Berilo za naše ženstvo. Pogostno se čujejo pritožbe o nesrečnih zakonih — osobito pa mej omikanci. — Ako bi pisatelju naslednjih vrstic bilo mogoče svojim čitateljem podati nštatistiko" o nezadovoljnib zakonih, bi jira gotovo ustregel; ker mu pa to ni mogoče, naj rajše navede vzroke, od kod vse to izvira. — Komu ni znano, koliko nič vrednih in nemoralnih nemških in francoskih knjig — posebno umazanih rornanov — vsako leto roma mej slovensko omikano ženstvo! — Stariši, koji bi morali v prvi vrsti svojim otrokom skrbeti za dobre in poštene knjige, se večkrat celo nič ne brigajo za svoje hčerke; one so večinoma sauiim sebi prepuščene, ter delajo, kar se njim poljubi; segajo le po takih knjigah, ki so jim najbolje všeč! Mari se mlade deklice ne navzamejo, čitaje take malovredne knjige že v svoji nežni mladosti tistih slabih, ter za bodoče življenje tako osodepolnih puhlih domišljij? — Olikana ženska, stopivša v zakon, je polna praznih fantazij, kojih se je le v romanih nasrkala. Kot devica je zmirom sanjala o srečnem, zadovoljnem in i brezskrbnem živenji, ter si vedno domišljevala, da bode živela, kakor kaka princezinja. Toda glej, kadar take napihnjene devojčice pridejo v zakonske spone, kaj kmalu sprevidijo, da ni tako, kakor so v knjigah brale. Kmalo se pokaže, kako malo razuma iraajo za gospodinjstvo in sploh družinsko življenje, naenkrat se čutijo nesrečne in prevarane. Gorje je po tem možu, ako ima mesto vesele, delavne, poterpežljive in ljubeznjive žene, pa čmerikavo, pusto, leno in Bog si ga vedi, kakšno še. Vsak pesnik in pisatelj je v pravem pomenu besede nekak vzgojitelj in učitelj dotičnega naroda; kot tak mnogokrat vpliva s svojimi proizvodi na poznejši rod — morda v višej meri, kakor si je pisatelj sam domišljeval. Če ženska kaj bere, se za to veliko hitreje vname in navduši, kakor pa mož. Prcbravša kako novo knjigo, recimo roman, ne bode nikdar dobre lastnosti iz nje povzela; narobe, njej je le všeč, če jo knjiga razburi, da jo kar večkrat nervozno in prcnapeto stori. Berilo ne siiie nikoli razburjeno ua žensko vplivati, temuč vedao le inikavno in moralično; na njene čute naj nikdar ne vpliva nervozno, ainpak le tako, da bode iz berila nabirala tiste le za njo vzvišene in nežne občutke, ako hoče kdaj biti dobra žena in skrbna mati. — Dobra knjiga je dober prijatelj; in kakor se od njega težko ločimo, tako se tudi bralka ne bo precej ločila od dobre knjige, ter si iskala druge, predno bode to prebrala. — Podobe in misli, ki jih kaže pesnik ali sploh pisatelj, raorajo se globoko v srce vtisniti in dobro v spominu ohraniti. Pred vsem naj čitateljica ima vedno pred očraf nravstvene motive (nagibe) dotičnega pesnika — ali pisatelja, katere jej v knjigi slika. To pa nikakor ni mogoče, če podoba spodriva podobo, kar se pri nežuera spolu tako rado zgodi, ker ima tisto slabo napako, da prične z drugo knjigo, ko še s prvo pri kraji ni. Ženska je sploh zadovoljna, da ima le dovolj gradiva za brauje; kako pa bere in koliko jej to koristi, je drugo vprašanje. Dovoljujeni si slovenskim očetoin in vplivnim možem javno nasvetovati, da naj skrbe za to, da bode slovensko ženstvo slovenske knjige bralo. Zdaj imaino že precej dobrih knjig, obsegajoč raznovrstnih ved in vrh tega izvrstna leposlovua lista: BLjubljanski Zvon" in BKres". Tudi političnih listov imamo na izbero — morda še preveč! Te ženskam pač ne morenio priporočati, ker one splob niso za politiko. Tiste pa, ki rade politikujejo, naj mesto ničvrednib judovskih neniških listov bero doraače slovenske; v teh se ne bodo pohujšale. Naši izvrstni slovenski romanopisci: Jurčič, Stritar, Tavčar, Krsnik, Koder in drugi podajajo v svojih proizvodih bogat zaklad globoko-rnislečih resnic iz navadnega življenja, čisto poetičnih nazorov, ter poleg tega prav zdrava, paraetna in jako praktična načela. Drage bralke, dovolite, da tudi vam kaj svetujem! Prosim vas, ne berite prehitro in brez premislekal Kaj vam pomaga, če ste mnogo knjig prebrale le iz tega naraena, da jih potem komu naštevate; če pa vas kdo po zapopadku prebrane knjige popraša, pa ne veste, kaj bi odgovorile. Glejte, tako naglo branje vam malo koristi. Če hočerao pisatelja razumeti, moramo pri čitanji misliti na njegove vzvišene, vzgojevalne in moralične nazore. Razun romanov se priporoča, da se bero povesti, novele in novelete, zgodovinske in zemljepisne razprave, potopisi, životopisi slavnih slovenskih mož i. t. d. Slovensko ženstvo je že od nckdaj vneto za lepe pesni; dokaz temu, da imamo — osobito rai Slovenci — toliko slovenskili narodnih pesnr, v katerih se opevajo lepe in dobre lastnosti nežnega spola. Nobeua stvar mlade deklice bolj ne razveseli, kakor lepa pesen. Sveta dolžnost vsacega olikanega Slovenca tedaj je, delovati na to, da bodo naše izobražene Slovenke po vsebini in zadržaji poznale našc najboljše pesuike, kakor so: Vodnik, Prešircn, Koseski, Jenko, Boris Miran, S. Gregorčič i. dr. Poznain Slovenke, ki nGoethe-jeve in Schiller-jeve" poezije kaj dobro poznajo, a pesni slovenskih pesnikov so jim prave bele vrane. Mari ni to žalostna prikazen za našo bodočnost? Konečno našemu slovenskeniu ženstvu še enkrat priporočamo že imenovane slovenske knjige in časopise. Mej drugini berilom omenjam tudi knjig, ki jih daje na svetlo prelepa družba sv. Mohora. Vsakemu Slovencu je znano, koliko dobrih kiijig je ta vrla družba že mej svet spravila. Knjige so res bolj prostemu ljudstvu naiuenjene, vender pa nahajamo vmes tudi mnogo takih, koje dobro ugajajo slovenskemu ženstvu. Veliko število udov ima nMohorjeva" družba, a še vse premalo! Vsaka slovenska hiša bi morala biti nud" te družbe. Vaški Jarni.