristusom, angeli in 
svetniki v beneški cerkvi San Lio, okvirno datirani med 
leti 1615 in 1619 (prim. Mason Rinaldi, 1984, 93, 125, 
429, 448, kat. št. 151, 408, sl. 644, 710), in na pripravl-
jalni risbi za oltarno sliko Marije z otrokom, sv. Janezom 
Krstnikom in sv. Frančiškom v skicirki Studio di dissegni 
di Giacomo Palma (London, British Museum; za skicirko 
zlasti Mason Rinaldi, 1973, 125–143; Mason Rinaldi, 
1990, 11–29).21 Na Palmo močno spominja tudi izolski 
Kristus; sorodno, a zrcalno je, denimo, upodobljen na 
oltarni sliki Svete Trojice z mrtvim Kristusom, svetniki in 
nadangelom Gabrielom (Bergamo, Academia Carrara, 
inv. št. 434/855). Čeprav je paralele s Palmo opaziti tudi 
pri Janezu Evangelistu – v obraznih potezah na primer 
spominja na Janeza Evangelista na oltarni sliki Marija z 
otrokom in svetniki v cerkvi Santa Maria degli Angeli v 
Muranu in na oltarni sliki v frančiškanski samostanski 
cerkvi San Francesco della Vigna, enem poznejših del, 
naslikanih po letu 1625 (za sliki gl. Mason Rinaldi, 
1984, 120, 148, kat. št. 369, 592, sl. 642, 763) –, pa je 
Mojster oltarne slike v Funtani pri umestitvi te fi gure v 
kompozicijo pokazal malce več izvirnosti. 
Kljub navezavam na Palmo izolsko sliko odlikujejo 
tudi pomembne razlike. Poudarjena muskulatura, trše, 
mestoma robate obrazne poteze, nenavadno močni in 
polni nimbi ter izrazit kolorit, prepoznaven po zlatoru-
menem spektru nimbov, so značilnosti, ki potrjujejo, da 
je Mojster oltarne slike v Funtani izoblikoval svojstven 
in prepoznaven likovni izraz.
Pri okvirnem datiranju izolskega Mrtvega Kristusa je 
poleg arhivskih podatkov, pridobljenih iz vizitacijskih 
zapisnikov, v pomoč tudi slogovna primerjava z drugimi 
deli Mojstra oltarne slike v Funtani. Kot rečeno, kaže 
tako v kompoziciji kot v posameznih detajlih najizrazi-
tejše sorodnosti s platnoma v župnijski cerkvi v Buzetu 
in tamkajšnjem Mestnem muzeju, ki ju je Nina Kudiš 
datirala v trideseta leta 17. stoletja; slednjega v čas 
izgradnje cerkve sv. Janeza Krstnika pri Buzetu, ki je 
bila dokončana leta 1634 (gl. Kudiš Burić, 2006b, 148, 
56–57, kat. št. 46, 58; Kudiš Burić, 2007, 175–176). 
Na podlagi tega lahko domnevamo, da je izolska slika 
nastala v približno istem obdobju, ob koncu dvajsetih 
ali še verjetneje na začetku tridesetih let 17. stoletja.
Mrtvi Kristus pri Sv. Janezu se tudi ikonografsko tes-
no navezuje na beneško likovno tradicijo. Upodabljanje 
Kristusa trpina (v lokalnem dialektu Cristo passo)22 je v 
beneškem slikarstvu ob koncu 13. stoletja vzpodbudil 
grško-bizantinski Akra Tapeinosis, ki je v Benetke 
prišel preko ikonskega slikarstva (Barcham, Puglisi, 
2006, 403–429; Barcham, Puglisi, 2011, 10; Constan-
toudaki-Kitromilides, 2013, 147–190). Motiv Mrtvega 
Kristusa z angeli srečamo na Beneškem že pred sredino 
15. stoletja, na primer na Donatellovem reliefu na veli-
kem oltarju v baziliki sv. Antona v Padovi, v beneškem 
slikarstvu pa se uveljavi kmalu po sredini 15. stoletja, 
zlasti z deli Giovannija Bellinija (ok. 1430–1516), Carla 
Crivellija (ok. 1430–1495), Antonella da Messine (ok. 
1430–1479) in Alviseja Vivarinija (ok. 1446–1502), ki 
so skupino z mrtvim Kristusom in praviloma dvema ali 
več angeli najpogosteje upodabljali ob robu sarkofaga 
(za recentne študije gl. npr.: Bätschmann, 2008, zlasti 
65–72; Castellotti, Pulini, Piazza, 2012; Giovanardi, 
2012, 17–19; Barcham, Puglisi, 2011, 10–28; Daffra, 
Bandera Bistoletti, 2014; za ikonografske analize 
prim. Belting, 1985, 18–21, 57–74), Vivarini pa tudi 
na križu (npr. na delu poliptiha v Museo Diocesano di 
arte sacra v Bologni), s čimer je poudaril neposredno 
povezanost motiva s pasijonom, zlasti s Snemanjem 
s križa in Polaganjem v grob (prim. Humfrey, 1993, 
627–629).23 V drugi polovici 16. in na začetku 17. 
stoletja so bile upodobitve Mrtvega Kristusa z angeli v 
skladu s potridentinsko liturgijo pogosto na tabernakljih, 
posebej priljubljene pa so bile tudi v monumentalnem 
oltarnem slikarstvu in kot motivne redukcije, namenjene 
zasebnikom.24 Ob podatku, da  se je ob številnih dru-
gih ohranilo tudi več kot sto slik in študij tega motiva 
velikih mojstrov beneškega slikarstva, med njimi okrog 
petindvajset Palmovih in približno devet Veronesejevih 
(Barcham, Puglisi, 2011, 21; prim. Mason Rinaldi, 1984, 
496; Mason, 2013, 303–313), izbor prizora za oltar v 
izolski cerkvi ne preseneča. 
Upodobitve Kristusa trpina in Mrtvega Kristusa z 
angeli so bile v beneški umetnosti pogosto povezane 
s cerkvenimi bratovščinami.25 Kot združenja, posebej 
dejavna na področju fi lantropije in dobrodelnosti, so 
21 British Museum, inv. št. 1862,0809.87. Za detajlno reprodukcijo risbe gl. http://www.britishmuseum.org/research/collection_online/col-
lection_object_details.aspx?objectId=707607&partId=1&searchText=palma+giovane&page=3.
22 Za uporabo izraza Cristo passo v beneških arhivskih virih (zlasti v inventarjih med prvo tretjino 16. in 18. stoletjem) gl. npr. Getty Pro-
venance Index: http://piprod.getty.edu/starweb/pi/servlet.starweb (30. 9. 2016).
23 O ikonografskih povezavah med Mrtvim Krisusom z angeli ter motivoma Snemanje s križa in Polaganje v grob gl. Belting, 1991, 108–
116; za Snemanje s križa kot telovski motiv prim. Lavrič, 2017, 15–16. Za Polaganje v grob Palme mlajšega na oltarju bratovščine sv. 
Rešnjega telesa v izolski cerkvi sv. Mavra gl. nadaljevanje tega prispevka.
24 Za motiv Mrtvega Kristusa v kontekstu potridentinske ikonografi je in liturgije gl. Mason Rinaldi, 1987, 171–175; Cvetnić, 2007, 154–
156; Mason, 2013, 295–296, 314–317; za upodobitve na tabernakljih prim. tudi Kudiš Burić, 2008.
25 Izbor temeljne literature o naročništvu beneških cerkvenih bratovščin v 16. in 17. stoletju: Pignatti, 1981; Humfrey, 1988, 401–423; 
Mackenney, 1994, 388–403; Vio, 2004; Köster, 2008; Moro, Ortalli, Po, 2015.
498
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 3
Tina KOŠAK: MRTVI KRISTUS Z ANGELI, SV. JANEZOM KRSTNIKOM IN SV. JANEZOM EVANGELISTOM V IZOLI – DELO MOJSTRA OLTARNE SLIKE ..., 487–504
bratovščine upodabljale Kristusa trpina kot (pris)podobo 
najsvetejše milosti in sočutja že v srednjem veku; od za-
četka 14. stoletja dalje se pojavlja v statutih bratovščin 
in različnih dobrodelnih združenj ter na insignijah in 
fasadah sedežev Monte di Pietà v Benetkah in zaledju 
(gl. Gallori, 2006, 75–125; Barcham, Puglisi, 2008, 
35–63; Humphrey, 2013, 238–256).26 Od sredine 15. 
stoletja naprej, zlasti pa v 16. stoletju, ko se je češčenje 
sv. Rešnjega telesa močno razmahnilo tudi preko bra-
tovščin, je bil Mrtvi Kristus z angeli v Benetkah eden 
najbolj priljubljenih motivov na oltarjih in v kapelah 
sv. Rešnjega telesa.27 Dve sloviti upodobitvi Mrtvega 
Kristusa z angeli za cerkev San Giuliano (San Zulian) 
v Benetkah, ki sta pomembno vplivali na poznejše 
slikarske upodobitve tega motiva, nazorno kažeta, kako 
je ikonografski program osrednje župnijske bratovščine 
sv. Rešnjega telesa vplival na naročilo manjše bratovšči-
ne. Monumentalni marmorni relief, ki ga je Girolamo 
Campagna (1549–1625) leta 1579 izdelal za kapelo sv. 
Rešnjega telesa, je vzpodbudil bratovščino trgovcev z 
rabljenim blagom, da je le dve leti kasneje za kapelo 
sv. Jakoba v isti cerkvi pridobila Veronesejevo oltarno 
sliko Mrtvega Kristusa z angeli in bratovščinskimi 
zavetniki (prim. Mason Rinaldi, 1976, 439–456; Pig-
nati, Pedrocco, 1995, 2, 403–404, kat. št. 292; Gallo, 
1995, 34; Puglisi, 2013, zlasti 257–263; Mason, 2013, 
295–300).28 Po vzoru številnih beneških bratovščin sv. 
Rešnjega telesa, ki so Kristusa trpina z angeli vključile na 
vidno mesto svojih mariegol (gl. Vanin, Eleuteri, 2007, 
14, 19, 33, 207, kat. št. 16, 22, 21, 4; Vio, 2004, fi g. 
2, 8, 14, 15; Humphrey, 2013, 241, 243, 246–249), je 
bil upodobljen tudi v statutu istoimenske koprske (nad)
bratovščine, kar potrjuje, da se je kot ikonografski tip 
in prepoznavni znak razmeroma zgodaj uveljavil tudi 
pri bratovščinah v severozahodni Istri (za reprodukciji: 
Bonin, 2009, 245, sl. 38; Bonin, 2011a, 195, sl. 40). 
V prid tezi o bratovščinskem naročilu oltarne slike pri 
Sv. Janezu govori torej tudi razširjenost ikonografskega 
motiva Mrtvega Kristusa z angeli med bratovščinami v 
Benetkah in zaledju. Ob omembi bratovščine sv. Janeza 
Evangelista v vizitacijskem poročilu leta 1634 in ob 
dejstvu, da o bratovščini sv. Križa, ki jo v cerkvi omenja 
Naldini, doslej znani arhivski viri molčijo (prim. Luciani, 
1872, 1080; Bonin, 2009, 87–116; Bonin, 2011a, 67–94), 
je mogoče sklepati, da je sliko naročila bratovščina sv. 
Janeza Evangelista. Od začetka 18. stoletja je v Izoli 
izpričana tudi bratovščina sv. Janeza Krstnika (prim. Nal-
dini, 1700, 363; Darovec, 2001, 264; Bonin, 2011a, 88), 
katere udje so – prav tako kot udje bratovščine sv. Janeza 
Evangelista – nosili črne kute (prim. ADT, ADC, b. 30, fol. 
11). Bratovščina sv. Janeza Krstnika bi bila lahko poveza-
na z bratovščino sv. Janeza Evangelista, izključiti pa ne 
moremo niti možnosti, da gre za eno samo bratovščino, 
ki je bila bodisi preimenovana oziroma, verjetneje, ne-
dosledno poimenovana. Ker je tudi navajanje patrocinija 
cerkve (sv. Janeza Krstnika oz. sv. Janeza Evangelista) v 
vizitacijskih zapisnikih skozi celotno 17. stoletje pa tudi v 
kasnejših virih in ne nazadnje še danes nekonsistentno,29 
bi ne bilo nenavadno, če bi do podobnih neskladij prišlo 
tudi pri poimenovanju v njej delujoče bratovščine.
Čeprav je bil prizor z Mrtvim Kristusom pri Sv. Jane-
zu bržkone izbran predvsem zaradi splošne razširjenosti 
tega motiva v beneškem oltarnem slikarstvu konca 16. 
in začetka 17. stoletja, pa bi – podobno kot v primeru 
bratovščinskih naročil v cerkvi San Giuliano v Benetkah 
– na samo realizacijo lahko vplivali tudi naročila in iko-
nografski progam katere od večjih izolskih bratovščin, 
zlasti bratovščine sv. Rešnjega telesa, osrednje župnij-
ske bratovščine s sedežem v župnijski cerkvi sv. Mavra. 
Ta je v virih izpričana že od začetka 16. stoletja, pri 
čemer je bilo, kot je bilo pri istoimenskih bratovščinah 
v Benetkah v navadi, njeno upravljanje povezano, od 
leta 1809 pa celo povsem združeno z župnijo sv. Mavra 
(prim. Lavrič, 1986, 88, 131; Bonin, 2011a, 68–70, 
74–79, 90–94; Delise, 2011, 25–62).30 
Kot je razbrati iz vizitacijskega poročila Agostina 
Valiera, je izolska bratovščina sv. Rešnjega telesa že ob 
koncu 16. stoletja skrbela za oltar v župnijski cerkvi sv. 
Mavra (Lavrič, 1986, 88–89, prim tudi Bonin, 2011a, 
68). Leta 1634 je škof Morari na oltarju sv. Odrešenika,31 
ki ga je oskrbovala bratovščina sv. Rešnjega telesa, opi-
sal »lepo sliko Odrešenikovega pokopa slikarja Jakoba 
26 Najstarejša znana upodobitev Kristusa trpina v beneških bratovščinskih statutih je prizor prisege udov ob oltarju s Kristusom trpinom v 
statutu bratovščine sv. Janeza Evangelista iz leta 1320 (Barcham, Puglisi, 2008, 43, sl. 9).
27 Med tipi upodobitev Kristusa trpina, ki so bile pri bratovščinah sv. Rešnjega telesa posebej priljubljene, je bil motiv Kristusa v kelihu, ki 
je, podobno kot motiv evharistije (keliha in hostije), postal zaščitni znak bratovščin na tabernakljih, insignijah in fasadah (prim. Puglisi, 
Barcham, 2011, 18–20; Humphrey, 2013, 238–250; Mason, 2013).
28 O češčenju sv. Rešnjega telesa v Benetkah v zgodnjem novem veku gl. zlasti Cope, 1979; Mason Rinaldi, 1987; za naročila bratovščin 
sv. Rešnjega telesa v Benetkah gl. tudi Mason Rinaldi, 1976, 439–459; Hills, 1983, 30–43; Worthen, 1996, 707–732; Mason, 2013, zlasti 
298–305; Stewart, 2015, 101–139; za nekatera umetnostna naročila piranske bratovščine sv. Rešnjega telesa prim. zlasti Kamin, 2009, 
31–38; Kamin Kajfež, 2011, 185–190; Kamin Kajfež, 2012, 63–80; za primere naročil oltarjev sv. Rešnjega telesa v hrvaški Istri gl. Kudiš 
Burić, 2008, 297–312; za ikonografske motive bratovščin sv. Rešnjega telesa na Slovenskem gl. Lavrič, 2017, str. 7–43.
29 Cerkev se v virih in literaturi najpogosteje omenja kot cerkev sv. Janeza Krstnika, občasno kot cerkev sv. Janeza in kot cerkev sv. Janeza 
Evangelista, le redkokdaj pa kot cerkev sv. Janeza Krstnika in sv. Janeza Evangelista.
30 Izolska bratovščina sv. Rešnjega telesa je že v sredini 16. stoletja prevzela upravljanje mestnega špitala, katerega urejenost je v svojih 
komentarjih pohvalil novigrajski škof Tommasini (Tommasini, 1837 [1641], 353; prim. Naldini, 1700, 363; Darovec, 2001, 264). Luglio 
(2000, 137) navaja, da naj bi bila ustanovljena prav v ta namen.
31 V zapisniku Morarijeve vizitacije leta 1636 je, kot je mogoče sklepati po vrstnem redu popisanih oltarjev, isti oltar naveden kot oltar sv. 
Rešnjega telesa (ADT, ADC, b. 30, fol. 30r–v).
499
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 3
Tina KOŠAK: MRTVI KRISTUS Z ANGELI, SV. JANEZOM KRSTNIKOM IN SV. JANEZOM EVANGELISTOM V IZOLI – DELO MOJSTRA OLTARNE SLIKE ..., 487–504
Palme« (ADT, ADC, b. 30, fol. 5v),32 v kateri prepozna-
mo znamenito Palmovo Polaganje v grob.33 V istem 
oltarju je bila Palmova slika izpričana tudi ob vizitaciji 
škofa Francesca Zena leta 1660 (ADT, ADC, b. 40, fol. 
113r; za izdajo vira: Vincoletto, 2012).34 Kot upodobitev 
Odrešenika je Zeno izolsko Polaganje v grob domnevno 
označil tudi v rokopisu Notizie della Città e Diocesi di 
Capodistria, ki ga hrani Biblioteca Nazionale Marciana 
v Benetkah (Gardina, 2003, 29; prim. Morteani, 1888, 
36). Konec 18. stoletja je bilo Polaganje v grob umešče-
no v nov kamnit oltar, ki ga je po naročilu bratovščine 
sv. Rešnjega telesa leta 1789 izdelal kamnosek Gaspare 
Albertini (za naročilo oltarja prim. Bonin, 2011a, zlasti 
78; Kamin Kajfež, Weigl, 2012). 
Izolska bratovščina sv. Rešnjega telesa je torej goto-
vo sodelovala pri naročilu Polaganja v grob za svoj oltar 
v cerkvi sv. Mavra. Sporočilo Palmove oltarne slike, ki 
je bila že kmalu po pridobitvi najbolj prepoznavna in 
cenjena umetnina v Izoli, je kljub drugačnemu ikono-
grafskemu motivu sorodno Mrtvemu Kristusu v cerkvi 
sv. Janeza; v obeh primerih lahko podobo mrtvega 
Odrešenika razumemo kot Corpus Domini na oltarju, 
kot likovno potrditev njegove dejanske navzočnosti v 
evharistiji. Ob upoštevanju tesnih slogovnih in motivnih 
navezav Mojstra oltarne slike v Funtani na dela Palme 
mlajšega in vsebinskih paralel med slikama se torej 
poraja vprašanje, ali bi Palmovo Polaganje v grob v 
župnijski cerkvi lahko predstavljalo impulz za izbiro 
motiva na oltarni sliki v bližnji podružnični cerkvi sv. 
Janeza ali celo za izbiro slikarja zanjo. 
Vprašanje okoliščin, ki so pred sredino tridesetih let 
17. stoletja privedle do naročila oltarne slike za malo 
bratovščinsko cerkev sv. Janeza Krstnika in sv. Janeza 
Evangelista v Izoli, ostaja odprto za nadaljnje raziskave. 
Upamo, da bo atribucija markantnemu, a še vedno 
anonimnemu Mojstru oltarne slike v Funtani spodbudila 
nadaljnje analize njegovega opusa in arhivske raziskave 
umetnostnega miljeja, v katerem je deloval. Morda bi prav 
podrobnejše proučevanje naročnikov njegovih del nekoč 
lahko privedlo tudi do razkritja njegove identitete. 35
32 In capella parua d.tae Nauis est Altare Saluatoris et adest pulchra pictura sepulturae eiusdem Saluatoris manu Iacobi Palmæ cum Icona 
lignea /…/. Adest confraternitas S.mi Sacram[en]ti quae quidem societas facit celebrare bis in me[n]se. (ADT, ADC, b. 30, fol. 5v).
33 Za prvo znano omembo izolskega Polaganja v grob Palme mlajšega v virih gl. Manzuoli, 1611, 30; za slogovne analize v okviru Palmo-
vega opusa prim. zlasti Brejc, 1975/1976, 45–72; Brejc, 1983, 49–50, 109, 120–121 (z literaturo); Mason Rinaldi, 1984, 87, 374, kat. št. 
116.
34 Valier je v župnijski cerkvi sv. Mavra opisal devet oltarjev, med katerimi je bil tudi oltar sv. Rešnjega telesa (Lavrič, 1986, 88–89). Kot 
navaja Tommasini, je bilo v cerkvi že pred sredino 17. stoletja enajst oltarjev (prim. Tommasini, 1837 [1641], 352). Enajst jih v vizitacijah 
omenjata tudi Morari in Zeno. To so bili veliki oltar sv. Mavra, oltar Karmelske Matere božje, oltar Matere božje dei Battudi (bratovščine 
bičarjev), oltar sv. Donata, oltar sv. Marka, oltar sv. Jožefa, oltar sv. Antona, oltar sv. Roka, oltar sv. Mihaela, oltar sv. Odrešenika (sv. 
Rešnjega telesa) in roženvenski oltar. Večino oltarjev so oskrbovale bratovščine (ADT, ADC, b. 30, fol. 4–5v; 30r–v, 353r–v; ADT, ADC, 
b. 40, fol. 112r–113r, 320v). O dveh drugih bratovščinskih oltarnih slikah v cerkvi sv. Mavra in njuni ikonografi ji v kontekstu naročništva 
Marijinih bratovščin gl. Lavrič, 2016, 122–123, 161–162.
35 Raziskave za pričujoči prispevek so potekale na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU v okviru raziskovalnega 
programa Slovenska umetnostna identiteta v evropskem okviru (št. P6-0061 (B)), ki ga sofi nancira Javna agencija za raziskovalno dejav-
nost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Izhodišče so bile raziskave izolske umetnostne dediščine za Umetnostno topografi jo 
Slovenije, ki so bile za potrebe prispevka razširjene. Izid topografi je Upravne enote Izola je predviden v letu 2018. Za sugestije, ki sem 
jih bila deležna med pisanjem, in diskusije na temo prispevka se zahvaljujem Blažu Resmanu, Heleni Seražin, Ani Lavrič in Nini Kudiš.
500
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 3
Tina KOŠAK: MRTVI KRISTUS Z ANGELI, SV. JANEZOM KRSTNIKOM IN SV. JANEZOM EVANGELISTOM V IZOLI – DELO MOJSTRA OLTARNE SLIKE ..., 487–504
DEAD CHRIST WITH ANGELS, STS JOHN THE BAPTIST AND JOHN THE EVANGELIST 
IN IZOLA – A WORK BY THE MASTER OF THE FUNTANA ALTARPIECE
Tina KOŠAK
ZRC SAZU, France Stele Institute of Art History, Novi trg 2, SI 1000 Ljubljana
University of Maribor, Faculty of Arts, Koroška cesta 160, SI 2000 Maribor
e-mail: tkosak@zrc-sazu.si
SUMMARY
In the church of Sts John the Baptist and John the Evangelist in Izola, an altar painting of Dead Christ with Angels, 
Sts John the Baptist and John the Evangelist has been hidden from the eyes of the public, as the church has been in 
disuse for some time. This article is the fi rst study of the altarpiece in the context of Istrian and Venetian painting. In 
addition to the new attribution, it discusses its role and meaning, and attempts to shed light on the chronology and 
the circumstances of its commission.
The composition, fi gures, colouring and stylistic approaches of the Izola altarpiece reveal close parallels with six 
canvases in Koper and three altarpieces in Funtana and Buzet, which in 2005 were fi rst attributed by Nina Kudiš to 
an anonymous artist known as the Master of the Funtana Altarpiece, who was active in western and central Istria in 
the second and third decade of the 17th century. 
The attribution of the Izola altarpiece to the Master of the Funtana Altarpiece can be confi rmed by several ele-
ments and compositional strategies closely resembling those in the two altarpieces in Buzet. The facial physiognomy 
of St John the Baptist in Izola is almost identical to St Francis of Assisi, while the facial type and the frontal positioning 
of St John the Evangelist reveal parallels to St Damian in the altarpiece depicting God the Father with saints in the 
parish church in Buzet. Further parallels between the paintings refl ect in the postures of St John the Baptists and Sts 
Cosmas and Damian, in the forms of the drapery as well as in several other details. On the other hand, the angels 
with the Instruments of the Passion in Izola altarpiece strongly resemble (one is almost identical to) those in the 
altarpiece depicting Virgin Mary with saints in Buzet city museum. 
Dead Christ with Angels, Sts John the Baptist and John the Evangelist can be associated with the mention of “im-
ages of St John the Baptist and John the Evangelist” above the stone altar in the 1634 visitation record of the Bishop 
of Koper, Pietro Morari. In 1636, it was recorded as an“old painting” in the newly carved wooden altar. 
  According to Paolo Naldini’s Corografi a, around 1700 the Church of Sts John the Baptist and John the Evangelist 
was the seat of the Confraternity of the Holy Cross. However, in his 1634 visitation description of the church Bishop 
Morari mentions the Confraternity of St. John the Evangelist. Therefore the latter is more likely to have commissioned 
the altarpiece. 
  The decision of the small confraternity to include the image of Dead Christ in the altarpiece could be infl uenced 
by the major Izola’s confraternity, the Confraternity of the Holy Sacrament with its seat in the parish church of St 
Maurus. Its altar in the parish church was adorned with The Entombment of Christ by Jacopo Palma il Giovane – the 
painter, whose style, compositions and subjects represemted the major infl uence to the Master of the Funtana 
Altarpiece.
Keywords: painting, 17th century, Izola, Church of Sts John the Baptist and John the Evangelist, Master of the 
Funtana Altarpiece, Jacopo Palma Il Giovane, iconography, Dead Christ with Angels, Man of Sorrows, Venetian 
painting, confraternities
501
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 3
Tina KOŠAK: MRTVI KRISTUS Z ANGELI, SV. JANEZOM KRSTNIKOM IN SV. JANEZOM EVANGELISTOM V IZOLI – DELO MOJSTRA OLTARNE SLIKE ..., 487–504
VIRI IN LITERATURA
ADT, ADC – Archivio Storico Diocesano di Trieste, 
Archivio Diocesano di Capodistria, Pietro Morari, Visi-
tationes generales, b. 30.
ADT, ADC – Archivio Storico Diocesano di Trieste, 
Archivio Diocesano di Capodistria, Francesco Zeno, 
Visitationes generales, bb. 40, 41. 
PAK KP, 279 – Pokrajinski arhiv Koper, Župnijski 
urad sv. Mavra Izola, šk. 1–2.
RC ZVKD – Restavratorski center Zavoda za varstvo 
kulturne dediščine, Oddelek za fotodokumentiranje, 
Restavratorsko poročilo, Koper, cerkev sv. Nikolaja, 
Življenje sv. Nikolaja.
ŠAK– Škofi jski arhiv Koper, Župnija Izola, Inventar 
iz leta 1982.
ZVKD Piran – Zavod za varstvo kulturne dediščine 
Slovenije, območna enota Piran, fotodokumentacija.
ŽAI – Župnijski arhiv Izola, Inventarni popis iz leta 
1989.
Alisi, A. (1932): Il Duomo di Capodistria. Roma, 
Alisi.
Alisi, A. (1997): Istria. Città minori. Trieste, Italo 
Svevo.
Baldini, M. (1993): Sakralna zbirka Funtane i Vrsara. 
Poreč, Narodno sveučilište Poreč, Zavičajni muzej 
poreštine.
Barcham, W. & C. Puglisi (2006): Gli esordi del 
Cristo passo nell‘arte veneziana e la Pala feriale di Paolo 
Veneziano. V: Cavazzana Romanelli, F., Leonardi, M. & 
S. Rossi Minutelli (ur.): Cose nuove e cose antiche. Scrit-
ti per Monsignor Antonio Niero e Don Bruno Bertoli. 
Venezia, Biblioteca nazionale Marciana, 403–429.
Barcham, W. & C. Puglisi (2008): Bernardino da Felt-
re, the Monte di Pietà and the Man of Sorrows: Activist, 
Microcredit and Logo. Artibus et Historiae, 58, 35–63.
Barcham, W. & C. Puglisi (2011): The Man of Sor-
rows in Venetian Art. V: Barcham, W. & C. Puglisi (ur.): 
Passion in Venice. Crivelli to Tintoretto and Veronese. 
The Man of Sorrows in Venetian Art. New York, Museum 
of Biblical Art, 10–27.
Bartolić, M. & I. Grah (1999): Crkva u Istri. Osobe, 
mjesta i drugi podaci Porečke i Pulske biskupije. Pazin, 
IKD Juraj Dobrila.
Bätschmann, O. (2008): Giovanni Bellini. Meister 
der venezianischen Malerei. München, Beck.
Belting, H. (1985): Giovanni Bellini, Pietà. Ikone und 
Bilderzählung in der venezianischen Malerei. Frankfurt 
am Main, Fischer.
Belting, H. (1991): Slika in njeno občinstvo v sred-
njem veku. Oblika in funkcija zgodnjih tabelnih slik 
pasijona. Ljubljana, ŠKUC (prva izdaja: Berlin 1981).
Berliner, R. (1955): Arma Christi. Münchner Jahr-
buch der bildenden Kunst, 3, 6, 35–152.
Black, C. F. (1989): Italian Confraternities in the Six-
teenth Century. Cambridge, Cambridge University Press.
Bonin, Z. (2009): Bratovščine v severozahodni Istri v 
obdobju Beneške republike. Tipkopis doktorske diserta-
cije. Koper, Univerza na Primorskem.
Bonin, Z. (2011a): Bratovščine v severozahodni Istri 
v obdobju Beneške republike. Koper, Pokrajinski arhiv 
Koper.
Bonin, Z. (2011b): Koprska bratovščina svetega 
Nikolaja. Arhivi. Glasilo Arhivskega društva in arhivov 
Slovenije, 34, 2, 421–440.
Bonin, Z. (2014): Blagajniška knjiga bratovščine sv. 
Nikolaja iz Kopra. V: Bonin, Z. et al. (ur.): Arhivi – za-
kladnice spomina. Ljubljana, Arhiv Republike Slovenije, 
182–183.
Bonin, Z. (2016): Bratovščine v severozahodni Istri v 
obdobju Beneške republike. Acta historiae artis Sloveni-
ca, 21, 2, 35–53.
Bralič, V. & N. Kudiš Burić (2006): Slikarska baština 
Istre. Djela štafelajnog slikarstva od 15. do 18. stoljeća 
na području Porečko-pulske biskupije. Zagreb, Institut 
za povijest umjetnosti.
Brejc, T. (1975/1976): Slike Palme mlajšega na Slo-
venski obali. Peristil, 18/19, 45–72.
Brejc, T. (1983): Slikarstvo od 15. do 19. stoletja na 
slovenski obali. Topografsko gradivo. Koper, Lipa.
British Museum. Collection Online: https://www.
britishmuseum.org/research/collection_online/search.
aspx (20. 9. 2016).
Caprin, G. (1907): L‘Istria Nobilissima. II. Trieste, F. 
H. Schimpff.
Capuder, K. (1959): Kronika župnije Sv. Mavra v 
Izoli do leta 1959. Izola, tipkopis (hrani Župnijski urad 
sv. Mavra Izola).
Castellotti, B. M., Pulini, M. & F. Piazza (2012): Gli 
angeli della Pietà. Intorno a Giovanni Bellini. Rimini, 
Museo della Città.
Cherini, G. (1998): Le famiglie di Capodistria. Noti-
zie storiche ed araldiche. Trieste, Famea Capodistriana.
Constantoudaki-Kitromilides, M. (2013): The Man of 
Sorrows from Byzantium to Venetian Crete. Some Obser-
vations on Iconography and Function. V: Barcham, W. & 
C. Puglisi (ur.): New Perspectives of the Man of Sorrows. 
Kalamazoo, Medieval Institute Publications (Studies in 
Iconography: Themes and Variations), 147–190.
Cope, M. E. (1979): The Venetian Chapel of the 
Sacrament in the Sixteenth Century. A Study in the 
Iconography of the Early Counter-Reformation. New 
York-London, Garland (Outstanding Dissertations in the 
Fine Arts).
Craievich, A. (1999): Pittore veneto, fi ne XVI–inizi 
XVII secolo. La Madonna con il Bambino e Santi. V: 
Pavanello, G. & M. Walcher (ur.): Istria. Città maggi-
ori. Capodistria, Parenzo, Pirano, Pola. Opere d‘arte 
dal Medioevo all‘Ottocento. Trieste, Università degli 
Studi, Mariano del Friuli (GO) – Edizioni della Laguna, 
100–101, kat. št. 148.
Cvetnić, S. (2007): Ikonografi ja nakon Tridentskoga 
sabora i hrvatska likovna baština. Zagreb, FF Press.
502
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 3
Tina KOŠAK: MRTVI KRISTUS Z ANGELI, SV. JANEZOM KRSTNIKOM IN SV. JANEZOM EVANGELISTOM V IZOLI – DELO MOJSTRA OLTARNE SLIKE ..., 487–504
Daffra, E. & S. Bandera Bistoletti (2014): Giovanni 
Bellini. La nascita della pittura devozionale umanistica. 
Milano, Skira.
Darovec, D. (ur.) (2001): Paolo Naldini: Cerkveni 
krajepis ali opis mesta in škofi je Justinopolis, ljudsko 
Koper. Koper, Založba Annales, Škofi ja Koper.
Darovec, D., Kamin Kajfež V. & M. Vovk (2010): Med 
izolskimi spomeniki. Umetnostno-zgodovinski vodnik 
po umetnostni dediščini Izole / Among the Monuments 
of Izola. Art History Guide to the Cultural Heritage of 
Izola. Koper, Univerza na Primorskem, Znanstveno-ra-
ziskovalno središče.
De Totto, G. (1939): Il patriziato di Capodistria. 
Parenzo, Stab. tip. G. Coana & Figli.
Delise, F. (2011): La Società civile a Isola. Docu-
menti, statuti e regolamenti di associazioni 1597–1941. 
Isola, Il Mandracchio.
Eisler, C. (1969): The Golden Christ of Cortona and 
the Man of Sorrows in Italy. 1–2. The Art Bulletin, 51, 
107–118, 233–246.
Gallo, A. (1995): La chiesa di San Giuliano. Guida 
storico artistica. Venezia, Edizioni Studio Cattolico 
Veneziano.
Gallori, C. (2006): L’“Imago Pietatis“ e gli istituti di 
carità. Problemi di iconografi a. Annali della Facoltà di 
Studi Umanistici dell’Università degli Studi di Milano, 
59, 1, 75–125.
Gardina, E. (1988): Umetnostnozgodovinski spome-
niki v mestu. V: Žitko, S. et al. (ur.): Koper. Turistični 
vodnik po mestu in okolici. Koper, Lipa, 29–64.
Gardina, E. (2003): Zorzi Ventura Brajković. Manieri-
zem v Istri okrog leta 1600. Ljubljana, Narodna galerija.
Gentilli, A. (2015): L’ultimo Carpaccio (e anche il 
penultimo). V: Romanelli, G. (ur.): Carpaccio. Vittore 
e Benedetto da Venezia all‘Istria. Venezia, Marsillio, 
59–105.
Getty Provenance Index (2016): http://piprod.getty.
edu/starweb/pi/servlet.starweb (30. 9. 2016).
Giovanardi, A. (2012): La Docta religio di un dipin-
to. Erudizione e devozione nella «Pietà» riminese di 
Giovanni Bellini. V: Castellotti, B. M., Pulini, M. & F. 
Piazza (ur.): Gli angeli della Pietà. Intorno a Giovanni 
Bellini. Rimini, Museo della Città, 17–19.
Hills, P. (1983): Piety and Patronage in Cinquecento 
Venice. Tintoretto and the Scuole del Sacramento. Art 
History, 6, 30–43.
Hollstein, F. W. H. (s. a.): Hollstein Dutch & Flemish 
Etchings, Engravings and Woodcuts 1450–1700, VIII 
(Goltzius–Heemskerck). Amsterdam, Hertzberger.
Humfrey, P. (1988): Competitive Devotions. The 
Venetian Scuole Piccole as Donors of Altarpieces in the 
Years Around 1500. The Art Bulletin, 70, 401–423.
Humfrey, P. (1993): A „Dead Christ with Angels“ 
by Alvise Vivarini. The Burlington Magazine, 135, 
627–629.
Humfrey, P. (2005): Carpaccio. London, Chaucer 
Press.
Humphrey, L. (2013): From Column to Chalice. Pas-
sion Imagery in Venetian Mariegole ca. 1320–1550. V: 
Barcham, W. & C. Puglisi (ur.): New Perspectives of the 
Man of Sorrows. Kalamazoo, Medieval Institute Publica-
tions (Studies in Iconography: Themes and Variations), 
219–256.
Kamin, V. (2009): Piranska bratovščina sv. Rešnjega 
telesa in njena umetnostna naročila v Benetkah. Matteo 
Ponzoni. Annales, Series historia et sociologia, 19, 1, 
31–38.
Kamin Kajfež, V. (2011): Piranske bratovščine v 18. 
stoletju in njihova umetnostna naročila. Bratovščini sv. 
Rešnjega telesa in sv. Jurija: njune devocionalne prakse 
in vloga v socialni strukturi Pirana v 18. stoletju. V: 
Preinfalk, M. (ur): Neznano in pozabljeno iz 18. sto-
letja na Slovenskem. Ljubljana, ZRC SAZU, Slovensko 
društvo za preučevanje 18. stoletja, 183–194 (e-knjiga: 
http://sd18.zrc-sazu.si/LinkClick.aspx?fi leticket=ZiJcOt-
wAweI%3d&tabid=58/).
Kamin Kajfež, V. (2012): Štiri pomembnejša naročila 
piranske bratovščine sv. Rešnjega telesa v 17. in v začet-
ku 18. stoletja. Acta Histriae, 20, 1/2, 63–80.
Kamin Kajfež, V. & I. Weigl (2012): Prispevki k delu 
piranskega kamnoseka Gaspara Albertinija ter kamnose-
ka in kiparja Giovannija Battiste Bettinija iz Portogruara. 
Bilten SUZD, 16 (e-revija: http://www.suzd.si/bilten/
arhiv/bilten-suzd-16-2012/120-raziskave/367-vesna-ka-
min-kajfez-igor-weigl-prispevki-k-delu-piranskega-ka-
mnoseka-gaspara-albertinija-ter-kamnoseka-in-kiparja-
-giovannija-battiste-bettinija-iz-portogruara).
Köster, G. (2008): Künstler und ihre Brüder. Maler, 
Bildhauer und Architekten in den venezianischen 
Scuole Grandi. Berlin, Mann.
Kudiš Burić, N. (1999): Alcuni contributi 
all’“accademismo” veneziano fra Cinque e Seicento in 
Istria. Arte in Friuli arte a Trieste, 18/19, 205–220.
Kudiš Burić, N. (2005a): La pittura in Istria dal Quat-
trocento alla metà del Seicento. “All’ombra dei confl itti 
bellici e sotto l’occhio attento della Chiesa riformata”. 
V: Bralić, V. & N. Kudiš Burić: Istria Pittorica. Dipinti 
dal XV al XVIII secolo Diocesi Parenzo-Pola. Rovigno-
-Trieste, Unione Italiana Fiume, Università Popolare di 
Trieste, XXXV– XLVIII.
Kudiš Burić, N. (2005b): “Maestro della pala di 
Fontane”. V: Bralić, V. & N. Kudiš Burić: Istria Pittorica. 
Dipinti dal XV. al XVIII. secolo. Diocesi Parenzo-Pola. 
Rovigno-Trieste, Unione Italiana Fiume, Università 
Popolare di Trieste, 123–125, 236–237, 242–243, kat. 
št. 157, 314, 326.
Kudiš Burić, N. (2006a): “U sjeni ratnih sukoba i 
pod budnim okom obnovljene crkve” –slikarstvo u Istri 
od početka 15. do sredine 17. stoljeća. V: Bralić, V. & 
N. Kudiš Burić: Slikarska baština Istre. Djela štafelajnog 
slikarstva od 15. do 18. stoljeća na području Porečko-
-pulske biskupije. Zagreb, Institut za povijest umjetnosti, 
59–76.
503
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 3
Tina KOŠAK: MRTVI KRISTUS Z ANGELI, SV. JANEZOM KRSTNIKOM IN SV. JANEZOM EVANGELISTOM V IZOLI – DELO MOJSTRA OLTARNE SLIKE ..., 487–504
Kudiš Burić, N. (2006b): “Majstor funtanske pale”. 
V: Bralić, V. & N. Kudiš Burić: Slikarska baština Istre. 
Djela štafelajnog slikarstva od 15. do 18. stoljeća na 
području Porečko-pulske biskupije. Zagreb, Institut za 
povijest umjetnosti, 147–148, 154–155, 171–174, kat. 
št. 46, 58, 75.
Kudiš Burić, N. (2006c): Vabriga. Crkva Blažene 
Djevice Marije. Zorzi Ventura. Polaganje u grob. V: 
Bralić, V. & N. Kudiš Burić: Slikarska baština Istre. Djela 
štafelajnog slikarstva od 15. do 18. stoljeća na području 
Porečko-pulske biskupije. Zagreb, Institut za povijest 
umjetnosti, 533–535, kat. št. 485.
Kudiš Burić, N. (2006d): La pittura tardomanierista 
nella Diocesi di Parenzo-Pola: il contesto storico e 
religioso, la committenza e gli autori. Saggi e memorie 
di storia dell‘arte, 30, 227–245.
Kudiš Burić, N. (2007): Majstor funtanske pale – nova 
slikarska ličnost u kasnorenesansnoj Istri. V: Kraševac, I. 
(ur.): Zbornik II. kongresa hrvatskih povjesničara umje-
tnosti. Zagreb, Institut za povijest umjetnosti, 175–181.
Kudiš Burić, N. (2008): Oltari presvetog Sakramenta 
u Savičenti i Osoru: problemi konteksta, tipologije, uzo-
ra i autora. V: Marković, P. & J. Gudelj (ur.): Renesansa 
i renesanse u umjetnosti Hrvatske. Zbornik radova sa 
znanstvenih skupova »Dani Cvita Fiskovića« održa-
nih 2003. i 2004. godine. Zagreb, Institut za povijest 
umjetnosti, Odsjek za povijest umjetnosti Filozofskog 
fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, 297–312.
Lavrič, A. (1986): Vizitacijsko poročilo Agostina 
Valiera o koprski škofi ji iz leta 1579 / Istriae visitatio 
apostolica 1579 visitatio iustinopolitana Augustini Vale-
rii. Ljubljana, ZRC SAZU.
Lavrič, A. (2016): Velike Marijine bratovščine na 
Slovenskem. Ikonografi ja bratovščin pod okriljem men-
dikantskih redov. Acta historiae artis Slovenica, 21, 2, 
119–167.
Lavrič, A. (2017): Bratovščine sv. Rešnjega telesa 
na Slovenskem. Predstavitev ikonografi je z izbranimi 
primeri. Acta historiae artis Slovenica, 22, 1, 7–43.
Lucchese, E. (1999): Pittore veneto, XVII secolo. 
Madonna con il Bambino e i santi Nazario e Elio. V: 
Pavanello, G. & M. Walcher (ur.): Istria. Città maggiori. 
Capodistria, Parenzo, Pirano, Pola. Opere d‘arte dal Medi-
oevo all‘Ottocento. Trieste, Università degli Studi, Mariano 
del Friuli (GO) – Edizioni della Laguna, 50–51, kat. št. 29.
Luciani, T. (1872): Prospetto delle scuole laiche 
dell‘Istria e delle loro rendite nel 1741. La Provincia 
dell‘Istria, 18–21, 23, 1065–1124.
Luglio, V. (2000): L‘ antico vescovado giustinopolita-
no. Tredici secoli di storia attraverso i vescovi e le chiese 
dell‘antica Diocese di Capodistria. Trieste, samozaložba.
Mackenney, R. (1994): Continuity and Change in the 
Scuole Piccole of Venice, c. 1250–c. 1600. Renaissance 
Studies, 8, 388–403.
Mâle, E. (1908): L‘art religieux de la fi n du Moyen 
Âge en France: étude sur l‘iconographie du Moyen Âge 
et sur ses sources d‘inspiration. Paris, A. Colin.
Manzuoli, N. (1611): Nova descrittione della Pro-
vincia dell’Istria. Con la vita delli santi, et sante di detta 
prouincia raccolte dalle legende loro antiche. Auten-
tiche conseruate nelli archivi delle chiese, nelle quali 
rispossano le reliquie loro. Venezia, Giorgio Bizzardo.
Marković, S. (2005): Barski patricijski rod Borisi u 
prošlosti. Jadran, Evropa, Mediteran. Povijesni prilozi, 
28, 71–105.
Mason, S. (2013): Images of Christ for Venetian Piety 
and Devotions in the Light of the Council of Trent. V: Bar-
cham, W. & C. Puglisi (ur.): New Perspectives of the Man 
of Sorrows. Kalamazoo, Medieval Institute Publications 
(Studies in Iconography: Themes and Variations), 295–322.
Mason Rinaldi, S. (1973): Il libro dei disegni di 
Palma il Giovane del British Museum. Arte Veneta, 27, 
125–143.
Mason Rinaldi, S. (1976): La cappella del SS. Sacra-
mento in San Zulian. Atti Istituto Veneto di Scienze, 
Lettere ed Arti, Classe di Scienze Morali, Lettere ed Arti, 
134 [1975/1976], 439–456.
Mason Rinaldi, S. (1984): Palma il Giovane. L’opera 
completa. Milano, Electa.
Mason Rinaldi, S. (1987): „Hora di nuovo vedesi...“. 
Immagini della devozione eucaristica a Venezia alla fi ne 
del Cinquecento. V: Corrain, L.: Venezia e la Roma dei 
papi. Milano, Electa, 171–196.
Mason Rinaldi, S. (1990): Intorno allo „Studio de 
dissegni di Giacomo Palma“. Un itinerario artistico tra 
maniera e natura. V: Mason Rinaldi, S. (ur.): Palma il 
Giovane. Disegni e dipinti. Milano, Electa, 11–29.
Mersmann, W. (1972): Schmerzensmann. V: Kirsch-
baum, E. (ur.): Lexikon der christlichen Ikonographie. 4, 
Rom, Herder, coll. 87–95.
Mikuž, J. (1964): Slikarstvo XVI. in XVII. stoletja na 
slovenski obali. Koper, Muzej za zgodovino in umetnost.
Molmenti, P. (1907): The Life and Works of Vittorio 
Carpaccio. London, Murray.
Moro, P., Ortalli, G. & M. Po (ur.) (2015): La Scuola 
grande di San Marco e le scuole in Venezia tra religiosità 
laica e funzione sociale. Roma, Viella.
Morteani, L. (1888): Isola ed i suoi statuti. Estratto 
dagli Atti e Memorie della Società istriana d‘archeologia 
e storia patria. Parenzo, T. Gaetano Coana.
Naldini, P. (1700): Corografi a ecclesiastica o’ sia de-
scrittione della città e della diocesi di Giustinopoli detto 
volgarmente Capo d’Istria. Venezia, Gierolamo Albrizzi.
Osten, G. von der (1935): Der Schmerzensmann. 
Typengeschichte eines deutschen Andachtsbildwerkes 
von 1300 bis 1600. Berlin, Der Deutsche Verein für 
Kunstwissenschaft.
Osten, G. von der (1967): Engelpietà. V: Schmitt, O. 
& E. Gall (ur.): Reallexikon zur Deutschen Kunstgeschi-
chte, 5, 601–621.
Panofsky, E. (1927): Ein Beitrag zur Typengeschichte 
des „Schmerzensmanns“ und der „Maria Mediatrix“. V: 
Festschrift für Max J. Friedländer zum 60. Geburtstage. 
Leipzig, Seeman. 
504
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 3
Tina KOŠAK: MRTVI KRISTUS Z ANGELI, SV. JANEZOM KRSTNIKOM IN SV. JANEZOM EVANGELISTOM V IZOLI – DELO MOJSTRA OLTARNE SLIKE ..., 487–504
Pasian, A. (1999a): Pittore attivo a Capodistria, ini-
zio XVII secolo. Il Diavolo sotto mentite spoglie offre 
dell‘olio di mydaton ad alcuni pellegrini. V: Pavanello, 
G. & M. Walcher (ur.): Istria. Città maggiori. Capodi-
stria, Parenzo, Pirano, Pola. Opere d‘arte dal Medioevo 
all‘Ottocento. Trieste, Università degli Studi, Mariano 
del Friuli (GO) – Edizioni della Laguna, 88, kat. št. 119.
Pasian, A. (1999b): Vittore Carpaccio. Madonna 
con il. Bambino e i santi Girolamo, Giuseppe, Rocco, 
Sebastiano, Nazario e Teodoro (?). V: Pavanello, G. & M. 
Walcher (ur.): Istria. Città maggiori. Capodistria, Parenzo, 
Pirano, Pola. Opere d‘arte dal Medioevo all‘Ottocento. 
Trieste, Università degli Studi, Mariano del Friuli (GO) – 
Edizioni della Laguna, 41–43, kat. št. 13.
Pignatti, T. (1955): Carpaccio. Verona, Mondadori. 
Pignatti, T. (1981): Le scuole di Venezia. Milano, 
Electa. 
Pignatti, T. & F. Pedrocco (1995): Veronese. Milano, 
Electa.
Prijatelj, K. (1975): Studije u umjetninama u Dalma-
ciji, III. Zagreb, Društvo historičara umjetnosti.
Puglisi, C. (2013): Veronese’s Visioning of the Man 
of Sorrows. V: Barcham, W. & C. Puglisi (ur.): New Per-
spectives of the Man of Sorrows. Kalamazoo, Medieval 
Institute Publications (Studies in Iconography: Themes 
and Variations), 257–294.
Ridderbos, B. (1998): The Man of Sorrows. Pictorial 
Images and Metaphorical Statements. V: MacDonald A. 
& B. Ridderbos (ur.): The Broken Body. Passion Devotion 
in Late-medieval Culture. Groningen, Forsten, 145–181.
Santangelo, A. (1935): Inventario degli oggetti d’arte 
d’Italia. 5: Provincia di Pola. Roma, Libreria dello Stato.
Schiller, G. (1968): Ikonographie der christlichen 
Kunst. 2: Die Passion Jesu Christi. Gütersloh, Mohn.
Semi, F. (1930): Album fotografi co di Capodistria. 
Capodistria, Cartoleria Antonio Tommasi.
Semi, F. (1934): Il duomo di Capodistria. Parenzo, 
Coana&Figi.
Semi, F. (1935): Il Cenobio cassinese di San Nicolò 
d‘Oltra. Capodistria, Arti Grafi che Renato Pecchiari.
Semi, F. (1937): L‘arte in Istria. Pola, Società Istriana 
di archeologia e storia patria.
Semi, F. (1975): Capris-Iustinopolis-Capodistria. La 
storia, la cultura e l‘arte. Trieste, Lint.
Sgarbi, V. (1994): Carpaccio. Milano, Fabri.
Stewart, P. A. V. (2015): Ritual Viewing in the Chapel 
of Corpus Christi. Bernardino Luini’s Passion Cycle at 
San Giorgio al Palazzo, Milan. V: DeSilva, J. M. (ur.): 
The Sacralization of Space and Behavior in the Early 
Modern World. Farnahm (et al.), Ashgate, 101–139.
Suckale, R. (1977): Arma Christi. Überlegungen 
zur Zeichenhaftigkeit mittelalterlicher Andachtsbilder. 
Städel-Jahrbuch, n. v. 6, 1977, 177–209.
Štoka, P., Žitko, S. & H. Seražin (2015): Albanske 
plemiške družine v beneškem Kopru v jubilejnem 
letu palače Bruti. Koper, Kulturno društvo Albancev 
Slovenske Istre Iliria.
Tommasini, G. F. (1837 [1641]): De commentari sto-
rici-geografi ci della provincia dell‘ Istria. V: Archeografo 
Triestino, IV. Trieste, Tipografi a Gio. Marenigh.
Tomšič, D. (1999): Razvoj cerkvene arhitekture 
župnije sv. Mavra v Izoli, Annales. Anali za istrske in 
mediteranske študije. Series historia et sociologia, 9/2, 
1999, 459–478.  
Vanin, B. & P. Eleuteri (2007): Le mariegole della 
biblioteca del Museo Correr. Venezia, Marsilio.
Vascotti, C. (1847): Chiese e cappelle d’Isola e del 
suo territorio. L’Istria, II/29–30, 116−120.
Vincoletto, R. (ur.) (2012): Visitationes generales. 
Status Diocesis Justinopolitanae sub Episcopo Francisco 
Zeno, 1660–1680. Koper, Histria (elektronski nosilec).
Vio, G. (2004): Le scuole piccole nella Venezia dei 
Dogi. Note d’archivio per la storia delle confraternite 
veneziane. Costabissara (Vicenza), Angelo Colla editore.
Widerkehr, L. (2007): Jacob. Matham. The New 
Hollstein Dutch & Flemish Etchings, Engravings and 
Woodcuts 1450–1700. 51. Roosendaal, Koninklijke Van 
Poll (et al.).
Wisch, B. & D. Cole Ahl (2000) (ur.): Confraternities 
and the Visual Arts in Renaissance Italy. Ritual Specta-
cle, Image. Cambridge, Cambridge University Press.
Worthen, T. (1996): Tintoretto’s Paintings for the 
Banco del Sacramento in S. Margherita. Art Bulletin, 78, 
1996, 707–732.