34a wfcev» PoStnina ptLaxfeina r ffotcmni. Gelje, torek 27. marca 1928» Leto X, flxfonga «r torek, čatftofc I» Stane mesečno Dan 7*— «a inoxemstvo Din 20*—. !*«»am«xtm Siev life* I Din. 8a2ns poStno-čekovneg* ravoda Stev. 10.666. Hub^^^ B^hv mt^t ^^^h h^bm mBK KKU ^Hhi US >^^b ^Bu ^^^b Bh^^^^^h^V ^k^y ^^Bi In ¦prsur.ti&tvo i Celfe Strossmayerjeya alfca 1 prifiicje. Rokoptsov ne vračama. Oglael D>» tarifu. Teteson hit Stev. 65. Občni zbor Zadruge z& izvoz ja jcvŠtJurjuobJ.ž. V Celju, 23. rnarca. Ker na5a javnost te velike gospo- darske zadruge skoraj nič ne pozna, bodemo tu nekoliko obširnejše poročali o njenem občnem zboru, k\ se je vršil včera] v zadružnih prostorih. Po uvodnih formalitetah je poročal zadružni načelnik g. Emil ŠeSerko o delovanju Zadruge za'izvoz jajc. Za- druga je lansko leto za svoje člane izvozila 9.013 zabojev ali 12,978.720 komadov jajc. Zanimivo je, kako se je gibal izvoz od ustanovitve zadruge sem : leta 1922 je izvozila zadruga 3.346 zabojev, leta 1923 7.375 zabojev, leta 19*4 16.266 zabojev, leta 1925 12.758 zabojev, I. 1926 13 008 zabojev, leta 1927 pa 9.013 zabojev. Lansko- letno nazadovanje je pripisovati pa- danju produkcije vsled primanjkovanja krmil, raznih bolezni in neugodnega vremena. Zadruga je lani izvozila naj- več blaga, 4.056 zabojev, v Švico, potem 3.421 zabojev v Nemčijo, 1486 zabojev v Italijo in rnajhen ostanek na Češko. Blago, ki ga pošiljamo v Italijo, je večinorna določeno za Spa- nijo. Ker nimamo s Španijo trgovinske pogcdbe, se moramo posluževati ita- Ijanske trgovine kot posredovalca. Razun tega nam je delalo v Nernčiji in Švici poljsko blago veliko konku- rencc. i- J9z/ je öilo za zadrugo razun povsem zadcvoljivega poslovnega uspeha zanimivo tudi radi tega, ker so se začeli prvič popolnoma kazari sadovi zadružnega, rekli bi, vzgojnega dela: doseglo se je brezhibno paki- ranje in sortiranje blaga, tako da ni bilo niti jedne reklamacije. Napake, ki se tu delajo, ne povzročajo le znatnih gmotnih škod, temveč kvarijo tudi splošni ugied našega blaga in naše • trgovine v inozemstvu. Pripomniti je tudi, da si je zadruga potom svojega stalnega zastopnika v Zürichu g. Lešnika pridobila trden krog odjemalcev in je s tem dosegla di- rektno odpošiljanje b!aga na odjemalce. Omeniti je, da skušajo Nemci doseči za trgovino z jajci gotove trdne uzance. I 14. decembra 1927 ,"se jje vršila kon- ferenca nemških jajčiih importerjev, katere so se udeležili jajčji eksporterji iz skoraj vseh srednje evropejskih držav, tudi iz Jugoslavije. Na tej kon- ferenci so izjavili riemški importerji, da bodo pripoznali v bodoče samo taka iajca za prvovrstna, ki odgovar- jajo glede teže, svežosti in snažnosti; umazanih jajc, plavačev in malih jajc sploh ne bodo sprejemali, ako bodo pomešana med prvovrstna jajca. Lahko pa se pošlje tudi tako blago, vendar pa se bode plačalo zanj le 2/3 one cene, ki je določena za prvovrstna jajca. Z ozirom na to so jugoslovanski eks- porterji jajc dne 12. januarja 1928 v Zagrebu sklenili, da priznavajo za prvo- vrstna le sveža, zdrava. brezmadežna jajca s premerom nad 39 milimetrov. Za vsa ostala umazana in majhna jajca ter plavaČe se plačuje le dve tretjin- ska cena. Iz mariborske oblasti so pristopile k temu dogovoru razun šent- jurske zadruge še tvrdke Matheis nasl. Brežice; AI. Senčar, Ptuj; Eksportno druStva v Manboru; Ad. Himmler v Mariboru; P. J. Klefisch, Ptuj; Ed. Sup- pane, Pristova in Jurij Ehl v Mariboru. H koncu je omenja! predsednik še nekatere notranje zadružne zadeve in je , omenil tudi, da ima zadruga sedaj tudi tovorne avtomobile, ^katerimi po- bira jajca in razvaža zadružniK^mspe- cerijsko biago. Na to 'ie podal svoje poročilojcoso. Lešnik, zhstopnik zadruge ^ Zürichu. i Omenjal je, da je zadruina iajčna znamka »solnce« v Švicl in Nernčiji strokovnim krogom dobro znaha in upoštevana, vsled blaga in vsled do- brega pakiranja. Neopravičljivo pa je, da prodajajo pod štajersko znamko in pod imenom štajersko blago svojo lahko robo tudi trgovci iz Podravine, Som- borja, hrvatske Gradiške itd. Naša jajca se imajo v inozemstvu boriti s hudo konkurenco. Po eni strani radi cen, saj so celo nizozemska in francoska, kamo-li še poljska in ruska jajca mnogo cenejša. Nadalje se trudita Nem- čija kakor Švica za povzdigo svojega perutninarstva, da bi si prihranili uvcz tujih jajc in si s tem izboljšali svojo bilanco. Po statistiki je na pr. imela Švica I. 1916 samo 2,386.000 komadov kokoši, 1.1926 pa že približno4,101.000! Sodi se, da si more Švica že danes kriti do 80% konzuma jajc z domačim blagom. Rusija nam postaja vsledsvojih nizkih cen in vsled svojih ogromnih mas produkta vedno nevarnejši kon- kurent. Tamkajšnja državna uprava forsira z vsemi silami perotninarstvo. O stanju kokoši se vodi specijalna statistika. Dočim so imeli Rusi še I. 1923 samo 70 milijonov kornadov, se je to število dvignilo 1. 1927 na cca. 180 milijonov. Izvoz ruskih jajc je znašal v l. 1913 29.000 vagonov, 1. 1922 le 1.175 vagonov, I. 1927 pa je že prekoračil predvojni izvoz in to navzlic zgubi Poljske in baltskih držav. Jajčji izvoz je v Rusiji pod državno kontrolo; izvršuje ga jedna državna ustanova in 7 zadružnih central. Ti prirneri kažejo popolnoma jasno, kake naloge ima glede perutninarstva naša državna uprava. V debati o teh poročilih je omenjal g. Milko Senčar iz Ptuja istotako, da se za povzdigo perutninarstva premalo stori. lzrazil je razne želje glede že- lezniških tarifov, kontrole jajc pri iz- | vozu in je povdarjal, da je vzrok pa- danja kupovne sile pri našem kmeč- kem Ijudstvu tudi Ianskoleten padec produkcHe^n prodaje jajc. Znana je svar, da bag naše kmečke gospodinje j krijejo skoraj vse male potrebSčine z [ izkupičkom za jajca. V imenu [celjske Zadružne Zveze je pozdravil z^orovalce ravnatelj Lešničar in je omenjal, da je pospeževanje pe- rutninafstva prešlo sedaj na ohlasti. Z ozirom na sedanje eksportne razmere bi se moraio poleg izreje enoletnih svinj posebno priporočati in pospeše- vati perutninarstvo, ker je od teh dveh eksportnih predmetov najpreje priča- kovati zboljšanja naše trgovske bilance in pa tudi gmotnih razmer pri naSem kmečkem Jjudstvu. Treba je priznati, da je kmetijski oddelek pri našem ve- likem županstvu storil svoje dolžnost tudi v tem pogledu, kolikor so pri- puščala ozko odmerjena sredstva. Ob- Iast ima za te svrhe na razpolago mnogo več denarja in upati je, da ne ostane samo pri enem rejskem sre- dišču poleg Maribora, temveč da bode takih srediSč več, tudi v naSi celjski kotlini. Kar se tiče državne izvozne kontrole je govornik po naročiiu Zveze zainteresiral za njo poljedelskega mi- nistra g. Stankoviča in bode najbrže priSlo še letošnje leto do obveznega signiranja, da bodemo mogii potem s svojim kvalitetnim blagom lažje biti težek kor.kurenčni bo* v inozemstva. Da je signiranje v posebnem interesu Slovenije kot producentinje kvalitetne robe, je jasno. Visokega razvoja in uspeha šentjurske jajčne zadruge je lahko vesela cela naša zadružna or- ganizacija. Ta zadruga je obenem pri- mer, da se da uspešno organizirati zadružno tudi trgovce kljub vsemu in- dividualizmu, ki je naravno v tem stanu prav posebno razvit Zadružna bitanca za lansko leto iz- kazuje članov 109 z Din 881.250'— uplačanih deležev, denarni promet je znašal Din 253,826.559'48, dolžniki Din 3.400.9741! 1,upniki Din 3,733.887 65, nepremičnine (zadružni sk'adiSci v St. Jurju in Vel. Trgovišču) in inventar Din 843.31404, zaloga blaga Din 430.178, rezervni zaklad Din 152.92050 in čisti dobiček za lansko leto Din 4.533'30. Tu je treba dostaviti, da je zadruga le komisijonar za svoje zadružnike. Zadruga ima tudi dobro idočo podružno skladišče v Središču ob Dravi. Želimo temu odličnemu, edino v blagor svojih članov in naäega gospo- darstva delujočemu podjetju kar naj- lepši razvoj ! Podaljšanje zakona o stanovanjski zaščiti. V sobcKto je NaTodinai sku-pšcina ob- ravvnaATala nnjlni predloff soeij. posl. Petejana o pod'ail'jsanju stainoviaTijske za&č-iite. Ker je predloiff zanimiv in va- z>n, ga podajieino tu dobesedno: »I. Za dobo dio 31. marca 1929 uži- vajo stainovainjsko zaščito v svojih do- seda'njiih stanovanjiilxr 1. aJctiivn.i državni uradniki-, oficir- ji> podofitefii'j'ii, usil.užbeirj.du služifteljii, mjiliiovo rodJbiinje in vdove, izvzeinŠL uradiidike in oficirje, ki' so zdravniki, ijizeaijei'ji, zobozdtaivniki, veterinarji im. slsično, če imajio praiviico do privatne prakse ki -fco prakso izvTšujejo; 2. upokojesncii iii upokojefnkie, njih' Maurice Leblanc — B. R.: Modri demant. (Dalje.) ».Da«, proti si-ecki, aii pa proti doika- z-u, da sie njen pravomoeni laistnik.« »Ta dokaz oJ^stoja, kajiti ATsene Lu- piim je priznaJ, da je ukradel pisalno itiiiziico.« »Ali bo Arsenie Lupiuova b'eseda zactoščaia soidniikani!?« »Moi'ai!« GaJerijaj je oepeitaila od zadovoljstva. ötawo so bile na dnevnem redu. Eni m> trdiili, da bo Lupin premagal Ger- DOisa,, drujji, d'a se bo Gerbois pustii pregovwiü po prvi ^r^. In vs. ^ bill v nfiprestaioem iati-aihu, ko m vide- li, kako neenaie so biil« moči obeb na- gprotmikov. Lden .ie bil brezobziren zaletel, drugi pHah kot pr«gaiimiia div- jačina. V petek so si"i tem, kar snio ime- iLovailL Aiv^üiiq Lupiiniove prodstave, delatlo posebno vesieljieH je bila iizred-rro komiičnia vloga; polieije. Vse se je iz-vr- šHo broz njene poinocii. On govori, pi- Se, pre.senwa, ukazuje, grazi, izvaja svoje grožnje, fcaikor da: polieija sploh ne bi obstojadia», kakor dia ne bi bilo de- teiktivov, kooiiisai'jev ali toga1 drugega, ki bi mru! mogel stopiti na prsite^ Zanj ovire sploh niso ohstojale. Vse var- nostne odredbe so mui bile odveč. In vCTidar se je policija, resna trudüa. Kakor liitro gre za Atrsene Lupina, na polieiji takoj vse gorJB kuba, se peni od jezo. On je sovražnik, sovražnik, ki naspratuika sramoti, izziiva, zanieuje, ali pa se, kar so bolj pece, zanj sploh ne zmt'Tii. Kaj ji ]ü niogoče sloriti proti take- mu sovraznaku? Pet mimut jo manjka- lo do trioetTt na deseto uro, ko je od- šla, po izjiaivii služkijnde, Suzatna. od doona. lJet minut po deseti uri jo je pricaikovül oce zamran pri izidu iiz li- cej-a. Torej se je vse zgodila tekom 25 minut, ki jili je rabila Suzana za pot od donia1 do lice ja. Dv*i soseda sita izjaiviila^ da sta jo arecaJ-a kaJksnih tridb korakov od hiwe. Uvedili sq pr Öofor je bil nekd Ernest, ki je bil sprejet en, dian poprejo na podla^i od- ličnib izprioGvaJ.« ; Ali jojno vdove iin rodlbiiiw v vojni. preminuliib all dielanoÄinoznib, ki so rmiterijolno slabo siitui.rane; 7. vsii oni obrtniki, ki no dela jo pod svojiwi imeniomi, nimajo svojüi delav- nisc, inairvieo delaijo na račun drugih in dobivouo zato mesečno ali dnovn.o plaeo ter omi mali trgoivci, ki dela jo saMilii ali z lentkn uuencem,. ter njah rodbine ali vdove; 8. uradniiki, poanioeniki, nam-eščen- ci, iislužbenci in: sliizitelj.i privalnih denarniib, t rgoviskrli, clobiiskili, indu- «lrij-»k,Lh im dm gib pocljetij, ki delajo za plačo in kojih inesecni prejemki: no presegajo 5000 Dim; 9. fiizični. deiaivei in delaivkü vseb pa- nog in podjefij, njiih rodbine in vdovo; 10. iiradniikt iin najne&čenci v,seh nadarbinskm in dobrodelnih ustawav; 11. uradniki in namoščonci samo- up ra vrnriih ¦oblaisrf. L. II., To zaisoito uživajo sanio oni sbamovainj'ski najeininiki, ki so zavežejo place vati za m'oje ötanovanje najem- nino, ki se računa tako-lie: za osnovo sliuzi niajomnina z dne 1. julija. 1914; zas stanovainj'C one sobe s štedilnikoni »B placa sedeankraitna,, za stainiOivanje en« sobe in kuhdnje s priitiiklina'mi osemikraltna:; za dvio «obi, kuhinj'O in pritiikliino de,vetkraMa,; za tr.i »obe s pritiklinami desetikratna in za sita no- van j)e sMx'ih sob si prfiliÖdinanii lri(- iiaijtstkratna asnovnia n>a jeminina ia leta 1914. III. Hiišni laistnik irnia1 nratvLco od- povedi saimio a: sledečib slucajib: a) ce je stanovanje potrebnoKnjeami M.lft yi.j^goviinu ozeinjten'iira; s'ifnovam in licorkani! za liust.no uporabo; b) čo je laistinikin glcxlo na porast n je- goxe rodbkie portirebno xecjo sta;no\'a.- nje; c) gq ostosno najemmak dva mestn-a zaporedoma najeimiino na dolgu; c) cc živi niadcninik nenioralno; d) oe kkoj'i.sca naijenifniik stanovanje v druge svrbe kakor pai je najeto in co kviairi sttanovamjiske prost ore; e) če najeiminik žalt ailii dejansko nta- ])a,da hisn-epra laötwiika \n claiw njogovo rodbinie, izvizGmšii '»lucadie, da to hišni lia«tnik saanl itaovg. IV. Zai stiainiavainjske spore &o pri- sl-ojna redna sadišča. Vsi spori, ki te- mel.ie na zaik^nu z d-no 15, inaya 1925 in 29. oktobra. 1927, se presojajo po tem. zakonu. Izvršitov že prajvioaii'ocnili razsodb, v kolikor se naoia'sajo na ose- be, ki uživajo za.ščuto po tean zakonii, sfl ustavK« Narodna skupščina jo soßlaisiLO pri- znala pr gov.ora o . . .« :;-To je bilo saaiTo trovioračenijc iin na- vadne latžii!« »Viseeno bi raibili so kak drug do- fcaz.« *A'U zaidostuje pismio uinrtega po- veljnikai artilerije, giospoda Gerboisa.« »Zadoßtuje.« »Tu se nahaja.« »Dabro, Želeli bi, da oboje deponi- ratc pri naj». Irnaimo pravico do štiiri- najsitdnevne preizkusno dobe. Obvestili va,s bcmio pi.simonq, kdaj se laihko zgla- site pri nas. 0 oddamemn vam bam iz- staivii poti'diio. Bo dne, ko vas p'ozo- vamo, miiislim, da je v vašean interesu, da o tem ne giovoriite in dai tudi dienar dvignete kolikor mogoče na tihem.« »To je tudii moj namem.* Gerbois ni govoril, poslovodja tudi ne. Toda so na svetu ta.jnosti, ki se od- krijejo brez kake i,ndiiskretn.osti. Hitro se je naimreč razneela vest, da je bil Arsenic Lupiiln taiko predrzeni, da je Gerboiwu vrnil sročko »äbevilka 514, serija 23«. Vsi, ki so se za zadevo zai- niimali, wso obstrmeli ob tej viosti. To mora bill mocain igralec, da vrže tak adut, kot je miüjonska srečka, tear ta- ko na mizo. (DaJje Drih.) Narodna skupščina. Nujui predlog o\ podaljmnja .slano- ticmjske zascHe. — Debata o stovenšči- ni. — ffalijcoishc druzbe r Udlniaciji. — Nadoljeranje razprurc o f'mauv- nem zakonu. V petek je bill na dneviiciu rod.u itu.j- nii predlog söcij. posl. }Jetejama glede podalljisčiinja stainosvianij'stke: zaščfiite,, ki ga priobcujeirno na drugein instil. Ob zaoetku ,seje je predlaigial i>osl. JHicelj, naj priisastvuje sojalm redno kak mi- nister, ki raizume dobro sloven ski, na- dalj'O,, da se piisejo zaipiisniiki tudi; v slo- voiiiskoni joziiku. Te zaJiteve je odklondil .skupščLnskv tajiiiük, kloi'i.kalliiti' p(xsla- uec l^edjiamič iiz Srediišča. V razpravi o finaiičnem zaikoiiu sta govorila rned drugimii: tudi posl. Sti. Radio in Iva,n Ur.ek. Sledmji je zkisitii bitcal delovainje bivisoga inin.iistra za socijalno politiko dr. Gosarja, ki je dol.il celo invali.de v klerikalne in neklerikalne. nad^iljie po- stopainje pri ralzdleLitvjii koruzei, kjer dobe velik del bagati kleriikfrlioi, 'iieza- nesljiivi«, a lxjvmi violik'L pa niičesar. Komcno je prigel radikale, da so izro- čiii ravno napredne Slovence, ki so bill vedno prrjatelji Srbov, protinaici- jonialnemu režiimu kleriikafcev. V sobota je skupävina razpravljala niajpreje o nujmem predlogu KDK po- slainca Josipa Pasarica, ki je zaihteval, da draaivai preišče skodo, ki sta jo po- vzročili njej in pa> samoupravnian korporacijam itailiijaunski družbi >vSu- fid«1 in »Monte Proimiiiia'« pri fti'beiiii- ku. Ti dve družbi imate še veliko kon- cesij i#. avssltriijsJ^iili časov, sedičiij }Ha innate še vedno sedež v Trslu; Namest- nik zunanjega ministra dr. Švimenko- viiič je odgovoril, da je preiskaiva po- slova'nja toll družb v leku in je prasil, da so naj o tej stvari dalje ne raizprav- lja. JNajveeji del seje je iizpolnil Sveto- y/cW Priiljičev.iič s svojiin govorom, v kaiterem je znovia1 šiibail polit'iko vlade, finainčni zaikan iin težke pogoje, pod kalterkitfii hoöi' vla,da najetii zunanj:o posoj'ilo. Zaivrača1 iiiilnitee; radikalov, ki ttxle, da dela KDK z.a tako apie- membo \i«taive, da bi omp.itla! prav.i'Co krone in da Lrd.i KI>K. da, jo Sj-bija, odgov-orna za svetovno vojmo! Dalje jo, J-'riibPoeviiic zabdevaJ, dai moral dobiti IvDK za slueai] sodeilo>\ranja v vliadi. Msaj enega od »ve-iivkili«' mdiniisti\stev, ker nooomo vec služi,ti, teaiiveč hooerno tudi vladaiti. K'Oneciio jo izrekel Pribi- čeviič fiivojo gluboko obžalovanjo, da vso precani in Srbijainici niiismo näkoli bili duhovno tako glioboko ločeni kakor ob desetletmici: nastanka Jugaslavije. Srajce cvfir po Din 42, 68, SO, Pique bele Din 44. '53, 66, delavskc Din 33, 38, 43, spodnje hlače Din 21, 32, 42, 60. ovratnike Pin 8, 9, 12, žepnc robce tuc. 35, 53, 94, nogu- vicc Din 8. 11, 18, dokolenke Din 22, 34, 50. naramnice Din 20, 24. 29, kra- vute Din 12, 19. 30, čepice Din 28, 35. 44, klo- buke Din M, (Hi, 90, ddnike Din 62, 95, 135, prodaja v mnw dobri kvalttcti, dobuvljvno iz prvih svetovnUi iovarn, porilo jc pa posebtw solidno izdelano v lastnih delavnicah. Oglcjtu si izloibe in ogromno zalogo v veletrgovini /?. Stermeckiy Ce/Je. Nadaljne delo v Narodni skupščini. — Kedaj pade vlada? — Situacija se. ne menja. Voerajšnjai (nedleJjska) »Polilikaj« pise: Glesam dogovora med soi'i posa- meznih sknpiim, po ka'terem se je že daslej „sukaila diebaita o finain'oneni za- konu, je bil a včeraj (v soboito) kon'ca.- na diskiivsija o proračunu. Glasovanje o proracunu so bode izvršido julri, 26. miairca. Oni poilitičnii krogl, ki pred- viidev)ati!o sikoraijšnjo sprememibo vlade, vslijo, da se bodo te spreanembe hitro šeuije sedanje vlade. Ti politični krogi, in to postaja splotmn tyrepricanje, mi- sMjo. dči se bodo o sproinembe bitro izvivšilo in da bodo zadolo tudi pred- sednika viade g. Vukičeviaca:. Gledie spreanemb je tedaj mnende najvočjoga delia poliitikov enotnex, ne ve ,se pa, ke- daj bodo nastopile. Nekateri mislijo, d)a se to ne bode zgodilo prod (pravo- silavna) Veliko nočjo in da bode do te- daj že g1. Vukiičevic predložil zakon o inozeimskein pasojilu, drugi zopet pra- To ie voda za usta, ki ie zavladala po cetem svetu in si v vsaki deželi priborila prvo mesto. ODOL in edino ODOL ima izrazito last- nost, da impregnira sluznice v ustth in jih pre- vleče s tanko antiseptiško plastjo. katera tako temeljito deluje, da varuje usta še več ur po iz- piranju vseh slabih vplivov. To trajno učinkovanie nudi vsem, ki vsak dan upo- rabljaio ODOL, absolutno jamstvo, da so jim usta vedno zavarovana pred bacili, ki uničujejo zobe in stav- ljajo v nevamost zdravje. Samo nekoüko kapljic v malo vode daje izredno prijeten okus, osvežuje in čisti zobe. ODOL se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah, parfamerijali in brivnkah. vijo, da «ie l>ode iizvivšila sp-remeinba še }>red Veliko nočjo in. da botle posojilo zakljucila drugia vJada. — Na drug! strani pa zopot ziattirjujej'o viladni krogi;, da jo seAaaiji položaj staibilein in nor- nial«ri. Dasi bi bilo zekili \istopa Hr- vaitQV v* vlaidiQ, so voivdar la \a\.o\) lab- Dr. Marinkovič — šef badoce vlade. Iz Beagr.ada poročaja da so je vršil v soiboto yjvecer sestanek takozvanih aintirezohi(;ij:anaöev, t. j. pristašev se- damjega zunamjeiga ininistra dr. Ma- fiiükovica. I'odieg niarodnili paslancov to skupino jo bilo mwzocih I'udi: več uglocbi'ih pristaisev stranke iz "Beogra- da. Trdi >se. da: je pi'.i toj .skupisni raz- poLoženje — iz odpora prati Daiviido- vicu — za sodetavanje s KDK v bodo- ci- vladi, ki bi ji naj pred^sedoval dr. V.ojui Marinkovic. Ta skvipiaia bi pri- stala na tezo g. Kadi-ca, da bi naj go- tave skupime d\oiimokratiov (davidovji- cevcevj.) in mditoalov (viiki^evicevci) odpadlo pri novi seglavi vlade. 0 tern pi«e sicer tudi beograj'ska »Politika«. c Regulacija Savin je. Kakor smo m kraitko omenili, se je vršila v petek, dno 23. t. m<. zn'ova amketa o regula- cfl'ii Sajv!(nje i(n nijeoaMi priitotkov pri' Gelj-u. Anketa so je vrsiila v mestni po- svetovallnici tor jo je vodil sreiski, po- glavar g. dr. Hnbad. Udoležili so se anketo. zaistopniki reljsko inesbne obči- ne, oeljskega okrajnoga zaistopa, oko- liske občittio in občiii Škof jevasi in Te- hairja. G, sreski poglaivar jo liekoiin svo- joga poročilai predlaigaJ, da l)i iizpelja-- vo regulaciiie Savin je in njemiith doto- kov pri^Geiju provzel oblaistni odbor mariborski all pa niordai miestna ob- čina. Vos nacrt sloni na niaičrtih, ki predviidevaijo regulacijo Saviinje ifn Ložnioe. Vse to delo bi stalo 18,890.000 dim:rjov. Ik»]« ob Savin ji so izraču- nana na 10,910.000 Din. ob Voglajni pa do izliva; Hudimjo na 4,440.000 Din, Kopr.ivnica bi stala 1, 545.000 Din, Sušnira 945.000 Din in, Ložnica 1 mi- lijon 50.000 Din. 2 Lokalnimi denarni- mii sr-edstvi je njennoffwe ta dela izvr- šiitd. Zato je treba misliti na drža.vno pormoč, ki. naj bi se ilzpeljala toko, da so proglaisi Saivitnja: kot držaiAina reka. Kor je v oz.iru splav-airstva Savinja na drugem nitestu v državi in teče ob njej važna železniska zveza, bo to menda mogoco daseči. Invewtiicdisko pasojilo po vii. 18 niilijartd se bo namroe upo- rabilo med druginii tudi za regulacijo državnih rek. Ker pa posojilo ne bo i:iko hitro likvidirano in jo uujna-. po- Iroba. da se regulira Ložnica in Sa- vdinjia1 idokI Staa^ini girad'oan, ej treba m:i,siliti takoj na. izvedbo leh zadlijih del. To bi slalo približno 5,000.000 di- nairjev. Kritje za. te itzda/tke jo podano clasedaj s prispevkomn inesta Oelje po S50.000 Din. Qstainek nad bi se po 4O0.0O0 LHtn^ «t«Jtt»orÄ(Kct. mmtiwa p*i 3 mi.lijione dinarjen, drzava pri.speva oblastii'öin otlbaru rnjairibor»ske oblasti pora:zdolil odrodbeniin potam mod dru- go jalvne koi'porai'ije, ki so na tem do- lu interasiraime. ZaßtopinJki povabljo- nill korporacij so se s tem porocilom strinjali, povdarjali so pa splošno po- trebo, d^i se ]>ričnie vsatj z izvedba naj- naijnojsi'li del. Izrekli. so se nadalje za oni. regulacid^iki načrt, ki dolwa nizke uasi.pe in delno rarzširjenje ter poglo- bitev sitiruge. K-omečmo je bil sprojot sleideoi fiklfep: »Obkustni odbor mari- bai'ske oblawti se naproša, naj čiinpro- je prime z gradbo najnujnejših del v svrho I'oguiliaoijo Savin je pri Gelj.u in njen,ih priitokov im naj potrebno ukre- ive, dia se pred. paöettkam gradbe pre- gleda nacrt rogulacije,, ki je že izde- lan in prodlozen miinistrstvu poljopri- vrede in voda v odobritev, po strokov- ndaku-špei-.idalistu (v&euiciHšketrn pro- fesorj'ii), ki naj poda svojo mmemje, ali je naicrt popolnoinia prikladon oziroma1 kako spreineinbo tega. načrta bi bilo priporoiöa.ti. Obonem naj bi so doticni strokovnjak izjavil, katera dela raaj bi so iz vidika. raicijonakie izvtršitve ro- gnlaoije kot najnujnejiša takoj za.po- lai. Oblastnt otlbor ,se naipi'oaa. naj si prid'OUMi od pristojnieigiai niiiTiiisftirstva dovoilijenje, da pocne z re.gulacijskirni deli, no dai bi se s tern, prejudickialo odJwbi o vpraKamju ali je; Savinja dr- zavnti roka aili no. Dal jo so oblastni odibor» napro^a, naj potrol>no ukrene, da so z oblais'tno uredbo določi izvrši- lev rogulac-ije in VJpraSatnje prispova- nja ja^ndh korporacij k gradbonim in vzdrževaillniim stroškom, pri eemur bi bi'lo z 0'/>iroin na to, da rogulaoijfi Sar viaje zadef\'ai (tiiud'ij la«ikli akiraji, pTi- togniti tudi ljubljansko oblast.« N'o- MTOO niikomur odrekatti: dobre volje, /-di se nam pa, da gre visa ta stvar pr©- ložavno in prepoča.si. Goispodjo no ra- čuniajo s tem, kako kataßtrofo lahko (loživirno, če bodemo imeli enako mo- kro leto kakor jo to bilo 1926. Mestna (Axnna;, ki je tu glaivmii inleresent, bi ne smolia vaJiiti celega: dola iai skrbi na druge raJine, o katorih ®e še ne ve, če bodo hiot'ed« to bromo prevzeti. Potem pa se bode zaiwlo znova . . . Govoriti tin di»lati jo pac gotovi frospodi prerw. (; Seja celjtikeya ob&nskega soeia m vcrei v petek, 30. t. m. z obdčajoiiBJ dnevnim riedom. Si^v. 34 »NOVA DOB A« Stran 3 c Drnzbn sr. CirUa in Metodu v Ljnhijani je prqjola od vieč strani. nianj'se im tudi večje znt^kfi, ki jih družba; uporabi v kritje -svojih ogrorn- nih stroskoiv zaj manjšiinis/kio dello ob je- zikoVndh megaih. ]>pa hvaJa v.sam. cla- i-ovalcoin! Darovi sö bode» L/Jcazaü v niiemuiein izkaizu zaLetkain praliodrije- ga im\seca,. c Sodmški izpil j-e napravll «ockiiški a\i.sk\i]{;inl g. Juro Lesjak v Gelju- c Pvomo-riral je v soboto v Ljwblja- li.i za: dioklorjii prava atbs. pravnik g. Odon lJhiniai«e.k ics Sostaoija, c Upokojen je ptißa.rniSkL priistav na eolj.skmi gltmarstxii g. Ivan, Marko. — Naivraluviatla .it- 'na 2/II poäilna. uradnica. gd<\ Marija Gori&iT v Celju. c Celjski ineshti prwaiut-u je to dni fiiinuwn.o ini/iiistT>;Lva ]>otrdilo in je s tern konec dasedainjili provizorijev. v rnirl je noeoj v celjski bolnLsnk-i g. Kart Karozw, hlapec pri g. \\v- beusi-heggu, v stamsti 7G let. c »Edinost« je imela vceraj v Celj- ske'in Doinu« priliicno dobro obisikan obi-ni »bor, na katerein se je iz-popolnil odbor, ker jc vet; cl'anxov odslio. Za preilsedmiika. je bill izvoljein tovaa'is Gvetko Gobeo. — 0 delwaaiju fcega d'mstva »se jie vi'siJa zivadnm debaita;- kakor so vidi, bod« taunburavski, šalvov- siki im zabatvni od.sek dobro del oval. c »Edmvst« naiznanja svojeniu clan- stvu da. se vrši mudadlievainje strokov- n«ega turnirrja v če/trtek 29. marca ob 8. nri zvečer v Ge.ljske.ni damn. c Odpor himili pnsedntik-ov p:i*o|ti lUi'ineravaineQiHi p'odalj.šain.iu stain o- vianjskega, zakoma je zelo velik. Veeraj se je vršilo v Beogradu protastno zbo rovanje liilsniJi posest'iiikov, ki mil je p redded oval. g. Freliib iz Ljubljane. Ysi odpaslainei v/, pi'üvint'e so so odlo-čno "nzjavili proti podaJj&unjn zasčite in so ostro naipaidaiM uiinisitva za «ocijahiio poLiliiko. V rozalueiji zaJitevajo hiwn.i ])ost>tniiki bretzpoigojno ukLnLtev sta- no\-a.n.j«ke zašeito in prat estiva jo proti liLaksimiTanju naijemnine. • c Povsod ista peseni. Včeraj sc jc; ^Ts(il v Beogradu obcni' /ibor Državaio obrtno bainke-, na kalerern so posaarLoz- ni. delničarji. z dežele otslvo iJTotestirali iJi'oii: leirm,, da se dajejo posojila sko- raj izključno Beagraii&Knom c Na Polze'li m je ushinovila vceraj (>]) zi'vaihinem inteivsu innogastevilnib Kboi-ava] cov- kra .jeviia orgaai i zaci^ja SDS. PolLMioni povot-iJi sin podala gig. Jv. Kcj-ža.r i». DraiMo ŽaJvkar, na kar je bilo izvolj€m«o vmlsitvo krajevn« or- ganizacije. Začelo se je gihafi tudi v tej skoraij čieto črmi abcdni. c Napredna dijaška družina «Sloga» vprizori s sodelovanjem napredne or- ganizacije «Korotan» na trgovski Soli Nestrojevo burko «Zanikarna deteljica» iz «-Lumpacij vagabunda». Komediio je prestavil in moderniziral pesnik Oton ZupanCič. Burko režisira g- A. Pfeifer. Vr5i se v soboto, dne 31. marca 1.1. v veliki dvorani «Narodnega doma». Ome- njena družina prosi celjsko občinstvo, da se je po možnosti udeleži. c Mestno gledališče v Celju si je očividno obetalo z Deutsch-Finžgarjevim «Pasijonom» lep uspeh za blagajno, a je bilo precej razočarano. V soboto je bil obisk slab, zasedeni ste bili !e dve Io2i in polovico parketa : v nedeljo je bi!o nekaj boljše. Vzroki : konec rne- seca, konkurenčna prireditev v «Na- rodnem domu« in pa tih odpor publike. Med igralci so bili dobri gg. Kavkler kot gost, Pfeifer, Perc in Biatina. c liaydnov oratorij «Stvarjenje» v Celju. V nedeljo, dne 1. aprila t. I. se bo predvajal v Celju v veliki dvorani «Celjskega doma« točno ob 4. uri po- Poldne veliki liaydnov oratori «Stvar- jenje» s sodelovanjem solistov prima- ^one ljubljanske opere, ge. Lov2etove ter članov Narodnega gledališča v Ma- riboru gg Petra Burja (tenOs) jn Ne_ ranca ibas), nadalje sodeluie celokupni pevski zbor «Maribora» in orkester manborske vojaske godbe, pomnožen s člani orkestra Glasbene matice in drugih glasbemkov. — Vstopnice od Din 30'- do Din 10-- so v predpro- ciaji pri tvrdki Goričar in Leskovšek v Celju ter v Slomškovi knjigarni. ! Zveza na vse prihajaioče kakor tudi prihajajoče vlake ugodna. Cenjeno ob- činstvo", posebno pa ono iz okolice, naj si pravočasno rezervira sedeže, ker je zanimanje zelo veliko. c Občn! zbor Sloveiiskega obrt nega društva v Celju se vrši v ČV trtek, dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilniSkih prostorih gosp. Bernardija, Oosposka ulica. Vsi člani so vabljeni, ; da se istega sigurno udeleže. Dobro- i došel nam je pa tudi vsak nečlan. c Mariborska oblastna skupščina je pričela danes (v pondeljek) znova zasedati. Na dnevnem redu so poleg poročila oblastnega odbora še sledeče stvari: 1. Predlog oblastnega odbora o uredbi glede agrarnih operacij. 2. Pred- log oblastnega odbora o nekaterih iz- premembah službene pragmatike za nameščence mariborskega oblastnega odbora. 3. Predlog glede zgradbe sta- novanjske hiše. 4. Predlog glede uredbe o okrožnih zdravnikih. 5. Predlog o organizaciji kmetijstva. 6. Predlog oblastnega odbora glede uredbe o bol- nicah in hiralnicah. 7. Predlog glede uredbe o organizaciji cestne uprave. c Hlnavstvo koroških Nemcev. «Ko- roški Slovenec» piše v svoji zadnji 5tevilki: «Ali more biti še kaj straS- nejšega, kakor imeti vzgojitelje in uči- telje, ki ne razumejo jezika ljudstva; tako vzdihuje koroški nemSki list po .Mussolinijevem' govoru o Tirolski. Doma, pri nas na slovenskem Koro- škem pa zasedajo slovenske župnije nemški duhovniki, ki ne razumejo je- zika ljudstva, na vsaki drugi 5oli na siovenskem ozemlju poučuje nemSki učitelj, ki tudi ne razume jezika ljud- stva. Ali ni to strašno?» Mi pa dajemo nemškim priseljencem in lastnim rene- gatom šol, kolikor iih hočejo, da vo- dijo še na naših tleh potujčevalno po- litiko! c lz «Skovirja». Notr. min. dr. Ko- rošec: «Moji voliici tarn v Slovenij: godrniajo radi zapostavljanja Slove- nije !» Radikalski uradnik : «Gospod minister, nikar ne ne igrajte z našo naklonjenostjo !» c Nemškutarske predrznosti. Mari- borski «Večernik» se pritožuje, da ma- riborski nemSki Sportniki na — igra- liSčih zmerjajo Slovence s psovkami : «windische Schweine» in «windische Teppen». Kaj pomaga tako pritoževanje po časopisih? c Urnrl je poStni minister Vlajko Kocič. Bil je v petek operiran na sle- piču. Po operaciji je bolnik po nepre- vidnosti izpil kozarec mrzle vode in so nastale take kumplikacije, da je umrl. c Ukinjenje pavšala v bllžnjem medkrajevnem prometu. Poštno mi- nistrstvo je izdalo naredbo, da se ima s 1. aprilom ukiniti pavšaliranje abo-, nentov za telefonske pogovore v bliž- njem medkrajevnem prometu na raz- dülje pod 25 km. Ta odredba pomenja krut udarec za te»efo,nske abonente na deželi, posebno v onih mnogoštevilnih krajih, kjer je na krajevni mreži le par telefonskih abonentov priključenih, kjer torej krajevni promet za pred- plačnika praktično takorekoč sploh ne pride v poštev. So to rnojstri, ti beo- grajski gospodje! c Narodna mlaCnost na naših ura- dlh. Uradni jezik je pri nas slovenski in srbohrvatski, to bi morali vedeti vsaj vsi naši uradniki in uradnice ter se tudi po tern ravnati- Tako pa se pri nas nemškutarjem, o katerih ie no- torično, da znajo vsi slovenski, po uradih povsod nemško odgovarja, po- jasnjuje, celo razgovarjajo se z njimi. Trebalo Dode začeti vsak slučaj ob- javit'i tmenoma, da se bodo naši ljudje naučili, kaj je njihova službena in narodna dolžnost, neglede na to, da je n. pr. v Celovcu vsak Človek tepen, če govori v kaki krčmi slovenski 1 0 slovenski govorici v uradih pa tarn ni ne duha ne sluha. (' Ravnateljstvo dxzavn. rudnika v Zahnleovci pri Celju sprejeina, do 3. aprila ponndbe za dolxwo 1.40 kubikov jani&kega le.sa. Žifcn je res izvrstna kava. Zato jo lahko priporočamo starlm in mladim, bolnim In zdravim. Kino« Mestm khio. Pondieljek' 26., torek 27. in sreda 28. marca*: »Rdeči gii- sar«. Senzaicijoinalina groteska iz- živ- Ljenja morskih razbojuiikov v C deja- njih. V gla.vnih vlogah sloviti Rod la Rocque, znan iz velefilina »Vstajenje« in dražestna Mildred Harris-Chaplin, zema najveejieiga komika na svetu Gharlyfja Chaplina, ki jic zasliovela. v proce&u proti si\rojemu možu. — Pred- najznanilo: »Palace« (Huguette Duf- los) in' »Poročno gnezdo« (Harry Liedtke). Kino Gaherje. Saimo dtuias ^e se predvaja senzajcijonalen film »Mister Wtt« z Lotn Chaineyem v glayni vlogi. V torek 27., sredo 28. in cetrtejt 20. il^^^k^B ^^^1 ^b^^B i^^Hi I ^Hf ODLIČNO marca se pred.va.ja\V(;li('a.stna drama iz nepozmatnt! Grönlandske »MUah\ iirönlandski lovec«. V gla,vnih vloga.h llulh Wefhcir. Latta. Lorrinig, Irks Av- ian in ölami t'k.s-pedii'cije. Kras;ni na- ravni posnetküi F'O za'nunidite! Knjiakevnosfi k Dauifo (iorimek: »Pisan st>el«. 1'ravikav jo iz«la hi dlruga zbirka nula- diüiskih pesini cx?,l,}skega pesniikai Daini- |ii\ Gorinska. Obsega dve poli x krasni opremi z izvirno 'Ha©lovn>o sitranjo, de- loiin. a'kad. .slii'kturjlai-Cel'jaina M. Modiica. Zbi.rko priporoamo zilaisti isolaim in staršem za vcxlifcoiiacno da;rilr« deci. Narooa se pri. posaiiku, Gelje, Kersni*- kova uli'cal 5 im stame 10 Din. g Seno stane sedaj v Maribom Din 65—90 sto kg, slama 40 — 45 din. g Sedanje cene umetnlh gnojll so sledeče: čilski salitex Din 4"—, apneni dušik Din 2'85, amonijev sulfat Din 5'—, kalijeva sol Din 170, kajnit Din 0'86, superfosfat Din 0*90, kostni supeifosfat Din 1*28 za kg, v sodih ali vrečah. g Velesemenj v Osljeku se vrši od 8. ao 17. aprila 1928. g Važno za perutninarje. Vsi pe- rutninarji se opozarjajo, da je v vsa- kem pogledu najprimernejši čas za valjenje mesec marec in april. Zato naj se v teh mesecih vsaka raspolo- žljiva dobra koklja izrabi. Jajca naj se vzamejo !e od zanesljivih rejcev, ki gojijo naSe domačegrudno Štajersko- zagorsko kurö, ki v vsakem pogledu v naših krajih najbolje odgovarja. Rejci se opozarjajo zlasti na dejstvo, da se je v zadnjem času poleg jajčjega eks- porta tudi izvoz žive in zaklane pe- rutnine znatno povečal. Trgovina pa zahteva le isključno fino belokož- natno robo, za kar zopet štajerska naibolje odgovarja, medtem ko velja roba z rumenimi nogarni in rumeno kožo (italijanske, plimetke) kot manj- vredna. Radi pomarsjkanja kreditov in pa vsled redukcije strokovnega osobja za letos žal" ne bo mogoče uradoma razdeljevati valilnih jajc. Interesenti pa se opozarjajo na sledeče okoliSe, kjer dobijo dobra valilna jajca Stajer- ske pasme in to : Maribor, Razvanje pri Mariboru, Središče ob Dravi, Št. Jur ob j. ž. in Celje. Natančne naslove lahko vsak zanimanec izve pri najbli- žjem sreskem živinorejskem referentu. Oni perutninarji, ki hočejo jajca iz rejskih središč, se opozarjajo, da so take postaje z zaklopnimi gnezdi za- enkrat le še v okolici Maribora. Naslove lahko vsakdo izve pri kmetijskem od- delku velikega župana. Našim hmeljarjem v prevdarek in posnemo! I'ovodom zborovanja delegatov nem- ske .sckcijo SaAieza Ivniieljaa'jev \- Žat- cu C. S. B. se jo soglosno sklenila sle- elet-a resolucija, katero priporočaino tudi naHilm hiindjairjetni v previdaaiek in posnemo. Resolucija se gkusi: Kako za']>ra,njujcino svoj pridolck proti nesnijiselni predprodaji? To sttori/mo, če svoj pridolek, ki je že in ki naj še ostane spccijaliteta, ne proizvajanno v proobilni meri in ga ne postav.im'o v proobilni množiini. na trg. Co fie katerokoli bla.go, ki je brio do- sedaj na izredmo dabremvi gliasu, pri- delujie v preobilni mn-ožiiii, tako izgn- bi svoj ugled kot specijaliteta. V za- brasnitev tega moraimo nadadje skrbetii, dla se naš{i hmeljska polja protvorijo v vr'ove, v katero ne nasajamo še dru- gih poljskih zelišč in v katerih zatira- mo skfbno in sitanmiitinio vsak pfcvel. Svoj ill himeljskiih nasaidov ne smemo preobilo gmojiiiti, kajti "visaka proohiliica skoduje. Naša skrb bodi, da priidelu- jemo le kobulo primerne volikosti s fininii rebri in gostimi luskinairnii. Opu'scajimio že let as cez 20 let staxa hineljiisea, kajti hmelj srednje im slabf^ kakovosti se bode v prihodnjih letih le težko in po nizkih cenah prodajaJ. Obdeliujmo naiša hmeljksča kakor vrtove, skrbimo za blago najboljše ka- kovosti in to pri kolikor mogoče nizkih pridelovailini'h stroskih — in žateške- niu hinelju bodeino oliranili svoje do- bro inie in. ga. prodajali tudi pri n ad- prod vikeiji po izvanrednih r-onnh. Naše geslo bodi: No polje — n-ego vrt, ne nego kafcovast! Šivalni stroj najrajSi znamke «Singer», kupim. Na- slov v upravi lists. Osmošolec prevzame takoj dijaka v instrukcijo iz poljubnega predmeta. Naslov v upravi. Stran 4. »NOVA DOB Ac Štev. 34. Celjska posojilnica d. d. v Celju W lastni palaöl Marodni ei«im Stanje hranilnili vtog nad Din 65,000.000-. Stanie $avnice in rezerv nad Din 8,000.000-. Sprejema hranilne vloge. jzvršuje vse densrne, kreditne in posojüne posie. — Kupuje in prodaja devize to valute. Podružnicii Marltoor, Sošfaitj Franjo Dolžan, Celje Za kresijo st. 4 Kleparsfvo in naprava strelowodov. Pokpivanje streh in zvonikov. Vodovodne fnštalacije, naprava moderno* higfjeničnlh kopalnih sob, klosetov in zdravstv. napravi Vsa y to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. J/faz/ta/z/'/o. Cenj. občinstvu najvljudneje sporočam, da sem preselil svojo trgovino pJetenšim in fkanin v hišo „Jadranske banke", Celje, Kocenova ulica 2 r ter se priporočam in prosim še za nadaljnja cenj. naročila in naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem Ženko Hribar. : Stefan Straftek, čevljarska delavnica, Celje, Kovaška ulica priporoča cenj. občinstvu svojo veliko za- logo vseh vrst čevljev, posebno damskih v vseh barvah. Bogata izbira čevljev za ne- veste: zlati, srebrni, lakasti, Semis in plat- neni. Posebno priporočam gg. učiteljlcamin učiteljem svojo izbrano zalogo ter jamčim za vsak par čevijev. Gumijasti snežni če- vlji raznih vrst. Prevzarnem popravila ter prodajam na obroke, ne da bi zvišal cene. STANOVANJE 2 — 3 sob, kuhinje in pritiklin, išče mirna stranka brez otrok. Plača tudi za par let naprei. Nasiov v upravi. r i pIIIIIII v^ ^ rQdD^v ^^ 11 vsiivlj in flostiiQijfl m dos y mesfB 1R OfeöllCI Fpan|o Jo&t, Celje, Aleksandrova ul. 4 P. /7. občinstvu na znanje! Specijamo izde/ovan/e vseh vrst finega mehkega in škrobljenega moškega perila po men in dunajskem kroju priporoča c. občinstvu konfekcija moškega perila M. Z. <0>ajk Celje, Do /go pol je 9 a (W/a Winter) 52-33s Mala sopica z električno lučjo in s> souporabo kopalnice, se takoj odda v Strossmayerjevi ulici l/ll, levo. Oglašulte Carigrajska slaščičama Misim Medijovič Celje, Slomškov trg 1 (pri farni cerkv/J naznanja cenjenemu občfnstvu, da sprejema razna naročila tort ter raznega pec/va za različne prireditve po najnižjih cenah. V zalogi vedno sveže b/ago, kot: mandolati, turški med, alva, sladoled, bonbon/ ltd. Cankarjeva ul. št. it priporoča svoja izvrstna namizna tei* odhpana sortimentna VINA vseh vrst v sodih in steklenicali po zmernih cenah. ^^P(| H^ Vzorci na razpolago ! Bramofoni in plošče iz tovarne Edison Bcll-Penkala Ltd. kakor tudi ploSCe «His iÄastcr's Voice» in «Columbia« katere vodi imenov^na tovarna na zaiogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri BoricQP iä LesiioysBii, Celje knjii^a^na in yelefpgovina s Eiapirjem, pisagnimi ira rSsalnimi predmefi. WkM _ _ B ¦ ¦ za damske obleke, plasce, kostume IW Wm ^b^^SP Van B kupite v manufakturni in modni trgovini Nizke cene! MÜOS PŠeiiiLl«ik9 Celje. SolidBlffl poslrežba 5 Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani! Popolnoma varno naložits denarne prihranke pri stavbeni in krcditni zadruoi z omei. zavezo \t Gaberju pri Celju Varčuj v inladosti, da stradal ne boä v starosti! Obrestuje hranilne g^L t Oj VeC'fC stalne vlogc po dogovoru "^SfOdncje. viogc po ^J^ 25 [O Jamstvo za vloge uad 2,OOO.üüO Din. Marljivost, treznost ™ naloibi me.kn d« 5O Din se dobi nab^aln.ic na dom. ^ ^^ ^^ ;—r^r Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6, HQjuBcja ZEloga in samoprodaja zacnAl nojppiprovneiših Cene znatno zwizane! PUCH koles 12 mesecev garancija. Cena od f600 Din napreja A. NEGER! Celje9 Gosposka ulica 32. En koles znamke , y W A F F E N R AD L^ Vsa kolesa s torpedo-prostotekom in povratno stopalno zavoro. Največja zaloga delov koles in šivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravila tujih izdelkov strokovnjaško, hitro, dobro in ceno. Nsajvečja reparacBjsk« delavnvoa« TWO1SVZ nfu3Z3A a y n O d BZ OS ifOi^S ISA. Tiska in iadaia Zvezna tiskarna. — Odgovorem za izdajateljfik tiskamo in redakcijo Milan Četina D Celjn.