Macesni pod Olševo (Očetu v spomin} Stanc Terčak Mttcesni so moji davni znanci 1z prve mla­ dosti. Komaj se_m imel toliko muči, da sem prekobaUl vežni prag dumače hiše, mi je že pritegnil pogled vitki macesen, poln drobuih rdečlh cvetov, ki so se iskrili na njegovih vejah kakor kaplje strjene krvi. P ravili smo mu farovški macesen. Ilasel je sam samcat na faruvški gorici nasproti naše domačije. "-e sed aj, že več kot pol stoletja je minHo, uu je še vedno p1·ed očmi prav tak, kakršen Je rasel takrat: vitek, košat, po deblu od be­ le.ga mahu kosmat, poln drobnih rdečih cve­ tov, kipeč v nebo. 17.med vseh umetnin našega velikega slikarja Ivana Gi-oharja mi je najbližja - prnv v srce mi je prirasla - njegova oljnata podoba, ki jo je mojster imenovtll Mar.esen. Na podobi Je v ospredju macesnovo d eblo in nekaj spod­ njih vej, na njih pa vise majhni okrogli storžki - bicke smo jim pravili mi otroci takrat, ko smo se igrali in plotno p rodajali. V ozadju je drobna lesena staja, za njo pa 5e vzpenja v nebo sončna planinska pokrn­ jina 7. gorami. To je kraj, kjer maresni domu­ jejo. Takih krajev je l)ri nas več: vse od Dobrovelj do Menine planine, Mrtvega me­ niha in Mozirskib planin, tja do Robanovega kota. Malkovih gozdov in Covnikovega vrha p reko Sv. Duha in Podolševe. Macesni so kakor ljudje, živeči visoko v go­ rah; samotni in uporni branijo po tisoč­ letnem nolnmjem izročilu svojih davnih prednikov, nikdar izrečenem in vendar po­ vsod pričujočem, zlato tišino temnih gozdov 596 in sivih mahovnih skal - vso prelest domače grude, &> knkor ljudje po samlnah, :,ami s :.eboj, redko posejani po vsem pogorju. Ma­ cesu i so kakor stari, kuštravi sll'ici z dolgimi bradami, ki 1.ive na saminah in VS;! vedo in povsod pomagajo, so pa sami zase in vendar dru.tno povezani ~ domačijami. Talci so macesni visoko v gozdovih, rastoči v majhnih skupinah s smrekami. Le macesni viharniki se v"pno visoko v gorski svet, kjer omahne okleščena smreka, bičana od viharjev in snežnih plazov. Macesen vih~rnik si po­ išče med kru~ečim SP skalovjem na sirot n i zemlji svoj življenjski prostor. Njegove ko­ renine !:!C razk:n~čljo okoli skal, dt·obirja in podrasti kakor prsti na rokah, zarijejo se v razpoke in čuvajo zemljo stolt!tja. V rasti zaostajajo, letnice v njihovih deblih so stis­ njene dt'uga k drugi. Nemo ti kažP.jn tetko življenje v planinah. Macesni so najlepši okras naših gozdov in pl;min, njihov les je najdragoccneji'.i. Lesene ~amine so zgntjene iz macesnovih plohov, njihove strehe so iz macesnovih skodelj. Zi­ belke, v katerih so matere zibale n1dove sa­ morastnikov od Grohata tj11 do Sv. Jakoba, Sv. Duha in Podolševe pa tja do Covniko­ kove,i:ia vrha, Matkovih samin in Plestja v Logarski dolini so bile stesane iz macesnovih desak. Macesni vihin-nlki ob meji, na ol.Jronkih Olševe, so kakor n~i ljmlJe tam gori, ki čuvajo naš rod, je:dk in pokrajino ... Ko sva 7 Doretom grizla strmino za Hudo pečjo, j e soteska ob Savinji s SoJčuvo še dremala v lahni meglici, ki se je trudno vlekla v lrnšcvje. V ozračju nnd nama je pelo jutro. Kad Olševu, k1 se je leskatala v soncu, se je :miehlj al poletni dnu. Po cikcl'lkasti nadelnni poti svi. v dobr i pol uri pl'iromala na Celo. Na tej jasi pod Strel­ čevo pečjo se t i odpre 1"azgled, Jp Sv. Duha, kamor sva bila namenjena, nisva vidi!la. Sre­ dišči' tega nnjvHjega planinskega naselja, ki je raztreseno po vsem pogorju poj Olševo, ne zagledaš, da nisi tik njega. Na Čelu se vsak ustavi. Prvi, da si sapo umi­ rijo, rlrugl, da se malo razgledajo, tretji, da si nahrbtnik olajšajo, četrti . . p P.ti, no pa kaj bi govoril. Od lultoj vidiš v soncu se :smehljajočo Logarsko dolino, Matkovo in Perkovo domačijo, nekoč eno sumo ogrom1\o planinsko pog1>.stvo, ki mu ni uilo en.:ikega v naših planinah, pa zakriva Strf>lčeva µeč. Dom.:ičiji čepitn k.:ikor laslavičji gn~zdi na ~u. o,,,, 1101.ero je bilo polno m~jžlahtncjšlh rib. ki so jih vsi, od kmetov do drvarjev strastno lovili. Ilibi::ike mreže so sušili na veliki skali ob jez<>ru, ki jo še danes imenujejo Ribča peč. Zmaja je to pol'-etje lcmelov in drvarjev Jezilo in je Ribčo peč µrekljuval. Ko se je jezero razlilo po Logarski dolini in proti Sol­ čavi, je poplava odnesla lutli zmaja. Voda je izruvala na obrežju macesen s tremi vrhovi, ki je potlcl na plavajol'ega zmaja in ga ubil. f'u ustnem izročilu lalmo zmaja ubije samo tak macesen. Njegove kosti in čeljt.:~ti so pozneJe na~ll na Logarskih njivaJ,. Na Celu, kjer so še virlni ostanki nekdanje hube , r;ise po goztlu polno orehov, ki bodo dobrn obrodili. 7.asrbel me je jezik, pa se m pomodroval: ,Ta kraj bi se lahko imenoval tudi Orehovec.« Foto !':. Te1·čak Dor e me je začuctcno pogledal s svojimi sinje­ modl'imi oc;ml in resno dejal: »Ne, to je Celol« lz Logarske doline je potegnila preko Cela osn·a sapa, kakor bi hotPla potrditi Doretove besede. Kako bi nevednež zbiral imena tum gori, ko so že stolctj11 izbran.:1 ... Na n11sprotni strani solc::ike, kjer si je Sa­ vinja v tisočletjih izdolbla v skalovje svoje. strugo, se tlviguje Icmanikova peč, desno od nje se košati nožni dol. Nad obema čisto na dPsni pa kr11ljuje koničasti Strelovec. Na levi nad Solčavo ra,:teza dolgi hrbet solčavska V11ška gmajna. Seveda niso solčavski gospo­ darji tukaj nikoli pasli svojih čretl, pač 11fl je b!la t~ gmajna niihov skupni srenjski ~ozd, kje1· se j P vsekala mar::nkatera plata­ nka in SP potc-m spremenila v solčavskih oštarijah Šturmu, Tajčmanu, Vitezu, Kaut­ manu in v ostalih v iskrečega se bizelanca uli pa v »kačjo slino«, ki tP je tako spekla, da si imel ves ožgan jciik in goltanec. Takega se­ daj v !!din! gostilni v Solčavi ne dobiš več, .597 pa tudi drugje ne. Le na saminah pod Olševo, kadar obrndi brinje ali pa obrode črešnje lesnače, ki so zrele šel1.: konec avgusta, žgejo še takega. Marsikateri drvar pa turli kmet žaluje za tislimi časi, ko je bila v Solčavi skoraj vsaka hiša oštarija, ki mu je v nedeljah nadomc­ stovnla dom. Na podstrešjih gostiln so imeli ljudje daljnih samin škrinje. V njih so imeli slrranieno »ta ofertno obleko«. V zgodnjih nedeljskih jutrih so klopotale cok\je po ska­ lovju in nadelanih poteh iz vseh samin in »holcarskih« bajt proti Solčavi. Za svita so bili že vsi ~pobi« in »dečle« praznični. V škri­ njab pa se je valjala raševina in coklje, da jih pod noč 1.opet ohuje lastnik. Po maši so se polnile ošla1·ije. To se je jedlo in pilo, da je včasih teklo od mize. Pa plesalo, tako da so od podnic letele treske, ko so težko oko­ vaui kvcdri sekali po n jih. Proti veče1·u pa so »dile« po oštarijah ožive le. Coklje in niše­ vina j e zopet visela na pobih. Pred gostilno.mi so objeti in razgreti vriskali pivci, dečle pa so pomagale »pobom« pri petju »na tretjo«. Ko se je v mraku pe:;em izgubila med hišami, vrtovi in plotovi, je le še odrlaljeno vriskanjR hlapcev in drvarjev odmevalo iz globač in sotesk, je »:Zopcah«, kakor so pravili domačini Solčavi, utrujen orl nedeljskega trušča, za­ dremal do druge nedelje. Pogled na Sv. Duh li zapre Strelčeva peč. Dore je ponovno pok azal na njo: »Poglej jo 1 Tukaj počivajo planinski orli, kadar pripla­ vajo iz Karavank in Julijskih Alp pogledat k nam. Mogoče si bodo kdaj v tem divjf:m skalovju, ki navpično pada v Logarsko dolino in Matkov kot, '5pletli svoje gnezdo.« Na levo od Cela je Huda pRč, ki Solčavanom zastira pogled na zapadni del Olševe. Huda peč ima že tri leta svojo veliko lov:.ko skriv­ nost. Tu so doma mufloni. Nihče prav ne ve, odkod so se priµasli na solčavsko stran. Prvi jih je dobil iz daljnih dežel, k,ier je njihov11 domovina, grof Thurn, ki ima v Ja,<;ti dobršen del planin na oni strani c.lrfav11c meje od Olševe preko Sv. Lena1·ta in dalje do Bele. Thurn je zagradil gu:1.dove, z visoko ogrnjo, da boc.lo mufloni ostali v njih. Ko so jih pri­ peljali in izpustili v njihovo domovje, je naj­ večji ko:1.el pogledal zvedavo okoli sebe, jezno udaril z zadnjo nogo ob t la in igraje preskočil visoko ograjo. Živali, navnjene polne prostosti, ne moreš ukleniti v ogr:ijP.. še za državno mejo jim je malo mar. Muflo­ nom so tudi naši gozdovi po volji. Le ob 598 Pt držal na čistino. Iz globeli je zvenelo v ozračju redko brušenje kose. Na drugem koncu globeli sva videla dolge redi pokošeni' trave. Pod Olševo kosijo samo en­ krat na leto. Tu ni otave, ne otavič;i. Ob suši je še seno slabo. Ob kolovozu je bila zbita klop, naslonjena na staro frešnjo, ki je komaj dobro octcvela. Pr v i drobni, komaj zmznavni črešnjevi plo­ dovi so se šele pred nekaj dnevi zalegli. Da bi jih 7.0bala, sva p.rišla dober mei,ec pre­ zgodaj. Zorc kasno, skomj šele tak.Tat, ko zmrzal v zgodnjih p laninskih jutrih pušk.ropi s :,Jano lešcevje , da listje kar če1. noč po­ rumeni. P a je le prav, da so postavili tukaj klopco. Dobro so vedeli zakaj. Pl·cd nama je r asel iz globeli ogromen travnik , prav tja gori do Rogarjeve domačije, ki je s .svojimi številnimi le.~enimi. g·ospodarskimi poslopji bila podobna mali vasici. Rogar je gospodar, ki zna pri hi.~i v:;e sam napraviti. Vsake obrti je vešč. 7.;i hišo imn kovačijo, je sodar, krovec in žagar. On in Macesnik, lastnik ene najlepših samin na vsem pogorju , imata v . teh hribih vsak svojo žago kar pri hiši. r'oto s . Tcrčak »Ja, kam bi pa pi·i~li, če bi morali vozili vsako plalanico na žago v dolino. Potem bi mi tu.kaj gori pod Olševo hitro oml;;itili,• se Hogar moclro odre-le. ~rri nas mora znati vsak vse, kar je treba urediti pri btši, če hočemo, da rinemo naprej. Pa še nekaj je važno: ne samo delali, tudi komandirnli je treha znnti.« In RogarjPv oča :maJo. O tem sva se z Doretom lahko prav nazorno poučila kar na travniku. K ose so v rosnem jutru ;;venele, redi trave so se na travniku mno­ žili!. Kosci so bili tri RogarjevP hčerke, sin in bosopeti, še ne šoli odrasli vnuk. ~Ali se dobro kosi'!« je namesto jutranjega po;;drava zazvenel preko travnika Doretov glas. Glasen, gruleč smeh deklf't nama ji! od­ govoril: »Pridi µomagati Eh , vsaj srn ari bi lahko odgnal, ko im:-iš puško. Glej, ob robu gozda so nam vso travo povaljali, toliko je je.« DeklPla so prenehala s košnjo in SP na­ slonila na kosišča. Njihove kodraste glave so se zvedavo ozrle na naju. Vsa tri dekleta so imela trajne. Oha, polepšanje sili tudi v Podolševo! Razlike med dolino in hribovjem zginjajo hitreje, kakor se zavedamo. Le delo tam gori še vstaja isto kakul' pred stoletji. Td.ko delo in tesnt1 povezanost z gozdovi, pasovniki in bornimi njivami kl'epi živce in tPl o. Kri se tod gori hitreje 1m ~taka po žilah. bolj vroča jP. lrnkor pl'i dolincih. Zato je tudi tam gori ljubezen močnejša in naravnejša. Vse na svetu ima svoje težave pa prednosti. Ko si na R.ogarjevcrn travniku, si pravza­ prav že pri Sv. Duhu, Pni najlepših izlPtni­ ških \očk v naših planinah. Zaviješ po trav­ niku n av1.gor in i:I! se ti n;ismeje skrit v 1.e­ lenjc lak kakor šopek planinskih rož. Tik pod vrhom je Strc-lčeva domallija, zraven na v1.višeni jasi pa Sv. Duh. Na najlep~ern mestu na jasi poleg cerkve se kofati stoletni mace~en, košnt, z mahom ohrastel. izredno clebel. ::--l;egov v nebo kipeči vrh je osmojen od strele. Pomnik davnih dni, ki bi vedel po­ vedati 1.godovino pogorja za več stoletij. Na jasi 1wi macesnu lahko naf)oseš oči s pre­ čudnimi lcJJOtami planinskel:(a sveta. Od ni­ kjer v pl:-ininah ni Logarska dolina tako lepa in deviška kakor od Sv. lJuha. Plestje in Lo­ gal'jcva do1m1llija sta ~redi trat in go~duv kakor oljnata podoh;i nnji.m cnitnejšega sli­ karja. Nad njima pa kraljujejo wlikani: Mrzla gora s prečudnimi, grozotnimi preµadi, ki sll'mo silijo v rliv ji Motkov kot. V njenem ozaclju štrli Grintovec, ki se ga v dalji opri­ jemljejo prosojne meglice ln gn rahlo senčijo. Zdi se ti, da bi Rink~, Brano, Jermanova vrata, PJ:injavo in Ojstrico pa Krofič!,;o za­ grabil v jasnini neba knr z rokami. č:as in prostor se zdita tuknj dttljna pojma, ki zgu­ bit11 vsako vrednost. Ka uaspromi strani Sv. Duhfl p a laslanjajo siroki. dolgi hrbet Olševe samine, k1 so stis­ njene no njenem vznožju. Na O1!\Pvi, ki je med skalovjen1 vurasla 7. dehtečo planinsko travo, se rdeči natičje, ki g11 hodijo skrivaj obiral tudi z avstrijske strani. Podolševski go:ipodarji nnžcno polet i ovce na Olševo. Trope ovac m1ženo na njeno vznožje, da si kar same pol~čP.jo med sk:alovjPm pol n11 vrh. Vse poletje jih puste kar same brez pastirja. Je.~rni gredo ponje in jih naženo v staje. Rogarjev oča so v šali dejali: »Laže je ugnati iz Olševr v stajo sto ovac kakor ugnati enega samega dekleta.« P od vrhom Olševe, prav olJ državni meji, srepi v dolino Potočka zijalka z ogr·omno, temno odprtino. Tu je bilo IJiva!išče pračlo­ veka pred več desettisočletji. »Potočka zijalka je paleolitska postaja pod vrhom O)šP.ve, ki spada v Vzhodne Kara­ vanke. 7.godovina paleolitika ne pczna do se­ claj nobenega primern, po katP.rem bi se moglo sklepati, da je prodrl mla.jšepaleolitski človek globlje v alpsko gorovje ... Med red­ kimi visoko ležeč imi in izključno alpskimi postajami st:ire kamene dobe zavzema Po­ točka zijalku g lede na višino (l 700 m) clrugo m<>sto. Prekaša jo v zahodnih Alpah edino le švicarska po~laja Dracbenloch, ki je v vi­ šini 2445 m,< pravi akademik dr. Rrodar, ki je več let v zijalki kopal in m::mstveno pro­ ui'<'val rn:tmere in življenj e takratnega pr n­ čluvl!ka. Izkopal je µoleg izredne množine ko:-ti jamskega medveda in drugih takrat ži­ večih živali tudi orodje pračloveka. Nekaj pr.merov oko!':tja jamskega mPdvedu in orodja t::ikrat11ih ljudi se nahaju v Na1 ·odnem muzeju v Ljubljani in Mestnem mu1.eju v Celju. Nekaj orodja in okostja pa je bilo uni­ čenega v Celju ob bombardiranju l. 1944. Potočka :r.ijalka je dolga 115 m, v s.edini 40 m široka in povprečno 6 111 visoka. Vho:i v jamo je veličasten. širok okoli 20 m in vi!:ok 8 10 m. V sredini v hoda je ogromna kamnita klada. Tu, kjer je pračlovelt lovil jami,ke medvPrle, se součil ob lf!pih poletnih clnPh in se grel v mrzlih nočel1 ob svetlo plapolajočem ognju, se sednj v ujm1:1h In plazovih zatekajo gmnsi. V110cl v ziiavlco jim je vomo zakloniščP. 6()/ /-'otočka ,f)alka Kdo ve, kaj vse, še skriva praC::lovekov prvi kulturni dom, če ga lahko tako imen ujemo. Kuj bi dali arheologi, če bi lahko odkrili 7.adnjo tenči~o v temo 7.avite zgodovine člo­ veka, ki se je tukaj boril z jamskim mcdve­ rlom. Odšel je, zija]ka s svojimi najdbami pa je ost r1la kot živu pričn uga.slega življc:11ja pred davnimi, davnimi časi. P1 i Strelcu, kjer je plamn:,ka po~tojanka, Je gostilna že nad st o let. Tu gospodarijo po osvoborlitvl Strelčeva mama s h1'.:erk1una. Gu:,podar Jmij, ki je bH ves čas narodno­ osvobodilne vojne povezan s koroškimi par­ tizani, si je strašno mučen od gest.apovskih k1 vnikov, v domači hiši prcrc-t.al vrat, da bi ne izdal nikogar. To jf' bilo oktobra 1914. Takrat so vse samorastnike izpod Olševe od­ peljali v taborišče, živino odgnali, domačije pa požgali. KHkor je bil rud pod Ol~evo h'den v najtežjih časih, tak je tudi danes. Hl~e in go.spodarska poslopja so Žf' obnovljena. Prijazna Strelčeva manut obrišejo s pl'en ga ponudiJO, da secleš. Vf'nec i-lvih lus jim obroblja glavo. Suhe, rJavc, zdelane roke ljuuewivo strf'žejo go­ stom. Njihove zvedave črne oči te živahno ora;,;ujejo. Truuuc poteze na njihovem od 602 F oto s. Terco k brazd ra:.:oranem obrazu zas1 JCJO, kakor bi jih rnnce obsijalo, ko se 1ačno pomenkovati. Med pogovorom so prinesli na mizo za po­ kušnjo, kakor so dejali, sol.čavskcgn s ir.i c>ka. To je skuta pomešana s smetano. Najbolje se prilcie domač 1.mPSni kruh, pečen v kmečki pt>či. M.:iti so se usec.lli k peči, roke so sklenili pod predpasnikom, kakor je tamkajšnja navada. in je.lik se jim je razvezal. ,.Veste, nam manjka ceste, ki bi nas povezala z c.lolino V prejšnjih časih, ko sem se primožila k Strelcu, je bilo drugače. Vsi kraji pod Olševo so bili navezani nn Zelezn() Kapljo in Belo. T1 kraji na oni strani so nnm mnogo bolj pri roki kakor dolina s Solčavo. Dru1inske vezi imamo v Solčavi in Lučoh , še več pc1 jih imamo na oni strani ploli:1.« Ob vsej meji pri Sv. Duhu so napravili Ro­ garjev oča plot, da živina ne uhaja na 0110 stran. »Sv. Duh jf' bil lak1·at. ko sem bila mlada, mnugu :Zivnhnf'jši," so se r azživeli mama. ,. y ncrleljall je bilo p ri nas vse :t.ivo. D1·v::n-jl, lesarji pa kmetje in žlahta, vse se j e :.i:birnlo pri nas. Toda pri nas se ni slišala nemška beseda. V Zclezno Kaplo smo hodili po sodčke piva kar s koši Vino pa smo k upovali v $inči 1,csi. !'ovso-d tam je bila takrat doma :.amo slovenska beseda. Da bi le kmalu 1.gra­ dlli do nas cesto, ki bo pelj ala i 1. Logarske doline preko Matkovega kota. T akrat se bo zoµet začelo življenje pri nas.« Materi so se v očeh 1ačele poigravati iskrice, vsi mladostni so nad1djevali: » Veste. n oši pobi so se tujim vojskam vedno odtegovali. SPdaj v naši vojski smo se l>orili vsi: pobi in možje. žene in dečlc, še domačiji> sam e.• • Poi:!lejle!« s :,;uho rok o je pokn:tttla po sa­ mim 1h, ki čepP po vsf'm v:colju Olševe. »Samo pri nas je Nemec ,µožgal enajst domačij. , Veste, 1.e od časov Marije Tere1.ije so b ili po naših goroh pobi, ki jim ni bilo mar cesarske s uknje. Takrat se je na Slrt!lčev i peči skri­ valo trinajst pobov od Sv. Duh.:i in 1. one strani Kornške. Ibla j ta rji iz Zclezne K aplje so jih obkolili. Ampa:t so se ~im 1.muznili. Podobno je bilo v ll!lih pod Hitlerjem . 1-'ttnlje so uh a;ali iz vojsk <.> in prihajali v goro. Od Tople do Matkovega kota, povsod je bila doma Koroška četa. Na Pustoti bli:cu Maces­ nilrn pa so aeroplani spuščali orožje in obleko za koro!ike partizane.« »Pri nas se j e zadr:2evala tudi XIV. divizija nn svoje m pohodu. Veliko hudega smo pre­ l1peli in veliko vcst!lega doživeli. Zame j e b il najvcsclejiii dan, ko sem :;e vrnila l7. ta­ bori~ča domov pod Olševo. C!ovek, ki se je tukaj rorlil in tukaj :2ivel, n P. more teh krajev n ikoli pozabili,« so Strelčeva mati zaklj ui'ili svoje pripovPdovanje. P ril'Plo se je večeriti , ko sva se z DorPtom Yračala nazaj v dolino. Gozdovi so temneli, vse pogorjP. se je z1:1vijalo v lahno meglico, le Mr7.la gora in Grintovec sla žarela v zadnji krvavoi·deči ve<'!Prni zarji. Veter je pričel za­ vijati svojo pesem. Macesni so ji prisluhnili in se frepetaJe majali. Ozračje je bilo polno l'udnega zvoka, ki se je 8ir i1 proti Sv. Le­ narht. Zelezni Kaplji, Reli 111 naprej v Rož ... .Pesem. k i jo pojo tostran in onstran meje, i:e 11i izpela ... STVDF.NT JE, POSKRDITF. Z A PU2IVITP.V APVI S!ouens#co planinstvo vas rabi m vzdrževanje liobrih izročil ln za napredek plnninstvu v :;ociali.~tični družbi. Moje poti C i ri l Debelj a k Napiši 1 ·et1·uspektlvni 1 n·eglcd tvojih ino- 7.emskih vzponov, mi j e 11aložil urednik naše 1,Jlaninske pisarije - H m! P onavadi to ljudje pišejo s pemionislovsko palico ob pl­ salni mi:ci ali pa rlrugi zanje, ko jih ni več. Pa se zmt!nimo na polovico, da bo obema prav. Pillem , kar j e bilo, kar še bo, pa kdaj drugič. VZ!JODOV ni> bom opisoval po vt·stnem redu, niti po težava.h, temveč kakor nanese. Naj­ lepše bo kar po goi·stvih. Vsega sicer ni p re­ več in tudi pretežkih ni vmes, debelina Vest­ nika pa je kljub temu občutno presuha, da bi pisal oh~irneje. N!!kako v telegrafskem stilu bo ravno prav, da n ajdejo pro:;tor še drugi. Vs<1kdo od mladih danes misli, da mu dve pelici in mord.:i še ena prvenstvena povr hu dajo gar an <'ijo in vizo za vse, k ar nudi za­ mejski alpi;ki svet, in so n,estrpni. Afirmacija doma je polovič11a, samo pontwljanja, nib t e vci: me ne vzame zares, če pon ovim Copa lili ,.l-'eharja«, da ne govorimo o Ojstrici in dru­ gih polekstrcmistlčnih plczai·ija h. Smo pač v dobi, ko večina ceni vrednost vzpona po zavl'lirnih klinih in p režlvcllih bivakih, padcih in 111il>urljlvih do~odivščlnah. Cim več vi­ ha1·ja in plazov, padajočega kamenja in •ah , oh« pod steno med hvn .lc-~nimi gledalci. Tudi to ima svoj prav in mik. Skoraj se čutim staroverski ob svojem za­ četku in prvP.m prestopu državne meje. Tak začetek in toliko potepnnj doma ni več mo­ demu. ln zvrstilo se jih j e dve sto pred mo­ juu vizumom 7.a Avstrijo, kjer sem prvič s spoštovanj em (me je že sram) ogledoval sko­ raj preveč strmo postavljl!ne zapadne stene La:.erce in severne Velikega Kleka. Alpini~tične tehnike in p lezalne šole so b ile za nas !';plinska vas, prav tako oprema, pro­ filirana guma, nylon in bivak vreče, pa ku­ halniki, ra1.ne slonove noge in kalorična hrana ... sto stvari, o katerih sem slišal poz­ neje - k sreči še ne p repo7.no. Ln prva tura? Smu čez slovensko v triglavski ~teni. Jiotc>l sem l11krat na 'l'rit{lav, pa sem izstopil iz vlnka v Kranjski gori. čet. Kriško steno me je napotil pastir sredi Pišcnce, po­ balina v krntkih hlačah in copnt.ah za tenis. 603