Številka 340 TRST, v sredo 9. decembra 1908 —IZHAJA VSAKI DAN — tudi «b nedeljah in praznikih eb 5., eb ponedeljkih »b 9. zjutraj. Posamične fitev. se prodajajo po S nv6. (6 stot.) v mnogih •ob&karnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sy. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster, po 5 nvč. (10 stot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka madaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Tečaj XXX*;i Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč I — NAROČNINA ZNAŠA —■ u vse leto 34 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; ni na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■aroSnlna ma aađeljsko lsAanJ* „EDOTOSTI" atan« : Ml*> latno K 5-20, pol lata 2 OO < Vsi dopisi n^j se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se oe vrsčajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti St. 18. Pottno-hranllnKnl ra?un St 841 652. TELEFON It 11-57 BRZOJAVNE VESTI Draguljar umorjen. DUNAJ 8. DaneB opoludne go našli draguljarja Fran k fu ri erj a umorjenega v njegovi proda-alnici. Zii se, da je bil izvršen roparski umor. Zdravje angleškega kralja. LONDON 8. Privatni tajnik kraljev je včeraj brzejavi! listu „Dai!y Nfcws", da je kralju bol)e. Kralj se nadeja, da bo mogel danes zaoustiti Londor. LONDON 8. Kralj se je počutil danes mnogo b o 1 j e in je opclidne odpotoval v Brighton. Pariška opera. PARIZ 8. „Journal" poroča, da vladaj povodom ravnateljske krize na veliki pretresuje načrt, da spremeni opero svoje lastno življenje, hoče imeti svojo lastno na podlagi svoje posebne zgodovine in narave ustvarjeno kulturo: namreč za svoje lastno kulturno središče! In od tega časa ni nikdar prenehal klic po slovenskem vseučilišču. Vedno znova iu znova seje v vsej prošli dekadi ponavljal ta klic na ne-i številnih f hodih in premnogih peticijah ! Slovensko dijaštvo, slovenski narod ni I pozabil več na to prvo svojo zahtevo ! Ostal je zvešt samemu sebi — in dokaz temu današnji naš shod ! Živimo v dobi, ko se je globoko in nevzdržljivo hrepenenje po izomiki in izobrazbi polastilo vseh vrst ia stanov vsacega naroda, živimo v dobi, ko se vedno glasneje sliši klic po vseobči kulturi in narodnem na- predku, ko mrderna civilizacija kliče po po- pri- vatno podjele. S tem bi se državni proračun razbremenilo za 800 000 frankov na leto. Francoska vojna mornarica. PARIZ 8. ..Metin" poroča, da je minister mornarice pričel s pripravami, da določi visokost različnih mornaričnih preračunov. Po teh proračunih bi Fracciia zgradila do leta 1919 ali 1920, 22, 28 ali 38 oklopnjač. Kongres Združenih držav. WASHlNOTON 8. Predsednik Roosevelt je danes otvoril kongres. Angleški list o Biilowem govoru. LONDON 8. „Morning Post" pravi med drugim o včerajšnjem govoru državnega kan-celarja kneza Biilowa : Iavajanja Biitowa se zamore vsprejeti zadovoljstvom, ako podajajo misli nemške vlade, kar utegae biti po zadnjih dogodkih v Nemčiji tudi morda resnične. v ° nri-! Polarizaciji vede in znanosti I Navzlic temu pa naša vlada v svoji preveliki modrosti skrbi vedno, vnovič ia vnovič, potlačuje to plemenito hrepenenje slovanskih narodov, narodu nemškemu pa neprestano v svoji preveliki ljubezni ustvarja nove narodno- ezikovne privilegije, ter hoče tako na vsak način ustvariti nemškemu na-! rodu urbi et orbi monopol omike, vtisniti mu z veo silo na čelo pečat kulturnega prvenstva. Navzlic vsej zgodovini in vsem velikim razočaranjem, ki so jih doživeli naši „dalekovidni" vladai možje in državniki na polju notranje politike, je in estane njihova najvišja maksima, da se med nami, brezpravno in anakronistično, na krčevit način vzdržuje vsaj ostanke nekdanjega cvetočega Herbst-Beustovega centralizma in germanizacije. Nikakor pa se ne morejo pov-; speti do spoznanja, da za ta sistem v Av Te izjave morda nripomoreio, da 6e poleže , , . *r. , . . ... I ojiCiii uv/ Djjutuauja, ua «<> 10 oioituj • razburjenje, ki se je v zadnjem času polastdo j atri]i ni več nobenega poiia, nobenih življen- h;rope. ___lakih pogojev; nikakor nočejo slišati našega Dunaj 8. — Mensa accademica je bila | odpora, našega glasnega klica: HancU of! danes opoludne brez motenja zopet odprta. _ . mm" m m m zašita Bolska mizerna je živa priča Z manifestacijskega Shoda kratkovidna politika razteza tudi Toda, ne ža$ka šolska dovolj tega! živa priča, Naša trda se ta polju na i Šolstva! Naša za slovensko vseučilišče. I Naša slovenska deca 86 siste- Govor gospoda dr*. Egona Starćta. mat?«™ prezira, noče se jej dati niti one minimalne šolske naobrazbe, ki je danes v Slavna gospoda ! t?m težkem, tako poostrenem boju za obsta- Srcem polnim radosti in ve- nek, za vsakdanji kruh potrebuje vsakdo, ki selja gotovo sleherni Slovenec pozdravlja heče živeti. današnji manifestacij ski shod; ne samo radi z neusmiljenostjo, nemožnov tega, ker se danes manifestira za našo naj- fe u 1t a r n j h državah se iz šole naprav- 1 j a j o pereča politična vprašanja, se šolstvo ponižuie v brutalno sredstvo sccijalnega in plemenskega aristokratizma ! danes večjo in najvažnejšo slovensko kulturno zahtevo, temveč tud radi teg8, ker danes vprvič stopajo pred slovensko tržaško javnost na javnem sbodu slovenski tržaški akademiki. Velepomemben in historičnega pomena je današnji naš shod! Dosedaj se je v širši javnosti vedno-ie guvorilo o italijanskih tržaških akademikih, danes pa stopa v prvič v javnest organizirana Kadi tega pa zborujemo danes tu, da protestiramo proti tej ozkoprsni politiki, da zopet, kakor že tolikrat popreje, povzdignemo svoj glas z glasnim protestom, da nismo mi tu za urade in šole, temveč, da i o u r p. d i i d šole zanas in da radi množica slovenskega avtohtonega tržaškega tega tudi zahtevamo, da so tako urejeni, da dijaštva, ki radi tega rodoljubnega čina za služuje naše neomejeno priznanje in zahvalo. Slavna gospoda ! Letos je poteklo že deseto leto, odkar se je zopet vnovič probudilo slovensko dijaštvo, probudil slovenski naroJ, iz svoje letargije, iz svojega indiferer.tizma, ter prišel do spoznanja, da ima tudi en pravico, z vso trdovratnostjo in neutrudljivo energijo potezati se za to, kar mora pač imeti vsaki narod, ki hoče živeti PODLISTEK. Prva ljubezen. Povest Ivana Sjergjejeviča Turgjenjeva. Iz ruščine prevel dr. G. G. — In kaj neki čutim? sem dejal — a v svoji duši sem priznaval, da ima doktor prav. — Ej, mladenič, mladenič, je nadaljeval doktor s takim izrazom, kakor da bi bilo v teh dveh besedah za me nekaj zel«) žaljivega: kako je vam možno hliniti se, saj je pri vas še, hvala Bogu, kar v duši, tudi na obrazu. Sicer pa zakaj bi modrovali ? Jaz sam ne bi hodil sem, ako. .. (doktor je stisnil zobe) ... ako ne bi bil ravno tak čudak. Samo glejte, čemu se jaz čudim : kako da ne vidite vi se svojim razumom, kaj se godi okoli vas? — In kaj takega se godi, sem upadel ter nastavil ušesa. Doktor me je pogledal z nekim porogljivim sožaljem. Lep sem tudi jaz — je spregovoril nekako za se — zelo potrebno je, da njemu to pravim. Z eno besedo, je dostavil, povzdignjenim glasom — ponavljam vam: Tukajšnji zrak vam ne prija. Tukaj vam je ugodilo, in zakaj bedo služili potrebi naroda: kakor to zahteva ljudska volja večine avstrijskih državljanov, ne pa, kakor zahteva to peščica tujih inteli-gentov. R e s j e, da v Avstriji imamo sicer svoje pisane državne zakone, rei je, da imamo svoj glasoviti članek XIX. o ravnopravnosti narodov, res je, da bi le na zakon zdrava državna uprava in dalekovidna politika imela bazirati svoje živne bi bilo? Tudi v rastlinjaku diši pri-® jetno — ali živeti v njem ni možno. Ej !; ubogajte, poprimite se zopet Kajdanova! Kneginja je vstopila in začela prito-j zevati se doktorju, da jo boli zob. Potem se je prikazala Zjinajida. — Evo — je dostavila kneginja —: gospod doktor, pokarajte jo! Ves dan: I pije vodo z ledom; je-li morda to za njo i [zdravo, pri njenih slabotnih prsih. — Zakaj delate to? je vprašal Lušin. — In kaj nastane lahko iz tega ? — Kaj V prehladite se lahko in umrjete. — Zares ? prav zares ? No, kaj je na tem, saj vodi tja naša pot! — Glej no! je zamrmral doktor. — Glej no, je ponovila ona. Je-li morda življenje tako veselo? Ozrite se okolo sebe ... Kaj je dobro ? Ali mislite, da jaz tega ne ume vam, ne čutim ? Jaz pijem jako rada vodo z ledom, in vi me zamorete uverjati z vso resnostjo, da je tako življenje vredno tega zadovoljstva, da bi se ga ne riskiralo za trenotek — o sreči itak ne govorim. — No, da, je pripomnil Lušin: — Kaprica in neodvisnost... te dve besedi vas oznakujeta, vsa vaša narava je v teh dveh besedah. Zjinajida se je nervozno zasmejala. — Zamudili ste vlak, ljubeznjivi doktor, slabo pazite, zaostajate. — Denite si naočnike. — Meni sedaj Ijensko silo in moč. — In re3 je, da tega naša vlada ne dela ! In tako se nudi ob strani stoječetnu opazovalcu prezanimiv pogled, da so političnim strankam, da so tlačenim slovanskim narodom ravno osnovni državni za-koni najb3ljš3 bojno orodje, da se — v trpko in britko ironijo reka: „Justitia est funda-mentum regnorutu", vedno čuje iz narodnih vrst proti teroru nemških fanatikov obupni klic : Naj so izpolnjuje zakon! Moj cenjeni gospod predgovornik je obširno in stvarco utemeljeval našo preopravi-čeno zahtevo po lastnem vseučilišču in pač odveč bi bilo navajati še nadaljne argumente! Omenjamo samo to: Navzlic V3em zaprekam se je v zadnjem desetletju slovensko akademično dijaštvo pomnožilo za okroglo 120%, ter je sedaj že doseglo število 700, med tem ko se je v istem času italijansko dijaštvo pomnožilo absolutno samo za 5°/0 in nemško samo za ac. 12%. To dijaštvo govori jasno dovolj ! Naj mesto mene v prilog naši prvi kulturni zahtevi rajši spregovori znani italijanski socijolog prof. Sighele, ki je v anketi, izdani leta 1904 v prilog italijanskega vseučilišča (kar v tem večji meri velja za slovensko univerzo) izjavil naslednje : Od 179 univerz sveta nima črez 85 več nego 500 slušateljev. Končno naj se vendar podpirajo manjša univerze, ker so te boli nego velike pripravne odgovarjati zahtevam kulture in napredka civilizacije. Takim in jednakim argumentom nasproti pa ima naša slama vlada gluha ušesa. Po slovenskem ozemlju pa se razlega obupen klic: „slovensko dijaštvo vegitira!" Da, vegitira, ker nima sredstev, da bi živelo v tušem mestu — so-sebno pa sedaj ne na Dunaju, ko je radi terorja nemških buršev mensa akademica za-tvorjena. In če nam vlada niti tega ni priznana da ie naša zahteva po lastnem kulturnem središču stvar eminentno kulturna, potem bi, objektivno sodeč, morala ^saj priznati, da je ta naša zahteva z oziro-u n- današnje žalostno stanje našega dijaštva — objednem tudi stvar materi j a I n e g a prospevaaja slovenskega akademika ! Z ustanovitvijo slovenske univerze bi se torej ob jednem tudi to zlo odstranilo, ker bi dijaštvo ne stradalo več, ker bi ne bilo več toliko uničenih eksistenc! Sedaj pa zavzema 6iovenBki akademik nič manje, nego prijetno stališče gosta na nemških univerzah. Neštetokrat se je to proglašalo z nemške strani! Dobro! Ce je res Slovenec sam državljan II. razreda, ča je res samo gost na univerzi, potem bi morali biti vsaj domači gospodarji — in to je v prvi vrsti v to poklicani reprezentant vseučilišča, tačasni rektor — gostoljubai nasproti gostom svojim. Inkaije napravil graški rektor znani prof, Hildebrandt? — Mesto da bi, tako, kakor se olikancu spodobi, vspreiel deputacijo jugoslovanskih akademikov v svoji vsprejemni sobi, vsprejel je res gentlemensko deoutacijo na hodniku, ter jim njihove prošnje a lunine odbil. Svetoval bi slovenskim akademkom, da bi napravili med seboj malo zbirko, ki bi ni do kapric; imeti za norca vas, sebe imeti za norico . .. kako je to veselo ! — kar se pa tiče neodvisnosti... Monsieur Valjdjemar, je dostavila Zjinajida nenadoma in udarila z nogo ob tla — ne delajte žalostnega obraza. Ne morem trpeti, da se komu smilim. Na to se je hitro oddaljila. — Škodljiv, škodljiv je vam tukajšnji zrak, mladenič, mi je ponovil Lušin. XI. Na večer istega dne so se zbrali pri Zasjekinih običajni gostje; bil sem mej njimi. Pogovor je prišel na pesem Majda-nova; Zjinajida jo je odkritosrčno hvalila. — Toda veste H kaj ? mu je rekla: — Ako bi jaz bila pesnica — bi zbrala druge snovi. Morda je vse to neumnost —J ali meni rojijo mnogokrat po glavi čudne; misli, posebno kadar ne spim, proti jutru, ko nebo začenja postajati rožnato in sivo. j — Jaz bi, na primer... Ne bodete se mi smejali? i — Ne! ne! smo vskliknili vsi v. en glas. — Jaz bi opisala, je nadaljevala, in pri tem je djala roke križem na prsa in uprla oči v stran, — celo družbo mladih deklet, po noči, v veliki lac^i — na tihi reki. Luna sveti, a one vse so belo oblečene,! v vencih iz belih cvetic, in pojejo, veste' karkoli podobnega himni. ' jo v znak hvaležnosti in posebnega priznanja poklonili rektorju prof. Hildenbrandu v dar : „Knigge, Umgang mit Menschen !u Čeravno pa so na nemških univerzah slovenski akademiki toli zaničevani gostje, vendar pa v isti seji zopet sprejemajo nemški burši v svoji prepotenci resolucije v katerih se izrekajo proti svaki ustanovitvi nenemških univerz. In to se imenuje višek kulture ! Toda to je kultura moči in premoči ! Mi Slovani nimamo zmožnosti k t a k i kulturi! Mi nismo zmožai, da bi v imenu križa na križ pribijati, mi nismo zmožni, da bi v imenu svobode svobodo kradli in zapravljali sužnje, mi nismo zmotni, da bi v imenu kulture odrekali kulturna sredstva 1 Vse to pa se godi ad maximam gloriam nemškega terorizma ! In tu si dovoljujem poklicati v spomin slovenskim dijakom uvaževanja vredne besede, ki jih je letos o misiji češke univerze spregovoril odstopajoči rektor, dvorni svetnik prof. dr. Goli, rekši : „Zoačaju naše držvave bi odgovarjalo, da bi imeli med svojimi vseučilišči vseučilišče takorekoč, vseavstrijsko vseučilišče, ki ne bi izključevalo nobenega jezika, kateri se govori v tej držaji, niti kakor učnega predmeta, niti ne kakor učneg* jezika, pokazujoč ta svoj značaj v prvi vr3ti v svojem didaktičnem programu. Tako vseučilišče bi rnogJo biti dunajsko vseučilišče. „Danes seveda nam je znano, da tako vseučilišče dunajsko ne more biti in tudi noče biti". „Do gotove mere bi pa moglo biti tako vseučilišče naše praško vseučilišče ravno radi tega, ker bi bilo to vseučilišče slovansko, v tem smislu, kakor omenjeno, da bi se ne omejevalo samo na češki jezik kakor učni jezik, temveč bi odmerilo v svojem didaktičnem programu kolikor možno mnogo me3ta slovanskim stvarem v najširšem pomenu te besede." Pač važne so te besede znamenitega češkega učenjaka zgodovinarja ! Ia radi tega bi bilo pač uvaževanja vredno, d?, bi se dotlej dokler slovenski akademik nima svojega lastnega središča, v njegov h vrstah začula glavna parola : „Slovenski akademik spada na slovensko vseučilišče!" Seveda bi se z ozirom na različne ustanove na dunajski in graški univerzi to ne moglo zgoditi v polnem obsega ; toda doseže se pa lahko, da bi se vsaj večina — masa slovanskega dijaštva tako koncentrirala v jed-nem ia to slovanskem mesto, kjer bi gotovo boljše uveljavljalo sebe ia kier bi, ne glede na drugo udobnost, po predidoči reorganiza-nizaciji tamošnjega podpornica, vsaj ne 6t rada lo ! Mi pa, ki smo danes tukaj zbrani vemo, da reaoluaija, ki jo danes skleneaoo, ne bo imela takojšnjega praktičnega učinka, pač pa bo memento vladi, daje ves lared slovenski kakor en mož za to našo p r v o k u 11 u r n o z a h t e v o in da je ni moči, ki bi mogla ugonobiti v srcu našem to zahtevo. Zaamo pa, da našo univerzo dobimo samo in v prvi vrsti s svojim lastnim drobnim in premišljenim delom iu složnim nasto- — Razumem, razumem, nadaljujte, je spregovoril Majd;lnov pomenljivo in sa-njavo. — Nenadoma — na bregu šum, smeh, baklje, boben s kraguljčki ... to je četa bahantinj, ki prihajajo s pesmimi in krikom. Od tu dalje je vaša stvar dovršiti sliko, gospod pesnik... želela bi le, da bi bile baklje rudeče in da bi se močno kadile, in da bi se oči bahantinj iskrile pod venci, a venci da bi bili temni. Ne pozabite tudi tigrskih kož in čas iz zlata, mnogo zlata. — Kje pa naj bo zlato ? je vprašal Majdanov, vrgel nazaj svoje gladke lase in široko odprl nosnice. — Kje ? na ramenih, na rokah, na nogah, povsodi. Pravijo, da so v starih časih ženske nosile zlate obročke na glež-njih. Bahantinje kličejo k sebi deklice v ladjici. Deklice so nehale peti svojo himno — ne morejo je nadaljevati — toda one se ne zganejo ; reka jih zanafia k bregu. In glej, nenadoma se je ena od njih tiho dvignila ... to je treba lepo opisati, kako ona tiho vstaja pri luninem svitu in kako so se prijateljice prestrašile . . Prestopila je rob ladjice, bahantinje so jo obkrožile, jo odvedle v noč, v temo ... Opišite tu oblake dima in vse se je pomešale. Slišati je samo ječanje, a njen venec je ostal na bregu. (Dalje.) Stran II »EDINOST« štv. 240 V ^rstn, dne 9. decembra 1908 pom, ravnavši se po besedah slavnega češkega pesnika Jana Kolara, ki pravi: Spornost jim a os*£ta nam scbasi; Dfj'e tu nam s duhem Všeslavcsti, A — aj narod mate viditi, Takv nebyl jeste v minulosti! Slovenski akademiki pa naj bodo prepričani. da stojijo za njimi vsi sloji slovenskega naroda v složnem hre-peneju po omiki, izobrazbi in napredku ! In prepričan sem. da to naše hrepenenje tudi na nas vedno tlačeni slovenski narod, na to borno naše slovensko ozemlje, ki je ljubimo s vročo domovinsko ljubeznijo, privabi gnrko oživljajoče pomladansko solnce z \scroi svojimi blagodejnimi žarki — solnce slobc de, solnce napredka, solnce narodne pro-svete; da se tudi nam izpolnijo rodoljnbne, besede našega pesnika Simona Gregorčiča: Z Pepelni dan ni dan več Tvoj, Tvoj je — vstajenja dan I Shod u Mestnem domu o Ljubljani. Politično in izobraževalno društvo za dvorski fkrai v Ljubljani je sklicalo v nedeljo v veliko dvorano „Mestnega doma" javen ljudski shod, na katerem se je govorilo o notranjem in unanjem političnem položaju. Viada ie za to priliko poklicala v Ljubljano okrog 180 orožnikov. A vse varstvene odredbe so bile odveč. 8hod je bil silno mnogoštevilno obiskan. Bilo je . -ega skupaj okrog 1500 ljudij. Shod je s primernim govorom otvoril dr. Oražen kakor predsednikskličujočega društva. Za njim je govoril dr. Že r j a v o unanjem položaju Avstrije. Govornik je prečital naslednje resolucije : 1. Vlada se pozivija, da stori vse, da prer.ciia nevarnost vojne s Srbijo in Cxno goro. Vojni nasprotujemo z načelnega humanitarnega stališča; tej vojni pa še posebej, ker bi bita naperjena proti narodu, s katerim nas veže bratska ljubezen. Razburjenje srbskega naroda naj pomiri Avstro-Ogrska s tem, da Srbiji zagotovi popolnoma svoboden razvoj, osobito tudi na gospodarskem polju, e tako izpeljano promeino zvezo z jadransko obalo, da bo zavarovana proti vsem slučajem. V ta namen naj se ne straši niti teritorijalnih prememb v korist Srbiji oziroma Črni gori. To more storiti vlada tem ložje, ker je takojšnje pomirjenje absoluten pogoj pro6pehu naše industrije, a tudi za agrarne interese prometna zveza Srbije z morjem neprencen-Ijive važnosti. 2 Dokler ni sporazumna rešitev spora s Srbijo in Črno goro zagotovljena, naj „Narodna zveza" zastopa v aneksijskem vprašanju strogo opozicionalno stališče. Potem naj pa deluje, da se troedini kraljevini Hrvaški, Slavoniji in Dalmaci]i pridruži poleg novopri-klopljenih dežel tudi vse slovensko ozemlje in stvori nova državnopravna celota kot jugoslovanski skup monarhije. 3. Shod pozivija viado in krono, da stori konec nezakonitemu režimu in političnim per-Bekucijam na Hrvaškem. Resuluciji sta bili z velikanskim navdušenjem soglasno vprejeti. Zatem je govoril živinozdravnik dr. R i b-nikar o slovenshem šolstvu in o razmerah na vseučiliščih na Dunaju in v Gradcu. Govornik je omenil, da v kratkem odstopi deželni predsednik Schwarz, in da zahtevajo Slovenci na Kranjskem slovenskega deželnega predsednika. Govornik je zaključil : Dasi nas zatirajo vsepovsod, ne bomo obupali. Neizprosen bodi naš boj na narodnogospodarskem polju in če tega izvojujemo z vso doslednostjo in železno brezobzirnostjo, bodo strti naši zatiralci. Geslo „S?oji k svojim!" se ne sme prekršiti v nobenem slučaju, potem bomo gospodarili na svoji zemlji mi. Samopomoč, to je tista zlata zvezda-vodnica, ki na* pripelje na cilj, ki ga moramo doseči, če hočemo obstojati kot narod. Zato pozdravljamo iskreno opozicijo „Narodne zveze" proti vladi in želimo, da stopi tudi v obstrukcijo, če bo treba, ker le potem bo mogoče kaj doseči od vlade. 20. september v Ljubljani in 2. december v Pragi nam ne gre iz spomina. Upamo, da 6ta ta dva dneva začetek boljše dobe slovenskega in slovanskega naroda. Nato ste bili vsprejeti nastopni 2 resoluciji: Na javnem ljudskem shodu v Ljubljani dne 6. decembra 1908 zbrani Slovenci se zgražajo, do se je našla avstrijska vlada, ki Bt je vdala vsenemški strahovladi in edinole v varstvo burševskib čepic razglasila preki sod nad Prago. Bratskemu narodu češkemu pa izrekamo v bridkih časih, ko gospodari čeženj dunajski rabelj, svoje najprisrčnejše sočustvovanje. Na ljudskem shodu dne 6. decembra 1908 v Ljubljani zbrani Slovenci odobravamo opozicionalno staltšče „Narodne zveze". Zahtevamo od jugoslovanskih poslancev, da nadaljujejo z vso odločnost i o pričeti boj za slovenske pravice proti ponemčevalnemu vladnemu sistemu ter preprečijo z naj radikalnejšo obstrukcijo germanska naailstva nad našim narodom. Tudi glede slovenskega vseučilišča je predlagal R i b n i k a r resolucijo. Sicer, re-rekel je, današnji shod ni manifestacija za slovensko vseačilišče, vendar zahtevati moramo svojo univerzo pri vsaki priliki. Če nas pode z Dunaja in Gradca, naj nam dado laatno vseučilišče. Dotična resolucija se glasi: Nb shodu v Ljubljani dne 6. decembra zbrani Slovenci ponavljajo že neštetokrat izraženo zahtevo po u.Unoritvi slov. vseučilišča. Poživljajo vlado, da takoj otvori v Ljubljani pravno iakulteto. Protestirajo, da bi se sploh katero drugo vseučiliščno vprašanje prej rešilo kot slovensko. Najcd-ločnejše se zavarujejo proti temu, da bi se izbral Trst za sedež laškega vseučilišča. Vse resolucije so bile soglasno in z velikim navdušenjem sprejete. Poslale se bodo na nterodajna mesta. Konečun je govoril Čeh B o h u s 1 a v člen slovenskega gledališča. Nato je bil shod zaključen. ^ DOGODKI NA BALKANU. Kotor, dne 30. novembra. Sedel sem v „Trgovinski kavarni" v Kotoru, pihal pred-se uim cigarete in se dolgočasil. V kavarno so prihajali višji in nižji častniki, katorim se je vsem navidezno j*ko mudilo. Na trgu pred kavarno je stalo par Črnogorcev, a domačini — moški in ženske — so hiteli z mrzličato naglico po trgu. Stopil sem na trg. Od morja sem je pihala mrzla sapa, med tem ko se je morje samo igralo z malimi ladjami, pluskajoč ob nje velike vale, kakor da bi se hotelo norčevati z ljudmi, ki si hočejo svoje itak že bedao življenje cgrenjevati z medsebojnim pobijanjem. Solnce se je skrilo za oblake, kakor da bi se sramovalo obsevati s svojimi žarki (te bedne človeške stvore ,.. Nad vso Boko Kotorsko leži neki težki vzdub. Kljubu zimi se zdi, da vlada neka težka so-perica — vsaj na človeških dušah —, a ozračje ie napolnjeno z elektriciteto; pričakuje se, da vsaki hip prične treskati in grometi. Dopisnik „Neu Fieie Presse" je bil na Cetinju. M:ž se boji, da se ne bi ljudstvo vzdignilo proti knezu, ker je dobilo orožje. Za list, kakoršen je „N. F. P.", je res čudno, da pošilja v Črnogoro dopisnika, ki niti tega ne ve, da je narod v Črni?ori vedno pod orožjem. Ministerski predsednik črnogorski gosp. Tomanovič mi je rekel, da vsa Črnagora ni drugo nego velik vojaški tabor. Jaz bi pa pristavil, da je danes vsa Črnagora en sam v pripravi stoječ vojaški tabor. Vsak Črno-j goreč ima v svoji hiši puško -repetirko in j 150 patron, za pasom pa revolver. A to je; vedno tako. Razlika je samo ta, da imajo I danes vsi Črnogorci še poseben ukaz, da: imajo biti vsak čas pripravljeni, da odrinejo na mejo. A vse, kar pišejo časopisi o koncentraciji čet na meji, je le plod fantazije. Obmejna straža se vrši strogo. A to stražo izvržujejo Črnogorci tako, kakor se je pri nas vršila po nekaterih vaseh nočna straža. Ko je prišla na vojnega obvezancaj — in to je vsak Črnogorec od 16 let naprej — vrsta, jemlje si v torbo potrebno hrano, ter odhaja v službo. In te straže vrše svojo dolžnost in točno. Oni poznajo točno vse meje, a čim je kaka avstrijska patrola prestopila meio — vsled pomote — jo gotovo primejo Črnogorci in odtirajo na Cetinje. Taki slučaji se dogajajo pogostoma. Črnogorci so pametneji. Ako slučajno treba, da doznajo, kaj se godi preko meje, odlagajo orožje in gredo „nabirat drva". Soditi po soparici, ki vlada v ozračju, bi utegnilo vsaki čas početi treskanje in gro-menje- Vendar je še nade, da se temni oblaki razkrope brez gromenja in tres-kanja ! Rusija in vprašanje aneksije. Petrograjsko „Slovo" poroča iz diploma-tičnih krogov, da Avstro-Ogrska privoljuje, da se aneksijsko vprašanje vaprejme v konfe- j renčni program, vendar le pod pogojem, da Busija, Anglija, Francija in Turčija prej I obljubijo, da aneksijo priznalo. — Vprašanje j kompenzacij za Srbijo in Črnogoro zanimaj rusko vlado le v drugi vrsti (Tega pa „Slovo* i ne veruje). Na nujno rešitev bosansko-herce-govekega vprašanja sili finančni minister Kokovcev, ker orijentska kriza ovira sklep vnanjega ruskega posojila. — Večina mi-nisterstva je na strani finančnega ministra. Pogajanja med Avstro-Ogrsko in Turčijo. CRRIGRAD 8. „Idsm" je iz avtentičnega vira zvedel, da prično v kratkem pogajanja med porto in Av&tro-Ogrsko. Porta meni, da pričetek pogajanj provizorično oslabi bojkotno gibanje. IZ BOSNE. SARAJEVO 8. Vesti, ki so jih srbski list priobčili o mnogoštevilnih aretacij Srbov v Bosni in Hercegovini radi veleizdajske konspiracije, so popolnoma izmišljene. TURČIJA. Izjave velikega vezirja o bojkotu. Veliki vezir je rekel dopisniku „Notoje Vremja", da bo bojkot avstro-ogrskega blaga trajal toliko časa, dokler se Avstro-ogrska ne sporazume glede bosanskega vprašanja. To je ljudska volja, nasproti kateri je vlada brez vsake moči. (Tu si je veiiki vezir dovolil ne-, koliko hinavstva). S&BIJA. Odstop načelnika srbskega generalnega štaba. Beligrajski listi poročajo, da je načelnik generalnega štaba general Patnik prosil za umirovljenje. Štampa očita generalu, da je njegov JJodstop ? sedanjem trenotku toliko kolikor beg. > BELIGRAD 8. Nasproti različnim beli-grajskim poročilom povdarja glasilo mlado* radikalcev „Odjek", da ni v sedanji srbski krizi nikake različnosti mnenja med staro - in mladoradikalcl. Vsi bodo z vsemi svojimi močmi sodelovali, da se doseže skupni cilj. Jamstvo za celoskupnost Srbije. Z Dunaja poročajo, da je srbska vlada sprožila misel, naj bodoča konferenci zajamči Srbiii celoskupnost sedanjega njenega ozemlja. Na Dunaju so baje s to mislijo sporazumni, pod pogojem, da Srbija pripozna, da je bosansko vprašanje konečno rešeno za vso bodočnost. ___ Po aneksiji Bosne in Hercegovine — skrbi* Kako so doneli slavospevi baronu Aehrenthalu po proglašenju aneksije Bosne in Hercegovine! To je bilo rad isti v vseh krogih — in kadilo se je kakor da so se oblaki delali. Slednjič ima Avstrc-Ogrska ministra za vnanje stvari ki je dvignil vnanjo našo politiko iz pasivnosti in nedelavnosti — moža krepke inicijative in odločnega dejanja. Tako so vriskali vsi listi, ki iz katerega-koli vzroka služijo ministerstvu za vnanje stvari. — Ali kmalu je prišlo streznenje in za njim za petami — skrbi. Lepa zgradba visokoletetečih nad je dobila občuten udarec po bojevitih vesteh, ki so prihajale iz Srbiie in Crnogore. HreŠ-čečo disonanco ▼ simfonijo je prinesel tudi turški bojkot avstrijskega blaga in posebno še dejstvo, da so vbi kategorični pozivi na turško vlado postali brez vspeha. Najhuje razočaranje so pa provzročili ljubi „prijatelji" in „zavezniki" v italijanskem parlamentu. Ista glasila, ki so toli glasno pela ho-zana, pišejo sedaj veliko hladneje in nastajajo jim že pomisleki, da li je baron Aehren-thal pogodil pravi način in pravi moment za proglašenje aneksije. S prva so glasila baron Aehrenthala uverjavata ves svet, da ostaneta Črnagora in Srbija osamljena se svojimi protesti proti aneksiji in da ni niti misliti na to, da bi evropske vlasti delale kake težave. Te zadoje dni pa že namigujejo na možnost, da bosti osamljeni Avstro-Ogrska in Nemčija. Sedaj obsipljejo Rusijo z očitanji, da ni iskrena. Franciji pa je že po vsej konstelaciji za slučaj resnih dogodkov odkazano mesto na strani Rusije. Izven vsacega dvoma je, da Anglija ne bo na strani Nemčije in zato tudi ne na naši strani. Turčijo bo silil naj narav neji egoizem, da bo skušala izkoriščati osamljenost tiste države, ki jej je definitivno cd vzela dve provinciji. Rekli smo že. da so italijanskem parlamentu grdo prekrižali načrte barona Aehrenthala. V to pa jih je Še posebno vspodbudil poseben dogodek. Že dolgo se vzdržuje vest, da je prišlo med Rusijo in Italijo do sporazumljenja za postopanje ob vprašanju Bosne in Hercegovine. Jedni trde celd, da je sklenjen tudi vojni dogovor za gotove slučaje. Tej vesti se sicer oporeka, ali toliko je gotovo, da se Rusija trdno drži stališča, da Avstro-Ogrska ni upravičena za izvedenje aneksije, ako v to ne privole evropske vlasti, ker mednarodne pogodbe — in po taki pogodbi je dobila Avstro Ogrska nalog za okupacijo Bosne — se morejo spremeniti le potom novih pogodeb. Kakor znano, je avstro-ogrska diplomacija na nasprotnem stališču, ker trdi, da je aneksija neoporečno pravo monarhije. Javno mnenje v Italiji pa odločno odklanja to stališče. — Ti pojavi v evropski politiki so zaskrbeli tudi na Dunaju, a nemško novinstvo je začelo dajati izraza svojim bojaznim, da v slučaju komplikacij bo mogla naša drživa računati jedino le na pomoč Nemčije. Zato navstajajo sedaj pomisleki proti veljavnosti politike barona Aehrenthala. Graška „Tagespoat" n. pr, ki ima precej dobre zveze z odličnimi krogi, piše, da so odločilni krogi v Nemčiji vznemirjeni, ker se boje. da ostaneta Nemčija in Avstrija osamljeni. Očitajo sedaj Aehrenthalu, da je šel na limanice — angleškim mahinacijam. Vznemirjenje postaja vedno veče in širše, ker evropski mir ni več zagotovljen. In čudo! Graški list očita tudi Nemčiji, da je mnogo kriva, ker je njena 7nanja politika tako omahljiva in ne uživa zaupanja. Vsled tega trpi tudi nje zaveznik. Rekli smo že gori, kakega stališča se drži Rusija. Ker pa so se te dni od nekaterih s rani širile vesti, da Rusija brezpogojno pripozna aneksijo, je velezanimivo Čuti izjavo, ki jo je dal v nekem razgovoru ruski minister za vnanje stvari Izvolski. Jedna teh izjav je: Ruska vlada ni ne direktno ne indirektno povspeševala kakega dogovora med Avstrijo in Turčijo glede aneksije Bosne in Hercegovine ; ne poprej, ne pozneje ni on v imenu Rusije potrdil aneksiji. Rasija zahteva slej kakor prej, da Be bosansko vprašanje reši po vlastih, ki so podpisale berolinski dogovor. Temu nazoru sta pritrdili Anglija in Francija in tudi Italija se je izjavila solidarno. Ako bi na konferenci vlasti pripoznale fiit accompli, bo Rusija zahtevala kompenzacije za balkanske d r ž a v e. Rusija je pripravljena v namen mirne rešitve svariti Srbijo in Črnogoro pred prenagljenimi koraki. Ako Srbija ne da povoda za kako postopanje Avstrije, se morajo veiesile potegniti za .Srbijo. Anglija še ni precizirala svojega sta I lišča. Skoro pride do formalne jzveze med Anglijo, Rusijo i i» (Francijo. To je potrebno — tako je zaključil Izvolski — zato, ter Nemčija Se vedno intenzivno podpira balkansko politiko Avstrije. To je menda dovolj jasno označeao stališča in nameni Rusije glede bosanskega vprašanja. .Zato je le grenka resnica, da je za kratko dobo jubiliranja nastopila doba težkih skrbi za avstrijsko diplomacijo. Hrvatska. „Budape3ti Hirlap" je prinesel članek, v katerem se bavi s sklicanjem sabora in z možnimi mo lalitetami, kako bi se sedanji položaj razvozljal. Ta članek vzbuja veliko pozcraojt in se ga smatra kakor nadaljevanje ; nekega drugega članka, inspiriranega od vladnih krogov, ki ga je priobčil „Magyar Hirlap". Gotovo je, da želijo madjarski poslanci okleniti zopet mir s Hrvati. Ogrska vlada hoče s tem vplivati na hrvatske poslance, da potrebujejo za zbližanje mostu, in v ta namen je bil priobčen članek „Buda-pesti Hirlapau. Madjarski politični krogi splošno rodijo, da se bo še tekom tega meseca skušalo sklicati hrvatski sabor, da reši vsaj proračun. Rusija. Občinska avtonomija na ruskem Poljskem. Iz Petrograda poročajo, da je zakonski načrt o avtonomiji občin v kraljestvu Poljskem v glavnih črtah že gotov. Izdelal ga je namestnik ministra za notranje stvari Križa-novski. Po tem načrtu bodo imeli volilno pravico v občinah širji krogi, nego v vseh ostalih 34 ruskih gubernijah. Vstop Zidov v obč. sastop je znatno omejen. Drobne poiitifne vesti. Veliko italijansko posojilo. Rimski „Bolletino delle tinan^e" poroča, da namerava italijanska vlad* najeti posojilo v znesku 1000 do 1500 mil. lir, da pokrije izredne potrebe vojnega ministerstva in državnih železnic. — Agencija Štefani to vest odločno dementira. Dnevne vesti. Velikodušen dar slovenskega mecena. Naš veliki slovenski mecčn, dični podpiratelj slovenske učeče se mladine gos. Josip Gorup vitez Slavinski, ki je ustano?il že mnogo dijaških ustanov in dajal podpore je zopet daroval 50.000 kron za dijaške ustanove. Volitve v delavsko zavarovalnico zoper nezgode. Prejeli smo: Zdi se, da je naše socijalne demokrate že nekako strah, da takrat ne prodrejo z vsemi svojimi kandidati v predstojništvo te zavarovalnice, in da si to pot ne bodo mogli bratski deliti svojega plena samo z laško stranko gospodarjev; kakor se je to doslej navadno dogajalo. Jezi jih, da slovensko delavstvo noče pripoznati, da se socijalni demokrati čutijo edino poklicani varuhi delavakih interesov ter da ono raje posluša tudi v tem prašanju glas svojih rojakov. Ker pa rdeči prijatelji ne vedo več, kako bi delali reklamo za svoje kandidate, dovoljuje si „Lavoratore" napadati narodai pripravljalni od*ek za te volitve češ, da isti dela preveč ukrivoma in ni še proglasil kandidaturo. — L?pa hvala mu na tem, ker prav to očitanje mu zavrnemo takoj : kdor ima malca upogleda v komplicirani mehanizem teh volitev, ki se raztezajo kar Čez 5 pokrajin, razume, da se tekom 2 tednov ne more proglasiti kandidatov, ako se hoče količkai ozirati na želje delavstva posameznih obratov in krajev ; moralo bi se kar komandirati kandidate kakor so to navedi li — socijalilsti, ko so proglasili kar 4 laške ulužbence Lloyda v Trstu in še dva zunanja svoja pristaša, izmej katerih je en sam Slovenec l In to za delavstvo v o raznih pokrajinah,, katero je pretežno ali popolvoma slovensko. Po njihovem mnenju Dalmaciji in Istri ni treba zastopnika. Kranjski pa zadostuje en namestnik! Pa le potrpite, tudi naši ksndiiati bodo že pravočasno proglašeni in videli bodete, da smo znali malo bolje upoštevati razmere delavstva ! Pa pravite da delamo skrivaj, in da hočemo oslepariti delavca — odgovarjam j Vam z našim vspebom pri volitvah poverjenikov v puljskem anenalu : z 250 glasovi večine sta zmagala Karabaić in Rak člena N. D. O.! pokažite nam raje, kje eo doslej Vaše izvolili in to na pravilen način. Ravno nsša želja je, da se vrše povsod pravilne volitve poverjenikov v posameznih obratih, in kjer se bo vtihotapljalo neizvoljene poverjenike bomo znali tudi mi ravno tako protestirati kakor vi. Slovenski delavci pozor! Skrbite, da se v vsakem obratu (podjetju), ki je upravičen voliti KeJaj v zavarovalnica zopar nezgode, izvrši čim prej iri pravilno volitev poverjenika iz vaše srede. Ker le tak i z v o 1 j e n i poverjenik ima pravico podpisati delavsko glasovnico in napisati ime kandidata za predstojništvo zavarovalnice. Imena teh naSil* kandidatov priobčimo te dni. V Trstu, dne 9. decembra 1908 »EDINOST« štr. 340 Stran IIT Uvedenje poštnih zavojev s povzetjem Carisom, lastuikom kinematografa, in neko za promet z nizozemskim delom Indije — j neznano osebo. Pri tem tta pretepača razbila Glasom odloka c. k. trgovinskesa minister- i *-eč šip vrednih 80 kron. A Caris je pa med btva c d dne 14. t. m. št. 45 233/P. so cd 1. j pretepom izgubil tudi dva prstana, eden vre-1909 naprej v prometu z nizo- |den 1200. drugi 800 kron. Prvi prstan eo | jbnu"ai]a zemskim delom Indije dopuščeni poštni zavoji w povzetjem. Povzetje pri zavojih namenjenih za nizozemski del Indije, ne »me presegati 500 kron in v nasprotni smeri 240 holandskih goldinarjev. Pi goji za pošiljanje so slični onim, ki veljajo za ostali mednarodni promet. Telefonska proga Trst—Pazin—Pula. C. kr. trgovinsko ministerstvo je dovoiilo gradnjo medmestne telefonske proge Trst— Pazin — Pula. T izadevna gradbena dela se izvrše kolikor možno hitro. Potovanje poštne nakaznice. Prejeli smo : Dne 30. m. m. sem odposlal prijatelju v glavno mestno bolnišnico svoto denarja. Ker poznam zagriženost tamošnjih uradnikov in ker vem, d« pošta ne izroča denarja v roke bolnikov, pač pa v roke enega bolniških uradaikov, tem napisal pod slovenski tudi laški naslov. Dna 3. t. m. pa me je pošta ob žestila, da je dotični bolnik zapustil bolnišnico in da imam denar na razpolago. Podal sem se v mestno bolnišnico, kjer so mi v pisarni zagotovili, da je dotični bolnik — še vedno v bolnišnici! Šel sem torej na pošto in ee zglasil pri glavni blagajni. Poslujoči uradnik je na moje slovensko vprašanje zamahnil, z roko rokši: „La se i sporteli". Pokazal mi je v smeri sobe pitmonošev. Na oknu pismonoš je bil pismouoša, kateremu sem pokazal listič. Ta je zopet zamahnil z roko in velel: „La alla cassau — pokazavši v smeri, kjer se izplačuje poštne nakaznice. Uradnik, ki izplačuje poštne nakaznice, mi je na slovensko vprašanje zamahnil z roko proti poštni blagajni, a oni od poštne blagajne je pokazal z roko — naprej proti glavni blagajni! Ne vede kam iti in kaj storiti, sem se podal v III nadstropje v pritožilni urad, kjer sem povedal, kaj se mi godi. Ta uradnik me je spremil do glavnega blagajnika Zalatev, kjer se je gosp. uradnik porazgovcril in povedal — razume se, da v italijanščini, — kar se je bilo dogodilo meni. Jaz sem sam uradnik, sem rekel jaz, a pri nas se uradništvo vede dostojnejše, da-fii ni c. kr.! Mi ne mahamo strankan z roko, kakor se to prakticira na c. kr. pošti ! Ako 30 poštni uradniki navefiči deželnim jezikom in torej nesposobni za vršenje službe se strankami slovenske narodnosti — naj bi bili vsaj uljudni in naj bi skušali veaj z uljudnost] o nadomestiti svojo nesposoboost! To kar sem napisal tu, ne odgovarja dobeseduo onemu, kar sem govoril v zgoraj omenjeni priliki — kar povdarjam, da ne bi sied li kaki popravki. Vzdržujem pa vse to in dostavljam slav. poštno ravnateljstvo, naj ukrene potrebno v stvari. Škandal je tudi, da na pošti 'zasedajo mesta, ki imajo največ posla tudi s sloven. 3trankami, ljudje, ki ne poznajo deželnega slovenskega jezika! Po vsem tem je bila zgoraj omenjenjena svota zopet poslana na pravo 'mesto. * Dostavim naj še, da se je v bolnišnici pomotoma zapisalo, da je Btranka izšla in da nimfam vzroka dvomioiti o tej trditvi, ker sem se prepričal na licu mesta, da se kaj j -stičnega lahko dogaja, dokler ne zboljšajo indeksa. Otvoritev akademićne menze na Dunaju. Včeraj bi se imela otvoriti akademičoa menza. A raenze niso otvrrjli, ker nemško-nacijonalni dijaki niso garantirali za mir. V pomoč bednim visokošolcem se vrši velika slavnost v soboto, 12. t. m. točno ob 8. in pol zvečer v gledališki dvorani v našem .Narodnem domu"1 sleherni, zoptt našli, drugega pa ne. Samomor mlade deklice radi nesreče v j ljubezni. Natalija Šturman je bila krasna blondinka, komaj dvajset let stara, ki je stanovala skupaj z materjo Marijo v skromnem stanovanju ui. Cologna št. 13, V. nadstropju. Deklica je bila zaposlena kakor uradnica pri trgovcu Oskarju Pensu, na Borznnm trgu št. j 4 II. n. Pred nekaj šasa se je Natalija sez~l nanila z nekim mladeničem in medsebojna simpatija je kmalu narastla do vroče Iju-bezn:. Mati deklice pa je bila nasprotna temu razmerju in je prepovedala hčeri, hoditi z ljubljenim mladeničem v gledališče ali drugam. Mati je deklino vedno mučila z neopravičenimi očitanji in včeraj zjutraj, ko jo je mati zopet oštela, preano je šla na delo, deklica med obupnim jokom zastokala: „Čakaj, se boš še za vedno ke3ala". In res, okolo 10. ure je dekiica izvršila svoj žalostni namen. Ne da bi kaj zapazil njen gospodar, ie na en požirek izpila 200 gramov čiste karbolne kisline, ki si jo je baje malo poprej nabavila. Na njeno obupno vpitie vsled neznosnih bolečin, ki jih je prov-zročal razjedajoči strup, pritekel je gospodar in. čim je zapazil nevarnost, dal poklicati zdrsvoika io istočasno neznanil stvar policijskemu ravnateljstvu. Na lice mesta je prišel dr. Tecilazić. ali ob njegovem prihodu je bila uboga deklina že v poslednjih izdihljajih. Ob 10 tričetrt je izdihnila svojo dušo. — Truplo so prenesli v mrtvašnico. Nagla smrt. Sinoči okoiu polunoči je nagle smrti umrl 77-letni Jakop Zinzler, stanujoč v ulici Chiozza 26. Zadela ga je srčna kap. Strta noga. Anton Pjračić. star 49 let, stanujoč na Greti št. 439, je včeraj vodil voz z volovi. Ko je vozil čez železniški tir ca postaji, postavil je nogo na tir v istem trenotku, ko je mimo šel vagon. Noga mu je bila grozro strta. — Prenesli so ga v bolnišnico. Skrivnostna ranitev. V minoli noči okolu 1, ure so v ulici Farneto našli na tleh nekega mladeniča, ki je imel na glavi veliko urezo. Odvedli so ga na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik za silo obvezal rano in ga dal prepeljati v bolnišnico. Mladenič, 31-letui Peter Alberti, stanujoč v ulici S. Michele 11, ni vedel povedati, kako da je dobil urezo. Koledar in vreme. Danes : Leokad ja dev. — Jutri Prenos lavret. hišice. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -{- 7'0 Cels. Vreme včeraj: lepo. Naše gledališče. Sinočnja repriza „V nižavi" je izborno U3pela, vzlic praznim prostorom v pritličju. — O predstavi prinesemo radi pomanjkanja prostora poročilo prihodnjič. Tržaška gledališča : FENICE. Danes zvečer ob 8. uri bo prva predstava operete „Dunajska kri"; tudi to opereto je ugla*bil slavno znami glasbenik Straui, poznan že radi njegovih ljubkih valčkov, ki jih uglazbil v opereto .,Pomladni dih". Čim prej bo imel vrli buffo Berardi svoj častni večer. Novo pogrebno podjetje pisarna in prodajalna Uia Uineenzo SeMni št. 13. Telefon Št. 1402 (poleg- cerkve sv. Antona Novega) Telefon st. 1402 Zaloga oprave ulica Masaimo D' Azeglio St. 18 Prireja pogrebe od naj proste j še do naj elegantne] še vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščiD za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve ; čevlje, vence iz umfctnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za nlučaj potrebe se uljudno priporočajo HENRIK STIBELJ in đ'ugt Društvene vesti. Dramatično društvo. — Odborova seja dram. društva bo v soboto 12. t. m, ob 8. uri zvečer v gledališki pisarni. Na Trubarjevo slavnost j Za veliko slavnost, ki bo v soboto ki hjče položiti m al dar i zvečer v „Nar. domu- se vršijo pevske vaje : r > N , /■--- -1- " ---- —(točno) televadnici „tržaškega Sokola*4, za moški 5. uri po- Nova pro-dajalilca Darila za Božič. % G. 3[ehiayan TRST — Corso štev. 23 Ni potrebno naročati na Dunajn URE nikelnate od K 4- naprej srebrne » » 9 zlate „ „ 26 PRSTANI 14 karatni od K 6 naprej 14 „ idilam. „ io „ BUDILKE garantirane od K 3.50 naprej Vrhu tega bogata izbera zlatih lit srebrnih verliic, uhanov, Broohes itd. ■ mrimnnGDiaciaiggnnm ma a Direktni dovoz štajerski«! konofit i.' ajc. Specijaliteta : Graške Poulards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom Ulica Campanile st. IS. V prodajalnici jest vin Domenico Horetti Trat, al. Giuseppe Gatteri Št. 20 vogal ulice Farneto prodaja ae po noj zmernejših cenah sladkor, kava, rlž, zmesi, moka, naravno maslo surovo In kuhano, vino, pivo in likerji v buteljkah itd. Speoljallteta praških in S. Dnnjelskih gnjati. Poštne pošlljatve po zmernih oenah. Prodajalnica manifaktur. blaga čnrico Se franceschi Filijalka ulica delle Poste štev. IC je prejela za jesensko in zimsko serono bogato izbero blaga za ženske obleke pletenine, fuštanjev, trliža in izdelanega perila za moške iti ženske. Čaj tisočeri cvet izvrstno domače sredstvo, ti ne bi smelo manjkati v noboni družini. Ta čaj je sestavljen iz mnogih zeliSč, korenin in cvetlic ki jjovspesujejo prebavljaDje in tek. — Isti uničuje ubadanja in krče v iel0dcu, napihovanja preobilne kialine itd. — Zavojček r. navodilom po eno krono dobiva se v odlikovani lekarni PRAXMARER (Ai due Mori) Trst, Piazza Grande - Mestna palača. - Tel. 377 UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez ~ vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr. 3* Čermak i« g. Juscher ulica della TRST Caserma štev. 13. U. nadet. Restavracija Jfotd ^fobazia Via Geppa 20 (nasproti hotela „BALKAN'*. Impozanten uspeh vsako večer Vstopnina prosta. ANTON JOGAN, mizar Sprejme vsakovrstna naročila in popravljanja. Ima vedno pripravljeno pohištvo za spalne in jedilne sobe ter knhinie. TRST — ulica Farneto 45. j\ pertot urar I. vrate Trstu!. Poste ttuo ve 9 v8prid našf bednT'učečilie Gladini v Gradcu, jI,) dane* (sreda) °b ur* aJe.če/ Dunaju in Pragi televadnici „tržaškega Sokola", Od verodostojne strani čujemo, da ee bo zbor. 2.) jutri 10. t m„ točno ob občmstvu oudii poseben umetniški užitek, o jpoladne v s|edaliftks đvor«m čemer pričajo danes izišli programi in letaki me šanzbor m moSki z b o r. Zato, po mestu. Veliki mešani zbori, kakor Sattner-I nihče ne manjka, »točno . jeva „Vrbica", Viiharjev „Ispod Triglava*1, dal e samospevi, kakor večno lepa Vi harje^a .Nezakonska mati" in novi Sattoerjev „Za- Združena odbora. Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement. KarbolineJ, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj prhnano kakor najbolje in naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na asfaltičnih kartonih, sterilnih ploščah in vsakovrstnem iamarinu/.v.v. Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni oement, karbolinej, karbolna kislina, asfalti in drugi proizvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja, mast za stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke (registrirane) mast za vagon«, mast-vaselina za koža, mast za oroitfe, voidilo za čev^e itd. Tovarna in pisarna v TRŽIĆU fMonfalcone) pri Trstu. Vesti iz Goriške. ost«li ptič", zraven krepkih moSkih zborov j x Šarlatanstve irridentarjev. Združeni r* la Jenkova „Molitev" in divna Vilharjeva goriški neodrešenci, namreč ultralibaralci, ..Naša zvezda" s krasno ulogo za tenor-solo, mazzinijanci in socijalisti, napovedali so bili so pač srečno zbrane pevske točke, ki se jih za v nedeljo opo'.udne velik javen ljudski khi marljivo vaditi združena zbora učitelj- 8h0(j v dvorani dru tvenega gledališča, na skeca in akademičnega društva. katerem bi se imelo svečano protestirati Io da bo med temi točkami občinstvo proti dogodkom na dunajskem vaeočiiišču in| poslušalo tudi slavnosten govor in deklama- za ustanovitev laške univerze v Trstu. Za cijo in da se vso slavnost zaključi s prese- govornike so bili večni vseučiliščnik Giovanni ; rethivo živo sliko pod znano &trokovnjaško Stecchina, ki je imel govoriti o dogodiili na rok«) g. Verouka, — smo menda povedali Duiaju; potem drugi stari obiskovalec dovoli. graške univerze ter poznani poulični razgra- Z dru žena odbora sta najbrže računata jač i i vod.t^'j vseh demonstracij Ermanni posebno na širje občinstvo, zato sta določila Marcuzzi. V imenu mazzinijanske stranke bil take cene, da bo slehernemu možoo položiti bi govoril poznam tržaški napetoež Diomfde ta dar v tako plemenit namen. s Cine-Music-Hall-Mondial Edini v Trstu. UI. deli' Istria 6, Hrib sv. Jakoba. Edini v Trstu. Žive in govoreče slike. Vsako soboto in sredo nov vspored, absolutne novosti. Od srede 9. do patka 11. decembra: MASKIRAN PLES v barvah. MM dar t Mm Isovost! — Žaloigra. Cine-Mueio : Na sploSno zahtevo Hočete ljubezen? Doživljaji učenjaka komično. V smislu besed govornika na impozantnem nedeljtkem manfestacijikcm shodu, — vsi v sobota na slavnost v pomoč našim bednim visokošolcem! Ljubitelj petja. Tržaška mala kronika. Pretep v kavarni. — Dragocen prstan izgubljen. Ob 11. uri in pol sinoči je v kavami „Al Corso" nastal pretep med nekim DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspeineje sredstvo proti dobiva se v vseh lekarnah 1 revmatizmu in protinu > Tekočina GODINA 1 Steklenica Pitane K 1*40 Tz Trsta se ne odpora manje od 4 .teUenie proti_poSt. j>o^tju ali proti anticipatni požiljatvi »neska 7 K franko po^t. io as^oU biran IV EDINOST« it. 304 V Trstu, dne 9 decembra 10OS €ARLO OORTA^1 Zaloga olja - Irst - V. Santa Caterina 13. Prodaja na veliko in na drohac = TELEFON 865. = Betico in v imenu socijaliatov laSki podanik in goriški dopisnik tržaškega glasila socijaliatov, stavec v tskarni tukajšnjega liBta „Gaz-lettino popolare", ki piše jako nepristransko, Alfrrdo Callini, nekdanji Kalin. Ker bo pa v nedeljo blagoslovili v Vidmu zastavo irredentistifinega društva „Trento-Trieste", so sklicatelji goriškega shoda prekasno naznanili politični oblasti svoj namen, tako, da je bila ta prisiljena iz formalnega pogreška prepovedati nedeljsko zborovanje. To zamudo so pa laški junaki zagrešili na-lfcfč, da so imeli povod, na Videmski slav-nosti ropotati proti zatiranju Italijanov v Avstriji, česar so se prav izdatno poslužili. Pod imenom „tržaški vdeleženci", katerim so se pridružili tudi Goričani, dospela je v Videm ob eni in pol celo tolpa Daj6trast-nejših irredentistov iz Avstije. Ze med vožnjo po Furlaniji so dajali odduška svojemu mi-čljemu; ko so pa stopili na laško zemljo, postali so besni sovraštva do dežele, v kateri te mafitijo :n uživajo vse ugodnosti precar-tanih otrok. Kar so počenjali na blagoslivljanju zastave, potem po mestu in na vrnitvi v cbsovraženo domovino, tega te ne sme opi-eati, ker bi gotovo preveč ugajalo državnemu pravdniku, a misli si lahko vsakdo, kdor le količkaj pozna te viteze, kaj so vse počenjali. Omenjeno naj bo, da so njih dejanja ostro cb60jali sami Videmci in se čudiii, da jami državni organi niso preprečili ostudnih dejanj podanikov sosednje države. Sledi naj samo še kratek opis zastave društva „Trento-Trieste". Je, kakor ob sebi razumljivo, v italijanskih barvah, v sredini sta grba avstrijskih mest Trsta in Tridenta. nad njima zlata peterovoglata laška zvezda pod grbom ima zastava umetno gobo, ki zakriva goriški, itstreki in dalmatinski grb, pt d njo je napis v zlatih črkak: Vincet a mor patriae. Pevsko in bralno društvo „Tomaj" y Tcmaju bode imelo kvoj redni letni občni zbor dne 14. t. m. ob 3. uri popolndne v diustvenih prostorih. Na dnevnem redu bo volitev predsednika in odbora. Iz nakelske občine: V jubilejnem letu i2pclmla se nam je vroča želja. Naš klanec se razširi in dohajati nam bo možno komodno v naša domovja. S pripomočjo in prizadevanjem domačih rodoljubov in s priporočjo našega vrlega gofpoda namestniškega svetnika Antona Ke-fceka dobili smo podporo za razširjenje ceste. Dobroto zna le tisti ceniti, ki se je moral doslej porivati po poti, ki je bila bolj stezi neko drugemu podobna. Opetovano srčna hvala v imenu vseh prizadetih! Vesti iz Istre. Nesreča na električni železnici. V petek zvečer je na električni železnici pri Iki s ko- j čil s tira električni voz, priseddi iz Lovrana, j Trije potniki so bili težko, štirje pa lahko: ranjeni. i Zrakoplov nad Pulo? Včerajšnji „Pic-J col o"* ima brzojavko iz Pule od 7. t. m., da, so popoludne videli plavati nad Pulo v smeri . proti Anconi zrakoplov, v katerem sta bdi j dve osebi. Isti ste baje mahali z iaško tro-j bo;nico. Hm !! ___ Vesti iz Štajerske, j Trgovski shod v Mariboru. Včerajšnji trgovski bhod se je dobro izvršil. Posebno vci;ka je bila udeležba iz Središča in Ptuja. (Jatanovi se trgovsko društvo. Razne vesti. Prvi vseslovanski ples bo v Petrogradu meseca januvarja 1909, kakor je to javilo rNovoe Vremja". Odbor za slovansko vzajemnost se je konstituiral iz krogov ruskih in poljskih delegatov, ki so bili na slovanskem kongresu v Pragi. Predsednikom je bil izvo-Ijui člen državne dume N. V. Krasovskij. Ta pVs ima predstavljati živo etnografsko sliko slovanskih narodov. Moški in ženske bodo morali priti v narodni noši, sedanji ali zgodovinski. Pričakuje se mnogo gostov iz Prage in s Če&ks iz.Viti Sokolov. V sokolski obleki pridejo tudi o.ji Knsi, ki so se upisali v Pragi za Člene čopkih Sokolov. Na plesu se bo plesalo vse narodne plese vsakega narodnega plamena. MALI OGLASI. VQlll?hn k' vstopil kod sluga pri banki ali Oiu&uu kakega vratarja ali v kako proda-jalnico jestvin Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti.____1955 1ČPP CO deklo, ki se razume v kuhaniu, veščo laUC/ 3C slovenskega in rit loma tudi nemškega jezika. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 1949 Proda se dobro vpeljana gostilna 40-50 kosil via Miramar št 19. 1947 Moške obleke blago za ženske obleke, debele rute, zavese, pokrivala, svilnate Šarpe, dežniki, slike, ogledala, ure: Plačilo na mesečne ali tedenske obroke. LEVI, Via Madonnina 43, I. Edini za dogovorne cene. illifio nncna ndoTa» ki govori l talija n-IfllaUd. yU9|lo sko, nemško in francozko želi nastopiti v službo pri nglednem in premožnem gospođu kakor hišna ravnateljica. Ponudbe pod — „P" — na Inseratni odd. Edinosti. D»>ft«i sobica, kuhinja, Greta Oldliuvailjc 409 blizu nabrežinskega vodovoda (Aurisina) za oddati takoj ; krasen razgled. (1876 Absolvent trgovskega kurza, ki bi se rad izuril tudi v prodaji (špec. blaga) želi za eno ali dve leti dobiti Blužbo kot praktikant v kaki trgovini. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na „A. B.u, poste restante, Selca nad Škofjo Loko (Kranjsko). 1956 brez starišev, inteligentna, skromna, prid-UcKia na, za pohišno delo in šivanje uporabljiva, išče službo pri častiti, mali slovenski družini v Trstu, ali okolici. Ljubi otroke. Ponudbe na Ineeratni oddelek Edinosti pod „RIEKA 20tt. 1957 Prodajalna jestvin in kolonijalnega blaga Ziuigi Fenco U. Gtep št. 19-trst - m, Erhega ši-19. bogata izbera suhega sadja, mandorlata, in kacditno sadje. Razpošilja se po pošto na deželo Cene zmerne. Daja nasvete in informacije o vsem. kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja vsako vrsto prošenj vojaškega značaja — oproščenje od vojaških vaj in kontrolnih shodov, enoletno dobro-voljstvo, ženitbe, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenČne službe, vsprejetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred upravnimi oblastnijami. Posreduje v najtežavnejih slučajih. — Reševanje hitro in točno URADNE URE: Ob delavnikih od 9.-12. predp. in 4.-7. pop. 0 m m 0 na [oj © STARA MIRODILINICR OB Fed. F. M? Suše. TRST, ul. Barriera vecchia štev. 26. BOGATA ZALOGA barv, povlak, čopičev, pramenlj. kemičnih Izdelkov, miner. vod. parfl-mov, zamahi, železne iioo. elastike za eepljenje, raiia n STEKLENIH SIP ■ Zaloga žvepla in modre galice. Odprla se je na novo urejena trgovina * zgotovljenimi oblekami za grossode, gosp9 in otroke. pod tvrdko BOHINEC & Co. v ul. delle Torr? 2 Palača Diana (za cerkvijo sv. Ant. novega) Zasiguramo solidno in točno postrežbo ter najnižje stalne cene in proaimo za obilni obisk. PEKARNI in SLAŠČIČARNI ALOJZ GUL piazza Caserma 4 in Via Caserma 17 sta na novo opremljeni in preskrbljeni z najino dernejimi stroji. Kruh iz moke L vrste, svež 4-krat na dan. Jfaj-fineje slaščice. Velika izbera moke prve vrste. Likerji in vino prvih tu- in inozemskih tovarn, prvih a Moke iz poljatve na deželo. o. mlinov. velika izbera fav Eugenia Cossovel prej ravnateljica TriEaškega grafi?, zavoda (Stabilimento grafico Triestino ejc H. <5. Salom) časti se naznaniti slav. občinstvu in cen j. klijentom, da je odprla v ulici delle Poste St. 6 Prodajalni«) novih In rabljenih pisalnih stroeo vseh zlstemov. Aparati reprodukte rji vseh zistemov. — Potrebščine. — Čiščenje in poprave. — Pečati in table. MT Gramofoni in slovenske, italijanske in nemške plošče j fini in navadni iz najboljših tovarn. — MENJAVA RABLJENIH PLOŠČ'. — Telefon 16-82. Koristi vseh pisalnih : strojev so združeni v sestavi —= pisalnega stroja Nova prodajalnica ur in dragocenosti 3UCHE1 (ex drug Drag. Vekjeta) GORSO štev. 36 — THST nasproti neišiti prodajal. DRAli TCiiBT. Bogati izbor zlatanine, srebrnlnc, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje In zmenjuje staro zlaio In srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe In popravlja vsakovrstno, srebrnino In žepne ure. Cene zmerne. . Pisalni stroj :: VIKTOR :: razkaže se povsod na zahtevo brezplačno. Zahtevajte prospekte poštnine prosto. Glavno zastopstvo I društva za pisalni stroj ! VIKTOR: R0HE0v dem. družba j Trst, nlica Sanila H, I. | Telefon št. 29 VIII. Odprla se je v ulici Belvedere štev. 34 Velika in dobro preskrbljena zalog? Hopoljske In bolonlske zmes! s pridejano tvornico domače zmesi ::: vsak dan Svete. Podpisana *e priporoča slav. občinstvu, gotov* * zadovolji vBaki potrebi, udana MELANY M IN ZI :: Prodajalnica in pekarna :: F. PETERiiEL je preložena iz ulice Giuiia 76 PIT v Vrdelo štev. 49C Prodaja tobaka, katera je bila vzeta od prej5s;e?s lastnika Jos. Wran, je zopet dovoljtna sedanjemu laatniku P. PETERKEI. Prodaja tudi koruzno perje za postelje M. ud. ZB»QUENIK i nlica Lnigi t Faibstnpa 2 (api al- Comiibo). ^ Hotel Balkan 70 sobt elektr. razsvetljava, (ift, kopelji - -n§ ttnemo J*onk*i & oxf/. Hotel Ha l kan Tovarne in delavnice pohištva in stavbenih izdelkov v SOLKANU pri Luteo ioUsnliU tir : Gorica, drž. kolod., Solkan Mizarska zadruga v Solkan« Osrednje ravnateljstvo. ZALOGE: SOLKAN, TRST, via Caserma 4 ZALOGE: REKA, Via Piie 2 SPUT, nanovoj obali Brz.: ZADRUGA - Trst Telef. št. 1631 interurbau Žage v Soteski (Bohinj) Letna produkcija = K 1,000.000 =