Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. ó0 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po poSti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naroćnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inscrate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". • A ^tetetufuitdB^.&&.'Ýu^if'. .j^ttAUt/f*. fa & fa, fa.fa, fafaifafa fa $ fa fafafafa Politiški oddelek. € Vlada in levica. Grof Badeni pa nikakor ne misli od sebe odbiti vseh levičarjev, temveč hoče stranko razcepiti. On dobro ve, da so liberalni veleposestniki možje, ki so pripravljeni služiti vsaki vladi, ako nekoliko pospešuje njih stanovske koristi, Sploh veleposestniki niso po prepri Državni zbor še ni razpuščen, a vendar se že čanju liberalci, temveč so se nemškoliberalne stranke dr ugiblje, na kakšno večino se bode vlada opirala v novem žali samo za to, ker so mislili, da s tem najbolje varu-državnem zboru Grof Badeni sam se že tudi bavi s tem j ej o svoj političen vpliv. Sedaj ko je liberalna stranka vprašanjem in pripravlja tla za novo večino. Avstriji propala, pa sami žele se od nje na kak lep način odio ima vlada močen vpliv na vsake volitve in tega vpliva čiti. Le tako je mogoče razumeti razne kompromise vele-se bode gotovo poslužila tudi sedanja vlada, da dobi ve- posestnikov, pri katerih je nemško veleposestvo zatajilo vsa čino 7 kakeršno si želi. 'svoja načela. Pokazalo se je namreč preočitno, da vele- Toliko je sedaj gotovo, da se v novem državnem posestniki so pripravljeni služiti vsaki vladi in vsaki zboru grof Badeni ne misli opirati na nemškoliberalno stranki, katera varuje njih stanovske koristi. To so ljudje, stranko, kakeršna je sedaj. Zato pa ima vlada več po- ki razen stanovskih koristij ne poznajo nobenih drugih vodov. Pred vsem se je grof Badeni prepričal na Du- načel. Zaradi tega se pa nobena stranka preveč na vele- naj u rodu da je ta stranka popolnoma ob zaupanje pri na- posestvo zanašati ne sme. in se jej več pomagati ne da. Přišel je bil na Dunaj z najboljšo voljo, da ohrani levici nekdanji vpliv, a se je ralni i Veleposestniki bili so po svoji večini poprej libe da so mogli vladati v Avstriji. Ministri so se je kmalu prepričal, da to ne gre. Levica je centralistična mali iz njih srede. Sedaj se nagibljejo h konservativni stranka. Taka stranka pa pride le v poštev, dokler ima stranki, ko vidijo, da ima konservativna stranka večji na Dunaju zaslombo, a levica je pa baš v avstrijski prvo vpliv. Na Češkem se veleposestvo přibližuje sedaj celo stolnici tako ob vse zaupanje, da jej noben vladni vpliv Mladočehom, s katerimi je nedavno bilo v največjem na več pomagati ne more. sprotju, ko vidi, da ta stranka postaje politični činitelj > Za tako propadajočo stranko pa vlada nikakor ne s katerim je treba računati. Kneza Schwarzenberga Mla- more porabljati svojega vpliva, posebno ker ve, da bi s dočehom prijazen govor v državnem zboru ni tolmačiti tem od sebe odbacnila druge stranke. Zato pa grof Ba- tako, da so veleposestniki nakrat postali tako navdušeni deni ni dal v državnem zboru in proračunskem odseku za Čehe. temveč le čutijo, da se Mladočeške stranke, ko levičarjem nobene povoljne izjave, da si so mu dajali v kratkem dobi v politiki važno vlogo, okleniti bi vse- razumeti, besedami da bi bili zadovoljni z nekaterimi lepimi Poleg tega so pa tudi povodi vnanje politike i ki kako bilo koristno. Veleposestniki so v tem oziru precej podobni židom. Drže se tište stranke, katera ima ravno največji vpliv. vlado nagibljejo od levice. Zveza z Nemčijo pač še obstoji, To pa velja seveda le o tistih veleposestnikih, ki repre-a nima več tište veljave, od kar je grof Goluchowski mi- zentujejo velik kapital. Kneza Liechtensteina vidimo na nister unanjih stvarij. On se je bolje približal Rusiji za- Dunaju že pri protisemitih, in najbrž se še več velepo-radi balkanskih zadev. Prepričal se je, da se na Nemčijo sestnikov oklene te stranke, vsaj na Ogerskem so neka • v tem oziru ne more zanašati. Če je pa Avstrija v pri- teri že to storili* jateljstvu z Rusijo, pa ne more v notranji politiki hoditi 8 stranko, katera je nasprotna Slovanom. Grof Badeni namerava iz veleposestnikov sestaviti posebno stranko, ki bode glavna njegova opora. Pre 464 pričan je, da je kdo kedaj připadal liberalni in konserva- lilci za pristaša nasprotne frakcije stranke prava. Hrvatski tivni stranki, jih nikakor ne bode oviralo vkupno delo- sodniki pa sedaj vidijo. da narod nič prav ne zaupa njih vati. Potom bode pa okrog te skupine zbral razne zmer nejše elemente in tako si misli sestaviti novo večino. pravosodju, kajti drugače bi ne volil moža, katerega so bili obsodili zaradi navadnega zločina. teh treh uzrokov ima ta Levico grozno jezi, da vlada hoče njo prezreti. To svojo jezo iztresa ne po dunajskih svojih glasilih, temveč tudi po madjarskih. Liberalni listi budimpeštanski so poslednji čas grozno napali grofa Badenija zaradi njegove politike. Očitajo mu, da volitev več pomena, kakor kaka druga hrvatska volitev. Trgovinska in carinska pogodba z Ogersko, ki veljala zopet deset let, da se ne odpove, se bode odpove- Od- poved so zahtevale vse državnozborske stranke, in piotisemitje so celo v tem oziru stavili nujni predlog. ; Mislilo se je, da s svojim postopanjem vlada hoče to odpovei opustiti, da potem ne bode treba skle- dala, kakor je naznanil grof Badeni v državnem zboru. spravlja v nevarnost dualizem in pa delà politiki. Levičarji so se zaleteli po pomoč k Madjarom, ker vedo, da imajo gospodje v Budimpešti veliko moč. Ker na Ogerskem vladajo liberalci, so se nadejali, da bode ovire vnanji pati nove pogodbe Malj ari se jeze na avstrijski državni zbor, odpoved te pogodbe dognal. Bila je žanje jako ugodna, se pa ne obnovi da da se tako ugodna več skleniti ne more in se potegne carinska meja mej obema državnima polovicama, bode pa ogerska državna polovica veliko trpela. Ogerske volitve so končno dovršene. Liberalci so pri-vreči grofa Badenija s pomočjo Madjarov, kakor so ob dobili 69 mandatov. Ta pridobitev pa ni bila lahka, kajti te ogerska vlada žanje porabila ves vpliv. Hiteli so torej svojem času bili vrgli grofa Hohenwarta. Odnošaji so se od tistega časa znatno premenili. Na krik madjarskih glasov se na Dunaju dosti ne zmenijo, temveč se celo Banfřyju zdelo potrebno opravičiti se, da ni v nobeni zvezi s temi napadi na avstrijsko vlado. Poskus levičarjev se je popolnoma ponesrečil. S tem še bolj odtujili si vlado. Poleg tega bodo pa v naši državni polovici zgubila še bolje svoj vpliv, ker so se so mandate morali so drago plačati. Vlada je porabila za agitacije šest milijonov. Nekatere volitve vladnih kandidatov so stale po 60 do 70 tisoč goldinarjev pač ni čuditi veliki večini liberalne Pri tacih razmerah se stranke. Poleg tega je pa vladna stranka tudi s tem si mnogo pomagala, da je s Košu-tovci za nekatere kraje sklenila kompromis. Madjari so v nekaterih krajih vladne pristaše zaraii tega z večjim nauiuše-njem volili, ker se je bila raznesla novica, da Franc Košut stopi v Banffyjevo ministerstvo. Nemčija. Politiki še vedno razmotrivajo Bis- zaleteli po pomoč k Madjarom. Vlada vidi, da ta stranka marckova razkritja glede zveze Nemčije z Busijo v škodo Av- nima več tište neodvisnosti, ko je potrebna za dobro varstvo avstrijskih koristij. Izpodkopala si je popolnoma stališče pri vladi in prebivalstvu. Nove volitve jo pa po- striji. Vsi pošteni elementi obsojajo Bismarcka in tedanjo nemško politiko Bismarckovci skušajo sicer oprati svojega voditelja, a ni30 prav srečni. Neovrgljivo je in ostane vendar, da je zviti Bismarck hotel slavo Nemčije in njene meje razširiti polnoma ponoedo. Ostanki, ki morda še ostanejo, ne bodo v škodo Avstriji. V času, ko je imel znano zvezo z Rusijo, je imeli več značaja stare zjedinjene levice, vpliva ne bodo v nemškem državnem zboru zahteval vsemogoce kredite za imeli na politiko in svoje postopanje bodo morali urediti po zahtevah časa. Tak bode konec stranki, ki je dolgo let odločevala osodo naše države. vojsko, češ, da preti nevarnost od Rusije. Utrjeval je pa vojsko iz namena, da nastopi proti Avstriji. se to ni zgodilo, zahvaliti se je okolnostim, katere je dovel čas in miroljubju Rusije. Nemško vlado in sploh Nemčijo so sedaj razkritja Politični pregled. Isterski deželni zbor bode letos zboroval v Pulju, ker v Poreču slovanski poslanci niso varni pred italijansko dru- haljo V Pulju bodo tudi obravnave se nekoliko mirneje vr- šile, ker v tem mestu ne bode tako lahko dobiti Italijanom po- ulicnjakov, razsajali na galeriji, kadar bode govoril kak slovanski poslanec. Poreča se premesti v Pulj tudi deželni David Starčević. političnem okraju glavnega da odbor. Kadar se to zgodi, bodo Porečani se pač kesali svojih 1890. 1 slavnih del proti slovanskim poslancem. Italijanski poslanci nimajo nič proti temu, da se zboř premesti iz Poreča, a radi videli, da se premesti v Trst, kjer je dosti mularije. Bismarckova prav neljubo dirnula, ker hoče vendar v prijateljskih odnošajih ostati napram Avstriji. Poslanci centruma so v nemškem državnem zboru podali nastopno interpelacijo na vlado: 1. ali je obstojala do leta 1890 tajna pogodba mej Nemčijo in Rusijo? 2. ako je to res, kaj je uzrok, da se pogodba ni obnovila? in 3. kak utis šo prouzročila najnovejša odkritja na razmerje Nemčije do trozveze kakor tudi do ostalih držav? Državni kancelar knez Hohenlohe je v seji dne 16. t. m. odgovarjal na to interpelacijo Odgovor je sila nejasen. Poudarja se, da se je o obravnavah Nemčije z Rusijo od 1. 1887. do sklenila brezpogojna tajnost. V odgovoru se zanikava, bila kaka vnanja država, morebiti Anglija kedaj vplivala na nemško politiko. Konečno se v odgovoru zatrjuje, da je Nemčija zopet v najboljših razmerah napram svojim zaveznicam in tudi Rusiji. Dasi je kancelar v mnogih besedah malo ustanovitelja in vodje hrvatske stranke prava dr. Antona Star- povedal, je vendar razvidno iz vsega odgovora, da je taka po-čevica, v Delnicah, je voljen pokojnikov sorodnik dr. David godba obstajala. Nemška vlada bi bila to rada zamolčala, toda Starčević z veliko večino za deželnega poslanca. Dr. David ker se je vse tako daleč razkrilo, ni smela več prikrivati res- tudi z Antonom Starčevićem, poslednji ga je celo bil iz stranke iz- se Nemčija delà odkrito zaveznico napram Avstriji, vendar bo Starčević poslednje dni svojega življenja ni bil v prijateljstvu nice, da si je z isto prav nejasno prišla na dan. kljucil. To pa poslednjemu ni škodovalo, kakor se je sedaj pokazalo. David Starčević je bil pred nekaterimi leti zgubil politične pravice zaradi neke samovoljne obsodbe. S tem so ga treba oprezneje biti glede njene zvitosti in neodkritosrčnosti. poslal Italija in Menelik. — Znano je, da je papež Lev XIII. posebnega odposlanca k Meneliku in ga v posebnem hoteli politično uničiti, ker je v saboru prehudo napadal vlado, pismu prosil, da naj izpusti italijanske ujetnike. Menelik je zlasti bana in prouzročal škandale. Njegova izvolitev je udarec odposlanca prav prijazno sprejel in izjavil, da bi rad ustregel za vladno stranko, dr. Franka in za hrvaško pravosodje. Vladna želji sv. Očet*, ko bi ga v zadnjem času ne ovirala o tem ita- stranka dobi v sabor zopet hudega nasprotnika. Vsi poskusi lijanska vlada ki nič pomirljivo ne postopa. Vendar pa hoče uničiti ga se niso posreČili, Dr. Franka je pokojni Anton Star- Menelik prvo priliko p rabiti, da ugodi papeževi želji. Čevió odločil za vodjo stranke, a sedaj so se pa izrekli vo- Zadnji čas so vedela poročila povedati o nekaterih praskah mej Italijani in Abesinci. Celo o morebitnem zopetnem postanku vojne mej Lahi in Menelikom se je govorilo. Kar najedenkrat pa vedo najnoveja poročila povedati, da se je sklenila mej Italijo in Menelikom mirovna pogodba Menelik je že naznanil kralju Umbertu, da je nagodbo podpisal, isto je storil tudi kralj Umberto. Turčija. — Razmere v kraljestvu sultanovem so v starem tiru Velevlasti si belijo glave kako urediti turske razmere Turčija pa uganja nadalje svoje burke. Le kadar jo kaka velevlast prav trdno prime, obljubi vse; mogoče preosnove v korist boljšim razmeram. Tako je Franciji obljubila korenite preiskave napram onim, ki so zakřivili moritve. Dalje obeta Turčija celo % uvedbo ustave. To vse so pa le obljube v sili, katerih Turčija ne bo nikoli izvedla. Sultan ve predobro, da bi pri vsakih drugačnih razmerah ne mogel tako izmozgavati svojih podložnih zato se pa upira vsaki preosnovi Velevlasti so že mislile na mejnarodno konferenco, v kateri bi se turške razmere uredile, a ker so prišle do tega, da bi se sporaz-umljenje ne moglo doseći in bi vsled tega Turčija le še večji pogum dobila, so to misel opustile. Pri vsem tem pa turška vlada pridno oborožuje svoje ljudi, nabiraje v ta namen pro-stovoljne prispevke. — Na Kreti je jelo zopet vreti. Vlada ne izvede reform in dogajajo se ljudem stare krivice. — V pre-vidnem času še ni upati na ureditev razmer v TurČiji. Stvar se bo konečno sama ujedla in takrat je svetovni polom ne- izogiben. Iz tega poloma pa Turčija v Evropi ne bo več vstala. ^ # . t Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, (Dalje.) 3.) Občinski zastop v Domžalah izjavlja, da prevzame troške za prostore za pouk, njihno razsvetljavo, kurjavo in snaženje ter za stanovanje učitelju stvo, ki bo imel svoje stalno bivališče v Domžalah. Občinski zastopniki iz Doba, Jarš, Ihana, Podrečja in Brezovice so vzeli izjavo občinskega zastopa dom« žalskega zahvaljujo se na znanje, ker nimajo vsled tega nikakih troškov. Zastop občine Brezovica prosi, da bi se cela občina udeleževala pouka v slamople-tarstvu v Domžalah in ne jeden del v Domžalah, drugi pa v Moravčah, kjer imajo vsi v Domžale bližje, kakor pa v Moravče. Občine Dragomelj, Depalja vas in Homec niso bile zastopane pri obravnavi. II. Pri tem shodu, ki je bil dne 14. sept, popo-ludne v Lukovici, so izjavili: 1.) Rovski občinski zastop, da prevzame tako troške za prostore za pouk, kakor troške za njihno razsvetljavo, kurjavo in snaženje. Če bi bili troški previsoki, poprosi pri kranjskem dežel. odboru za pri-spevek. 2.) Zastopa občin Prevoja in Krtina sta izjavila isto, kakor rovski. Dalje menita ta občinska zastopa. da se občina Spodnje Koseze ne bi ušolala v Moravče, ampak vas Prevalje v Prevoje, druge vasi pa v Lukovico. Prevalje spada v okoliš ljudske šole v Prevojah in je le V4 ure oddaljeno od tega kraja, dočim se mora v Moravče hoditi poldrugo uro. Drugi kraji pa imajo bližje v Lukovico, kakor pa v Moravče in je tudi občinski zastop v Lukovici s tem zadovoljen. 3. Lukoviški občinski predstojnik Janko Kersnik izjavlja, da brezplačno preskrbi take prostore za stanovanje učitelja in za pouk, kakor njihno razsvetljavo, kurjavo in snaženje. Zategatelj ne bo občinam Lukovica, Zlato polje, Češnlice, Rafolče in Spodnje Koseze ničesar prispevati. Zastop občine Zlato polje jemlje izjavo občinskega predstojnika lukoviškega z zahvalo na znanje. — Češnjiški občinski predstojnik je opravičil svojo odsotnost, predstojnik občine Rafolče najbrž radi slabega vremena ni přišel. Glede premij za najboljšo slamo za pletenje so prosili vsi zastopniki, da naj se določijo premeje po 10—50 kron in ne po 25—50 kron. II. Na shodu, ki je bil dne 15. sept. 1896. ob 9. uri dopoludne v Moravčah, so izjavili : Zastopniki krajevnih občin Moravče, Drtija in Velika vas, da prevzamejo vse troške za stanovanje učiteljevo, potem za razsvetljavo, kurjavo in snaženje prostoro v za pouk. Gospod župnik in dekan v Moravčah. T. Kajdiž izjavlja da dá prostore za pouk brezplačno na raz-polago. Ti zastopniki, kakor tudi dekan se strinjajo z mnenjem zastopa občine Brezovice, da je bolje, to občino tečaju v Domžalah in tudi občino Spodnje Koseze doloma tečaju v Lukovici, deloma tečaju v Prevojah prideliti. V slamopletarski tečaj v Moravčah bi bilo torej uvrstiti učence iz občin Moravče, Velika vas in Peče. Občinski predstojnik v Pečah je opravičil svojo odsotnost. IV. Na shodu, ki se je vršil dne 17. sept. 1896 ob 9. uri dopoludne v Kamniku so izjavili: 1) Za stopniki krajevne občine Kamnik. da so popravljeni prevzeti troške za stanovanje učiteljevo, za prostore za pouk njihno kurjavo, razsvetljavo in snaženje, če prispevajo z razmernim zneskom tudi kraji, pride- ljeni tečaju v Kamniku. Če bi se to ne zgodilo, poprosi občina Kamnik kranjski deželni odbor za znesek, pripadajoč na te občine. Mesto Kamnik se sicer ne peča z slamopletarstvom, pač pa predkraji. Ker ob činski zastopniki iz Podgorja in Zg Tuhinja niso prišli na shod in je radi velike oddaljenosti iz sled-njih pričakovati le slabega obiska tečaja, ker so zastopniki občin Tunjice in Stranje izrekli željo, da bi bilo bolje, za te občine v Tunjicah osnovati slamopletarski tečaj, pridejo pri kamniškem tečaju pravza-prav v poštev le občine Kamnik, Podgorje in Mekine, K tem bi přišel le še Zgornji Tuhinj, če bi se javili obiskovalci tečaja. 2. Zastopniki iz Tunjic so izjavili, da bi občina prevzela stroške za učiteljevo stanovanje, za šolske prostore, njihovo kurjavo, razsvetljavo in snaženje. Ker bi ti 29 gld. komaj presegali, krili bi jih občini Tunjice in Stranje. Če bi pa to ne bilo mogoče, poprosili bi kranjski deželni odbor za podporo. 3. Zastopniki iz Stranj bi bili tudi za tečaj v Tunjicah, ker ni ta kraj tako oddaljen od Stranj, kakor Kamnik. Iz Tunjic v Kamnik se potřebuje 1 uro, iz Stranj v Kamnik 3/4 do 1 ure. Poleg' tega spada del stranjske občine v tunjiško župnijo. Zastopniki iz Stranj pa so izjavili, da občina ne bo nosila stroškov, in če jih ne poplačajo obiskovalci tečaja, poprosi občina kranjski dež. odbor za podporo. 4. Zastop iz Mekin se strinja z izjavo kamniškega zastopa, in če občina nanjo pripadajočih stroškov ne bo zmogla, poprosi kranjski deželni odbor za pri-spevek. 5. Občinsko predstojništvo v Šmarci je izjavilo, da prevzame stroške za učiteljevo stanovanje, za učne prostore, njihovo razsvetljavo, kurjavo in snaženje. Občinski predstojnik iz Šmarce izjavlja nadalje, da bi imela tudi občina Homec bližje v tečaj v Šmarco, kakor v Domžale. Prepustiti bi bilo torej tej izbero. 6. Občinsko predstojništvo v Volčjem potoku pozdravlja tudi z veseljem akcijo visoke vlade, in če bi občina ne zmogla stroškov, poprosi kranjski deželni odbor za podporo. 460 V. Na shodu, ki se je dne 17. sept. 1896 ob 2 uri popoludne vršil v Mengšu, so izjavili: 1. Zastopniki iz Mengša in Loke, da prevzamejo stroške za učiteljevo stanovanje, za učne prostore, njihovo razsvetljavo, kurjavo in znaženje. Če ne bi občini Moste in Suhadole, ki se ništa udeležili posvetovanja, prevzeli svojega delà, poprosita občini kranjski deželni odbor za podporo. VI. Na shodu, ki je bil dne 24. septembra 1896 ob 10 uri dopoludne v Dolskem, so izjavili zastopniki iz Dolskega, da prevzame občina stroške za učiteljevo stanovanje za učne prostore, njihovo razsvetljavo, kurjavo in snaženje, če prevzame občina Dol nanjo pripadajoči del. 2. Občinski zastopnik v Dolu je z izjavo občinskega zastopa v Dolskem zadovoljen. Občina pa bo skupno z občino Dolsko prosila za podporo, ker imata obe izdatne stroške za šolske in cerkvene namene. Obe občini prošita, da se premije za izvrstno slamo za pletenje določijo na 10—50 kron, da more več posestnikov dobiti premije. VII. 1.) Na shodu, ki je bil dne 16 septembra 1896. ob polu treh popoludne v Cerkljah, je izjavil župan stolnega mesta Ljubljane, g. Ivan Hribar, da brezplačno da na razpolago v svoji hiši v Cerkljah učiteljevo stanovanje, učne prostore, njih razsvetljavo, kurjavo in snaženje. 2.) Občinski zastopniki v Cerkljah so vzeli to izjavo z zahvalo na znanje in so izjavili, da prevzame občina stroške za kurjavo učiteljevega stanovanja in učnih prostorov in njihno razsvetljavo. 3.) Zastopniki občin Lahoviče in Zalog so za povzdigo pridelovanja slame in za slamopletarstva. Ker pa občina odbora nočeta pokriti stroškov, prosili bodo kranjski deželni odbor, da poplača na nju pri-padajoče zneske, ko naznani občina Cerklje njihno visino. Iz teh izjav je razvidno, da se stroški za učiteljevo stanovanje, za učne prostore, njihovo razsvetljavo, kurjavo in snaženje za vse v trgovski in obrtniški zbornici poslaném dopisu omenjene učne tečaje pokrijejo po krajevnih činiteljih, ker bo kranjski deželni odbor na podlagi sklepa kranjskega deželnega zbora onim občinam, ki ne bodo čisto same nosile stroškov, dovolil podpore, in ker je tudi trgovska in obrtniška zbornica izjavila, da dovoli za učne tečaje prispevek. Ker je zbornični tajnik mnenja, da je tudi ugoditi želji občin Tunjice in Stranje, in je tudi Tunjicam dovoliti učni tečaj, bilo bi 13 učnih te-čajev. Po posvetovanju s strokovnjaki bi bili vsi učni tečaji to jesen in zimo 1896/97 in v spomladi 1897/98 naj bi se isti nadaljevali. To je zategadelj koristno, ker mora jeden učni tečaj najmanj 4 tedne trajati in je želeti, da se vseh občinah, oziroma v vseh učnih tečajih začne že 1. 1896/97. Drugo loto 1897/98 bi bilo tečaje nadaljevati in čas zanje določiti po vsakokratni potrebi. Z učnimi tečaji se 1. oktobra 1896 zategadelj ni moglo pričeti, ker je radi mnogih deževnih dnij poljsko delo zaostalo, in bi radi tega obisk tečajev bil preveč nejednakomeren. Po dogovoru s strokovnjaki in nekaterimi občinskimi predstojniki bi bilo treba začeti s tečaji dne 19. oktobra 1896. V prvém letu je treba učne tečaje tako določiti : 1.) V Domžalah za občine Domžale, Dob, Jarše, Dra-gomelj, Ihan, Podrečje, Depalja vas in Brezovica. Občin Homec bi bilo prepuščati, da se odloči za učni v Domžalah ali Šmarci. V Domžalah bi bil pouk v ponedeljek, torek in sredo vsakega tedna od 19. okt. do 29. novembra 1896. 2.) V Trzinu bi bil učni tečaj za občini Trzin in Rašica in ♦ sicer vsak četrtek od 19. oktobra do 29. novembra 1896, potem v posled-njem mesecu v dobi od 29. aprila do 1897 do 5. maja 1897 vsakdanji tečaj in bi učenci poleg tega lahko obiskovali tudi učni tečaj v Domžalah nadaljno dobo od 6. do 31. maja 1897. 3 ) V Mengešu bi bil učni tečaj za občine Mengeš, Loka, Moste in Suhadole in sicer v petek in soboto od 19. okt. od 29. nov. 1896. 4.) V Radomijah bi se vršil učni tečaj za občini Ra domlje in Volčji potok. 5.) V Šm arci za občini Šmarca in Homec, če se sleduja odloči za Šmarco in ne za Domžale. 6.) V Rovi bi bil tečaj le za občino Rova. Pod 4, 5 in 6 zaznamovani učni tečaji bi se vršili v dobi od 30. novembra 1896 do 10. januvarja 1897 in sicer v vsakem kraju po 2 dni na ,teden. 7.) V Prevojah bi bil tečaj za občini Prevoja in Krtina in za vas Prevalje občine Spodnje Koseze. Pod 7.) in 8.) zaznamovani učni tečaji bi se vršili v dobi od 11. januvarja do 7. februvarja 1897, in sicer vsaki teden v vsakem tečajnem kraju po 3 dni. 9.) V Kam-niku bi bil tečaj za občine Kamnik, Podgorje, Mekine in Zgornji Tuhinj, in sicer od 8. do 21. febr. 1897. 10.) V Moravčah bi se vršil tečaj za občine Moravče, Drtija, Velika vas in Peče v dobi od 22. februvarja do 10. marca 1897, ker so se Spodnje Koseze deloma přidělil Prevojam. deloma Lukovici, Brezovica pa Domžalam. 11.) V Dolskem bi bil tečaj za Dolsko in Dol od 11. do 28. marca 1897. 12) V Cerkljah bi se vršil tečaj za občine Cerklje, Lahoviče in Zalog od 29. marca do 14. aprila 1897. 13.) V Tunjicah bi bil tečaj za občini Tunjice in Stranje od 15. do 28. aprl. 1897. 14.) V Trzinu bi bil 2. tečaj te sezije od 29. aprl. do 5. maja 1897. 15.) V Domžalah bi se vršil nov tečaj od 6. do 31. maja 1897 za vse omenjene občine, iz katerih bi se oglasili obiskovalci. Meseca junija, julija in deloma avgusta imel bi učitelj, opraviti s poukom o pridelovanju slame za pletenje in v belenju slsme. Septembra in deloma oktobra 1897 bi se učitelj pečal s poukom o setvi pšenice in odbiranju slame. Novi tečaji za pletenje slame bi se začeli z okt. 1897. Za premovanje izvrstne slame za pletenje bilo bi določiti mesec november 1897. C. kr. deželna vlada je zbornica obvestila, da so se predlogi zborničnega tajnika, ces. svetnika Ivana Murnika, glede uredbe tečajev za slamopletarski pouk v dobi od 19. oktobra t. 1. do 5. maja in po veritev tega pouka Matije Oberwalderju odobrili. Zajedno je c. kr. deželna vlada c. kr. okrajni glavarstvi v Kamniku in Kranju pozvala, da obvestita občine o tem in jim naročita, da jim je prebivalstvu razglasiti ustanovitev tečajev, da jim je potrebne prostore pripravljene imeti, kakor tudi za njih snaženje razsvetljavo in kurjavo skrbeti. Hkrati je c. kr. deželna vlada tudi kranjskemu deželnemu odboru na- znanila otvoritev slamopletarskih tečajev in zbornič-nemu tajniku za njegov vspešen trud od zadevnih obravnavah izrekla najtoplejo zahvalo. (Dalje sledi.) Obrtnij ske raznoterosti. Obrtni zakon. Državni zbor ie rešil vladno predlogo obrtnega zakona. Predloga je sama na sebi bila jako poman-kljiva, a v odseku so jo povse predelali, tako da je le maio ostalo. Vse paragrafe, ki se tiôejo razmer mej mojstri in obrt-niki so kar izpustili, ces, te naj rešuje bodoči državni zbor, v 46? katerem bodo tudi delavci imeli svoje zastopnike. Najvažneje ne smatra samo za mrzlo posredovalko v prometu. Tako je, da se s sklenenim zakonom nekoliko razširja delokrog obrtnim zadrugam. Sedaj je vsaj nekoliko upanja, da se bodo mogle razvijati te naprave. Obrtni kredit. Poslanec dr. Menger je v državnem zboru opozoril vlado, da bi lahko poskrbela za cenejši kredit nica na pr. velika Midland Railway — srednjezemska želez- izdaja zapisnik vseh kmetovalcev svojega okrožja so pripravljeni vsprejeti goste za poletno dobo. S tem ne prevaža samo oddiha željnih meščanov, marveč jim obrtnikom. Narocila naj bi poštni hranilnici, da denar poso- posreduje tudi pri stanovanju. juje posojilnicam. Poštna hranilnica ima denar na jako nizke obresti, in bi ga tudi posojilnicam proti zmernim obrestim po sojevala. In pri nas? Južna železnica ima pač tudi neko agentsko opravilo, toda to se tiče samo nje same. svoja letovišča, v svoje hotele pač izvablja ljudi, a da bi imela tudi kako višjo gospodarsko nalogo do ljudstva Kmetijstvo. Í^^IHyPi:^ meJ katerim si služi denar, o tem ni ne sluha ne duha & Železnice proti prekupcem. Kakor naši kmetje, tako se pritožujejo tudi angleški poljedelci, da je železnica za njihove pridelke predraga. Prekupec požre vsled tega mnogo preveč. Angleška zemlja ima vrh tega veliko pristanišč ogromnem šte vilu prihaja po morju blago vanjo in tekmuje z doma- čimi pridelki. Zato je umljivo, da se tudi angleški poljedelci, oziroma poljedelski najemniki živo potegujejo za to, naj se železnice podržavijo, da se bode potem vožnja za blago v ceni znižala. Angieške železniške družbe niso vesele take, vedno silnejše agitacije. Nedavno jim je velika vzhodna železnica Great Eastern Railway pokazala pot, po kateri si morejo zopet pridobiti srca poljedelskega stanu ^ / Ta železnica je namreč nastopila sama v boju proti pre- da kupcem in je to ulogo sama prevzela. Socijalno in na rodno-gospodarsko se nam zdi ta pojav tako važen, si ga moramo posebej ogledati. Imenovana železnica je izposlovala, da so se polj p delci, zlasti živinorejci, mlekarji in zelenjadarji vpisali pri nji v to odločene pôle. Železnica je dala te pôle v tisek iri jih je v obliki lične knjižice razdeljevala zastonj ali pa k večjemu za svojo ceno londonskemu občinstvu. Tako je mogoče jemalcu stopiti naravnost v zvezo s pro- izvajalcem in prekupci so vdarjeni. Železnica pa ni preskrbela samo imenovane zveze, marveč vsak jemalec blaga » vstopil v dotiko s kakim poljedelcem, omenjenim v železniční knjigi, dobi naročeno blago sveže in kmalu na svoj dom. Železnica ima mnogo voz za blago, s katerimi je vozi iz mesta na kolodvor, te vozove vporablja pri svojem posredovanju. Da še bolj postreže poljedelcem svojega okrožja, jim prodaja prilične zaboje po izredno nizki ceni. Sauia jih izdeluje v ogromnem številu in tako jih lahko za mal denar oddaja tem zmanjša pošiljanju stroške in tem bolj pomaga poljedelcu. Vrhu vsega tega je pa nastavila železnica še manjše cene za vožnjo, ker ima sedaj vožnje več in je lepo urejena ; tudi manjše pošiljatve so cenejše Koliko je s tem pomagano proizvajalcem, more pre ki pozna ogromni London in ve po tem soditi tišti » i kako lahko vlogo imajo prekupci, da derejo oba, mej ka-terima pusredujejo. Zato ni čuda, če čujemo, kako iz-vrstno se ponaša poskus imenovane železnice. Sicer pa ni ta železnica jedina na Angleškem ) se Navedli smo lepi vzgled nekaj uprav zato, da tem bolj čutimo, kako slabo so v socijalnem oziru urejene naše železnice ; nekaj pa zato, da se razvidi, koliko bi se dalo doseči s pametno preosnovo teh velikih gospo darskih žil. Sedaj se posvetujejo na Dunaju o kmečkih zadrugah. Dobro ! Toda tla, na katerih bode mogla delovati zadružna organizacija, morajo biti pripravljena; pred vsem morajo imeti zadruge priložnost razviti svoje trgovno delovanje tako, da bodo mogle stati kot ravnopraven tekmec veliki trgovini in velikemu obrtu nasproti. V tem oziru je treba preosnove železničnih cen in železničnega delovanja in skupne zadružne vladne banke. ne bilo ničesa doseženega, dokler bode vlada smatrala železnice Seveda samo s podržavljenjem železnic za objekt, s katerim se delà dobiček in gledala večjemu na to, da se povzdigne velika obrtnija. Naše že leznice pač dovoljujejo velike olajšave velikim podjetvom in s tem še škodujejo malemu kmetu in obrtniku. Tudi lastniki ogromnih veleposestev si znajo za svoje pridelke že izposlovati razne ugodnosti, naj se gre za izvoz lesa, žita, piva ali sladorja izdelanega pri njih graščinah. Samo na malega kmetovalca se ne ozira. Gospodje v minister-stvih imajo tudi vse premalo pojma o težnjah našega malega kmeta. Velika napaka je pa, da povsod prevla-duje velik birokratizem, ki se ne ozira na ljudske potrebe in sploh nima pravega pojma za zdravo narodno gospodarstvo. Treba bode še marsikaj premeniti, predno se bode doseglo kako zboljšanje. Glavna napaka je pa da naš kmetski stan ni organizovan. Mnogi poslanci, ki zastopajo koristi občine, ima kaj malo pojma o potrebah našega kmeta. Pri izbiranju po- slancev se na vse drugo gleda, le na to ne, če tudi po zna položaj narodnega gospodarstva na kmetih. Tak po slanec ima pač lahko kak govor, kako je zadolženo kmetsko posestvo, kar to najde v statističnih izkazih kako pojma j a se kmetu pomagalo, o tem pa nima najmanjšega treba gledati, da v državni zbor pride več Zato mož, ki bodo kmetijske razmere dobro poznali, imeli pa tudi potrebno splošno narodno-gospodarsko omiko, in pa da se mej poslanci kmetskih občin v državnem zboru na-pravi kaka zveza. Prva stvar je torej, da se v tem oziru zboljšajo parlamentarne razmere, potem pride vse drugo. Dober parlament bode vplival tudi na upravo. Dokler pa tega ni, najbolji nasveti ne bodo ničesa pomagali. 468 Kmetijske raznoterosti. Za sadni kis (jesih) ne rabijo samo slaba jabelka (in hruške), ampak tudi nezrela, nagnila in zmrzla. Napolni s boljše, kakor učitelji nekaterih dežel. Zasebnih uradnikov dacarjev itd. niti ne omenjam, ki pa so vendar na bolj- î šem kot mi ljudski učitelji. Sicer pa učitelji napo- takim sadjem sod in pusti ga v njem, zrnasti sadje večkrat s minanih stanov nikakor ne zavidamo glede letnih do-kakim betom ter ga potem stisni (sprešaj) v kaki stiskalnici, hodkov, kaj še, privoščimo vsem iz srca ter želimo, da Iztisnjeni mošt hrani v odprtih posodah na toplem prostoru, da pokipi. Pene pridno posnemaj, in sicer toliko časa, dokler se jih kaj delà, in se tekočina ne učisti. Potem pretoči ta mošt v maj hne sodčeke, dodeni nekaj dobrega jesiha in hrani po- imeli še bcljše. Vsaj ves svet vendar zna, da učitelj-vzgojitelj, največji trpin za priprostim delavcem, nima v bil ves sode blizu peči ali svojem srcu zavisti, nasprotno on v kuhinji." Kedar postane jesih človeški rod srečen in zadovoljen. želi Da, trpini smo v dovolj močan, napolni ž njim steklene posode, katere si poprej pravem pomenu besede, ki se trudimo od zore do mraka z moćnim jesihom izplaknil ter jih hrani na hladném prostoru. i -m-tH e*i ri řti f*j f*i f*i ftifti fnjfi f+i eti m»t+t t+i ti -eti ri s poukom in vzgojo nam izročene mladine. Toda ne samo narod tirja od nas še mnogo več: učitelj mora biti Poučni in zabavni del. to, kmetovalec, orgljavec, pevovodja itd.. i duša raznih društev za kar ga pa narod prav po hlapčevski plačuje z bo rimi 360 gld oziroma s 400, 500, a redko 600 gld Sijajno gmotno stanje slovenskega ljudsko-šolskega učitelja na koncu razsvetljenega devetnaj stega stoletja. i (Govoril pri glavni skupščini „Zaveze" v Opatiji dne 20. avgusta 1896. 1. Jernej Ravnikar, nadučitelj v Mokronogu.) Slavna skupščina! gospoda ? demo i ako se pri našem stanu nemudoma kam pri- obrne ne na boljše ! Če se v kratkem kaj ne premeni in ne zboljša, pozdravljali bodemo tudi mi ljudske zastopnike z znanimi besedami: „Usmilite se nas u Î kajti » morituri vos salu- tant !u Resnica » da učiteljstvo hira in umira tako ra- pidno vsled slabih materijelnih razmer; poleg tega pa tudi preveč deluje duševno, kar jako slabo vpliva na telo! bati se Pomanjkanje pri učiteljstvu se že itak kaže m da bode leto za letom to že slabše Gospoda ki ima našo usodo v rokah, naj bi na to mislila, kajti prepričana bi morala vendar biti, da to ne bode v korist narodom, ako bodo učilnice zaprte. Sicer je resnica, da so pevska in telovadna društva mnogo storila za probujo narodov, ali še važnejšo nalogo ima šola in časopisje. Zatorej tovariši, zavedajmo se svojih dolžnostij in pravic. naši bêdi gospoda i ne mislim veliko govoriti, vsaj se je o tem že toliko govorilo in pisalo, da se po-štenemu člověku, ki ima še količkaj srca za šolo in učiteljstvo, kar gabi. Ne morem pa vsega zamolčati, osobito že zato ne, da svet zve, kako so ljudski učitelji, prvi pijonirji ljudske naobražbe, priskrbljeni v gmotnem oziru. Prva ironija pač je, kedar se misli in celo na mero-dajnih mestih govori javno, da zamore olikani člověk ži-viti sebe in družino s 400 ali 500 gld. letne plače ! Kam sploh naj dene to velikánsko vsoto in kako naj si razdeli 33 ali 41 gld. mesečnine, da bode preživel sebe in rod- bino stanu primerno? To mu zadostuje komaj za živila in kjer je draginja j še premalo. Kje naj vzame za obleko j drva i časopise, knjige, zdravila v boleznih ? Kako mu je s takimi briljantnimi dohodki mogoče poslati iz dežele otroke v mestne šole ? Poznam tovariša v svoji bližini s 500 gld. letne dasi se naše s temi že po stari uravnavi nikakor ne mo- plače, ki ima že veliko časa bolezen v rejo primerjati, kajti vsak najnižji državni uradnik ima oče stori vse, kolikor sploh v njegovi moči » da več dohodkov na leto, kakor najboljše plačani ljudski rešil in ohranil sebi svoje ljubljence. Poslal je večkrat v učitelj. Še celo državni služabniki kakor: finančni straž- ta namen po zdravnika v naš trg, celo v Novo Mesto in niki, orožniki ali žandarji, sodnijski sluge itd. plačani so tudi v Trebnje ; vsi ti kraji so oddaljeni po jedno, tri in 469 štiri ure. V takih slučajih moral je zdravnikom plačevati učitelji rano umirajo in ne dočakajo te zlate dobe vsled po 10, 15 in 20 gld. za jeden obisk; potem takem skoro polovico mesečne plače! Gospoda! in koliko takih vzgle- tega ima ondukaj penzijski zalog ostanek ali prebitek. Učiteljicam ženskih ročnih del so na Moravském in dov lahko navedli! Zdaj naj pa še kdo poreče i da da nismo ljudski učitelji vredni pomilovanja! Solnograškem plače nekaj povišali. Tamkaj namreč imajo učiteljice ženskih ročnih del, dočim pri nas na Primor- Mari pa imamo kaj pričakovati od deželnih zborov ? skem (na Kranjskem tudi) morajo prave učiteljice še po- Očitno in sveto izjamljam, da za nas ni rešitve niti v ÍJradcu, niti v Celoveu, niti v Gorici, niti v Trstu, ne v Poreču! In zakaj ni pričakovati ugodne rešitve od deželnih zborov? Odgovor je jako priprost in kratek: „Zato ne, ker učitelji po deželnih zborih nimajo pravih in od- Razne prošnje učiteljev in podučiteljev je pa odklonil sebej učiti ženska ročna delà, akoravno to ni zakonito in se jih siliti ne more. Nižjeavstrijski deželni zbor je sklenil, da smejo tudi učitelji prositi za službe, razpisane na dekliških šolah. j kritosrčnih zagovornikov, ki imeli ,srce na pravem mestu', to se pravi, umeli ceniti učiteljevo delo vanje in njegove zasluge za narod". Kakor sem poudarjal že pred petimi leti, tako ponavljam vnovič danes tukaj, da moramo učitelji zahtevati z vso odločnostjo, da se v vsaki kronovini pri deželno- sborskih volitvah jemlje ozir na učiteljski stan. Če že imajo vsi drugi stanovi svoje zastopnike v deželnih zborih, bi bilo torej popolnoma pravično, da tudi nas ne prezi- Pri tolikem številu učiteljstva ima gotovo vsaka rajo. dežela več odličnih mož ki častno zastopali naše težnje in potrebe« Naši pravi zastopniki iz naše vrste bi potem na pravem mestu povedali ostalim poslancem kar v brk, kako se nam godi in kako lahko možje da se na naše je shajati s 400 gld. plače! Prepričan sem, to ostali ljudski zastopniki nič več ne protivili, plače tako uravnati, da bi vsaj prilično zamogli životariti. Pri današnjih razmerah pak ima ljudski učitelj za življenje premalo, za umiranje preveč. Vem da se mi bode očitalo, da pretiravam da vidim vse črno in da so dežele že dosti storile za učiteljstvo itd. Da pa vse take smele trditve ovržemo ter svoje nasprotnike prepričamo, da sodimo o svojem nsi-jajnem gmotnem stanju" še vse premilo, dovolite mi, častita gospoda, da Vam tukaj prečitam doslovno dopis, ki ga je priobčila goriška » Soča u dne 6. marca 1.1. v 10. št. -De- z naslovom : „Deželni zbori in učiteljstvo". Glasi se : , želni zbori so se zaključili. Kar so donesli učiteljstvu borno malo. Nekaj dobromislečih predlogov, ki so se tu da so se „ad acta", in tam odobrili, ali pa tudi djali zazibali v sladké [sanje pozabljivosti. Nekoji deželni zbori so podělili velikodušno „milostné milodare". — 6516 stra-dajočim gališkim učiteljem, od kojih ima komaj 3451 do-hodke „poštnega kljuseta" (400 (gl.), dali so 35.000 to je vsakemu učitelju nekaj več kakor pet goldinarjev. Gorenjeavstrijski učitelji dobili so 7500 gld. podpore; od teh pripada razmeroma jeden krajcar na dan na vsacega učitelja. Več kakor jeden krajcar se tudi be- raču ne da; torej tudi za učitelja zadosti, mislili so oziroma položil v pokoj med prašne akte. Naš go- deželni zbor je sklenil zboljšati učiteljske plače. riški Za to smo hvaležni svojim poslancem. — Sicer vederemo, kaj bode iz te moke ; malo se sicer nadejamo, a upamo, da nekaj bode. — Istrski deželni zbor je odklonil prošnjo učiteljstva za zboljšanje — plač. Kriva je temu italijanska večina, ki je nesramno napadala slov. učiteljstvo ter zaprečila zboljšanje. — Storilo se je dokaj malo za učiteljstvo v tem zasedanju, akoravno je revščina velika ! Poslušajte in strmité! Od 41.804 učiteljskih osob dobivalo po oficijelnem poročilu „statistične centralne komisije" 21.550 torej več kakor polovica manj nego 600 gld. plače; ali tukaj so že odračunjene odškodnine za stanarino in druge doklade. Več kakor če-trtina vseh učiteljskih osob, namreč 10.132 dobiva manj kot 400 gld. in 1423 učiteljskih osob še ne 200 gld. Od teh 1423 529 stalnih učiteljev, 703 stalnih uči teljic 24 stalnih podučiteljev in podučiteljic in 107 za časnih podučiteljev in podučiteljic. » Pobožna Tirolska", imajoča bogate cerkve in samo- stane plačuje po 200 gld. letne plače učiteljstvu. strašna revščina država. uradno dokazana. Ta - In avstrijska ta kulturna Avstrija, katera plačuje za vzdrža-vanje poštnega konja 400 gld. in za zločinca-vjetnika 380 gld. na leto, se tega ne sramuje. Poštno kljuse stane ; za zločinca-jetnika več nego učitelj-vzgojitelj naroda stori se več, nego za učitelja-vzgojitelia bodočih držav ljanov Horribile dictu Že Aristotel je pisal to ) da » gorostasno ! pridnega učitelja, kateri otroke dobro uči i ni možno z nobenim denarjem plačati Temu izreku je pritrdil celo dr. Luther je pri nas? No, molči molči No, kako pa kaj govoriš? Vsaj znaš rekel prijatelj da „Gut oder schlecht ! Recht oder unrecht! Narr! Was kummert 's dich? Lass1 geh'n, wie 's geht; Und záumten beim Schwanz ihren Gaul Friss deine Knackwurst, Sclav; un halt' dein Maul! O Freund! Lass die Satire, Kriech' lieber auf den Vieren D pobožni" višjeavstrijski kristijani. Moravski deželni zbor je podučiteljem podělil male Und lob' die ganze Welt << Seveda omenilo se bode i vsaj so tu in tam od doklade; jednako je solnograški deželni jzbor vrgel uči- leta 1879. in 1890. naprej plače regulirane. Da! Toda teljstvu nçkaj drobtinc in v Bukovini so določili, da mi dobro poznamo tako „reguliranje" à la Kranjska. Tako se bode učiteljstvo po 35letnem službovanju vpokojilo. reguliranje obstoji v principn: „Temu vzamem in onemu To se je zgodilo pa le zbok tega, ker tamkaj stradajoči dam in potem: „Null von Null hebt sich 410 štajersko učiteljstvo dobiva mnogo boljšo plaćo nego primorsko; vkljub temu se najdejo na Štajerskem sluge, ki so boljše plaćani od učiteljev. Deželni zbor štajerski je letos sklenil, da se ustanovi mesto z naslovom „Ratbs-diener" pri tamkajšnjem deželnem zboru. Letnega plačila bode imel 600 gld., dve petletnici po 50 gld., 100 gld. stanarine ter „Gala" « :.................... Novice. ..................MMMM.MMM...........................................MM»...............MMMMMMM £ Iz Kamnika se nam poroča sledeča častna do-godba, ki zade va J. Blasnikovo „Veliko Pratiko". Ko je Ni c. in kr. Visokost g. nadvojvoda Evgen Kamjnik-Komenda obiskal, je tudi med dru-gimi gg. župana Močnika in c. kr. okraj, živi- 1 in „ Campagne-Livréen". Mi ne za- ■ M ™ . ■ - ■■ . ■ , viđamo slugi, imajočemu „Gala-Livrée" in 700 gld. plače že prvo leto—po desetem letu bode imel celo 800 gld. nozdravnika Zadnikarja k obědu povabil Pri dohodka —, temveč poudarjamo, da učitelj v vedno ze- tej priliki je slišal, da letošnja (1896) Velika leni Štajerski, katerega celo visoka vlada smatra za urad- Pratika ima njegovo sliko in popis njegovega nika (vide Kielmannsegg-ov „Maulkorberlass"), bode imel 700 gld. plače šele potem, ko bode služil 15 in še več let. potovanja na Kranjskem. Visoki gospod jo je želel viditi in mu je mogel Zadnikar ves popis na nemško prevesti, kar je visokega Poleg tega bodi omenjeno, da ta sluga nima take gospoda prav zanimalo, zlasti se je pohvalno odgovornosti, nego jo ima učitelj, ter da poleg plače do- izrazil o stavku: „Slovenci smo pri tej priliki biva ta sluga še razne „Trinkgelder" od poslancev in druge gospode. Iz vsega tega sledi, kako potrebno je, da se učiteljstvo svojemu stanu primerno plaćuje, da bode zamoglo kakor vselej pokazali svojo ljubezen in zvestobo do slavne Habsburške rodbine". Ko so mu nato povedal tud Velika Pratik za ma patriotičn liko žel tud na o mu tudi pokazali, kate tudi zdatno zadoščati svoji nalogi. Zato se priporočimo našega presv. cesarj n njegove . 1897. to viditi, ma sliko laimlaj še toplo svojim poslancem, da oni ukrenejo vse potrebno da se jedenkrát vendar i unuke, otroke nadvojvodinje Valerije. Visok že reši ugodno prošnja za povišanje učiteljskih plač, kajti Henrik Campe, jeden najime-nitnejših pedagogov pravi : „Je bediirfnisreicher ein Mensch ist, desto starker ist er an Leib und Seele, desto ge-sunder, heiterer und gliicklicher ist er auch". — In tak člověk naj bode učitelj ; potem bode rad in veselo délai v prospeh naroda in v prospeh cele države, pomozi Bog! gospod dvoj vod se potem p kavo tik :il za te patrijotične č obdržal in dostavil. je ob boj zeti. Nadvojvoda Evgen jih hoče Dun ai mojster nemškega vi- v Ljublj Dopo « to nam Uredništvo „Sočino" temu dopisu iz učiteljskih krogov dostavlja: „Da bi bilo mogoče kaj veě storiti za učiteljstvo, v to meri predlog dr. Tume, ki HHHBfHHBHHBHBI veliki teškega reda, mudil se je minolo nedelj ludne je pris štval sv. maši v križevniški cerkvi in si ogledal ondotna poslopja, popoludne pa se je peljal v Kamnik pogledat mekinski grad, katerega namerava uemški vitežki red kupiti in prirediti za društveno bolnico. Zvečer je bil dine pri „Ma- liču", po dineju je pa nadvojvoda počasti! s svojim posetom slovensko gledališče. Predstavljala se je Maria Stuart Nad pride prihodnje leto v razpravo. Treba nam šolske zaloge, potem se bo dalo kaj storiti". (Konec sledi.) deželne vojvoda je z vidnim zanimaujem sledil igri in ostal do konca v gledališču. Ob polunoci se je nadvojvoda odpeljal proti Dunaju. Umrl je nenadno dne 14. t. m. v Ljublj preč gosp. generalni vikarij, stolni dekan in kanonik dr Henrik Pauker v m P Poučni in zabavni drobiž. . Grlanfeld v 68. letu svoje starosti. Baron Raubarjev beneficij pri stolni cerkvi, katerega je imel pokojni kanonik Klun, je dobil deželni poslanec »Slovenski List« se imenuje nov tednik, je začel dr. Ign Žitnik izhajati v Blaznikovi tiskarni. Smer listu je krščanskosocijalna. Stal bode pa tudi na odločno narodnem in slovanském stališču, kakor je razvideti iz prve njegove številke. Postavil si je tudi za nalogo delati za slogo rnej Slovenci, zlasti za složno delo- Koncerta Glasbene Matice«, katera sta se dne 14. in 15 t. m vršila v „Narodnem domu" v kořist družbi sv Cirila in Metoda, vspela sta v moralnem in gmotnem oziru Vendar se je pa z opravičenostjo pričakovalo, da bo dobro vanje slovenskih poslancev. tudi želimo časopisu v tem oziru najboljši uspeh, vendar dvomimo, da v tem smislu dosti dosegel. Dosedaj je še vse premalo naklonjenosti za slogo, zlasti pri naši katoliški stranki. Obeta novi list, da se bode potegoval za razširjenje volilne pravice. V tem oziru bode pač našel baš v našem listu najboljšega zaveznika. Noben slovenski list namreč ni tako dosledno in odločno zagovarjal razširjenja V tem oziru z veseljem gmotni uspeh z ozirom na dobrodelni namen še povoljneji. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali dalje: Podružnica Grorenjska Dolina v Kranjski Gori 44 gld kr., in sicer 36 gld. 70 kr. članarine í nabiralnika v župnišču g Iv Štefe v Ljublj kr 50 knjig Helena Bizjak, Terezija Bizjak in Jos. Repič v Ljublj kakor baš „Novice". volilne pravice, pozdravljamo novega soboritelja. Izdajatelj novemu listu je dr. Vinko Grregoric in urednik mu je g. Anton Trstenjak. Cena po 1 (za gld podružnica v Medgorjah na Koroškem 20 gld 1895.) g Gfruntar, c kr notar v Ribnici. 25 kot preostanek stroškov ribniško-velikolaškega vlaka v Ljublj temu listu je za celo leto gld. Do Novega leta pa 60 fer Pot na solnce. Neki Ameriški zvezdoznanec je prora-čunal nastopno: Mislite si železniško progo do solnea; ako vlak priletel 40 angleških milj v jedni uri, ne da bi postaj al kje, trebal bi do solnea 265 let. Cena za vožnjo bi znašala 930.000 delarjev (3,721.000 kron), ako računamo stotinke za jedno miljo. To dne 25 Loki, akcijo prila; č. g. Iv. Tomažič, mestni župnik v Škofji že ustanovnik pri dveh podružnicah, je poslal dolenjskih železnic za 100 gld. kot pokroviteljnino ; n Neimenovan" iz Voloske 10 gld.; „Za črni kruh iz Šiške Stefetu 50.: si. uredništvo „Slovenca" zbirko 17 gld po 52 kr štiri bil seveda nekoliko drag izlet. . Ramoveš, župnik v Poljanah 60 gld dveh nabiralnikov, in sicer so nabrali poprej 17 gld m I HpjmHVIHHi^VHPII - sept, pri slavnosti Janeza in Juriia Šubica ste nabrali dve domorodni dami 33 gld Jul Stareta v Mengšu in 10 gld. je dar g. tovarnarja Jos. Korošec, podružnični blagajnik sa Kropo-Kamnogorico in Dobravo, je poslal 146 gid. namreč 100 gld., da postane podružnica že v drugič pokroviteljica, 10 gld. ustanovnine, 31 gld. letnine in 5 gld. namečka; podružnica v Železnikih 100 gld. pokroviteljine ; podružnica za Šteben in okolica 24 gld. ; iz Stare Oslice 1 gld. 10 kr. sa velikovško šolo ; g. Ign. Merhar v Prigorici iz nabiralnika 6 gld. ; g. Jos. Mercina, gostilničar v Gornjem Kašlju 2 gld. 31 kr ; g. Jos. Selovin v Idriji 4 gld., katere je nabrala vesela družba pri odbodnici g. F. Gabrošeka v Idriji ; g. Avg. Drukar v Kranju 5 gld. iz nabiralnika pri Golarju; gospa Franja dr. Tavčarjeva v l jubi ani iz nabiralnika 3 gl. 65 kr. ; podružnica na Rečiči 36 gld.; g Fr. Krašovec, vpok sodnik y Gradci, 8 gld. 18 kr., iz nabiralnika g. Franje Zabre-dove v Gradci in 1 krono vsled izgubljene stave Ličanove Roze; g. župnik Josip Crnko, blagajnik Vuhred-Maremberške podružnice, 30 gld. letnino ter iz nabiralnika v Marenbergu in g. Al. Benkovic iz Kamnika 2 gld. kot dar c. rodbine Balio včeve in g. pošiljatelja. (Dalje sledi.) — Lepa oporoka. Dne 2. novembra t. \. v Novem mestu umrli vpokojeni župnik g Anton Jakšič je mej drugim volil „Alojzevišču" 10.000 gld., za dijaške ustanove 6000 gld., dijaški kuhinji v Novem mestu in bolnici usmiljenih bratov v Kandiji po 1000 gld — Stopetdesetletnica novomeške gimnazije. Dne 3 novembra je novomeška gimnazija praznovala lŠOletnico svojega obstanka Tem povodom je priredila gimnazija dne 18. t. m. v „Narodnim domu" slavnostno akademijo v korist dijaškemu podpornému društvu. Mestni občinski svet je v to proslavo ustanovil dijaško ustanovo letnih 50 gld. — Na mestni višji dekliški šoli se otvori za gospo-dičine, ki so že odrastle šoli, poseben tečaj za slovenščino, vendar to le tedaj, Če se jih oglasi vsaj 10. — Kolesarski red za Kranjsko. Cesar je potrdil od deželnega zbora kianjskega sklenjeni red, s katerim se urejuje vožnja s kolesi po javnih in nedržavnih cestah. — Novo poštno in brzojavno poslopje otvorijo jutri ob 11. uri dopoludne. V nove prostore se preselijo takoj vsi oddelki poštnega in brzojavnega urada. — V Ljubljanico je skočil dne 11. nov. zvečer pri mesarskem mostu 431etni delavec Alojzij Kočevar doma iz Blok in je utonil. Samomorilec je zapustil ženo in 6 otrok. Uzrok samomoru so žalostné družinske razmere. — Samomor. Na umu bolna posestnica Fr Spilar iz Topolca v postojinskem okraju je dne 2. nov. t. 1. skočila v potok Reka in utonila. — Nesreča. 241etni Janez Rupnik iz Zadloga v idrij-skem sodnem okraju je dne 5. nov. v Tisovemvrhu pehal hlode Pri delu je pa nesrečno pal in si prizadjal nad levim očesom tako rano, da je tekom osmih ur moral umreti. — Nov brod čez Savo. Ivanu Taborju iz Šmarče v krškem okraju se je dovolilo mej Smarčno in Bregom napraviti brod čez Savo. — Nesreča. 451etni posestnik Anton Jemc iz Dol-skega v brdském okraju je dne 11. t. m. vozeČ iz gozda domov težko obložen voz z nastiljo tako nesrečno pal in zadel z glavo ob poti stojeće skalovje, da je na mestu mrtev obležal. — Nove viržinke imenovane „brazil4 se bodo privele s 1. marcem 1897 prodajati. Nove viržinke ne bodo tako močne kot navadne. — Mrtvo truplo so našli dne 11. t. m. v nekem jarku pri Drenovemgriču pri Vrhniki. V mrtvecu so spoznali 631etnega berača Stefana Klama, ki je najbrže v pijanosti pal v jarek in utonil. . ! ] — Na zadnji veliki Elizabetni semenj se je pri- gnalo 740 konj in volov, 478 krav in 55 telet, skupaj 1273 glav. Kupčija je bila Živahna za vse, posebno za buše. — Velikanske povodnji so v ve: krajih v Srbiji. Voda je pretrgala v mnogih krajih železnice, in ves promet v deželi je bil ustavljen Po polju je voda uničila skoro vse pridelke. — Velikanski viharji bili so na Azonskem morju. Deset ladij se je potopilo. — Klapkov spomenik. V nedeljo se je odkril v Komornu na Ogerskem spomenik generalu Klapki. Klopka ni samo 1848. leta se bojeval proti Avstriji, temveč je tudi 1866. leta pripravljal vstajo in se o tem dogovarjal s knezom Bismarckom. Vzlic temu je obrnil se odbor za postavljenje tega spomenika, na tamošnjega vojaškega poveljnika nadvojvodo Friderika, da se bi tudi vojaščina udeležila te slavnosti. Seveda se je ta prošnja odklonila. Nadvojvoda je odredil ta dan vaje, kakor jih ni nikdar ob nedeljah, da se Častniki in vojaki slavnosti niso mogli udeležiti. Castnikom se je strogo prepovedalo, da ta dan ne smejo na ulico razen v službenih zadevah. Po vojaških vajah je generalnij major imel ogled (inspekcijo) Tako ni imel noben vojak časa in dovoljenja, udeležiti se slavnosti postavljanja spomenika znanému madjarskemu puntarju. Seveda Madjari so zaradi tega bili malo nevoljni, a si pomagati niso mogli. — Najstarši sluga na cesarskem dvoru na Dunaju, višji lampist Janez Friedel, je slavil te dni svojo zlato poroko. V službo je vstopil pri dvoru še pod cesarjem Francom. On ima sedaj 85 let, Žena njegova je pa osem let mlajša. — Kuga razsaja hudo v Indiji, ker je baje v zvezi z gladom, ki vlada vsled slabe letine v tej deželi. V Bombaju je umrl za kugo tudi neki evropski trgovec. — Ženitovanje na sultáno vem dvoru. Ker se je poslednji Čas toliko govorilo o porokah na raznih evropskih dvorih, treba javiti tudi to, da se sedaj v Carigradu delajo velikanske priprave za poroko tretje hčere sultanove, katera poroci sina Osman-paše, slavnega junaka Plevne. Drugi sin Osman-paše je poroČil pred tremi leti drugo hčer sultanovo. — Dober zaslužek. Italijanska pevka Mello je pod-pisala pogodbo, da pojde na razna južnoameriška gledališča. Pogodba, ki velja za štiri mesece, zagotovlja pevki nagrado 1 milijon lir. — Samomor ministrové nečakinje. Adela Men-zinger, nečakinja italijanskega ministra notranjih stvarij, Ca-lenda, se je na grozen način usmrtila. Polila je svojo obleko z petrolejem in jo zažgala. — Mesta so izginila. Mesto Altata v Mehiki je popolnoma razdjal vihar, tako da ni več sledu o njem. Hiše so vse pokončane, imetje leži v razvalinah. Ostala je le jedna sama hiša. Mesto Elota je popolnoma pometal vrtinec, ni jedna hiša ni ostala na svojem mestu. Devetnajst oseb je našlo pri tem smrt Druga mesta, ki so tudi skoraj čisto razdejena so : Tecuna, Escalara, Silado in Ceritas. — Střel na popa. V Nagy-Komlosu na Ogerskem ]e nekdo ustřelil skozi okno v farovž in zadel v roko pri mizi sedečega pravoslavnega popa. Sodi se, da ga je hotel umoriti. Sumljiv tega dejanja je neki popov sorodnik, s katerim se pop pravda zaradi neke dedščine. — Ogenj je napravil nedavno v Quayaquili, v Ekva-da ju v južni Ameriki nekaj okolu 54 milijonov dolarjev škode. — Sleparski ženin. V Gradcu obsodili so v petletno ječo nekega Reinholda Rohrichta, ki je opeharil več žensk s tem, da se je pri njih ženil. Mej drugimi je neko Dunajčanko opeharil za več sto goldinarjev. Pravil jej je, da je dobil službo železniškega postajenačelnika in potřebuje 300 gld. kavcije. Ko se je pa pozneje upijanil, je ta Dunajčanka v njegovih žepih našla pismo njegove graške ljubimke. Spoznala je, da je osleparjena in stvar je ovadila sodišču. — Sedem ljudij utonilo. Blizu Meuaela na Nemškem se je preobrnil čoln in je sedem ljudij utonilo, oče, mati in pet otrok. Razstreljena vojašnica. verjeti zasebnemu pismu nekega italijanskega vojaka, so Abesinci raastrelili po zmoti neko vojašnico, v kateri je bilo 250S vojakov. Vsi vojaki so neki mrtvi. Veliko poneverjenje zastavljalnici v Amster damu je neki uradnik poneveril pol milijona goldinarjev neverjevalec si je sam koncal življenje. Po gld. ajda gld. 8' leča gld. 10 Tržne cene. V Ljubljani dne 31. okt. 1896. Pšenica gld. 7 80 kr. , ječmen gld. 5 50 kr., oves gld. 6 50 kr v kr kr proso gld kr., grah gld. 10 kr turšica gld. 5 20 kr kr., fižol gld. 10 kr. Vladar — čevljar. Angleški prestolonaslednik, princ (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Walleški, ima med drugimi lepimi čednostmi tudi to, da je jako spreten čevljar BodoČi kralj mogocne Angleške nosi neredkokrat čevlje in škornje, katere si je bil napravil z lastno 11939 roko. No, a bilo je med vladarji že takih, ki so umeli to ali ono rokodelstvo. Kakor znano, bavil se je francoski kralj Ljudevit XVI. s kovaštvom ; car Peter veliki je jako rad mizaril in marsikateri vladar je znal to ali ono rokodelstvo. Sežiganje mrličev. V Goti na Nemškem imajo peč za sežiganje mrličev. Dosedaj so v tej peči že 1703 mrličev sežgali. Na leto jih sežgo povprek 120. Stroški za sežiganje stanejo 100 mark. Loterijske srećke. V Brnu dne 18 t. 1.: 12, 47. 73, 44. 71 Na Dunaji dne 14. nov. t. 1.: 24, 59, 72, 52, 31. V Gradci dne 14. nov. t. 1.: 12, 23, 73, 54, 85. Dne januvarija 1897 ob 10 uri do poludne vršilo se bo v deželni hiši (Turjaški trg št IX izžrebanje 0 0 deželnega posojila znanje prijavlja. kar se ob v ezni c kranj skega splošno s tem na Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 10. novembra 1896. Razpis častnih nagrad ■ Vedno glasneje se v novejšem času po javnih glasilih in v literarnih krogih izraža želja, naj bi Matica močneje gojila v svojih društvenih knjigah lepo- slovje Da tej želji ustreže ter pospeši razvoj venske pripovedne književnosti, razpisuje odbor venske Matice n slo Slo iznova po določilih Jurčič - Tom šičeve ustanove" 200 goldinarjev častne nagrade iz-virni povesti slovenski, obsezajoči kovnih pol. Ko naj manj 10 tis pa ne došla nobena takšna povest, razpisujeta se zajedno tuđi dve častni nagradi po 100 goldinarjev dvema izvirnima povestima, obseza- jočima najmanj po 5 tiskovnih pol, oziroma dvema daljšima epičnima pesmima, ali pa jedni povesti in jedni daljši epični pesmi. Spisi, ki se poganjajo za častno nagrado, morajo biti takšni, da po obliki in vsebini ustrezajo umet-niškim zakonom pripovedne književnosti v obče poleg tega pa še književnim namenom „Slovenske > v se na Matice" posebej. Pisatelji, katerim se prisodijo častne nagrade, prejmó vrhu tega za svoja delà vadne pisateljske nagrade, katere plačuje Matica" vsled § 12. svojega opravilnega 25 » Slovenska reda po odboru 40 gld. za tiskovno polo. Rokopise je pošiljati Vil V 1 /-X TT/\V\ OilT /\ l\/lr\ /^/-V CC » Slovenske Matice t do 1. oktobra 1897. leta. Ker hoče odbor s tem razpisom ustreči veliki večini Matičnih udov ter jim v roke podati lepo za- '"'''SS/SS/Z rmar) roi«®,,. prim ie kot bobovi edlno zdrava kavi c a. ^ova sl&' «pefaOi lïiïmiï* ItolzMetfMeo Ks Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednih po-narejenih izdeikov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom: Kathreiner ustanove Podpisana zbornica razpisuje za leto 1896 osem cesar Francišek-Jožefovib ustanov pa 25 gold, za Kranjske. onemogle obrtnike vojvodine Prošnje naj se vpošljejo zbornici do 28. no vembra in priloži naj se jim od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je pro bavno knjigo, pričakuje, da se slovenski pripovedni sitelj kak obrt samostojno (na svojo pisatelji zlasti přiznáni slovenski pripovedniki roko) izvr primerno odzovejo njegovemu pozivu. Ljubljani dné 15. novembra 1896. ševal da zdaj zaradi onemoglosti ne more vec Leveo predsednik. 7 Lah taj nik. delati in da je ubog. Lj ubijani, dne (3) novembra 1896. i Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba Glasnikovi nasledniki