8 Društvo Morigenos je sodelovalo pri razvoju novih orodij umetne inteligen- ce za izboljšano raziskovanje kitov in delfinov. Društvo je v globalni medna- rodni raziskavi prispevalo podatke za razvoj novega modela t. i. globokega učenja za identifikacijo kitov in delfi- nov. Raziskava je bila julija 2023 obja- vljena v prestižni znanstveni reviji Me- thods in Ecology and Evolution. Pri raziskovanju kitov in delfinov ključno vlogo igra zmožnost prepoznavanja posa- meznih osebkov. Če vemo, kdo je kdo med delfini ali kiti, lahko s tem med drugim spremljamo njihove migracije ter ugota- vljamo, kakšna je njihova socialna struk- tura in – kar je še najbolj pomembno – ko- liko jih je. Mnoge vrste kitov in delfinov na svojih telesih nosijo različne naravne oznake, po katerih je osebke možno loči- ti med seboj – kot prstni odtis ali obraz pri ljudeh. Osebke mnogih vrst delfinov, vključno z velikimi pliskavkami (Tursiops truncatus) ob slovenski obali, je možno prepoznavati po naravnih oznakah na hrbtnih plavutih. Osebke nekaterih dru- gih vrst, kot je denimo kit grbavec, je mo- žno prepoznavati po naravnih vzorcih na spodnji strani repne plavuti. Tej metodi prepoznavanja rečemo fotoidentifikacija, saj živali identificiramo na podlagi foto- grafij naravnih oznak. Za prepoznavanje osebkov kitov in del- finov morajo raziskovalci poskrbeti, da imajo čim večji nabor ustreznih fotografij. Toda natančno pregledovanje tisočih in tisočih fotografij je naporno, predvsem pa zelo zamudno delo. Hkrati mora biti iden- tifikacija osebkov tudi natančna in točna, če želimo, da so ti podatki zanesljivi in uporabni. V zadnjih letih je prišlo do velikega na- predka na področju uporabe umetne in- teligence za individualno identifikacijo človeških obrazov in različnih živali, ven- dar je treba za vsako vrsto razvijati nove modele. Umetna inteligenca za prepoznavanje kitov in delfinov Besedilo: Tilen Genov Foto: društvo Morigenos Pri raziskovanju kitov in delfinov igra ključno vlogo zmožnost prepoznavanja posameznih osebkov. Hrbtne plavuti delfinov iz Tržaškega zaliva, po katerih v društvu Morigenos prepoznavamo posamezne oseb- ke velike pliskavke. V 20 letih raziskav smo pri nas zabeležili že več kot 400 osebkov, približno 150 pa jih na tem območju živi stalno. Osebke kita grbavca raziskovalci prepoznavajo predvsem po naravnih vzorcih na repnih plavutih. 9 V novi raziskavi nas je 56 raziskovalcev s šestih celin združilo moči in razvilo nov model za večvrstno identifikacijo kitov in delfinov. V raziskavo smo vključili pribli- žno 50.000 fotografij 25 vrst kitov in del- finov s celega sveta, med drugim tudi ve- like pliskavke iz Tržaškega zaliva. Članek je prosto dostopen na: https://doi.org/10.1111/2041-210X.14167. Novi model je zasnovan na tehnologiji prepoznavanja človeških obrazov, ki se je izkazal za zelo zanesljivega, ne zgolj za eno vrsto, temveč za več vrst kitov in del- finov. Model bo možno aplicirati tudi na druge vrste živali, tako morske kot kopen- ske, kar smo avtorji raziskave omogočili z njegovo javno objavo. Model je namreč prosto dostopen v obliki kode na repozi- toriju GitHub in v obliki grafičnega upo- rabniškega vmesnika na Happywhale.com. V društvu Morigenos delfine v Tržaškem zalivu in okoliških vodah preučujemo od leta 2002, s poudarkom na raziskavah velikosti in razširjenosti populacije, ve- denja, socialne in genetske strukture ter vplivov človeških dejavnosti na delfine, prav tako pa sodelujemo pri preučevanju kitov in delfinov tudi drugod po svetu. Ta nov pristop k identifikaciji kitov in del- finov bo vplival na učinkovitost obdelave fotoidentifikacijskih podatkov na globalni ravni. Pripomogel pa bo tudi pri našem delu tu, v severnem Jadranu, saj bo z av- tomatizacijo obdelave podatkov naše delo učinkovitejše in hitrejše. »Z vidika varstva populacij je zelo koristno, če lahko prepoznamo iste osebke v daljšem časovnem obdobju, saj lahko vidimo, katera območja posamezni osebki uporabljajo,« je povedal Philip Patton, doktorski študent na Univerzi na Havajih ter vodilni avtor pred- stavljene raziskave. »Prav tako lahko s temi informacijami ocenjujemo velikost populacij in njihov trend.« Raznolikost podzemnega živalstva po- stavlja Slovenijo med najbogatejša ob- močja na svetu, med t. i. vroče točke podzemne biodiverzitete. Tu, med mno- gimi drugimi organizmi, živijo beli in črni močeril, podzemna školjka jalžiče- va kongerija, jamski trdoživ in – nena- zadnje – hrošč drobnovratnik, ki je bil prvi znanstveno opisan kot izključno podzemna žival. Postojnsko-Planinski jamski sistem pa z več kot sto izključno podzemnimi živalskimi vrstami velja za najbogatejšega na svetu. Bogato in raznoliko podzemno živalstvo je neprecenljiv del naše nacionalne na- ravne dediščine, skupaj z njegovim edin- stvenim življenjskim prostorom pa ga je vredno raziskovati in ščititi. Veliko podze- mnih vrst je endemitov majhnega obmo- čja in zato predstavljajo izziv za ekološke in evolucijske raziskave ter za ohranjanje in varovanje. Vendar pa so podzemni or- ganizmi zaradi svojega prikritega načina življenja pogosto prezrti. Podatki o pod- zemnih organizmih in njihovi razširjeno- sti so praviloma skopi. K temu pripomore tudi dejstvo, da so za dostop do podze- mlja potrebni precejšnji časovni vložki, Kaj vse skriva Živo podzemlje? Besedilo: Vit Kukolja, Anja Pekolj in Maja Zagmajster Vzorčenje jamskih živali zahteva nekaj spretnosti in posebno opremo. (foto: Ester Premate) Raziskovalec društva Morigenos pri fotografiranju delfinov za individualno identifikacijo.