I Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CM K, stran 617 V petek (14/24°C) možne nevihte, v soboto (15/26°C) in nedeljo (12/24°C) pretežno sončno. Četrtek, 28. junija 2018 številka 26 | leto 65 www.nascas.si naročnina 03 898 17 50 cena 1,90 € TAKO mislim PoMondne'vParžavno sti Šaleška dolina - V ponedeljek smo v Sloveniji praznovali dan državnosti. Praznujemo ga v spomin na 25. junij 1991, ko je slovenska skupščina spre- jela deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Ob dnevu državnosti so po vsej Sloveniji potekale slovesnosti, osrednja je bila na predvečer praznika v Ljubljani. Proslave pa so pripravili tudi v vseh treh šaleških občinah, v Velenju in -VO iu-l =o ■u-t ii*"> :o Vsem rudarjem ob 3. juliju, prazniku rudarjev, ISKRENO ČESTITAMO! Šmartnem ob Paki v četrtek, v Šoštanju pa v nedeljo. Več o njih na 7. strani. a mkp rai velenje com 107,8 MHz Konec tedna Milena Krstič - Planine Konec tedna. Zaznamoval ga je začetek počitnic, ki bodo trajale kar dva meseca in pol. Učenci in dijaki bodo v šolske klopi sedli znova 3. septembra. Pred počitnicami jim je, tako kot tudi vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju, lepe in sproščene počitniške dni zaželela ministrica za izobraževanje, znanost in šport. Številni so za čas počitnic zanje pripravili delavnice, tabore, izlete, športne aktivnosti, poletne šole... Toliko se bo dogajalo, da bi bilo kar škoda, če ne bi bili zraven vsaj pri kakšni. Konec tedna. V prijetnem otozračju in z atraktivnimi skoki je Velenjska plaža s pljuskom skočila v letošnje poletje. Dogodkov je bilo toliko, da bo kak gotovo ostal v nepozabnem spominu. Konec tedna. Dan državnosti. »Osrednjipraznik naše ljube domovine, ki nas ponosno spominja na enkraten, veličasten, magičen zgodovinski trenutek, ko je bila razglašena samostojnost in neodvisnost naše Slovenije,« kot je dejal predsednik republike. Prireditve na čast prazniku slovenske državnosti so se vrstile, vihrale so zastave. Tudi v Šaleški dolini. Konec tedna. Velenje polepljeno z več plakati sovražnega govora, poveličevanjem nacistične ideologije in simbolov z napisi - 'za družino, za državo, za raso'. Mestni redarji so jih odkrili na glavni Avtobusni postaji, pri Osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda, na Cankarjevi 2, Ljudski univerzi, nasproti glavne pošte, na Promenadi, na panoju pri podhodu na Kidričevi. Kdo je (so) plakate obesil(i)? Kaj je (so) mislil(i) avtor (ji), ko se je z njimi poistovetil z eno najbolj mračnih ideologij bližnje preteklosti? Je (sploh) kaj mislil? Ko ga dobijo - preiskava poteka - bo lahko razložil. Za kaznivo dejanje spodbujanja sovražnega govora je zagrožena kazen do dveh let zapora. Na nesprejemljiv in nedopusten dogodek so se odzvali mnogi. Tudi predsednik republike. Po njegovem mnenju gre zgolj za še en dokaz, da 'smo se znašli v obdobju, ki je plodno za tovrstna izrekanja in še eno opozorilo več, da moramo biti pozorni.' Tudi premier, ki opravlja tekoče posle, se je z odločnim NE zoperstavil vsem pojavom sovražnega govora, spodbujanju nestrpnosti in sovraštva med ljudmi. Dajmo se mu tudi mi! Pa lepe počitnice. Rudarji bodo praznovali Na 58. Skoku čez kožo bodo v soboto medse sprejeli novince Milena Krstič - Planine Velenje - Praznik rudarjev 3. julij bodo v Skupini Premogovnik zaznamovali v soboto, 30. junija, ob 18. uri s prireditvijo Skok čez kožo na mestnem stadionu, kjer bodo že oseminpetdesetič medse v rudarski stan sprejeli novince. Letos jih bo 37. Naziv častnega skakalca bodo nadeli dr. Urošu Bajžlju, vodilnemu slovenskemu rudarskemu strokovnjaku, ki je svojo poklicno pot posvetil ino-vativnim rešitvam v rudarstvu in geotehnologiji. »Zavedamo se, da je naše delo kljub moderni in sodobni tehnologiji še vedno specifično in zahtevno, saj v osnovnem procesu poteka globoko pod zemljo. Ravno zaradi tega izjemno veliko pozornosti namenjamo predvsem našim zaposlenim, njihovi varnosti pri delu ter razvoju njihove osebne kariere. V Premogovniku in naših hčerinskih družbah se še vedno lahko pohvalimo z vrednotami, kot so tovarištvo, nesebična pomoč in spoštovanje, torej z vrednotami, ki so marsikje drugje, žal, že pozabljene. Ponosni smo na rudarsko tradicijo, zato jo z največjim občutkom vseskozi negujemo in ohranjamo,« pravi mag. Ludvik Golob, generalni direktor. Praznovanje bodo pričeli z bu-dnicami Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Ob 17. uri se bodo uniformirani rudarji zbrali na Titovem trgu, od koder bodo ob 17.30 krenili proti stadionu. Pot jih bo vodila po Rudarski, Prešernovi, Jenkovi, Kidričevi in Koroški cesti do krožišča pri starem kinu, nato po Cesti na jezero do vhoda na stadion na severovzhodni strani. Te ceste bodo med parado za promet zaprte, za nekaj minut pa bo ustavljen tudi promet na vpadnicah na omenjene ceste. ZAVAROVANJE ZA TUJINO Z ASISTENCO DO v / ROBA SVETA __ as Pred dopustom pokličite na 041 686 177 ali pišite na roman.kavsak@agencija-as.si Tujina ■ ■ www.as.si I Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CM K, stran 618 2 OD SREDE DO TORKA ""^JIS 28. junija 2018 LOKALNE novice V Šoštanju bodo imeli deset defibrilatorjev Šoštanj - Defibrilator rešuje življenja, zato se tudi v občini Šoštanj trudijo širiti mrežo. Javno dostopni defibrilatorji so na Zdravstveni postaji, Trgu svobode, v upravni zgradbi občine (dostopen v delovnem času), v REKS-u v Ravnah, Gasilskem domu Gaberke, v gasilskem avtomobilu PGD Šoštanj, na bazenu Term Topolšica. Letos bo občina mrežo dopolnila še s tremi, enim v Šentvidu na steni Andrejevega doma na Slemenu, enim na steni doma krajanov Zavodnje in enim v Lokovici. a mkp Mladi v občinah zavihali rokave Velenje - Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj mladim v poletnih počitnicah omogočata počitniško delo. V Velenju bo letos potekalo že šestnajstič, v Šoštanju desetič. V obeh občinah bosta prvi skupini počitnikarjev pričeli delati v ponedeljek, 2. julija. Za projekt Čisto moje Velenje so prejeli 160 prošenj. Trenutno imajo zasedene vse termine, vseeno pa ne bodo zavrnili nobene vloge, ki še pride. Vsako leto se namreč nekaj mladih odloči, da kljub odobritvi ne bodo delali. Prijavnica za sodelovanje v projektu je objavljena na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si. Šoštanj - Za projekt Mladi lepšajo Šoštanj in okolico so prejeli 78 vlog. Koliko jih bodo na počitniško delo lahko sprejeli, prejšnji teden še ni bilo znano. Potrdili pa so, da čim več, obljubljajo na Občini Šoštanj, kjer imajo letos za ta namen v proračunu bolj malo denarja. Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki je tudi letos objavila možnost opravljanja počitniškega dela za dijake. V projektu Porihtajmo si Šmartno je predvidela 10 udeležencev, ki bodo čistili javne površine. Za to bodo prejeli 4 evre neto za uro in malico. Prijave so prvotno zbirali do 15. junija in bili neprijetno presenečeni, ker so za počitniško delo prejeli le štiri. Razpis so nato podaljšali, do minulih praznikov so prejeli še dve prijavi. Pričakujejo, da se bo v naslednjih dneh še kdo odločil za opravljanje enotedenskega počitniškega dela. Če ne bo tako, bodo tistim, ki bodo ipokazali interes, podaljšali možnost skromnega zaslužka na 14 dni. Prva skupina naj bi začela delo 9. julija. a mkp, tp Odpravljajo sive lise Šmartno ob Paki - Na nedavni zadnji seji sveta Občine Šmartno ob Paki so tamkajšnji svetniki potrdili načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v lokalni skupnosti. Po obrazložitvi šmarškega župana Janka Kopušarja so iskali rešitve, s katerimi bi zagotovili občanom možnost uporabe interneta in drugih sodobnih komunikacij na območjih, kjer to danes še ni mogoče, že pred več kot enim letom. Naročili so izdelavo načrta razvoja, na osnovi katerega se bodo lahko sedaj prijavili na razpis za pridobitev evropskega denarja. Načrt bo omogočil operaterjem, ki ponujajo storitve na trgu, in podjetjem, ki širijo omrežje, pokritje belih lis. Teh so našteli v lokalni skupnosti 11, zaznali pa so jih predvsem na območju vaških skupnosti Podgora in Veliki Vrh. a Tp Komunalno infrastrukturo bo gradil Karbon Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki je pred dvema mesecema objavila razpis za izvajalca del za obnovo komunalne infrastrukture na območju od regionalne ceste proti staremu Don Juanu v vaški skupnosti Rečica ob Paki. Minuli teden je končala postopek izbire. Izbrala je družbo Karbon iz Velenja, ki je ponudila najnižjo pogodbeno ceno. Ta znaša dobrih 91 tisoč evrov brez DDV-ja. Na občinski upravi so povedali, da bodo takoj po podpisu pogodbe sklicali sestanek s krajani območja, kjer bodo gradili ali obnavljali komunalno infrastrukturo. Predvidena je obnova fekalne kanalizacije in vodovoda, rekonstrukcija celotnega cestišča in ureditev odvodnjavanja meteorne vode. Hkrati bodo pripravili tudi vode za obnovo telekomunikacijskega in elektro omrežja. Pričakujejo, da bodo dela končana do konca septembra. a tp si lokalne Prenovljen tudi podhod v Pesju V juniju prenovljeni podhod pod železniško progo v Pesju opremljen z razstavo o izginulih Prelogah Tina Felicijan Pesje, 21. junij - Za celostno prenovo podhoda Pošta v preteklem letu je Mestna občina Velenje prenovila še podhod pri železniški postaji v Pesju, ki je prav tako kot tisti v centru postal tudi novo razstavišče Muzeja Velenje. Občina in muzej sta namreč sklenila, da podhode opremita s kulturnimi vsebinami in tako izkoristita pretočne lokacije za predstavljanje bodisi sodobne filmske in fotografske umetnosti v galeriji Fbunker v podhodu pri Bianci bodisi za tematske zgodovinske razstave, ki so na ogled v razstavišču podhoda Pošta. Otvoritvena razstava v podhodu Pesje, ki jo je pripravil kustos muzeja Damijan Kljajič, pa je posvečena vasi Preloge in vsem, ki so zaradi industrializacije Šaleške doline izgubili domove in priljubljene kotičke, ohranili pa lepe spomine nanje. Razstava opisuje izgradnjo premogovniškega jaška v Prelogah in druge aktivnosti izkopavanja premoga, zaradi katerih so od Prelog ostale le tri hiše, ki so danes del Velenja. Prikazuje domačije, družinske fotografije njihovih gospodarjev, panorame in utrinke iz življenja prebivalcev, ki so rade volje delili spomine na Razstavo z naslovom Nekoč so bile Preloge so si z velikim zanimanjem ogledali njeni nekdanji prebivalci in drugi obiskovalci otvoritve podhoda, ki ne omogoča le varnega prehoda železniške proge, pač pa tudi povezuje Pesje z Velenjskim jezerom in ohranja spomin na pogreznjeno preteklost. > Prenova podhoda, ki se je začela konec maja, je znašala dobrih 28.500 evrov. svoj domači, za prenekatere tudi rojstni kraj. Nekateri so poleg fotografij in pričevanj podarili tudi svoje pesmi, v katerih razkrivajo globoka čustva, ki jih vežejo na izginulo vas. Na eno od naselij Šaleške doline, ki so se morala umakniti posledicam izkopavanja premoga in urbanizaciji, lepi spomini ve- žejo tudi župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča, ki je na otvoritvi prenovljenega podhoda povedal, da si tudi v prihodnje želi dobrega sodelovanja s Premogovnikom Velenje pri obnavljanju degradiranih območij. novice Savinjsko-šaleška naveza Učenci iz klopi, v klopi sedli poslanci Slabi lahko ponavljajo - Različne počitnice - Za stolčke - Energetska oblačila - Žična ograja Na dan, ko so mladi zapustili šolske klopi, so novi poslanci prvič sedli v »svoje« klopi. Šolarji so že zvedeli, kakšno oceno so si zaslužili, poslance ocena šele čaka. Tisti, ki so jih volili, upajo, da se bodo trudili za čim boljšo oceno. Že res, da jih zaključna ocena čaka šele čez štiri leta (če ne pride kaj vmes), a ljudje jih bodo pri njihovem delu gotovo ocenjevali sproti. Razlika med njimi in učenci je vendarle pomembna: tudi tisti, ki bodo slabo delali, ne bodo za kazen morali mandata ponavljati. Lahko ga bodo le, če bo taka spet volja volivcev. Sicer pa letošnje poletje za Slovence vendarle ne bo tako stresno, kot bi lahko bilo. Naši nogometaši se niso uvrstili na svetovno prvenstvo in tako se lahko živciramo le zaradi drugih. Zaradi nekaterih opravil poslanci za razliko od šolarjev letos ne bodo imeli povsem brezskrbnih počitnic. Sicer pa tudi vsi šolarji počitnic, kot bi si jih želeli, ne bodo imeli. Nekaterim bodo to preprečile slabše ocene, mnogim slabše denarne razmere njihovih staršev. In takih je, žal, veliko. Zato bodo poskušali najti kakšno delo. Za nekatere so poskrbela tudi razna društva, tudi nekatere šole, ki so pripravile razgibano preživljanje počitniških dni. V Celju je ena takih šol I. OŠ, ki že nekaj let pripravlja organizirano varstvo. Pri tem je postala »mala« regijska šola, saj v to počitniško varstvo ne prihajajo le mladi iz celjskih osnovnih šol, tudi iz nekaterih okoliških občin. Predvsem taki, katerih starši delajo v Celju. Seveda so tudi mladi, ki jih ni treba biti strah, da bodo poleti brez dela. Taki na kmetijah, predvsem. Kljub počitnicam je pestro še vedno »okoli« nekaterih šol. V Preboldu na osnovi novega razpisa še vedno iščejo novega ravnatelja tamkajšnje osnovne šole. Prijavilo se je več kandidatov, med njimi nekdanji ravnatelj in sedanji v. d. ravnatelja. Občinski svetniki so naklonjeni slednjemu, vendar njihovo mnenje za svet zavoda ni zavezujoče. Drugačne težave, o katerih smo tudi že pisali, imajo še vedno v Rogatcu. »Nestrpnosti« med svetom zavoda osnovne šole ter ravnateljem se še nikakor niso umirile. Zadnja seja je bila zaradi vročih nasprotij celo prekinjena. O novih napetostih med šmarskim županom in nekdanjim županom, sedaj v. d. direktorjem tamkajšnje Knjižnice, sicer ni slišati, je pa res, da Knjižnica novega direktorja še ni dobila. Na prvem razpisu podpore ni dobil nobeden od kandidatov, novi razpis se izteče konec meseca. Medtem ko si nekateri prizadevajo, da bi bila njihova okolica bolj zelena, si (tudi) v Celju prizadevajo, da bi odstranili travo iz razpok med cestami in pločniki ter kolesarskimi stezami in z nekaterih drugih mest, kamor zelenje naj ne bi sodilo. Lani so to delali ročno, letos so s pomočjo ene od usposobljenih firm naredili »razvojni« korak dalje. Razpoke očistijo, nato pa zalijejo z ustreznim materialom. Ekološko naj ne bi bilo sporno in je veliko bolj trajno. Ta izvedba naj ne bi bila tako draga. Dražja je uresničitev energetske sanacije nekaterih celjskih javnih objektov, vendar jim je od okoli štiri milijone evrov vredne naložbe uspelo pridobiti 1,6 milijona državnih nepovratnih sredstev. Sicer pa je za to naložbo, katere najdražji zalogaj je energetska prenova Celjskega doma, mestna občina sklenila koncesijsko pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu z javnim podjetjem Energetika. V Laškem pa bodo kakovost življenja dvignili z novim fitnesom na prostem, hkrati bodo tudi dvignili turistično ponudbo. Namenjen je tako domačinom kot gostom. Uredili so ga v mestu, čeprav v okviru projekta Raznolikost podeželja. Fitnes je na dveh mestih, povezuje ju Pot rekreacije in zdravja. Pa še to: tudi v predvolilnem času je bilo veliko razprav o tem, ali žičnata ograja da ali ne. V Celju jo mnogi že dolgo časa zahtevajo. In zdaj - so se odločili v knežjem mestu - jo bodo res postavili. Okoli 500 metrov žičnate ograje naj bi namreč preprečilo vstop -na mestno pokopališče. A ne ljudem, ampak srnam. Te namreč že dolgo razburjajo lastnike grobov in druge, saj se pridno pasejo po grobovih. Ne jedo le posajenih rož, tudi tiste na svežih vencih in v vazah. Da o njihov »drekcih« niti ne govorimo. Sprva so na občini verjeli nasvetom lovcev, da jih bo odvrnila »kemija«, posebna snov, ki naj bi jih odganjala. Ker pa to ni uspelo, so se končno odločili za žičnato ograjo. Ta naj bi srnam res onemogočila vstop. a k ■ flffj^fl« NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Mojca Štruc, Tina Felicijan, Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 21. 6. 2018, barve: CM K, stran 15 21. junija 2018 AKTUALNO 619 Načrti in vprašanja o dogajanju ob Velenjskem jezeru Ob Velenjskem jezeru v dobrem letu prireditveni oder in prostor - Sporne zemljine na nasipu zahtevajo odgovore in prevzem odgovornosti Mojca Štruc Prejšnji teden se je uradno pričela poletna sezona, ki naj bi - če bo vsaj takšna kot leto prej - na Velenjsko plažo privabila okrog 100 tisoč obiskovalcev. Ni kaj, Velenjsko jezero in prostor ob njem sta vse bolj priljubljena in prepoznavna tako med domačimi kot tujimi obiskovalci. Obenem obetata tudi še dodatne možnosti za razvoj turizma, od katerih smo verjetno največkrat slišali za idejo plavajočega hotela na vodi. Idejna zasnova plavajočih hotelskih namestitev naj bi bila končana v teh dneh Na vzhodnem delu Velenjskega jezera naj bi na vodni površini zgradili 45 apartmajskih hišk, na kopnem pa približno 55 klasično grajenih malih turističnih apartmajev. Ob tem je načrtovana tudi dograditev servisnih objektov, dodatnih pešpoti, prometnih dostopov, predvidena je tudi prenova golf igrišča. Vrednost naložbe je ocenjena med 12 in 18 milijoni evrov, pri čemer naj bi sredstva zagotovili zasebni partnerji. Vse skupaj ni več samo ideja. Letos aprila so na Mestni občini Velenje (MOV) s podjetjema Planet Matters Ltd. in Public Affairs Ltd. podpisali sporazum o sodelovanju pri pripravi projekta. »Investitorja sta podjetji, občina pa se je zavezala, da bo pomagala pri pridobivanju dovoljenj in bo projekt podprla,« je povedal direktor občinske uprave MOV Iztok Mori. Konec maja je občinski svet sprejel sklepe o začetku sprememb in dopolnitev treh prostorskih aktov, v katere posega predvidena nova raba prostora. Trenutno med partnerji potekajo resni pogovori, izdelava idejne zasnove projekta pa naj bi bila predvidoma končana v teh dneh. Kot obljubljajo, bo idejna zasnova projekta dana v javno razgrnitev. Na pridobitev gradbenega dovoljenja računajo v prihodnjih dveh letih, »bo pa to velik izziv, saj gre za prvi tovrstni postavili tudi že uveljavljene velenjske dogodke in festivale, kot so Dnevi mladih in kulture, Skok v poletje, Poletne kulturne prireditve, Festival mladih kultur Kunigunda, Velenje praznuje, Pikin festival ... V sklopu odra bo postavljena še razgledna ploščad, na prireditvenem odru. Aktivnosti na eni in drugi lokaciji se bodo lahko odvijale neodvisno ena od druge, lahko se bodo povezovale ali pa se izvajale kot skupni dogodek. Na novem prireditvenem prostoru bo prav tako mogoče izvajati različne sprejeme, sreča- vi rezultatov kakovosti jezerske vode, ki že vse od prvih meritev v letu 2012 kažejo, da je voda za kopanje primerna. Čeprav so pobudo Ministrstvu za okolje in prostor za uvrstitev Velenjskega jezera med kopalne vode dali že takrat, do uvrstitve še ni prišlo. »Vsi kemijski parametri kažejo, da je voda v jezeru v dobrem kemičnem stanju. Je pa res, da sta v jezeru prisotna dva elementa, ki vplivata na ekološko stanje,« je pojasnil direktor Eurofins ERICo Marko Mavec. Kot je razložil, ekološko stanje ne vpliva na plavalce, temveč na življenje v jezeru živečih organizmov. »V Velenjskem jezeru sta prisotna sulfat in molibden. Za človeka nista škodljiva, sta pa razlog, da ministrstvo ne izda kriterijev za kopalno vodo,« je dejal Mavec. Pristavil je še, da na območju Predstavniki Mestne občine Velenje so novinarjem pobliže razkrili, kje bosta stala prireditveni oder in prostor in kje naj bi bile zgrajene hotelske namestitve. projekt v Sloveniji,« je še povedal Iztok Mori. Gradnj a bi lahko stekla aprila 2021. Po Pikinem festivalu prireditveni oder Že letos pa bodo ob Velenjskem jezeru začeli graditi prireditveni oder. Projekt je ocenjen na 4,4 milijona evrov, od česar bodo večji del črpali iz evropskih sredstev, 704 tisoč evrov bodo pridobili iz državnega proračuna, 880 tisoč evrov pa bo sofinancirala MOV. Projekt je zasnoval arhitekt Rok Poles in že ima gradbeno dovoljenje. Lopate zanj bodo začeli vihteti takoj po letošnjem Pikinem festivalu, dela pa bodo predvidoma zaključena do septembra 2019. Ko bo oder stal, bo imel glasbeni paviljon za izvedbo koncertov ter večnamenski oder za izvajanje športnih in kulturnih prireditev, družabnih dogodkov in izobraževalnih vsebin. Nanj bodo poleg številnih koncertov tam pa bo obratoval tudi manjši gostinski lokal. Prireditveni prostor urejen do septembra 2019 Na prostoru med prireditvenim odrom, Belo dvorano ter Restavracijo Jezero pa naj bi bil septembra 2019 končan tudi prireditveni prostor. Trenutno na MOV čakajo na pregled dokumentacije pri organu Službe vlade Republike Slovenije za kohezijo in na odločbo o financiranju Ministrstva za okolje in prostor. Začetek gradbenih del načrtujejo februarja prihodnje leto, skupna vrednost projekta pa je ocenjena na dobre tri milijone evrov, pri čemer bo 80-odstotni delež naložbe pokrit iz sredstev Evropske unije in državnega proračuna, ostalo pa bo zagotovila MOV. S prireditvenega prostora, ki bo sprejel do 30 tisoč obiskovalcev, bo mogoče spremljati dogajanje Ne le o naložbah - na tiskovni konferenci so spregovorili tudi o vprašanjih zemljine na nasipu in ustreznosti kopalne vode velenjskega jezera. nja, delavnice ipd. Tudi projekt prireditvenega prostora je zasnoval arhitekt Rok Poles. Na uvrstitev Velenjskega jezera med kopalne vode še vedno čakajo Ob Velenjskem jezeru bo torej v prihodnje veliko možnosti za rekreacijo in turizem. Kot pravijo na MOV, so se za takšen razvoj območja odločili na osno- sanacije ugreznin merijo tudi radioaktivnost. To počnejo predvsem zaradi strahu javnosti, kaj pomeni vsebnost urana v pepelu. Po opravljenih raziskavah je zaznana radioaktivnost skoraj nična. »Po najbolj črnem scenariju, ko bi bil človek na tem območju prisoten 100 dni v letu in bi vsak dan popil liter jezerske vode, bi bila radioaktivnost 0,016 miisieverta ali 16 % dovoljene letne doze radioaktivnosti,« je še razložil Marko Mavec. Zemlja v nasipu mora biti primerna Brez vprašanja o medijsko zelo izpostavljeni zemljini na nasipu med velenjskim in šoštanjskim jezerom ni šlo. Spomnimo: na nasip se je dovažala zemlja iz Arnovskega gozda, za katero je bilo pridobljeno dovoljenje ARSO; mediji pa so izbrskali, da se je poleg te zemlje na nasip dovažala tudi onesnažena zemlja iz celjske kotline. Dovoz zemlje izvaja podjetje Tomaža Ročnika Toming inženiring. »Kar se je zgodilo z dovozom zemlje, je primer, kako naj se z okoljem ne bi ravnalo,« je dejal župan MOV Bojan Kontič. Pojasnil je, da je takoj, ko je izvedel za morebitne nepravilnosti, poslal poziv vsem odgovornim. »Zemlja na nasipu mora biti primerna,« je poudaril Kontič in dodal še, da bodo odgovornost terjali tudi, če je zemljina nenevarna, a za njen dovoz ni bilo izdano potrebno dovoljenje. To pa ni bilo izdano, kar na dan novinarske konference sicer še ni bilo znano, je pa sedaj okoljska inšpekcija to potrdila, prav tako pa tudi, da je del omenjene zemljine dejansko končal na nasipu med jezeroma. Kdo vse je odgovoren, da je do tega prišlo, bo predmet preiskave. Ta zaplet, ki je ekološko, kot menijo strokovnjaki, skoraj neopazen, je pa vseeno neodgovoren, seveda ne posega v razvojne načrte Velenjskega jezera. Ti se seveda nadaljujejo, župan Bojan Kontič pa obljublja, da bodo redno zagotavljali izvajanje potrebnih kontrol, poskrbeli za kakovost vode in ljudi ustrezno sproti informirali. »Ne nazadnje je naša občina prejemnica priznanja Ambasador transparentnosti in v tem duhu bomo tudi nadaljevali,« je še dejal Bojan Kontič. ■ Razpisi tudi brez prijaviteljev, cene v nebo Župani Občin Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji na poslovnem zajtrku Invest Saša predstavili naložbene načrte - Največ vlaganj v infrastrukturo Tatjana Podgoršek Mozirje, 19. junija - Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica kot partner v projektu SPOT svetovanje Savinjska nadaljuje prizadevanja za boljšo informiranost med gospodarskimi in negospodarskimi subjekti pri naložbah v regiji Saša, kar naj bi pripomoglo k večjemu medsebojnemu poslovanju. Zato je v sejni sobi Občine Mozirje pripravila tretji poslovni zajtrk Invest Saša, na njem pa so svoje investicijske načrte podjetnikom predstavile občine Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji. Naložbeno bogatejše to in naslednje leto Mozirski župan Ivan Suhoveršnik je med drugim napovedal, da bo to in prihodnje leto v lokalni skupnosti naložbeno precej bogatejše v primerjavi z minulimi. V lokalni skupnosti nekatere projekte že izvajajo. Med največjimi je obnova šmihelske ceste, kjer poleg cestišča urejajo kolesarsko stezo, javno razsvetljavo, obnavljajo kanalizacijsko omrežje, ob tamkajšnjem potoku načrtujejo ureditev parkirišč. Čez približno mesec dni je Direkcija RS napovedala začetek del pri izgradnji novega krožišča pri vhodu iz Nazarij v Mozirje. Zgradili naj bi ga do konca leta. Začetek izgradnje turistično- prostorov za osrednjo knjižnico Mozirje, za tamkajšnjo godbo Zgornje Savinjske doline, za muzejske zbirke, cenejša kot ureditev prostorov v Mercatorjevi trgovini. Za prihodnje leto pričakujejo kohezijski denar za ureditev kanalizacije v Lokah, na -informacijskega centra pri krožišču pri avtobusni postaji v Mozirju so načrtovali letošnjo pomlad, a bodo morali dela zaradi kasnejše prestavitve trafo postaje preložiti na jesenski čas. Mozirski svetniki sicer še niso potrdili naložbe v izgradnjo prizidka h kulturnemu domu, vendar Suhoveršnik pri tem ne pričakuje zapletov, saj bo ta pridobitev dodatnih Na tretjem poslovnem zajtrku so se udeleženci seznanili z naložbami Občin Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji. delu Praprotnikove in Aškerčeve ulice, za dograditev čistilne naprave v Lokah, kar načrtujejo skupaj z občinama Nazarje in Rečica ob Savinji. Sanirati nameravajo še nekaj plazov, posodobiti nekaj lokalnih cest, veliko gradbišče bo pri Gorenjskem klancu, kjer država načrtuje izgradnjo krožišča. Svoj prihod sta med drugim napovedali še dve trgovski podjetji, in sicer Špar ter Jager, na Podrožniku pa investitorji napovedujejo nova stanovanja. Vse se začne in konča pri denarju Da je po krizi nastopil čas vlaganj, je menil tudi župan Občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj. »Če se je včasih na razpis prijavilo veliko izvajalcev, se danes dogaja, da jih ni, cene pa so precej poskočile. Še vedno pa ostaja, da se vse začne in konča pri denarju. Precejšnje težave so tudi pri pridobivanju zemljišč.« Po Jerajevih besedah bodo zaradi visokih cen prisiljeni oklestiti predviden načrt ureditve trškega jedra s štirimi vpadnicami. Projekt je pred izvedbo, za približno 700 tisoč evrov vredno naložbo so na drugi razpis prispele tri ponudbe in vse so višje od 800 tisoč evrov, zato bodo ureditev vpadnic pustili za naslednja leta. V polnem zamahuje izdelava projektne dokumentacije za rekonstrukcijo mostu v Spodnji Rečici, kjer se dogovarjajo še za ureditev avtobusne postaje. Zelo malo besede imajo pri več let načrtovani izgradnji krožišča na Reneku ter pločnika in kolesarske steze do trga Rečica. Med kratkoročnimi naložbami je omenil še nov most na koncu trga Rečica ter sanacijo plazov. Med dolgoročnimi naložbami pa ostaja ure- ditev Tavčarjevega dvora. Milijon evrov vredne naložbe sami ne bodo zmogli, na razpisih pa so bili doslej neuspešni. Vlaganja v infrastrukturo V občini Nazarje so predvideli največ vlaganj v infrastrukturo, predvsem cestno. Po besedah tamkajšnjega župana Mateja Pečovnika načrtujejo posodobitev nekaterih lokalnih cest, skupaj z državo izgradnjo dveh krožišč - eno v naselju Nazarje, drugo pri industrijski coni Pri-hova, na obnovo čaka dober kilometer državne ceste v Pustem polju, v Vologu že potekajo dela pri ureditvi mostu. Poleg vlaganj v dograditev čistilne naprave v Lokah pri Mozirju čakajo vseh sedem občin v Zgornji Savinjski dolini vlaganja v izgradnjo prizidka k tamkajšnjemu zdravstvenemu domu. Do pomladi prihodnje leto naj bi pridobili gradbeno dovoljenje. »Naša želja je tudi izgradnja dnevnega centra za starejše občane v bližini nazarskega zdravstvenega doma. To je sicer za zdaj še ideja, smo si pa že ogledali nekaj dnevnih centrov po Sloveniji in menimo, da je to zanimiva stvar za prihodnost naših starejših občanov.« Tako kot prej omenjena župana je tudi Matej Pečovnik zadovoljen, ker zanimanje za bivanje v tamkajšnjem okolju raste, kar kažejo aktivnosti na področju stanovanjske gradnje. Zaradi birokracije in birokratov pa izgubljajo »živce« (kot se je izrazil Suhoveršnik) pri sprejemanju občinskih prostorskih načrtov. a I Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CM K, stran 28 "«WAS 28. junija 2018 4 GOSPODARSTVO Odlični rezultati niso naključje V Esotechu se letos veselijo nadpovprečne prodaje Milena Krstič Planinc Velenje - »Letošnji odlični rezultati niso naključni, ampak so rezultat intenzivnega trženja ter poglobljenega dela vseh, ki so sodelovali pri tem procesu, predvsem projektantov, tehnologov in sodelavcev prodaje,« pravi predsednik uprave družbe Esotech Marko Škoberne. »Vloženi trud celotne ekipe se je enostavno moral obrestovati, potem ko smo bili nad prodajo v letih 2016 in 2017 kar nekoliko razočarani in nam je prinesla tudi zmanjšanje prihodkov v letu 2017.« Vseeno pa so v lanskem letu poslovali pozitivno, zadržali sprejemljive ključne finančne kazalnike ter ohranili dosedanjo boniteto. Veseli so, da bodo velik delež novo pridobljenih projektov izvajali v Sloveniji, pri njihovih tradicionalnih kupcih, pa tudi pri nekaterih novih. Del naročil bodo realizirali zunaj meja, v Ukrajini, Črni gori, BiH, na Hrvaškem, v Srbiji in še kje. »Na temelju povečane prodaje in ob množici novih projektov načrtujemo vnovično rast prihodkov in ostalih atributov poslovno stabilnega podjetja, med katere sodi naša družba zadnjih 20 let. Nove zanimive izzive nam prinašajo teritorialna oddaljenost projektov, okrepljeno povpraševanje naših kupcev ter sočasno pomanjkanje virov, ki je posledično povzročilo dvig cen nekaterih, predvsem gradbenih storitev,« pravi Škober-ne in dodaja, da se bodo morali za izvedbo slednjih organizirati sami, če ne bodo našli ustreznih partnerjev. Slovenija mora ostati del najbolj razvitih držav Ker so se v preteklem obdobju soočali z zmanjšano prodajo, ki jo je povzročila skoraj zamrla investicijska dejavnost njihovih potencialnih kupcev, predvsem na državni in lokalni ravni, si ob trenutno najbolj pričakovanem dogodku, to je formiranju nove vlade, ne morejo kaj, pravijo, da ne bi izrazili nekaj bodočih podjetniških pričakovanj. Marko Škoberne: »Vzpostaviti je potrebno okolje ničelne tolerance do korupcije in plačilne nediscipline.« »Ena najvišjih gospodarskih rasti v Evropski uniji kot tudi ena najnižjih stopenj brezposelnosti v času naše suverenosti sta seveda dobra kazalca, a v resnici nič več kot dobra popotnica za prihodnjo vlado. Naša družba je danes na pomembnem evolucijskem in razvojnem razpotju, ko moramo storiti vse potrebno, da Slovenija ostane del najbolj razvitih držav, v katerih bo uspeh merjen le po kvaliteti opravljenega dela in prebojnosti znanja ter inovacij, ki stojijo za ljudmi, podjetji in ustrojem vseh družbenih podsistemov. Povedano drugače, od naslednje vlade pričakujemo, da bo manj časa posvetila besedičenju ter več energije usmerila v Robert Hudournik: »Ne glede na zmanjšanje čistih prihodkov od prodaje v letu 2017, je podjetje ohranilo na enaki ravni ključne kazalnike denarnega toka iz poslovanja EBITDA, dobiček iz poslovanja EBIT, donosnost kapitala ROE in povečalo dodano vrednost gospodarnost.« doseganje konkretnih rezultatov, kot smo tega vajeni vsi, ki se za svoj obstoj in trdo prisluženi kruh borimo v konkurenci najboljših, na trgu, ki se iz trenutka v trenutek spreminja.« Sprostitev slabo počrpanih evropskih sredstev Potrebe gospodarstva ob tem niso prav nič pretirane ali neusklajene s strateškimi interesi naše države in ljudi, je prepričan. »Želimo si namreč Slovenijo, v kateri bomo od svojega poštenega dela lahko ne le dostojno, ampak tudi dobro živeli. Seveda tako, da bodo nagrajeni tisti, ki vlagajo v znanje, osebne kompetence in svoj izziv iščejo v razvojno naravnani prihodnosti.« Zato mora biti pomembna na- loga prihodnje vlade, meni predsednik uprave Marko Škoberne, sprostitev (do tega trenutka) slabo počrpanih evropskih sredstev. »Še posebej tistih, ki omogočajo izvedbo infrastrukturnih projektov, zagotavljajo razogljičenje družbe, vlagajo v trajnostni razvoj in skrb za okolje ter dolgoročno zagotavljajo stabilnost za delo raziskovalcev, inovatorjev in drugih inkubatorjev znanja in veščin, ki so tudi edino pravo gorivo, ki poganja razvoj. Brez bistveno povečanega obsega nepovratnih sredstev za razvoj tehnologij in prilagajanje novim tržnim trendom na globalni ravni bo namreč Slovenija kaj kmalu le še bled odsev želja, ki so številne od nas brez pomislekov in s srcem pognala v proces osamosvajanja.« »Če lahko pridobljena evropska sredstva omogočijo stabilno gospodarsko rast, pa mora naša država poskrbeti tudi za odpravo administrativnih ovir, s katerimi se soočamo, skleniti bilateralne sporazume, ki bodo našim inženirjem in projektantom omogočili, da bodo z doma pridobljenimi licencami in certifikati lahko konkurenčno delovali na vseh ciljnih trgih, vzpostaviti je potrebno okolje ničelne tolerance do korupcije in plačilne nediscipline in ne nazadnje - nadaljevati moramo s posodobitvijo sistemov države, ki danes ne delujejo učinkovito.« Vlagajo v kadre V podjetju vseskozi vlagajo v kadre z namenom, da mladim strokovnjakom, novemu kolegu zagotovijo razvojno delovno okolje, v kateremm bo lahko poglabljal znanje, razvijal ideje, ino-vativnost in podjetnost. Vseskozi štipendirajo in zaposlujejo nove sodelavce. »V našo sredino vabimo vse, ki so pripravljeni slediti vrednotam podjetja, trdo delati, vlagati v svoj osebni razvoj in soustvarjati v timih in tehnoloških področjih doma in na tujih trgih,« pravi direktor za ekonomiko in finance mag. Robert Hudournik. V Kijevu odprli predstavništvo V zadnjih dveh letih so intenzivno delovali (tudi) na Ukrajinskem trgu, in sicer na Esotechovih paradnih področjih - napravah za pripravo pitne vode, čistilnih napravah za odpadne vode, sistemih daljinskega ogrevanja in informacijskih upravljalskih sistemih za infrastrukturna omrežja. »Ob analizi tveganj je za odločitev vstopa na ukrajinski trg odločilo dejstvo, da sta obe področji podprti s projektnimi shemami financiranja iz svetovne banke, EIB in EBRD,« razlaga direktor za ekonomiko in finance. V tem času so odprli predstavništvo v Kijevu, vzpostavili odlične odnose z Ministrstvom za zunanje zadeve RS in našo ambasado v Kijevu, ki jim je omo- gočila dostop do odgovornih oseb na najvišjih mestih v ukrajinski vladi. Povezali so se z drugimi slovenskimi podjetji in zgradili partnersko mrežo z ukrajinskimi strokovnjaki in družbami. Uspešno so zaključili mednarodno tendersko proceduro in podpisali prvo pogodbo v mestu Zhytomir, in sicer za projektiranje in izvedbo komunalne čistilne naprave velikosti 220.000 PE -, kar je po velikosti primerljivo ljubljanski čistilni napravi. Vrednost investicije je 10,5 milijona evrov. Projektantska ekipa že v Ukrajini Projektantska ekipa je že na lokaciji. Zaradi oddaljenosti, posebnih zahtev projekta in trga in uspešnosti izvedbe projekta bodo novim poslovnim modelom sledile tudi spremembe v organizaciji projekta in podjetja. Po sodobnih in poslovnih organizacijskih modelih bodo na delovna mesta, z na novo definiranimi kompetencami, delegirali kompetentne, strokovne, zavzete in ciljno usmerjene sodelavce. »Nujnost prilagajanja poslovnih modelov za različne trge nam narekujejo tudi drugi pridobljeni posli v Srbiji, BiH, na Hrvaškem in v Črni gori, kjer smo za Rudnik Pljevlja prevzeli v projektiranje in izvedbo zahtevno premeščanje DOT sistema, vredno 1,25 milijona evrov,« pove mag. Hudournik. Vlaganje v svoje razvojne projekte Leta 2017 so intenzivno vlagali v svoje razvojne projekte, s kate- rimi gradijo končne proizvodne produkte. »Ti nam bodo v bodoče omogočali pas prihodkov in neodvisnost od investicijskih nihanj na tehnoloških in energetskih področjih - kar se je dogajalo v zadnjih obdobjih. Te je podjetje z akumulacijo kapitala in sredstev preneslo brez poslovnih in denarnih težav, so pa povzročala organizacijske težave, ki so se kazale v kratkotrajnih prezase- denostih ali pa podzasedenostih ključnih kadrov.« Eden od modelov lastnih projektov so tudi javno-zasebna partnerstva. Znanja, ki so jih osvojili na njihovem prvem takem projektu, projektu Vrtca Šoštanj, in pozitivne izkušnje, ki so jih z javnim partnerjem in ustanoviteljico Občino Šoštanj pridobili, jih je spodbudilo v kar nekaj naslednjih projektov. »Pohvalimo se lahko še z enim projektom v dolini. Na javnem razpisu smo skupaj s podjetjem Andrejc zmagali na projektu za rekonstrukcijo glasbene šole v Šoštanju. Očitno je, da so v Sloveniji v porastu gradbeni projekti, tehnološki prihajajo z zamikom. Tako se bomo tudi mi še dodatno okrepili z gradbenimi inženirji in strokovnjaki,« pravita sogovornika. Veliko pozornosti namenjajo druženju V družbi Esotech skušajo zaposlenim ob intenzivnem in hitro spreminjajočem se delovnem ritmu zagotoviti kar se da pošteno delovno okolje. Veliko pozornosti namenjajo tudi različnim športnim dejavnostim. Kljub bolj deževnemu maju so uspeli realizirati tri tradicionalne prireditve. Nekaj pohodnikov se je odpravilo na vsakoletni pohod na Smrekovec, kolesarji so obkrožili Šaleško dolino in se povzpeli na Graško goro, vsi Esotechovci pa so se zbrali na že 44. srečanju v športnem parku Šentilj. Esotechovci so se zbrali na že 44. srečanju. Prva dopolnitev Dogovora za razvoj Savinjske razvojne regije Ljubljana, 21. junij - Minuli četrtek je na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo v Ljubljani minister Zdravko Počivalšek podpisal Dopolnitev Dogovora za razvoj Savinjske regije - drugo povabilo. Na seji sta bila prisotna predsednik Razvojnega sveta Savinjske regije in župan občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič ter direktorica RASR, d.o.o. Iva Zorenč. V Dogovor je umeščenih 29 novih projektov Savinjske regije v skupni vrednosti 81.334.538,39 evrov. Država bo iz lastnih sredstev ter sredstev EU-ja za te projekte namenila 51.486.997,71 evrov. To pomeni, da je Savinjska regija za 29 projektov dobila kar 92,03% vseh razpoložljivih sredstev. faraim njjfnnin tumfik« il1!1 ^ 00 RASR Razvojna agencija Savinjske regije d. o. o. Ul. XIV. divizije 12, Celje | T: 03/ 589 40 82 | M: 031/ 863 028 www.rasr.si 9 odobrenih projektov se nanaša na spodbujanje podjetništva, isto število projektov je namenjenih izgradnji regijskega kolesarskega omrežja. Dopolnitev Dogovora vključuje tudi 10 okoljskih projektov, in sicer se 7 projektov nanaša na čiščenje in odvajanje odpadnih voda, trije projekti pa so namenjeni oskrbi s pitno vodo. Odobren je tudi projekt izgradnje navezovalne ceste Ljubečna--AC, priključka Celje-vzhod. Hudournik: »Uspešno smo zaključili mednarodno tendersko proceduro in podpisali prvo pogodbo v mestu Zhytomir, in sicer za projektiranje in izvedbo komunalne čistilne naprave velikosti 220.000 PE, kar je po velikosti primerljivo ljubljanski čistilni napravi. Vrednost naložbe je 10,5 milijona evrov.« Škoberne: »Pričakujemo, da bo naslednja vlada manj časa posvetila besedičenju in več energije usmerila v doseganje konkretnih rezultatov.« Naš čas, 12. 7. 2018, barve: CM K, stran 11 12. julija 2018 GOSPODARSTVO Gospodarska klima ugodnejša tudi v Saša regiji 5 Gospodarski rezultati so v preteklem letu precej boljši kot leto prej, povprečje izkazuje dobiček - Dodana vrednost še vedno caplja za slovenskim povprečjem, plače pa so kljub temu za 10 evrov nad njim Mira Zakošek Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je na osnovi poročil, ki so jim jih predložila podjetja, samostojni podjetniki in zadruge, že oblikovala poročila o gospodarskih gibanjih v preteklem letu. Za savinjsko-šaleško območje so jih podrobno analizirali v velenjski enoti. Na kratko jih povzemamo. Ob tem pa poudarjamo, da ti za večja podjetja še niso revidirani. Gospodarska klima lani ugodnejša Obseg industrijske proizvodnje se je lani v Sloveniji povečal za 8 odstotkov, kar je največ v zadnjih treh letih (leta 2014 za 1,6, leta 2015 za 4,5 in leta 2016 za 6,6 odstotka). Dosegli smo za 28,2 milijarde evrov izvoza, uvoz pa je ob tem znašal 27,5 milijarde evrov. Bruto domači proizvod se je po prvih ocenah lani povečal za 5 odstotkov, kar je več od pričakovanj, in je dosegel 43,2 milijarde evrov. Vse to je vplivalo tudi na trg dela, brezposelnost je ob koncu leta znašala 9 odstotkov in je bila 1,8-odstotne točke nižja kot leto prej. Poslovanje okrepile tudi tukajšnje družbe Gospodarska gibanja so bila ugodnejša tudi v Saša regiji, kjer so se prihodki povečali za 13 odstotkov (a tudi dohodki so bili višji za 12 odstotkov), število zaposlenih pa za 2 odstotka. Med tem ko je Saša regija leto prej zaključila z izgubo, je lansko poslovno leto sklenila z neto čistim dobičkom. Tukajšnje gospodarstvo sestavlja 1.120 gospodarskih družb, 1.521 samostojnih podjetnikov in 7 zadrug. V poročilo pa niso vključena podjetja, ki so v insolventnih postopkih. tine družb), izgubo na substanci v višini 1,7 milijona evrov pa je izkazalo 13,8 odstotka družb. 50 gospodarskih družb ni ustvarilo vali so jih v skupni višini dobrih 810 tisočakov. Družbe so imele 1.199.280 evrov kapitala (2 odstotka več) in 1.018.492.000 osnovi dobička in jim ni treba predložiti letnih poročil. Takšnih je bilo v preteklem letu kar 642. Podatke pa je AJPES-u predložilo 1.521 podjetnikov in ti so tudi obdelani v analizi. Poslovali so dobro, saj so se njihovi prihodki (kljub manjšemu številu) povečali, in sicer z nih so povečali za 7 odstotkov in predstavljajo 2,7-odstotni delež vseh podjetnikov v Sloveniji. Izkazali so 147 milijonov prihodkov, kar je 9 odstotkov več kot leto prej. Povprečna mesečna bruto plača je bila višja za 9 odstotkov, znašala pa je 998 evrov (brez plač podjetnikov). Primerjava rezultatov poslovanja družb, SAŠA regija, 2016 in 2017 Povprečna bruto plača na zaposlenega po občinah, SAŠA regija, 2017 POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Znesek v tisoč EUR Letno poročilo za leto 2017 Letno poročilo za leto 2016 2017 2016 2016 2015 Število družb 1.120 1.120 1.103 1.103 od tega: ustanovljenih pred letom poročanja 1.060 1.060 1.043 1.043 od tega: ustanovljenih v letu poročanja 60 60 60 60 Število zaposlenih 16.046 15.728 15.919 15.240 Prihodki 2.421.925 2.138.101 2.152.132 2.061.988 Odhodki 2.399.256 2.138.313 2.153.544 2.561.130 Neto celotni dobiček 22.669 -212 -1.412 -499.142 Čisti dobiček 69.626 55.516 56.066 51.886 Čista izguba 54.672 59.954 61.905 557.272 Neto čist dobiček 14.954 -4.438 -5.839 -505.386 SASA REGIJA SLOVENIJA Rečica ob Savinji Solčava Velenje Soštanj Šmartno ob Paki Nazarje Mozirje Luče Ljubno Gornji Grad 1.1 1.075 1.591 1.58 1.257 1.56 1.5 84 2.140 500 1.000 1.500 2.000 2.500 Struktura podjetij po velikosti se ni spremenila, še vedno na poslovanje v največji meri vplivajo velike družbe. Za slabih 7 odstotkov se je zmanjšal delež mikro družb in za prav toliko povečal delež malih podjetij. Sicer pa 1.120 gospodarskih družb Saša regije predstavlja 1,6 odstotka gospodarskih družb na državni ravni, zaposluje 2,5 odstotka zaposlenih in ustvarja tri odstotke neto dodane vrednosti. Zaostajamo za Slovenijo Glede na kazalnike produktivnosti zaostajamo za Slovenijo, saj vsak zaposleni ustvari v povprečju za četrtino manj prihodkov in dobro desetino manj dodane vrednosti, kot znaša slovensko povprečje. Gospodarske družbe so je izkazale v višini 627 milijonov evrov (ugotovilo jo je štiri pe- Neto dodana vrednost na zaposlenega (z nosilci dejavnosti), 2017 .000 .000 • JI . A / \ sA .. X. J. V...... ^ \ 1 K T ABCDEFGHI J K L M N P dejavnost (nazivi so razvidni iz Tabele 17) Q R S niti dodane vrednosti niti izgube na substanci. Plače za 10 evrov višje od povprečja Povprečna bruto plača je znašala 1.591 evrov in je bila za 10 evrov višja od republiškega povprečja, med tem ko so bile plače predlani pod državnim povprečjem. Produktivnost zaposlenih se je povečala za 5 odstotkov, dodana vrednost pa je bila v povprečju dosežena v višini 38.980 evrov. Na osnovi opravljenih ur je bilo v družbah Saša regije zaposlenih 16.046 delavcev, kar je 318 več kot leto prej, slaba tretjina vseh družb pa je bila brez zaposlenih. Bilance stanja gospodarskih družb Družbe so v preteklem letu ustvarile dobre 2,4 milijarde evrov prihodkov, kar je dobrih 13 odstotkov več kot leto prej. Obveznosti do virov sredstev so znašale dobre 3,2 milijarde evrov in so bile za odstotek višje kot leto prej. Kratkoročna sredstva pa so se zmanjšala za 6 odstotkov, izkazo- dejavnost -povprečje regije povprečje Slovenije Kapitalska družba prodala delež v Gorenju Velenje, Ljubljana, 26. junija - Kapitalska družba (Kad) je zadnji dan veljavnosti prevzemne ponudbe kitajske skupine Hisense za prevzem Gorenja prodala 3.998.735 delnic kar je okoli 16,37-odstotni delež Gorenja. Po zaključku transakcije Kad v Gorenju ne bo imel več lastniškega deleža. Delnice sta Hisensu med drugimi prodala Mednarodna finančna korporacija (IFC) iz skupine Svetovne banke, ki je imela 11,8 odstotka delnic, ter japonski Panasonic, ki je imel okoli 10,7-od-stotni delež in je v preteklosti veljal za glavnega kandidata za novega strateškega partnerja, a se je potem umaknil. Kad, ki je bil pred vstopom Hisensa največji posamični delničar Gorenja, je bil ob prevzemni ponudbi pred dilemo, ali delež prodati, saj je Gorenje evrov dolgoročnih obveznosti (4 odstotke manj kot konec leta 2016). Izboljšal se je kazalnik produktivnosti, prihodki in čisti poslovni izid pa so bili na zaposlenega največji v zadnjih petih letih. Več podjetnikov obdavčenih na osnovi dobička Podatki samostojnih podjetnikov niso primerljivi s prejšnjimi obdobji, saj se je močno povečalo število tistih, ki so obdavčeni na dobrih 135 milijonov, doseženih leta 2016, na skoraj 148 milijonov, doseženih v lanskem letu. Skupaj so ustvarili za dobrih 11 milijonov evrov podjetnikovega dohodka in za slab milijon izgube. Njihov neto poslovni izid je torej pozitiven v višini okoli 10 milijonov evrov. Bilanca stanja podjetnikov Seveda znova tistih, ki so predložili poročila: število zaposle- Zadruge z dobičkom Podatke iz letnih poročil je predložilo 7 zadrug, ki so ustvarile dobrih 18,5 milijona evrov prihodkov, 20 tisoč evrov čistega dobička in zaposlovale 65 delavcev. Poslovno leto so sklenile z dobičkom, ustvarile so za milijon 660 tisoč evrov dodane vrednosti, kar je za desetino več kot leto prej. Čisti dobiček v višini 21 tisoč evrov so ustvarile 4 zadruge, tri pa so poslovno leto sklenile z izgubo. v strategiji upravljanja državnih naložb opredeljeno kot pomembna naložba, kar pomeni, da se Kad iz nje ne sme umakniti, razen če bi DZ spremenil strategijo. A po tistem, ko so na finančnem ministrstvu dejali, da je strategija politični dokument in da je odločitev v rokah Kadove uprave, se je Kad odločil sprejeti prevzemno ponudbo. Da tej odločitvi ne nasprotuje, je kasneje sklenila tudi vlada. Kitajci so med drugim zagotovili, da bodo obdržali ime podjetja in vse blagovne znamke, ohranili delovna mesta ter sledili dolgoročnemu razvoju družbe, po načrtih naj bi Gorenje postalo center za raziskave in razvoj ter proizvodni center skupine Hisense v Evropi. a mz Vabljeni na 58. Skok čez kožo v soboto, 30. junija 2018, ob 18. uri na Mestni stadion Velenje. 0 ■ I Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA ""^JlS 28. junija 2018 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 20. junija Premier Cerar je napovedal, da bo slovenska vlada tožbo proti Hrvaški vložila po obravnavi pred novim odborom državnega zbora za zunanjo politiko, ki se bo lahko sešel po ustanovni seji novega državnega zbora. Po slišanih pripombah je bilo jasno, da imajo domače parlamentarne stranke glede tožbe različna mnenja. Vrhovno sodišče je zavrglo pritožbi neparlamentarnih strank zoper izid volitev v državni zbor. V Bruslju so se zbrali finančni ministri evrskega območja. Odločali so o zadnjem svežnju denarne pomoči Grčiji. Nemška Krščansko-socialna unija je kanclerko Angelo Merkel pozvala, naj pred vrhom o migrantski in azilni politiki v Bruslju ne sklepa »nobenega dogovora na račun nemških davkoplačevalcev«. Ameriški predsednik Donald Trump je zveznim agencijam ukazal, naj začnejo združevati otroke in starše, ki so jih na ame-riško-mehiški meji prisilno ločili. Število beguncev že pet let vztrajno narašča. Zaznamovali smo svetovni dan beguncev in ob tem izvedeli, da je letos zaradi konfliktov in preganjanj svoje domove zapustilo že 68,5 milijona ljudi, kar je 4,6 odstotka oz. skoraj tri milijone več kot leta 2016. Madžarski parlament je sprejel t. i. zakonski sveženj Stop Soros, ki je uperjen proti nevladnim organizacijam, ki naj bi pomagale prebežnikom. Predsednik ZDA Donald Trump je po plazu obsodb z vsega sveta, ki se je vsul nanj, podpisal izvršni ukaz, da bodo družine prebežnikov lahko ostale skupaj na meji z Mehiko. Makedonski parlament je z 69 glasovi za in nobenim proti ratificiral sporazum z Grčijo o imenu Makedonije, ki naj bi razrešil 27 let star spor med državama in odprl pot Skopju v Evropsko unijo in Nato. Četrtek, 21. junija Predsednik SNS Zmago Jelinčič je zaradi domnevne grožnje kazensko ovadil premierja, ki opravlja tekoče posle, Mira Ce-rarja. Predsednik LMŠ Marjan Ša-rec je organiziral sestanek petih strank potencialne leve sredine. Po srečanju je dejal, da se jim še ni uspelo dokončno uskladiti glede imena, ki bi ga skupaj podprli za predsednika državnega zbora. Hrvaški premier Andrej Plenko-vič je napovedal, da bo Hrvaška novi slovenski vladi predlagala dvostransko rešitev mejnega spora. Petek, 22. junija Za predsednika državnega zbora je bil z 80 glasovi za in devetimi proti izvoljen Matej Tonin. Za predsednika državnega zbora je bil izvoljen Matej Tonin. V veljavo so stopile carine Evropske unije na ameriške izdelke v skupni vrednosti 2,8 milijarde ev-rov. Ameriški predsednik Donald Trump je že zagrozil s carinami na avtomobile. Nasilje na protestih v Nikaragvi je zahtevalo več kot 200 smrtnih žrtev. Afganistanski talibani so takoj po izteku tridnevnega premirja med ramazanskim bajramom ubili več kot sto afganistanskih policistov in vojakov. Italijanski notranji minister Matteo Salvini se je glasno spraševal o enotnosti Evrope, ki je po njegovih besedah osamila Italijo pri migracijah. »Italija ne more sprejeti niti enega migranta več,« je dejal. Medtem je bilo slišati, da naj bi bila Albanija pripravljena odpreti sprejemne centre za prebežnike, ki želijo znotraj Evropske unije zaprositi za azil. Sobota, 23. junija Voditelja Francije in Španije Emmanuel Macron in Pedro Sanchez sta se zavzela za finančne sankcije državam, ki zavračajo prebežnike. Iraške oblasti so sporočile, da so v letalskem napadu na mesto ob sirsko-iraški meji ubili 45 skrajne-žev Islamske države, med katerimi naj bi bilo več pomembnežev. Malteška vlada je Italiji sporočila, da ne bo prevzela odgovornosti za reševalno ladjo Lifeline, ki je z več kot 200 prebežniki obtičala v Sredozemskem morju. Na shodu v podporo etiopskemu premierju je prišlo do eksplozije, v kateri je bilo ranjenih več kot sto ljudi, potrdili pa so tudi eno smrtno žrtev. Ruska bojna letala so bombardirala območja na jugu Sirije, ki so pod nadzorom upornikov. Ponedeljek, 25. junija Bil je dan državnosti. Kdo ste? Jedrsko orožje Severne Koreje za Trumpa še vedno predstavlja izjemno grožnjo. Ameriški predsednik Donald Trump je obnovil sankcije proti Severni Koreji, češ da njeno jedrsko orožje predstavlja »izjemno grožnjo«. Nedelja, 24. junija Na večer pred dnevom državnosti je potekala osrednja državna slovesnost. Na njej je zbrane nagovoril predsednik republike Borut Pahor, ki je dejal, da je vsaj enkrat na leto čas, da glasno povemo: »Srečni smo, da imamo svojo Slovenijo.« Zaznamovali smo dan državnosti. Predsednik vlade Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle, je v poslanici ob priložnosti ocenil, da je vredno, da premislimo položaj, v katerem smo kot ljudje, družba in država, in v njem prepoznamo dobro. Bilo je uradno: predsednik turške volilne komisije je sporočil, da je predsednik Erdogan na nedeljskih volitvah dobil dovolj glasov za zmago že v prvem krogu. Tudi Španija je zavrnila ladjo organizacije Lifeline. Italijanski notranji minister Matteo Salvini pa je ob tem ponovil prepričanje, da morajo nevladne organizacije reševanje prebežnikov prepustiti libijskim oblastem. Mediji so poročali, da je Alžirija v zadnjih 14 mesecih izgnala in v saharski puščavi zapustila več kot 13 tisoč ljudi, vključno z nosečnicami in otroki. Torek, 26. junija Predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar je na sestanku s predstavniki parlamentarnih strank predstavil vsebino pogovorov srečanja EU o migracijah. Kot je poudaril, je Slovenija varna in budna država, vaja, ki so jo Avstrijci izvedli na meji pa je nepotrebna. Milan Brglez, podpredsednik SMC, je na spletnem družbenem omrežju zapisal, da ga je izvršni odbor SMC na predlog generalnega sekretarja Jožeta Artanaka izključil iz stranke. Prvič so se na temo morebitnega povolilnega povezovanja sešli sredstavniki strank LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in NSi. Donald Trump je pod pritiski vendarle ukazal združevanje otrok in staršev, ki so jih na meji prisilno ločili. Slavnostni govornik na osrednji proslavi ob dnevu državnosti je bil Borut Pahor. Evropski voditelji so se na izrednem vrhu o migracijah v Bruslju strinjali, da mora unija zmanjšati nezakonite migracije, zaščititi zunanje meje in da so vse države odgovorne za vse vidike migrant-skega vprašanja. Ženske v Savdski Arabiji so lahko prvič po desetletjih spet sedle za volan. V Turčiji so potekale tako parlamentarne kot predsedniške volitve. Po njih je Recep Tayyip Erdogan razglasil zmago v prvem krogu. "Mi smo odkritost" "Mi smo prihodnost" // i smo LGBTQ mladina" so sporočali oglasi na podzemni železnici v New Yorku. Če bi sedela, jih zaradi zatopljenosti v telefon in branje knjige verjetno niti ne bi opazila. Zaradi jutranje gneče in natrpanosti vagona pa je bila moja pozornost med stanjem usmerjena v opazovanje okolice. Javno nagovarjanje k strpnosti se mi je v času, ko v ZDA narašča napetost zaradi rasnih razlik in predsodkov podpihujoče politike, zdela dobrodošla toplina. Oglasi so mlade pozivali, da se v primeru, ko jih kdo zatira, obrnejo na najbližjo svetovalno točko, saj ima vsakdo pravico biti, kar želi. Ob napisih so bili potreti mladih, z imenom, bivališčem in spolnoidentitetno opredelitvijo. Marlon, 18, Manhattan, ne-binarni biseksual-ni homoseksualec Chris, 18, Staten Island, panseksualni moški Joseph, 17, Queens, heteroromantični biseksu-alni moški Tjaša Zajc Težko rečem, kaj mi je dalo misliti bolj: opre- delitve kot take ali razmislek o tem, kako človek sploh pride do zgoraj zapisanih kompleksnih definicij. Ob tekanju proti sestanku v New Yorku sem tuhtala: ali so svoboda samoopredeljevanja in nove razsežnosti o možnosti in izbire, ki jo ima današnja v svet spleta, tehnologij in hitrega napredka ovita mladina, dobra ali slaba stvar. Ali mladi postajajo nova človeška vrsta, povsem nerazumljiva za starejše, ali pa postajajo v iskanju svoje identitete povsem izgubljeni? V zatopljenosti duha sem svojo dilemo omenila na sestanku, ko sva z novim potencialnim poslovnim partnerjem (po rodu Izraelec, sicer pa Američan, ki ima za sabo življenje v petih različnih državah in je po doktoratu iz filozofije, dolgoletnem opravljanju zdravniškega poklica in več letih služenja vojske postal investitor) srečanje začela klepet o ameriški družbi. Z mano je delil svojo izkušnjo. Ko se je njegova najstniška hči vrnila z obiska pri prijatelju, jo je mama vprašala, kako je bilo. "V redu. Bilo jim je všeč," je odvrnila hči. Začudena, ker ni bila prepričana, da razume odgovor, je mama ponovila vprašanje. Razdražena nad maminim nerazumevanjem je hči odgovorila: "Nick so dobro. Nickov pridevnik je oni." V deželi neomejenih možnosti kreativnost nima meja. Ne vem, ali je to posledica tega, da vsak želi biti drugačen in se vzpostaviti kot unikat. So zgodnje samoopredelitve produkt ameriške družbe, v kateri je dojemanje, kaj je družbeno sprejemljivo, drugačno kot pri nas? Ali gre preprosto za nazoren primer, kako drugačne so danes mlajše generacije od starejših? Pred časom mi je znanka v Ljubljani razlagala, kako je potekal pogovor z njeno hčerko, ko je previdno tipala, kakšna je njena spolna opredelitev. "Pa ti? So ti všeč fantje ali dekleta?" je previdno vprašala. Najstniška hči jo je začudeno pogledala, kot da ne bi povsem razumela vprašanja. "Kaj pa vem," je odvrnila, "sicer pa - ali je važno? Zaljubiš se v osebo, ne v spol." V Rdečem križu Slovenije odstop obžalujejo. Z mesta predsednika Rdečega križa Slovenije je odstopil Dušan Keber. Zapisal je, da v organizaciji ni čutil potrebne podpore. Ameriško vrhovno sodišče je s konservativno večino potrdilo prepoved potovanj v ZDA, ki jo je za državljane nekaterih pretežno muslimanskih držav uvedel predsednik Donald Trump. Arhitekti se bodo javnosti predstavili s skupinsko razstavo Velenje - V Klubu arhitektov SAŠA regije (KASR), ki so ga ustanovili konec lanskega leta, so že ob ustanovitvi poudarili, da si ne bodo naložili preveč dela. Tistemu, kar bodo delali, pa se bodo posvetili stoodstotno. V ospredju njihovega delovanja je javni interes, uveljavljanje strokovnega dela pri urejanju in promociji kakovostnega urejanja prostora. Jeseni se bodo javnosti predstavili s skupinsko razstavo, članice in člani se bodo na njej predstavili s svojimi deli. Skupaj s Festivalom Velenje in Galerijo Velenje bodo v letu Evropske kulturne dediščine pripravili sklop predavanj na to temo. »V tem prostoru je veliko arhitekturne in tehnične dediščine, ki je ne gre spregledati. Na njeno vsebino in razvoj je treba opozoriti in opozarjati,« pravi predsednica Mateja Kumer. Tudi izobraževali se bodo. Prejšnji teden so pozornost namenili novemu Gradbenemu zakonu. Strokovno predavanje jim je pripravil član kluba Edvard Vučina. Še letos pa bodo organizirali strokovno ekskurzijo v tujino in ogled dobre prakse v Sloveniji. a mkp ■ Naš čas, 12. 7. 2018, barve: CM K, stran 11 12. julija 2018 REPORTAŽA 7 Praznik zaupanja v državo in nas same V Velenju so svečanost ob dnevu državnosti pripravili pri Lipi samostojnosti - Program so prispevali učenci in učitelji CVIU Velenje voru poudarila, da smo lahko ponosni na prehojeno pot, na to, da smo uresničili želje prednikov, in izrazila prepričanje, da smo sposobni najti tudi najboljše poti in izzive za prihodnost. »Mnogi so dali življenje za to, da lahko danes živimo v samostojni in suvereni Sloveniji, v kateri smo sam svoj gospodar in v kateri smo tudi sami odgovorni za svojo usodo in prihodnost,« je poudarila. »Danes smo priča prisvajanju osamosvojitvenih dogodkov in zaslug za zmago ter omadeževa-nju narodnoosvobodilnega partizanskega boja, kar ni prav,« je dejala. »Prav bi bilo, da zremo v prihodnost z izkušnjami, ki smo si jih pridobili v preteklosti, da Milena Krstič - Planine Velenje, 21. junija - »Dan državnosti je praznik zaupanja v državo in nas same,« je na osrednji občinski slovesnosti v četrtek pri Lipi samostojnosti v Velenju izpostavila slavnostna govornica, ministrica za obrambo Republike Slovenije Andreja Katic. Za program so poskrbeli učenci in učitelji Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, ki so vanj vložili veliko truda, vznesenosti in topline. 25. junij je državni praznik. Na ta dan leta 1991 je slovenska skupščina sprejela Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Ministrica je v Slavnostna govornica ministrica za obrambo, Andreja Katič: »Kakšno Slovenijo si slavnostnem go- želimo?« Čas, da se spravimo s preteklostjo Osrednjo občinsko proslavo so pripravili v Skornem Šoštanj, 24. junija - Osrednjo občinsko svečanost so ob dnevu državnosti v občini Šoštanj pripravili na predvečer praznika v Skornem. Zbrane je pozdravil predsednik Turističnega društva Matej Skornšek in nad tem, da je prav društvu zaupana organizacija prireditve že od leta 2000, izrazil posebno zadovoljstvo. Osrednji govornik, župan Občine Šoštanj Darko Menih, je v nagovoru zbranim poudaril, da bi moral vsak državljan s prav posebnim ponosom praznovati ta praznik, in pozval: »Čas je, da se spravimo s preteklostjo in živimo za danes. Zavedajmo se sebe, Župan Darko Menih: "Vsak državljan bi moral praznovati s posebnim ponosom." svojih korenin, našega bogastva in moči. Le tako bomo lahko ustvarili boljši jutri za naš narod, našo Slovenijo.« Udeležence proslave so nagovorili tudi predsednik sveta KS Skorno-Florjan Matic Mežnar, predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj Leon Stropnik in predsednik krajevne borčevske organizacije Anton Berložnik. Za kulturni program so poskrbeli Pihalni orkester Zarja Šoštanj, Mešani pevski zbor Skorno ter harmonikar Andraž Osetič. nismo brezbrižni do dogodkov, ki se dogajajo okoli nas. Zal pa se čedalje manj ljudi udeležuje volitev, vsak dan spremljamo sovražni govor v medijih, zgodovino poskušamo izkrivljati tudi v izobraževalnih sistemih, v stališčih uradnih institucij ...,« je izposta- vila. »Namesto tega bi se morali, predvsem pa mladi, zamisliti nad tem, kakšno Slovenijo si želimo v prihodnje, demokratično, v kateri bo vladala vladavina prava, kjer bomo spoznavali in cenili tudi različnost, bomo enakopravni, kjer bomo zaščitili tiste, ki so S proslave pri Lipi samostojnosti pomoči potrebni. V Velenju to znamo, verjamem, da znamo tudi v Sloveniji. Na nas je, da pogumno zremo v prihodnost in sprejemamo prave odločitve,« je spodbudila k razmisleku. Naj bo država to, kar si želimo Šmartno ob Paki, 21. junija - V občini Šmartno ob Paki so zaznamovali dan državnosti s proslavo v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma. Pripravili so jo člani Kulturnega društva Gorenje, v programu pa so nastopili člani moškega pevskega zbora, otroškega zbora in recitatorji osnovne šole. Osrednji govornik - župan Janko Kopušar - je ob tej priložnosti spomnil, da smo 25. junija 1991 sami prevzeli nase odgovornost za opravljanje najvažnejših nalog, ki uravnavajo naše vsakdanje življenje, o svoji prihodnosti in razvoju. Menil je, da se verjetno danes tega premalo zavedamo. Dejal je še, da je relativno mlada država v tem obdobju izkoristila mnoge prednosti, nedvomno pa velik potencial še ostaja. Imamo deželo, ki jo lahko le sanjamo. Če pa k temu dodamo splošno znane lastnosti njenih ljudi (delavnost, marljivost, iznajdljivost, poštenost, gostoljubnost, pripadnost, vztrajnost, izobraženost), nam pravzaprav ni enak nihče. »Da pa bo naša država to, kar si želimo, bo treba kaj ukreniti. Za začetek vsak pri sebi. Bodimo boljši državljani in bolj ponosni na svoje dosežke. Ob praznikih izobesimo zastave, ob posebnih priložnostih zapojmo himno, udeležujmo se proslav. Navijajmo in podpirajmo naše športnike tudi takrat, ko jim ne gre najbolje. Državljanska in domovinska vzgoja naj nas spremljata na vsakem koraku, prenašajmo jo na mlajše rodove. Imamo bogato zgodovino, lepo sedanjost, poskrbimo za še lepšo prihodnost,« je dejal. ■ tp Župan Janko Kopušar: "Ob praznikih izobesimo zastave." ■ ■ Osrednjo proslavo v Šoštanju od leta 2000pripravljajo v Skornem. (foto: Tjaša Rehar) Proslavo so pripravili člani Kulturnega društva Gorenje. Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 8 8 ZDRAVSTVO ^AS 28. junija 2018 Smo edina sekundarna pljučna bolnišnica v državi V Bolnišnici Topolšica pričakujejo, da bo tudi nova vlada v posameznih okoljih dejavnost racionalizirala - So v začaranem krogu, iz katerega se sami ne morejo rešiti - Vsak mesec v hudi stiski pri izplačilu plač Tatjana Podgoršek Pred letom dni je v Bolnišnici Topolšica vrelo. Zaposleni so se uprli poskusom ministrstva za zdravje, ki je pripravilo načrt ukinitve bolnišnice oziroma njeno priključitev k Splošni bolnišnici Celje. So morebiti tovrstne aktivnosti lahko aktualne tudi za novo vlado? Kako nameravajo zakrpati precejšnjo finančno luknjo? Je tekoče poslovanje že uravnoteženo? Na ta in še nekatera druga vprašanja smo poiskali odgovore pri vršilcu dolžnosti direktorja bolnišnice Juriju Šorliju, dr. med., specialistu interne medicine. Nanje pa je takole odgovoril: Leto dni je od poskusa ukinitve Bolnišnice Topolšica oziroma njene priključitve k celjski bolnišnici. Sedaj te aktivnosti stojijo. Menite, da bi bile lahko aktualne tudi za novo vlado? »Aktualno bo kakršnokoli spreminjanje delovanja zdravstvenega sistema, ker je nujno. Formalno se bodo vloge posameznih bolnišnic v tem sistemu v prihodnje zagotovo spreminjale. Naprej bo potrebno izdelati mrežo, po kateri bo jasno, kje in katere storitve bo kdo opravljal. Verjamem, da se bodo v prihodnje pojavljale različne oblike združenj, bodisi z zdravstvenimi domovi ali več bolnišnic skupaj, da se bodo v posameznih okoljih stvari racionalizirane. Vseh aktivnosti v vseh zdravstvenih ustanovah ne bodo opravljali, ampak tiste, ki jih potrebujemo v regiji.« V regiji potrebujemo Bolnišnico Topolšica. Je potemtakem bojazen o njeni ukinitvi odveč? »V regiji potrebujemo storitve, ki jih v bolnišnici v Topolšici opravljamo. Če jih bodo zagotovili na drugi lokaciji, ki je v tem trenutku ne vidim, jih lahko opravljajo tudi drugje. Sicer pa označevanje naše bolnišnice z regijsko ni ustrezno, ker je edina sekundarna pljučna bolnišnica v Sloveniji. Izvajamo storitve pulmologije, diagnostike in zdravljenja teh bolnikov od obale do Prekmurja. Smo regionalna bolnica za težave nekaterih iz okolice, predvsem glede nege.« V preteklih letih ste »pridelali« 6 milijonov evrov izgube, denarja od države ste dobili le dobrih 800 tisoč evrov. To zadošča le za pokritje tekočih obveznosti. Kako boste izgubo lahko odpravili? »Naše neplačane obveznosti znašajo 6 milijonov evrov. Ta dolg je posledica vlaganj v energetsko prenovo objekta in ga bo treba pokriti. Po mojem mnenju smo edina bolnišnica v državi, ki je morala glavnino projekta obnove financirati sama. Dolg ustanovo močno bremeni in zavira njen razvoj. Od države smo pridobili denar za pokritje tekočih obveznosti do dobaviteljev, zato smo na seznamu slovenskih bolnišnic, v katerih smo morali izdelati sanacijski načrt. Ta ne predvideva ukrepov, ki so - po mojem mne- nju - nujni za delovanje sistema. Je torej na trhlih nogah. Po njem naj bi do leta 2021 sicer poslovali uravnoteženo, pokrivali stroške s svojim delom, ni pa predvidenega napredka, rasti, ki pa je nujno potrebna.« Je tekoče poslovanje pozitivno? » V letošnjih treh mesecih smo zabeležili izgubo v višini 50 tisoč evrov. Razlog zanjo je podcenjena višina storitev. Več kot je bolnikov, več je obravnav, večja je izguba. V naslednjih meseci bo poslovanje uravnoteženo.« So zaradi nelikvidnosti pojavljajo težave pri dobavi zdravil, izplačilu plač...? »Vsa zdravila, ki jih bolniki potrebujemo, imamo. Po opravljeni analizi konec lanskega leta smo bili bolnišnica z najmanjšo zalogo zdravil glede na celotne stroške. Smo pa vsak mesec v hudi stiski pri zagotavljanju denarja za izplačilo plač, vsak dan zaradi dolgov iz preteklosti bijemo bitke z dobavitelji. To močno ovira delo, ovira tudi ekonomičnost. Zaradi slabe plačilne sposobnosti in dolgov imamo zelo slaba pogajalska izhodišča pri doseganju ugodnejših pogojev dobave. Smo v začaranem krogu, iz katerega se sami praktično ne moremo rešiti. Poskušamo reševati tekoče zadeve, na dolgi rok pa ne bo šlo in se bo slej ko prej poznalo pri zaposlenih v obliki večjih bolniških izostankov, kar bo imelo posledice na vseh področjih delovanja.«. Kako pa je s posodabljanjem opreme? »Tudi tu potrebujemo precej iznajdljivosti. Lani nam je država pomagala pri nakupu rentgena. Pričakujemo, da bomo še naprej v shemi nabave drage medicinske opreme deležni kakšne pomoči. Denar poskušamo zagotavljati tudi znotraj bolnišnice.« Se premikajo aktivnosti v zvezi z objektoma, ki se bosta sicer porušila sama? »V sklopu sanacijskega načrta so predvideni ukrepi za oba objekta, vendar vam kaj bolj konkretnega ne morem povedati.« Potrebujete objekta Smrečino in vilo Breda? »Jih, saj nam manjka prostora za izvajanje obstoječih programov, kasneje tudi za širjenje dejavnosti. V načrtih je Smrečina predvidena za izvajanje rehabilitacijske dejavnosti in 70 negovalnih postelj, vila Breda pa bi bila zelo primerna za izvajanje ambulantne dejavnosti ali za upravo bolnišnice.« Jurij Šorli: »Aktualno bo kakršnokoli spreminjanje zdravstvenega sistema.« Iz dolgov v naslednjih treh letih Splošna bolnišnica Celje za letos predvideva dobrih 3,7 milijona evrov izgube - Sanacijski program ne sme znižati kakovosti zdravstvenih storitev Tatjana Podgoršek Celje, 21. junija - Splošna bolnišnica Celje je ena do šestih slovenskih bolnišnic s potrjenim sanacijskim programom in s tem tudi letošnjim finančnim načrtom. Lansko poslovno leto je sklenila z blizu 6 milijoni evrov izgube, letos naj bi ta znašala slabih 3,8 milijona evrov, iz dolgov pa naj bi bolnišnica splavala leta 2020. Takšen je načrt uprave, ki vodi sanacijski program tretje največje bolnišnice v državi. Zagotoviti učinkovitejšo organizacijo dela Na novinarski konferenci je direktorica bolnišnice Margareta Guček Zakošek dejala, da so za zagotovitev poslovne in plačilne stabilnosti predvideli 27 ukrepov na poslovnem in strokovnem področju, v zdravstveni negi in organizaciji dela. Osrednji razlog za lansko izgubo je pripisala prenizkim cenam storitev. Čeprav so se te zvišale za 5 odstotkov (ob upoštevanju inflacije za 4 odstotke), v bolnišnici ugotavljajo, da bo denarja premalo. Po besedah direktorice je Združenje zdravstvenih zavodov izračunalo, da bi se cene storitev morale dvigniti še za 3,45 odstotka. Upa, da bo nova vlada dodelila bolnišnicam nekaj denarja za pokrivanje stroškov iz zdravstvene zavarovalnice, ki naj bi v letošnjim prvih treh mesecih zabeležila 11 milijonov evrov presežkov. Guček Zakoškova je zagotovila, da v bolnišnici že izvajajo nekatere kratkoročne ukrepe, kot so podaljšanje rokov do dobaviteljev, zmanjševanje zalog, pri najdražjih materialih so prešli na sistem, da ti niso več v lasti bolnišnice. Sicer pa načrtujejo še vrsto drugih ukrepov. Med glavnimi je omenila učinkovitejšo organizacijo dela. Med približno 2000 zaposlenimi je kar 160 delavcev na vodstvenih položajih. Vsi na njih ne bodo ostali. Dodala je še, da morajo zmanjšati tudi število bolniških izostankov in poskrbeti, da bodo delavci delali bolj zavzeto. »To ne pomeni, da bodo delali več, ampak bolj zavzeto v osmih urah.« V okviru sanacijskih ukrepov je napovedala tudi spremembe v komunikaciji med zaposlenimi sanacijskega programa zmanjševanje stroškov, pri čemer se kakovost zdravstvenih storitev ne sme znižati. Med ključne elemente sanacije uvršča informatizacijo, v sanacijskem programu pa pogreša to, da vanj ne smejo vključiti razvojnih programov, čeprav je jasno, da se bo stroka v obdobju njegovega izvajanja (2018-2021) razvijala. Kljub temu je prepričan, da bodo lahko uvajali novosti, čeprav te v usmeritvah sanacijskega odbora niso zapisane. Kljub »Pri izvajanju sanacijskega programa je pomembno predvsem to, da se kakovost zdravstvenih storitev ne sme znižati. Cilj programa je predvsem znižanje stroškov,« je zagotovilo vodstvo bolnišnice na novinarski konferenci. na različnih ravneh. Vodstvena ekipa bolnišnice je sanacijskemu odboru predlagala še nekaj sistemskih ukrepov, med drugim tudi skrajšanje dopusta. O vsem se bodo, je zagotovila, pogovarjali s sindikati, ki pa bodo v tem primeru posvetovalni in ne potrjevalni organ. Ob tem se zaveda, da morebitni odpor proti spremembam ni izključen. Sanacijski ukrepi ne na škodo kakovosti storitev Strokovni direktor bolnišnice Franci Vindišar je poudaril, da je cilj izvajanja negativnemu poslovnemu rezultatu za letos načrtujejo zaposlitev 54 novih delavcev, prav tako bodo nekoliko posodobili opremo, v katero bi morali sicer vlagati še več. Margareta Guček Zakošek je še povedala, da so od ministrstva za zdravje prejeli sklep o odobrenih 26 milijonih evrov za bolnišnično nadomestno novogradnjo. Ta je ocenjena na 117 milijonov evrov, od tega so 15 milijonov že porabili. Nadomestno novogradnjo naj bi končali predvidoma leta 2024. Prijetno druženje in ustvarjanje nakita Velenje - Varovance Varstveno delovnega centra Ježek Velenje so pred nedavnim obiskale članice Krajevne skupnosti Vinska Gora. Tri upokojenke so dopoldne preživele v prijetnem druženju s skupino 15 uporabnikov in skupaj z njimi ustvarjale zanimiv nakit iz papirja, primeren za poletne dni. Uporabniki Ježka so se veselili njihovega prihoda, »čeprav nismo vedeli, kakšen nakit bomo izdelovali. Pripravili smo sponke za pisarniško delo, na lističe narezali papir iz starih koledarjev, prinesli zobotrebce in lepilo ter nestrpno čakali, kako bodo iz teh tvarjanjem zanimivega nakita^^ sestavin ustvarjali živopisan nakit, primeren za prihajajoče poletne dni. Kreativne upokojenke so nas prijazno in potrpežljivo vodile skozi vse faze učenja in izdelavo nakita. Skupaj smo ustvarili čudovite kose, ki smo ga uporabniki z veseljem dali nase oziroma jih odnesli domov in nekateri podarili svojim mamam,« so ponosno povedali. Hvala kreativnim upokojenkam in prijazno vabljene še kdaj v našo sredino. a Zaposleni in uporabniki VDC SAŠA, enota Velenje Terme dobile večinskega lastnika Topolšica - Agencija za trg vrednostnih papirjev je pred tednom dni izdala ljubljanski družbi Intus Invest dovoljenje za prevzemno ponudbo več kot 17 tisoč delnic Term Topolšica. S tem je družba, ki je v lasti nekdanjega finančnega direktorja Holdinga ACH Petra Krivca in podjetja Axor holding, ki je povezano z družino Hermana Rigelnika, postala 61-odstotni lastnik zdravilišča. Pred objavo prevzema je imela v lasti 32 odstotkov delnic. Cena za delnico je bila 26 evrov, za prodajo se je odločilo 21 delničarjev. Med njimi ni Združenja multiple skleroze Slovenije, ki s 25-odstotnim deležem ostaja drugi največji lastnik naravnega zdravilišča. Predsednik združenja Pavel Kranjc nam je na vseslovenskem srečanju bolnikov multiple skleroze v Velenju dejal, da kljub drugačnim ciljem in namenu novega večinskega lastnika, ki se trenutno ne ujemajo z njihovimi željami, delnic ne bodo prodali. Prav letos mineva 25 let od njihove prisotnosti v termah. Ne zanima jih toliko profit kot možnost izvajanja kakovostnih terapij ter zadovoljstvo njihovih članov. Upajo, da bodo našli razumevanje in z roko v roki reševali stvari ter delali v korist naravnega zdravilišča. Po nekaterih podatkih terme precej bremeni posojilo, ki so ga leta 2010 najele za izgradnjo apartmajskega naselja Ocepkov vrh in velnes centra Zala. Konec minulega leta naj bi znašal še 7,5 milijona evrov, vrniti pa ga morajo do leta 2021. Kljub temu so se lani lotili obnove sob v delu hotela Vesna, letos te aktivnosti nadaljujejo. ■ tp Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 9 28. junija 2018 IZOBRAŽEVANJE 9 Poklon uspešnim šolarjem Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki - Po vsej Sloveniji župani te dni organizirajo sprejeme za najboljše učence in dijake in jim tudi tako kažejo, da cenijo njihova prizadevanja za dosego kar najboljših rezultatov, predvsem pa, da cenijo njihovo znanje, ki so si ga pridobili v minulih letih izobraževanja. Priznanje tudi staršem V Velenju je sprejem v odsotnosti župana v kulturnem domu tokrat opravil podžupan Peter Dermol. Čestital je učencem in dijakom in se zahvalil tudi njihovim staršem, ker so verjeli v svoje otroke in jim stali ob strani v času šolanja. Zahvalil se je tudi učiteljem in profesorjem, ki so mladim posredovali znanje in izkušnje ter jih spodbujali, ko je bilo to potrebno. Podžupan je dejal, da morajo biti mladi slišani in uslišani. V Mestni občini Velenje si prizadevajo, da je tako, in tako bo tudi v prihodnje. V šolskem letu 2017/2018 je na šestih matičnih osnovnih šolah v mestni občini Velenje skupno 256 učencev v dvanajstih oddelkih devetega razreda, na Centru za vzgojo in izobraževanje Velenje pa še devetnajst devetošolcev. Med njimi je skupaj 50 devetošolcev, ki so med 3. in 9. razredom dosegli učni uspeh s povprečno oceno 4,5 in 5. To pomeni, da je ta izjemen uspeh doseglo 19,53 % letošnjih devetošolcev. Na šolah Šolskega centra Velenje pa je bilo letos skupaj 38 dijakov zaključnih letnikov, ki so v vseh letih srednješolskega izobraževanja dosegli odličen uspeh. Vztrajanje na začrtani poti Župan Občine Šoštanj Darko Menih je sprejem za učence zaključnih razredov Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj pripravil v Vili Mayer. Na sprejem je povabil učence, ki so se z učnim uspehom v vseh devetih letih šolanja najbolj izkazali (13), in za učence, ki so na državnih tekmovanjih osvojili zlato priznanje (5). Župan jim je čestital in jim zaželel, da vztrajajo na začrtani poti ter da gradijo znanje in delo, ki so ga pokazali v osnovni šoli. Želel jim je veliko uspeha in sreče na nadaljnji poti in poudaril, da so jim vrata Občine Šoštanj vedno odprta. Ob koncu je poudaril, da so dosežki in uspehi rezultat celotnega kolektiva, ki deluje dobro in homogeno, s rem dosega izjemne rezultate ter nosi ime Kajuhove šole in tudi občine Šoštanj po vsej Sloveniji. Za cilje se bo še treba boriti Učence, ki so bili v občini Šmartno ob Paki na tamkajšnji osnovni šoli odlični vsa leta (6) ali le zadnje leto (3), je sprejel župan Janko Kopušar. Med drugim jim je dejal, da je odličen uspeh dobra popotnica za nadaljevanje njihove izobraževalne poti, ni pa vse. Na nadaljnji izobraževalni poti se bo treba pošteno potruditi za dosego zastavljenih ciljev. Življenje danes namreč od vseh zahteva vse več iznajdljivosti in širše znanje, kot ga je moč pridobiti pri pouku, zato je udejstvovanje pri drugih projektih, raziskovalnih nalogah in na področnih tekmovanjih izjemnega pomena. Tega naj se v nadaljnjem šolanju zavedajo in skušajo svoj čas čim bolj pametno izkoristiti. Župan se je za uspehe zahvalil tudi kolektivu šole. ■ tp, mkp Diamond cut naprava Naprava - rezultati raziskovalne naloge avtorjev Luka Hergolda, Jaka Vitka in Davida Vajdeca z Elektro in računalniške šole ŠCV že v rokah kupca - Izkušnje, ki jih ne moreš pridobiti drugače Tatjana Podgoršek Luka Hergold, Jaka Vitko, David Vajdec, dijaki zaključnega letnika Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje bodo na začetku oktobra postali študenti Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Prva dva sta se odločila za univerzitetni, David za visokošolski program. Niso le sošolci, ampak tudi prijatelji in vneti mladi raziskovalci. Lani so na državnem srečanju mladih raziskovalcev osvojili zlato priznanje, na letošnjem so sodelovali z nalogo Diamont cut naprava in zanjo prejeli zlato priznanje s pohvalo. Pobudo za izdelavo naprave za popravilo platišč sta predlagala mentorja Uroš Remenih in Samo Železnik, s katerima so dobro sodelovali že pri prejšnji raziskovalni nalogi. Ker so že od nekdaj ljubitelji avtomobilov, so bili takoj za. »Danes so moderna Diamond cut platišča (za avtomobile). Povpraševanje po njih močno narašča, ker so športna, ker je pri njih v ospredju sijaj, ki poskrbi za izjemen videz avtomobila. Poleg tega se od navadnih razlikujejo Pri raziskovanju jih je zanimalo predvsem, koliko je naprava boljša od ročnega popravila platišč, hitrejša od ostalih naprav, bolj zanesljiva in natančna. Rezultati raziskave so pokazali, da je njihova neprimerljivo hitrejša v primerjavi z ročnim popravilom, prav tako cenovno ugodnejša, uporaba pa varnejša. V zadovoljstvo fantov ter mentorjev je naprava že v rokah podjetnika, ki se ukvarja s popravilom platišč. Luka, Jaka in David poleg zapisanega postavljajo v ospredje še izkušnje, ki so jih pridobili pri pripravi in izdelavi raziskovalne naloge ter naprave. Na drugačen način jih ne moreš pri- Luka Hergold, Jaka Vitko in David Vajdec: »Naš cilj je bil popraviti poškodovano platišče, tako da dosežemo sijaj novih.« tudi po nekoliko višjih cenah. V Sloveniji se z njihovim popravilom ne ukvarja nihče oziroma je popravilo natančno, zamudno in dolgotrajno. To je bil glavni razlog, da smo se lotili raziskovanja tega področja,« so povedali. dobiti, pravijo, so pa te zelo dobra popotnica za doseganje zastavljenih ciljev, zato vsem mladim priporočajo, da se lotijo, kakšne raziskave. Sami se bodo, dodajajo, z veseljem lotili še kakšnih novih projektov. Uporaba kripto valut v trgovini na drobno Mlada raziskovalka Klara Jovan, dijakinja Šole za storitvene dejavnosti ŠCV, pravi, da bi ljudje bolj uporabljali kripto valute, če bi trgovine uvedle popuste ali druge ugodnosti Tatjana Podgoršek Klara Jovan, dijakinja Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje, se je podpisala pod raziskovalno nalogo z naslovom Uporaba kripto valut v trgovini na drobno, za katero na regijskem sodelovanju v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline »nisem prejela nič, zato me je uvrstitev na državno srečanje mladih raziskovalcev presenetila. Še bolj pa zlato priznanje za nalogo,« je pojasnila. Klara pravi, da sodi v skupino mladih, ki poskušajo pridobiti čim več znanja tudi na raznih tekmovanjih. Po bratovih izkušnjah, ki je v srednji šoli izdelal raziskovalno nalogo, je želela njegove navedbe preveriti tudi sama. Ideja za nalogo pa se ji je porodila v domačem okolju. »Kripto valute so pri nas doma vsakodnevna tema. Z njimi se ukvarja brat Jani, prav tako moj oče Ivan. Ker sem želela pridobiti znanje še sama, sem temo sprejela za izziv, oče in brat pa sta postala mentor ter somentor pri tem.« Klara Jovan: »Glede na napredovanje tehnologije v povezavo s kripto valutami, je pričakovati, da bo njihova uporaba vplivala na uporabo klasičnih valut.« Z nalogo je iskala odgovore na vprašanja o uporabnosti kripto valut v trgovinah na drobno, pri tem pa si je zastavila štiri hipoteze. Na osnovi odgovorov na anketna vprašanja med potrošniki je ugotovila, da ljudje poznajo kripto valute, niso pa še pripravljeni na zamenjavo valute, in da je glavna ovira pri njihovi uporabi neustrezna raven znanja. Ob uvedbi popustov ali drugih ugodnosti pa bi bili vsemu navkljub kupci pripravljeni uporabiti kripto valuto kot plačilno sredstvo. Klara je še povedala, da se je morala pred aktivnostmi v zvezi z raziskovalno nalogo sama precej poglobiti v to področje, odprla je tudi kripto denarnico in kupila manjšo količino valut. Te imajo določene tehnološke prednosti pred običajnimi valutami, pravi, vendar so za zdaj njihove lastnosti za finančni monetarni sistem, ki ga poznamo, težko sprejemljive. »Je pa to prihodnost, zato se bo treba temu bolj posvetiti.« V prihodnje namerava izdelati še kakšno raziskovalno nalogo in koristno uporabiti pridobljene izkušnje. a ■ Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA 28. junija 2018 Velika črta na velikih platnih V velenjski galeriji prvič gostuje zaključna razstava projekta, ki ga javni sklad za kulturne dejavnosti izvaja vsako drugo leto in vključi vanj likovne ustvarjalce iz vse Slovenije in zamejstva ALTERMATOR Tina Felicijan Velenje, 20. junij - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je v Velenju predstavil šesto zaključno državno razstavo likovnih del ljubiteljskih ustvarjalcev iz različnih koncev Slovenije in tudi zamejstva, ki so v tokratni sezoni bienalnih tematskih razstav ustvarjali na temo Velika črta. Na razpis se je odzvalo več kot 400 likovnih ustvarjalcev, 230 jih je razstavljalo na desetih regijskih razstavah, 45 izbranih del pa je predstavljenih v Galeriji Velenje. Celotni projekt ima predvsem izobraževalni značaj, saj javni sklad za sodelujoče likovnike najprej pripravi predavanja in delavnice na izbrano temo, ki se iz sezone v sezono spreminja. Tako udeležence spodbuja k novim spoznanjem o možnostih likovnega izražanja. Daje pa jim tudi priložnost, da se primerjajo med sabo in si izmenjajo izkušnje na regijskih razstavah ter od selektorjev pridobijo povratno informacijo o svojem delu. Tokrat je bila v središču izobraževalnega in ustvarjalnega procesa črta kot prvinski in najbolj osnovni likovni element. Ustvarjalci so se lahko svobodno odločili za Razstava, ki so jo obiskali likovni ustvarjalci iz različnih koncev Slovenije, bo v galeriji na ogled do 28. julija, nato pa se bo selila iz kraja v kraj. vsebino, slogovni izraz, tehniko, ploskovni ali prostorski način, vendar je morala v njihovih delih večjega formata risba oziroma linija izstopati kot prevladujoča likovna prvina. Veliko likovnikov se namreč takoj začne ukvarjati z barvami, čeprav je treba najprej znati risati, je povedal selektor, akademski slikar Janez Zalaznik. »Tudi barvo je treba položiti v neko obliko, jo nekako zarobiti, saj ne stoji kar sama. Obvladovanje risanja daje neko samozavest za nadaljnje nadgrajeno ustvarjanje in likovnikom omogoča, da se lažje spoprijemajo s slikarskimi vprašanji oblik in barv,« je pojasnil pomen črte in namen tokratne teme. Janez Zalaznik je v izbor 45 del, ki so predstavljena na državni tematski razstavi Velika črta v velenjski galeriji, uvrstil tudi štiri člane šaleškega likovnega društva: Ireno Guček, Damjano Trauner Zajc, Oskarja Sovinca in Franca Lesjaka. Glede na konkurenco in selekcijske kriterije je to lep izkupiček za likovnike iz našega okolja, na katerega so tako raz-stavljalci kot drugi člani društva nadvse ponosni, saj je velika potrditev kakovosti njihovega ustvarjanja. Po koncertu ob 20-letnici še izlet v očarljivo notranjost Istre Aktiven zaključek sezone Mešanega pevskega zbora Šmartno ob Paki Mešani pevski zbor Šmartno ob Paki je 25. maja praznoval svojo 20. obletnico delovanja. Člani zbora so obiskovalce prepričali, da so po dvajsetih letih še vedno dober zbor z veliko pozitivne energije, ki se na koncertih z odra vedno prenese tudi na poslušalce. Na koncertu ob 20-letnici so občinstvo s pomočjo glasbe popeljali v času nazaj. Predstavili so namreč izbor skladb, ki so jih izvajali vse od leta 1998, ko je bil zbor ustanovljen, pa do danes. Večer so popestrili tudi gostje. Na praznovanju jubileja se jim je namreč pridružil odlični Rudarski oktet. Ob tej priložnosti je sedem članov zbora prejelo bronasto Gallusovo značko, pet članov srebrno in kar osem članov zlato Gallusovo značko. Značko je torej prejelo kar dvajset od trenutnih petindvajsetih članov zbora, kar priča o dolgoletni predanosti pevcev in pevk zboru, ki ga že od njegove ustanovitve dalje vodi Matjaž Kač. Obletnico so zaznamovali tudi z novimi oblačili. Za moderne obleke, ki so si jih z veseljem nadela dekleta, je poskrbela Renata Meh (Grushka design), za unikatne metuljčke, ki so popestrili moško garderobo, pa Sandi Ocepek (Ste-Mi). MePZ Šmartno bo Paki se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem sponzorjem in donatorjem, ki so omogočili izvedbo koncerta in S koncerta ob 20. obletnici MePZ Šmartno ob Paki (foto: Rok Rakun) posodobitev garderobe. Pa tudi zvestemu občinstvu, ki jih vsa ta leta spremlja tako na domačem odru kot tudi drugje. Po koncertu so si članice in člani zbora zaključek sezone polepšali še z izletom po očarljivi notranjosti Istre. Odpravili so se po aleji glagoljašev, od Roča do Huma, najmanjšega mesta na svetu, kjer so seveda poskusili znamenito humsko bisko (žgano pijačo z belo omelo in tremi zelišči) in za Istro zelo značilne tartufe. Po istrskem kosilu so se odpeljali še v Motovun. Mestece, ki se razprostira na vzpetini nad dolino reke Mirne je služilo tudi kot prizorišče za lepo zborovsko pesem. Članice in člani so v starem mestnem jedru mimoidočim obiskovalcem polepšali potep po mestu s svojimi melodijami. Pesem pa ni zazvenela le v Mo-tovunu, ampak je pevke in pevce spremljala ves čas. Še posebej veselo je bilo na slovenski strani, ko so se čisto na koncu ustavili na degustaciji v vinski kleti Olenik, ki se nahaja v Predloki. Ob dobri vinski kapljici in zvokih harmonike so zapeli in se s pesmijo in nasmehom na ustih odpravili domov. Zdaj člane MePZ Šmartno ob Paki čakajo zaslužene počitnice, v jeseni pa s polno paro naprej, saj so se na reviji odraslih pevskih zborov uvrstili na regijsko raven, november, ko bo treba pokazati, kaj zmorejo, pa bo kmalu tukaj. a Dominika Portič Plastik fantastik Nataša Tajnik Stupar Pred blokom se bohoti ogromen zabojnik za plastiko. Sicer vsebino tedensko spraznijo, a vendar je v njem vsak teden več. Od starih, poklumpanih predmetov, do embalaže; za zelenjavo, za umivanje, za muslije, ovitki za zvezke, ovojčki za sendvičke, zobne ščetke, plastična oblačila in obutev, plastenke, jedilni pribor za enkratno uporabo, plenice in ... vrečke ..., plastične vrečke. Na milijone vrečk, ki se kraljevsko bohotijo na vsakem smetišču, ki so v naših prelepih jezerih in rekah, v morjih in oceanih. Kjer slišimo grozljive novice o zaplatah nakopičene plastike v velikosti Francije in vidimo šokantne fotografije živali, ki se poskušajo asimilirati v plastično onesnaženo okolje. Potem se zgodijo tudi banalnosti, da recimo revija National Geographic, katere glavna mesečna tema je ravno problematična plastika, pride v poštni nabiralnik v plastični vrečki. Pa vseeno sem nekaj podatkov in vsebin povzela ravno po njej. Globalna prestolnica plastičnih izdelkov je kitajsko mesto Yiwu v kitajski vzhodni provinci Zhejiang, kraljica plastične proizvodnje pa tudi Kitajska. Sploh kar se tiče svetovnega veleprodajnega trga za male plastične izdelke, kot so napihljivi baloni, plastična posoda za kuhanje in razni kuharski pripomočki, umetno cvetje, cenene otroške igrače. V tem mestu je po virih National Geographica več kot 70.000 prodajaln, ki so razporejene v vrsto med seboj povezanih stavb. Življenjska doba plastike je dolga in odvisna od njenih sestavin, okolja uporabe in dejanske uporabe. Plastika je dragocen in koristen material. »Plastika sama po sebi ni slaba. Pomembno je kaj naredimo z njo in česa ne naredimo.«, pravi Sylvia Earle, znanstvena svetovalka National Geographica. Prva plastika je stara malo več kot sto let in je bila izdelana iz fosilnih goriv. Njena raba se je povečala po drugi svetovni vojni in plastični materiali so se infiltrirali v vse pore našega vsakodnevnega življenja. Tudi v slikarstvu se je razvoj likovnih tehnologij sinhrono časovno posodobil ravno v zgodnjih šestdesetih z razvojem akrilnih in kasneje tudi alkidnih barv in lakov. Različne vrste plastike so uporabne različno dolgo, kar je odvisno od njenih sestavin in uporabe. Ko plastiko malomarno odvržemo v okolje, razpade na majhne koščke, ki se v naravnem okolju ohranijo še stoletja. Porast porabe plastike po drugi svetovni vojni je sorazmeren z izgubo in pomanjkanjem naravnih materialov kot posledici vojne vihre in vsesplošnega osiromašenja družbe. Eksponentna rast pa se ni ravno ustavila, še vedno je v porastu, ne glede na izčrpavanje virov in posledice njenega masovnega odlaganja, ki je posledica nezavedanja družbe o koristnosti in dragocenosti materiala. Največ plastike porabimo za embalažo v katero zavijemo izdelke, hrano, pijačo ., kot njihovo zaščito in vsebinski kalup. V šestih mesecih po podatkih NG porabimo globalno 146 milijonov ton plastike le za embalažo. Ta količina sestavlja skoraj polovico odpadne plastike na svetu. Večine le-tega nikoli ne recikliramo ali sežgemo. In ta velika masa je tista masa, ki se lahko spremeni z našim spremenjenim odnosom do plastike, do potrošniškega razmišljanja in do odnosa do embalaže, v katero shranjujemo naše izdelke, hrano in pijačo, oblačila, kozmetiko ... Potrošniških izdelkov se izdela in porabi za 42 milijonov ton, tekstila za 59 milijonov ton, električne in elektronske opreme za 18 milijonov ton, za transport 27 milijonov ton, industrijski stroji in gradbeništvo pa 68 milijonov ton. Pa naj kdo reče, da ne maramo statistike. Izračunajte si sami, kakšna je naša poraba in v kolikem času se bo plastična zaplata v velikost Francije še enkrat toliko povečala. Povprečno trajanje tanke plastične vrečke, katero odvijemo iz koluta na oddelku za zelenjavo je le dobrih 15 minut. Več kot 40 % plastične embalaže je bilo uporabljeno le enkrat in zavrženo. Srčni spodbujevalniki so iz plastike in v naših prelepih oceanih letno konča 8 milijonov ton plastike. Reke so glavne poti po katerih plastika prehaja do oceanov; petnajst od dvajsetih najbolj s plastiko onesnaženih rek je v Aziji. To se nam zdi zelo daleč in se nas zato ne tiče, mar ne? A vendar se lahko bolj odgovorno obnašamo do embalaže in količine njene uporabe. Ker je treba nekje začeti lahko začnemo najprej zamenjevati vrečke za »fasengo« za neplastične. Namesto kozmetike v embalaži si privoščite kozmetiko v trdem kosu, namesto plastičnih sintetičnih polietilen tereftalat oblačil posezite raje po naravnejših materialih. Ko greste po solato pa ..., saj veste ..., vrečka je uporabljena samo petnajst minut. ■ ■ Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 11 28. junija 2018 '"'WAS 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Kultura ima dvojno poslanstvo Kultura ima na Radiu Velenje svojo rubriko že vrsto let. Poleg pregleda kulturnih dogodkov tekočega in nato naslednjega dne so vsak dan na programu tudi Minute za kulturo. Nad njimi bdi Tina Felicijan, občasno pa jih poleg naših novinarjev pripravlja tudi Milojka Komprej. V njih v pogovoru z ustvarjalci, kritiki namenimo več pozornosti sami vsebini kulturnega dogodka. Letošnja novost rubrike je, da del pogovora z gostom objavljamo tudi v dopoldanski oddaji Po Tininih besedah ima rubrika dvojno poslanstvo: na eni strani skuša poslušalkam in poslušalcem približati različne kulturno--umetniške prakse, ki se pojavljajo v lokalnem okolju, po drugi pa ustvarjalcem iz tega okolja daje priložnost, da se predstavijo občinstvu. »Je rubrika, ki v primerjavi z drugimi oddajami zajema najširše območje - seže GLASBENE novice od skrajno severne Koroške, celotne Šaleške doline do obronkov in kotičkov Zgornje Savinjske doline, spremlja prireditve, muzeje, galerije in druga razstavišča, dejavnosti kulturno-umetniških društev in posameznikov, ki ustvarjajo bodisi likovno, literarno, glasbeno, fotografsko, filmsko, plesno, gle- dališko in drugo lokalno produkcijo ter druge teme s tega področja. Cilj je slediti predvsem aktualnemu dogajanju, včasih pa pozornost namenimo tudi temam in ustvarjalcem, ki so v lokalnem okolju prisotni že dlje časa. S tem spremljamo njihov razvoj.« Naši sogovorniki so največkrat avtorji ali kustosi likovnih razstav, ki pripovedujejo o vzgibih za svoje umetniško ustvarjanje ali ga strokovno komentirajo. Zelo pogosto so sogovorniki glasbeniki, ki ustvarjajo samostojno ali v sklopu glasbenih sestavov, člani kulturnih in umetniških društev tako iz urbanega okolja kot s podeželja. Včasih ima priložnost povabiti pred mikrofon velike slovenske umetnike ali celo mednarodno uveljavljene ustvarjalce, ki gostujejo v Velenju. ■ tp PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. ANDREJ ŠIFRER - Kakšen dan 2. SAM SMITH - Baby, You make me crazy 3. BOYZONE - I can dream 40 let norosti Andreja Šifrerja se nadaljuje. Album s tem naslovom, ki je zagledal luč sveta sredi lanskega novembra, še vedno ponuja skladbe neumornega avtorja. Ena takih je tudi skladba z naslovom Kakšen dan, nov singel, ki je pesem poletja in hvalnica naravi. Posneta je bila v kalifornijski Laguni Beach pod vodstvom Andrejevega najljubšega producenta Stevea Wooda, spremljevalne vokale pa je prispevala Katja Koren. Veličastni zvok prispeva tudi Mešani pevski zbor Limbar iz Moravč, občutek himne pa trobila Domna Graceja. LESTVICA domače glasbe Don Mentony Band z novim albumom Legendarno slovensko skupino Don Mentony Band pomnimo po uspešnicah Dobra mrha, Rekla je ne, Morski pozdrav, Lenoba in drugih. V teh dneh so izdali novo zgoščenko z naslovom Prov fletn se mava, ki pomeni nadaljevanje njihove prepoznavne in samosvoje ustvarjalne poti, ki ima korenine v bluesu in rokenrolu. Pod vse skladbe je kot avtor glasbe in besedil podpisan neumorni Janez Zmazek Žan, sicer ustanovni član in gonilna sila zasedbe, katere začetki segajo v konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Ob izidu nove zgoščenke Don Mentony Band predstavlja tudi nov single startup z imenom K.A.T., v katerem sta poleg Katarine Čas še Martin Štibernik - Mistermarsh kot avtor glasbe in Mitja Novljan kot avtor besedil. Tako je Katarina poleg pesmi za film posnela še nekaj skladb. Ena od teh je tudi pesem z naslovom Secret Messiah, ki v teh dneh prihaja v s skladbo Vonj poletja, ki je, kot že naslov pove, času primeren, da vas ponese v čarobne poletne noči, šepetanja, strasti ... Skladbo sta v duetu zapela Janez Zmazek Žan in Brigita Dorič. Katarina Čas tudi poje Katarina Čas je slovenska igralka s številnimi mednarodnimi izkušnjami. Igrala je ob boku igralcev, kot so Leonardo di Caprio, Al Pacino, Brendan Gleeson, Margot Robbie, sodelovala je z legendarnim režiserjem Martinom Scorsesejem in redno nastopa v tujih filmskih produkcijah. Več let je vodila televizijsko glasbeno oddajo Aritmija. Z glasbo je bila vse življenje zelo povezana, toda nikoli ni pomislila, da bi stopila pred mikrofon, vse dokler se ni znašla v filmski vlogi pevke. Režiser Metod Pevec jo je namreč izbral za glavno žensko vlogo v filmu Jaz sem Frenk, v katerem je upodobila lik pevke. Med snemanjem filma je spontano nastal tudi eksperimentalni glasbeni glasbeni eter. Ali se bo v prihodnosti iz vsega skupaj izcimilo kaj več, pa bo pokazal čas. Največkrat predvajana slovenska skladba v letu 2017 je Heart of Gold (BQL) Zavod IPF vsako leto pripravi analizo predvajane glasbe in trendov na slovenskih radijskih postajah. Po tej analizi je bila največkrat predvajana skladba v letu 2017 na slovenskih radijskih programih Shape of You Eda Sheerana, največkrat predvajana slovenska skladba Heart of Gold dueta BQL pa je pristala tik za njo, na drugem mestu. Med dvaj-seterico največkrat predvajanih skladb je bilo leta 2017 pet slovenskih, leta 2016 jih je bilo šest. Med sto največkrat predvajanimi skladbami je bilo 19 slovenskih, kar je manj kot leta 2016, ko jih je bilo 27. Radijski programi so leta 2017 sicer predvajali skupno 32,60 % slovenske glasbe in 67,40 % tuje. Leta 2016 je bilo slovenske glasbe 38,2 %, leta 2015 pa 42,78 %, kar kaže na trend zmanjšanja deleža slovenske glasbe v radijskih programih. Trendi kažejo tudi, da slovenski radijski programi predvajajo več novejše glasbe in da se nabor predvajanih skladb oži. McCartney septembra z novim albumom Egypt Station Nekdanji Beatle, 76-letni Paul McCartney, je pred dnevi izdal dva singla I Do not Know in Come On To Me, ki napovedujeta izid njegovega novega albuma Egypt Station. Album naj bi izšel 7. septembra, prinaša štirinajst pesmi, produciral pa ga je Greg Kurstin. Album po McCartneyje-vih besedah s prvo pesmijo krene na pot na prvi postaji in se nato z vsako skladbo ustavi na novi, drugačni. V Liverpoolu rojeni Paul McCartney je pri 15 letih kot ritem kitarist začel sodelovati z Lennonovo skupino The Quar-rymen, iz katere se je leta 1960 razvila zasedba The Beatles, ki je v 60-ih letih dosegla izjemno popularnost in postala najbolj prodajana zasedba vseh časov. V njej je McCartney deloval v tandemu z Lennonom, s katerim sta ustvarila večino besedil in glasbe za 12 albumov. Od razpada The Beatles je McCartney objavil več kot dva ducata plošč samostojno ali s svojo skupino The Wings. Šank Rock posneli nov videospot Skupina Šank Rock predstavlja videospot za skladbo z naslovom Najina pesem, ki je že peti singel z lani izdanega albuma Nekaj več. Z njim skupina tudi najavlja poletno turnejo Nekaj več 2018, v okviru katere je minulo soboto nastopila tudi na Skoku v poletje na Velenjski plaži. Posebnost vi-deospota je, da je v celoti posnet s pametnima telefonoma. S takim pristopom Šank Rock dokazuje, da lahko s tehnologijo, ki jo ima praktično vsak stalno pri sebi, posnamemo zelo kvaliteten videospot ob minimalnem finančnem vložku. Poleg članov zasedbe v videospotu nastopa tudi mlad plesni par - Lia Zuljan, hči njihovega kitarista Bora Zuljana, in Jan Marolt, član skupine Artifex, ki sta imela pri koreografiji popolnoma proste roke. Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Kraški kvintet - Mizar 2. Ansambel Zadetek - Si čisto znorela 3. Ansambel Glas - Saj že jutri 4. Ansambel Ideja - Slovenci smo veseljaki 5. Igor in Zlati zvoki - Reci mi 6. Ansambel Norost - Na morje grem 7. Prleški kvintet - Pomlad se prebuja 8. Ansambel Livada - Moja dežela 9. Ansambel Okej - A se peljat greš en krog 10. Ansambel Utrip - Strah je votel www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO ORLEK & 6PACK ČUKUR Moči so združili zasavski Orle-ki in raper 6pack Čukur. Skupaj so posneli skladbo Kjer trte rastejo in zanjo posneli videospot, ki so ga premierno predstavili na otvoritvi letošnjega mariborskega festivala Lent. Skupaj načrtujejo tudi nastope, v Velenju bodo nastopili 7. septembra. GAŠPER RIFELJ Hotel za 2 je naslov nove skladbe Gašperja Riflja, za katero predstavlja tudi nov videospot. V njem z njim zapleše njegova soplesalka in mentorica iz oddaje Zvezde plešejo Maja Geršak. V oddaji se je Gašper sicer odlično odrezal, saj je priplesal vse do superfinala. PERPETUUM JAZZILE Vokalna skupina Perpetuum Jazzile, ki se zadnje mesece pripravlja na novembrski šov Le slovensko, je predstavila videospot za pesem Samo milijon nas je. Priredbo priljubljene skladbe, ki jo je pred tremi desetletji posnela skupina Agropop, so predstavili tik pred dnevom državnosti in bo gotovo eden od vrhuncev prihajajočega šova. JAN PLESTENJAK Ameriška skupina Train je pristala na izvensodno poravnavo zaradi domnevne kršitve avtorske pravice, in sicer uporabe glasbe refrena skladbe A veš, ki jo je leta 2007 za Alyo napisal Jan Plestenjak. Priznani ameriški muzikolog je namreč ugotovil, da sta si refrena skladb A veš in If It's Love presenetljivo podobna. Jan je povedal, da je zadovoljen, da sta se stranki relativno hitro izvensodno poravnali. TAMARA GORIČANEC Po svoji prvi samostojni skladbi z naslovom Kič se Tamara Goričanec vrača v radijski eter in na koncertne odre z novo skladbo Rada bi vrnila čas nazaj. Pod besedilo skladbe se znova podpisuje Rok Lunaček, za glasbo pa sta vnovič poskrbela Lunaček in Blaž Hribar, ki je prav tako poskrbel tudi za produkcijo. UaWAS si lokalne novice Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 12 12 »»WAS 28. junija 2018 a a Darko L ih tineker, za-^^ grizen igralec škulje, je zastopnik Športnega društva Škulja Lajše. Vsakič, ko ima za to priložnost, se trudi koga navdušiti, da se jim pridruži. Pri kom gre hitro, pri Tonetu Brodniku, vodji Urada za komunalne dejavnosti Mestne občine Velenje, pa ne gre in ne gre. Lej, samo v Lajše moraš priti! Vse ti bomo pokazali,« ga je pred dnevi vnovič skušal prepričati. Pa se Brodnik ni dal: »Ne vem, kdaj imaš ti čas za to, jaz ga ne najdem... Po Velenju je še toliko lukenj, ki jih je treba zakrpati, da ne vem niti, če bom lahko šel na dopust«. ^^ Gašper Škarja, direktor Komunalnega podjetja Velenje: »Vem, da se je čvekalo, da naj bi na Komunalno podjetje Velenje za direktorico prišla Katičeva, če ne bi bila izvoljena v parlament ... Da naj bi bil ta stolček rezervacija, za vsak slučaj. Pa to ne bo pilo vode. Če bi jo, bi z mojim imenovanjem za to mesto počakali na čas po volitvah.« áá »Kaj se čudita? Marsikaj se da ^^ pričarati. Treba pa je imeti za to klobuk,« Bojan Glavač, pedagog, ravnatelj, športnik in čarodej - je član mednarodnega kluba Magic studio Maribor, sicer pa Velenjčanom znan kot čarodej za otroke Čarovnik Boy - razlaga Slavku Hudarinu in Miranu Ahtiku. Pa je videti, da mu nekako ne verjame-ta najbolj. Se tudi vam tako zdi? ZANIMIVOSTI Ponujali nagrade Rusinjam, ki bi zanosile z nogometašem s svetovnega prvenstva Vročica svetovnega nogometnega prvenstva je v polnem zagonu. Nekateri Rusi pa so se v tem času odločili za nekoliko nenavadne ponudbe. V podružnici podjetja s hitro prehrano Burger King so tako Rusinjam, ki bi zanosile z nogometašem s svetovnega prvenstva, ponujali visoko denarno nagrado in brezplačne burgerje do konca življenja. V oglasu so zapisali: »Ženske, ki jim bo uspelo .pridobiti' najboljše nogometne Zakonski stan za manj srčno-žilnih obolenj Mednarodna študija, ki so jo raziskovalci opravljali kar 20 let in v kateri je sodelovalo dobra dva milijona ljudi v starosti od 42 do 77 let, je pokazala, da naj bi zakonski stan uspešno preprečeval nastanek srčno-žilnih obolenj. Strokovnjaki so ugotovili, da je tveganje za razvoj srčno-žilnih obolenj pri neporočenih višje nega likerja. Sklepali so, da sta ježa pijana, zato so ju prepeljali v bližnji živalski vrt na treznjenje. Izkazalo se je, da so imeli policisti prav. »Ježa sta najverjetneje Kar predsednik scefra, je treba zalepiti Dobro je znano, da se je v Beli hiši v zadnjem letu in pol precej stvari obrnilo na glavo. Zdaj pa je prišla v javnost tudi informacija, da ima predsednik Trump navado, da dokumente, potem ko jih prebere, zmečka ali strga. Ker je po zakonu treba vse predsedniške dokumente ohraniti v arhivu Bele hiše, so Trumpa prosili, naj svojo navado opusti. A zaman. In tako kar za 42 odstotkov, pri čemer so bili rezultati za moške in za ženske podobni. Študija žal ni zajemala parov, ki zgolj živijo skupaj, a niso poročeni, zato ni jasno, ali je blagodejen dejavnik že samo življenje v skupnosti ali izključno zakon. bili raztrgani na sredini, včasih pa povsem razcefrani. Bilo je tako, kot bi sestavljala sestavljanko,« je povedal Lartey. Za svoje delo sta letno prejela vsak po 65 tisoč dolarjev, a se pred kratkim vseeno odločila za odhod. Ugotovila sta namreč, da bi rada v življenju počela kaj bolj koristnega. Poginila najstarejša orangutanka V avstralskem živalskem vrtu je pred kratkim mirno smrt dočakala 62-letna orangutank Puan. V omenjenem živalskem vrtu je sicer živela vse od leta 1968, leta 2016 so jo prepoznali kot gene, bodo skozi prihodnje generacije promovirale uspeh ruske reprezentance.« Sprožili so veliko ogorčenje javnosti, ki je podjetje prisilila v umik kampanje. Ena od feminističnih skupin, ki so se oglasu uprle, je razočarano ugotavljala, da so ruske ženske v oglasih in medijih pogosto predstavljene kot spolne plenilke. Pijana ježa V Nemčiji je pred kratkim zaskrbljena gospa poklicala na pomoč policijo. Ob igrišču je namreč skozi okno zagledala dva ježa v slabem stanju. In res - policisti so ježa našli, ko sta nepremično ležala na tleh, poleg njiju pa so opazili steklenico jajč- zaužila vsebino poškodovane steklenice z jajčnim likerjem in sta morala nato doživljati posledice svojega uživanja,« so zapisali v uradni izjavi in dodali, da je ob igriščih prepovedano uživanje alkohola, saj se s tem ne varuje le otrok, ampak očitno tudi živali. uradnikom ni preostalo drugega kot da so najeli dva sodelavca, katerih naloga je bila lepljenje raztrganih dokumentov. Doslej sta to delo opravljala Reginald Young in Solomon Lartey, njun glavni pripomoček pa so bili lepilni trak in sponke. »Prebijala sva se skozi kupe razcefranega papirja in jih lepila v celoto. Včasih so najstarejšo še živečo pripadnico vrste Pongo borneo. Zadnja leta so ji življenje grenile številne zdravstvene težave, zato so ji veterinarji pomagali zaspati z evtanazijo. Puan je sicer na svet spravila 11 mladičev, njeni potomci pa so zaplodili še 43 orangutančkov, ki so naseljeni po vsem svetu. frkanje » Levo & desno « Vroče poletje Tudi ob Velenjskem jezeru so se začele prireditve v okviru Vročega poletja. Že nekaj časa pa je vroče poletno dogajanje tudi »okoli« Velenjskega jezera. A na nič kaj zabaven način. Veliki dan Dokaj slovesno smo praznovali dan državnosti. Čeprav so nekateri zelo kritični do tega, kakšna država sploh smo. Ampak, saj veste, državo »delamo« ljudje. Dober teš 6 Po vseh napadih na šoštanj-ski blok 6 ga zdaj nekateri predstavljajo kot rešitelja. Slovenijo bi lahko rešil velikih zalog odpadkov, ki se nabirajo po vsej državi. Da se le ne bi zdaj po državi čudili, če bi zdaj temu nasprotovali Šalečani. Pokrovitelji! Nekateri se hvalijo, da je Gorenje eden pomembnejših pokroviteljev svetovnega nogometnega prvenstva. Tudi v prenosih tekem lahko vidimo velike reklame za družino Hisense. Začetek del Konec meseca bo Da rs končno začel izvajati prva dela pri gradnji severnega dela hitre ceste tretje razvojne osi. No, v Velenju bo odprl informacijsko pisarno. Ne vem, če bo lahko ljudem res ponudila prave informacije, zakaj ceste še ne gradijo. Nezadovoljstvo Predvsem Šoštanjčani so se dolgo pritoževali, da pregrada med njihovim in velenjskim jezerom ni dovolj trdna, in terjali ojačitev. Zdaj, ko je prišla pomoč še iz Celja, pa spet ni dobro. Stara koklja Slovenija se vse bolj stara. Rešitev naj bi bilo tudi »po-mlajanje« proizvodnje: delovnih naprav in zaposlenih. Ne pa nasvet iz tujine: zvišanje davkov. Še en dokaz, da tudi tujina nima posluha za navadne Slovence. Vaje v živo V tem toplem času je že kar nekaj gasilskih veselic, katerih spremljevalke so tudi mnoge gasilske vaje oziroma prikazi gašenja in reševanja. Žal pa je pri nas tudi (pre)več gasilskih vaj v živo. Brezvladje Letošnje praznovanje dneva državnosti je »padlo« v brezvladje. Vsaj prave vlade še nimamo. Zlobneži pravijo, da so prav zato bila slavja bolj sproščena. Zgledi Mnogi starši se čudijo, da so se njihovo otroci ob koncu šolskega leta vračali domov tako pozno. In majavih nog. Da so se komaj vlekli. Pa pozabljajo, da zgledi vlečejo. Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 13 28. junija 2018 POGOVORI 13 V Vzorčnem mestu poleti podmornica in avantura v skafandrih Andragoški zavod Ljudske univerze Velenje, v katerem vodijo projekt, skrbijo, da vsak udeleženec po obisku Vzorčnega mesta lažje razume in si predstavlja področja različnih modernih tehnologij, ki dnevno kreirajo naša življenja Milena Krstič - Planine Velenje - Od odprtja februarja je Vzorčno mesto obiskalo preko 4.200 ljudi! Učenci in dijaki so s svojimi učitelji v njem preživeli atraktivne naravoslovne in tehniške dneve. Razstavi Ro-bolektrika in 10.000 milj sta jih popeljali v klasično učno snov na popolnoma nov, interaktiven in sodoben način. V prvih dneh počitnic smo se (tudi o tem) pogovarjali z direktorico Ljudske univerze Velenje, Brigito Kropušek Ranzinger. Snovalca Vzorčnega mesta Velenje Miha Cojhter in Erik Kapfer sta z udeležbo zadovoljna, kaj pa vi? »Že sama ideja o pametni hiši, o pametnem mestu, novem načinu med-predmetnega povezovanja ter povezovanja med izobraževanjem in gospodar- Tudi Planet generacij bo odprt ves čas počitnic Ves čas počitnic bo za neformalna druženja cel dan odprt tudi Planet generacij, ki bo med drugim brezplačno nudil počitniške aktivnosti tako v Velenju kot Šoštanju (ustvarjalno slikarski teden in razgibani teden). stvom, ki sta jo prinesla Miha in Erik, je bila zame čudovito presenečenje, še bolj pa odziv šol. Prav vsi delovni dnevi do čisto zadnjega dne pred počitnicami, so bili polno zasedeni. Gostili smo šole iz praktično cele Slovenije, tudi iz tujine. Učitelji so bili silno presenečeni, redno tedensko smo prejemali pisne zahvale in spodbude od njih. Da so bili učenci in dijaki zadovoljni, priča dejstvo, da so v popoldanskih urah v Vzorčno mesto > Vzorčno mesto popoldan služi za sprostitev po napornem delu. pripeljali tudi svoje starše in sorojence. Sam prostor je namenjen zmanjševanju medgeneracijskega prepada, kajti tu starši spoznajo, kako se mladi najlažje in najhitreje učijo, pa še zabavajo se ob tem.« V Vzorčnem mestu ste gostili tudi nekaj odmevnih dogodkov? »Predvsem sem vesela, da je vrednost Vzorčnega mesta prepoznalo gospodarstvo. Gostili smo številne upravne in nadzorne odbore, strateške konference, najboljše poslovne ženske, Evropsko ko-misarko Violeto Bulc in večji del vlade. Vsak teden predstavljamo projekt Brigita Kropušek Ranzinger: »Če sem čisto odkrita, me po šolskem letu, polnem izzivov, vedno za kakšno minuto zamika, da bi vrata zaprli tudi mi. Potem pa dvakrat vdahnemo in pripravimo presenečenje.« predstavnikom ministrstev in občin, ki želijo primer dobre prakse uvesti tudi na svoje področje.« Pa nasploh, občani? Koliko se jih je Vzorčno mesto dotaknilo? »Nekoliko manjši obisk beležimo v popoldanskem času, ko se zdi, da si ljudje kar nekako ne upajo vstopiti. Priznam, da je prostor res drugačen, zatemnjen, kar pa ne pomeni, da je zaprt. Ravno obratno, ravno takrat se v njem največ dogaja. Namenjen je sprostitvi po napornem delu, zabavi, lahko pa tudi čisto resni zadevi, pri kateri strokovnjaki pomagajo, da pridete od virtualne ideje do realizacije le-te. Samo priti je treba!« Poletje je za tiste, ki delajo v izobraževanju, čas počitka, nabiranja novih moči. Za Ljudsko univerzo Velenje pa že tradicionalno velja, da svoja vrata v največji vročini samo še bolj na široko odprete? >»Zelo zabavno bo v podmornici kakšno praznovanje rojstnega dne, druženje kar tako, fantovščina, dekliščina...«. »Če sem čisto odkrita, me po šolskem letu, polnem dogodivščin in izzivov, vedno za kakšno minuto zamika, da bi vrata zaprli tudi mi. Potem pa dvakrat vdihnemo in vedno pripravimo kakšno presenečenje. Letos bomo v Vzorčno mesto »pripeljali« podmornico.« Podmornico? »Soba pobega ali »Escape Room« je v svetu zelo priljubljena in nepozabna resničnostna igra, ki temelji na skupinskem sodelovanju »Team Buildingu«, re- ševanju ugank, iskanju predmetov in logičnem povezovanju. V Vzorčnem mestu pripravljamo prvo sobo pobega, ki bo dvignila nivo igranja, razmišljanja, učenja in iskanja. Postavljamo prvo interaktivno projekcijsko sobo na svetu, ki bo s podporo novih tehnologij, robotike in senzorike omogočila igralcem da vstopijo v 4D izkušnjo. Soba nima več listkov, namiznih iger in skritih številk pod preprogo. Igralci bodo preko stikal, zvoka, navidezne resničnosti, elektronike, »playfull« interakcije ter znanja fizike, kemije in tehnike poskušali odkrivati nepozabne projekcijske (Mapping projection) svetove, ki se bodo spreminjali glede na potek igre in igralcev. Tako se bodo lahko vsi tisti, katerim bo poletje prevroče, potopili v globine morja tukaj. Tako da ... Pridite. Zelo zabavno bo v podmornici kakšno praznovanje rojstnega dne, druženje kar tako, fantovščina, dekliščina ...«. Menda se selite tudi na Velenjsko plažo? »Tako je. Za tiste, ki uživajo v soncu in naravi, se Vzorčno mesto letos seli tudi na jezero, na najbolj atraktivno plažo v Sloveniji. Obiskovalcem bomo omogočili virtualna raziskovanja in potope v globino jezera.« Kavarna, prostor z zgodbo V njej je poudarjena ponudba hrane in toplih obrokov iz ekoloških sestavin Milena Krstič - Planine Šoštanj - »Kavarna Zavoda Gea - pravo ime, ki nas bo bolje opisalo in bolj celovito povedalo, kdo smo in kaj počnemo, še iščemo -, zaposluje ranljive skupine ljudi. V prostor vnašajo zgodbo in se pri tem odlično znajdejo,« pravi direktorica Sonja Bercko Eisenreich. Z njo sva se dobili - kje drugje kot v Kavarni Šoštanj. Ob lepo postreženem zdravem napitku. Pravite, da zaposleni v prostor vnašajo zgodbo. Kakšna je? »Govori o zdravi hrani. Vsi obroki, ki jih pripravljamo, so ekološkega izvora. Pri nas nimamo kokakole, nimamo gazi-ranih pijač, sami pripravljamo hišne sokove . Tisto, kar je tudi v rehabilitaciji, kar je streha nad vsem, pomembna, sta zdravje in optimalno dobro počutje gostov. Smo Kavarna s ponudbo hrane in toplih obrokov iz ekoloških sestavin.« Hrana je tudi kultura ... »Seveda. Prav zdaj opremljamo čitalnico. Vstopili smo v Cankarjevo leto, ki ga tudi mi obeležujemo. Pripravljamo dogodke, mno- Zaposlitveni center Gea je poseben model socialnega podjetništva, ki z zaposlenimi in svojim poslanstvom skrbi za zdravje v skupnosti. V njej so zaposleni invalidi z odločbo o zaposlitvi. ge prenašamo v mesto ... Z njimi ne oživljamo samo našega prostora, ampak celotno skupnost. Dogodke smo imeli že na tržnici, želimo jih prinesti na Trg svobode, kasneje, ko bo prenovljen, tudi na Trg bratov Mravljakov. Veselimo se tega.« Kako vas sprejema okolje, kako ste vi poživili okolje? Za nas je pomembno, da višek, če je, vračamo nazaj v dejavnost, da kupimo nov hladilnik, da še koga zaposlimo." Uvajate lahko branje. Za vas je izjemno pomembno, zakaj? »Lahko branje bo pri nas zasedalo tri poličke. Ko govorimo o lahkem branju, ne govorimo o šund literaturi, ampak 'zare- Sonja Bercko Eisenreich: »Pri nas nimamo kokakole, nimamo gaziranih pijač...«. »Šoštanjčani so nas posvojili. Čutimo prijateljsko naravnanost, spodbudo. Ljudje, ki prihajajo sem, nas pohvalijo. Ko jim razložimo, zakaj nimamo gazira-nih pijač, ni težav.« Kako shajate, finančno? »Zaposlitveni center Gea je zavod za usposabljanje in zaposlovanje invalidov. Ne delamo primanjkljaja, ne delamo niti z dobičkom. Smo neprofitni zavod. inštitut Integra. Prizadevamo si, da bi čim več okolij, občine, uradne institucije ... spoznalo, da morajo biti njihove brošure, objave itd. napisane v enostavnem jeziku, ne pa da jim zapletenost omejuje dostop. Nedopustno je, da odrasle osebe ne zmorejo same izpolniti formularjev, ker jih ne razumejo.« Kavarna Šoštanj. Kaj se v njej dobi? »Osnovna dejavnost temelji na pripravi in zagotavljanju prehrane. Pri nas dobite malico oziroma kosilo vsak dan od enajste do 14.30. S posluhom za soci- > Vseh, vključno z zunanjimi sodelavci študenti, ki jim pomagajo, jih je dvanajst. snih' knjigah, ki so spisane na enostavnejši način. Gre za prirejena leposlovna in druga besedila, namenjena osebam, ki zaradi različnih razlogov težje berejo ali razumejo originalna besedila. Je pa te literature zelo malo. Za odrasle sploh. Avtorji morajo namreč dopustiti, da se njihovo delo 'prevede' v prilagojeno obliko. V projekt se z več udeleženimi vključuje tudi naš alno integracijo in podjetništvo sodelujemo samo z izbranimi in preverjenimi dobavitelji. K nam prihajajo na malice in kosila ljudje, ki jim je zdrav način življenja blizu, vse več jih prihaja iz Velenja. Naše osebje je prijazno. Obiskujejo nas ženske in otroci. Vse bolj postajamo mesto druženja. V prostor vnašamo tisto, kar so kavarne vedno bile -kulturno, izobraževalno, socialno središče mesta. Odprti smo od 8. do 21. ure od ponedeljka do sobote, ob nedeljah smo prosti.« ■ Tokrat le hrti Ljubiteljica psov, še posebno pa hrtov, velenjska fotografinja Ksenija Mikor razstavlja v galeriji Fbunker Razstava fotografij Ksenije Mikor (levo) bo še ves julij na ogled v galeriji Fbunker, sledila pa ji bo razstava fotografij večjega formata Črta Valenčaka. Tina Felieijan V fotografsko-filmski galeriji Fbunker v podhodu pri vili Bi-anci je na ogled nova fotografska razstava, s katero se tokrat predstavlja Velenjčanka Ksenija Mikor. Fotografija jo zanima že od malega, z razvojem digitalne fotografije pa se je z njo začela resneje ukvarjati. Najprej se je posvetila portretni fotografiji in detajlom v naravi. V lokalnem okolju je redna obiskovalka najrazličnejših prireditev, na katerih lovi zanimive utrinke in beleži trenutke za tiste, ki se jih želijo spominjati, in za tiste, ki so jih zamudili. Njena posebna strast pa je fotografiranje psov. Po tem ko je izdala foto monografijo Velenje pasjeljubno, se je posvetila zbiranju gradiva za foto knjigo o hrtih, ki so njena priljubljena pasma. Štirinožni prijatelji so tudi v središču razstave v galeriji Fbunker. »Gre za razstavo manjše razsežnosti, ki je uvod v moj novi projekt. Želim fotografirati čim več hrtov v vsej njihovi gra-cioznosti, hitrosti, lenobnosti, tako pa s fotografijo predstaviti lastnosti pasme,« je povedala ob otvoritvi in dodala, da jo pred izidom knjige čaka še veliko srečanj z njenimi najljubšimi portretiran-ci, kar ji je v veliko veselje. Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 14 14 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 28. junija 2018 Prostovoljstvo tokrat mednarodno Mladinski center Velenje pripravil mladinsko izmenjavo na temo prostovoljstva, na kateri se je srečalo več kot 40 mladih iz 7 držav Tina Felicijan Foto: Matija Kompan Mladinski center Velenje že vrsto let prireja mladinske izmenjave, mednarodne delovne tabore in druge oblike srečevanja mladih iz različnih kulturnih okolij. Gre za ene najbolj učinkovitih načinov izmenjevanja izkušenj, širjenja obzorij, sklepanja prijateljstev in krepitev pozitivnih vrednot. Zato mladinske izmenjave prireja na različne tematike, kot so medkulturni dialog, umetniško ustvarjanje in tokrat prostovoljstvo. »Velenje ima izjemno močno tradicijo prostovoljnega dela, prav tako pa Mladinski center, pod okriljem katerega je delovalo že več prostovoljskih skupin, danes pa je največja in najbolj uspešna skupina Udarnik MC Velenje. Ker se zavedamo, da je potrebno prostovoljstvo spodbujati in njegove vrednote širiti predvsem med mlade, v Velenju pa imamo s prostovoljstvom številne pozitivne izkušnje in celo vrsto dobrih praks, smo program letošnje mladinske izmenjave zasnovali prav na temo prostovoljnega dela,« je povedala vodja mednarodnih projektov v Mladinskem centru Velenje Ana Marija Kolar. Družilo se je več kot 40 mladih iz Italije, Španije, Srbije, Makedonije, Gruzije, Azerbajdžana in Slovenije. Na predavanjih in delavnicah so obdelovali tematike, kot so motivacija za prostovoljno delo, vplivi prostovoljstva na osebnostni razvoj, vrednote prostovoljcev, priložnosti za opravljanje prostovoljnega dela doma in v tujini, kako načrtovati delo in razporejati čas, sodelovati z drugimi in predvsem razviti čut za sočloveka. Podali pa so se tudi na terensko delo, pri čemer so jim družbo delali Udarniki. Igrišče Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje so polepšali s talno poslikavo. Osvežili so zunanjo podobo Kluba eMCe plac. Pripravljali so rekvizite za otroški počitniški tabor Indicamp. Na treh različnih lokacijah v okolici Velenja so socialno šibkejšim pomagali pri hišnih in kmečkih opravilih, tako pa pustili pečat v okolici in pri ljudeh. Nad Velenjem in izkušnjami, ki so jih tu pridobili, so bili navdušeni. 19-letni Zuka iz Gruzije ne obžaluje, da se je odločil za obisk mladinske izmenjave v Sloveniji. »V Gruziji ne dobimo veliko takih priložnosti, zato sem se je zelo razveselil. Za udeležbo sem se odločil, ker me prostovoljno delo zanima, predvsem pa sem želel spoznati nove ljudi. Tu sem dobil veliko motivacije za prostovoljno delo in druženje z ljudmi.« 24-letni Igor iz Makedonije je povedal, da so bile vse aktivnosti kreativne, informativne, pa tudi zabavne, od vsega pa mu je bilo najbolj všeč spoznavanje in povezovanje med udeleženci. »Zelo sem užival tudi, ko smo šli na teren. Predvsem v centru za brezdomne osebe sem se veliko naučil.« 22-letni Asiman iz Azerbajdžana je povedal, da se je na izmenjavi veliko naučil o prostovolj-stvu. »Bolj se zavedam, kako pomembno je, da ga spodbujamo in finančno podpiramo. Največ pa mi pomenijo pridobljene praktične izkušnje.« Veliko izkušenj s prostovoljnim delom že ima 19-letna Izar iz Španije. »Ko sem živela v Dominikanski republiki, sem delala s starostniki in otoki. Zdaj pa sem že 6 let skavtinja in s prijatelji zbiramo hra- no ter jo delimo socialno ogroženim, čistimo obale in celinske vode, gradimo hiše in podobno.« Članica italijanske skupine, 18-letna Claudia, je naštela lastnosti, ki jih mora imeti prostovoljec: »Potrpežljivost, ker delaš z ljudmi iz različnih okolij, ki imajo različne težave. Energičnost in pozitivnost, ker se velikokrat srečuješ z ljudmi s socialnega dna, ki ob sebi potrebujejo močno osebo. Družabnost, da se lahko mrežiš z ljudmi in ustvarjaš svojo skupnost.« 18-letni Zoran iz Srbije je povedal, zakaj je prostovoljno delo sploh pomembno. Spodbuja ljudi k solidarnosti in aktivnemu delu v dobro posameznikov in skupnosti, pravi. »Veliko je ljudi, ki sami ne morejo opravljati nekaterih nalog in si ne morejo privoščiti pomoči, za to jim moramo pomagati drugi. Za prostovoljce pa je to priložnost za osebno rast.« Poleg izkušenj s prostovoljnim delom pa je izmenjava udeležencem prinesla tudi medkulturne izkušnje, o katerih je več povedal slovenski udeleženec 26-le-tni Matija. »Lani sem se udeležil mednarodne mladinske izmenjave v Italiji in letošnja izkušnja je bila še veliko boljša. Ta skupina se je veliko bolj povezala, ustvaril sem več prijateljstev. Imel sem priložnost spoznati gruzijsko in azerbaj-džansko kulturo, s katerima prej nisem imel stika. Tako sem spoznal zanimiv gruzijski jezik in pisavo in pil azerbaj-džansko vino iz granatnih jabolk, ki je res nekaj posebnega,« je opisal nove izkušnje. Skupnost Evangelijska krščanska cerkev Zavel je nov veter Društvo upokojencev Velenje vodi sedaj Franc Vedenik - Lastništvo glede prostorov še urejajo - V jeseni prireditev ob 70-letnici Tatjana Podgoršek Društvo upokojencev Velenje letos praznuje 70-letnico delovanja. S svojimi aktivnostmi je zelo vpeto v lokalno okolje. Društvo šteje več kot 1300 občank in občanov, ki z vključevanjem v dejavnosti dokazujejo, da starost ni ovira, temveč samo še eno lepo življenjsko obdobje. Vodenje društva je na redni letni skupščini prevzel Franc Vedenik in napovedal, da bo zavel nov veter. Dosedanje delo društva je bilo sicer zelo pestro, delovni program zastavljen zelo široko, obstaja pa nekaj ključnih težav pri delovanju društva, ki jih bo - po njegovem mnenju - treba rešiti v ustreznem času. Med njimi je izpostavil dokaj veliko neaktivnost članov, za kar pravega vzroka ne poznajo. »Kljub številnemu članstvu je zelo težko pridobiti ljudi za aktivnejše sodelovanje, še težje za opravljanje vodstvenih funkcij.« Verjetno je eden od vzrokov za takšno stanje tudi v financah, saj prihodki od članarine ne zagotavljajo dovolj denarja za uspešno izvajanje programov, sponzorska ali donatorska sredstva pa je težko pridobiti. Skupaj s člani upravnega odbora društva so v program dela za prihodnje zapisali nekaj prioritet, s katerimi naj bi odpravili omenjene pomanjkljivosti. V . radio velenje ..com* program bodo tako dodali nekatere vsebine, ki bodo sprejemljive za čim širši krog upokojencev. »Odločili smo se tudi za nove oblike obveščanja članov, postavili bomo ustreznejšo vlogo upravnega odbora ter se tako bolj približali pododborom, ki naj bi bili v prihodnje nosilci izvajanja nalog. Upravni odbor se bo tako bolj ukvarjal s pridobivanjem denarja, na drugi strani pa načrtujemo precejšnje zmanjšanje stroškov. Zagotoviti moramo tudi transparentnost poslovanja društva, kar je bila v preteklosti velika slabost.« Franc Vedenik je še povedal, da so v društvu v zadnjem času veliko energije vložili v reševanje statusa društvenih prostorov, ker v preteklosti ni bil opravljen vpis lastništva v zemljiško knjigo. Z Mestno občino Velenje so želeli vprašanje rešiti sporazumno, vendar so bili dogovori neuspešni. »Zato bomo najverjetneje svojo lastniško pravico uveljavljali po sodni poti. Žal je s tem zastala izgradnja medgeneracij-skega centra, ki smo ga v društvu vseskozi načrtovali. Sprejeli pa smo tudi odločitev, da društvenih prostorov ne bomo več oddajali, ampak jih bomo primerno uredili za druženje in izvajanje svojih aktivnosti.« Društvo praznuje letos 70-le-tnico delovanja, ki jo nameravajo slavnostno praznovati na prireditvi 19. oktobra v kulturnem domu v Velenju. Za ta dogodek pripravljajo priložnostni kulturni program. Načrtujejo še izvedbo ribiškega tekmovanja in šahovski turnir. Proslava bo sodila v splet prireditev ob prazniku Mestne občine Velenje. »Upravni odbor želi dati delovanju društva nov zagon, rezultati novega načina dela pa bi morali biti kmalu vidni in naj bi se pokazali predvsem v zadovoljstvu članov. Prve poteze so naletele na ugoden odziv, kar potrjuje tudi število novih članov, predvsem pa boljša udeležba v aktivnostih, ki jih organiziramo. Zavel je nov veter, ki bo prinesel še boljše rezultate,« je sklenil pogovor Franc Vedenik. Odkar sta prevzela delo predstavnika Skupnosti Evangelijske krščanske cerkve (EKC) v Velenju in širše pastor Randy Bell in pomočnica, njegova soproga Joan Bell, pred skoraj štirimi leti, se je njihova dejavnost postopoma okrepila in postala opazna v javnosti. V sproščenem vzdušju se srečujejo njihovi pripadniki na različnih srečanjih in verskem področju, a želijo in uresničujejo tudi program širjenja svojega poslanstva. Julija bodo organizirali dva tabora; najprej od 2. do 6. julija petdnevni Otroški tabor za mlajše (od 5 do 11 let), na katerem bodo v dopoldanskem času deležni iger, zgodb iz Biblije, delavnic ustvarjanja, glasbe ter doživljanja posebne kulinarike. Nato še od. 9. do 13. julija Angleški brejk kamp za mladino od 13. do 18. leta starosti. Ob simbolični ceni bosta obe petdnevni prireditvi v Mladinskem centru v Velenju, kamor bodo poizkušali pritegniti starše, otroke in mladino, ki simpatizirajo z njihovo ustanovo. Poleg druženja bodo na delavnicah prirejali igre, skeče, pogovore ter posebne dogodke, ki ostajajo za zdaj še skrivnost, predvsem pa bodo otroci vadili angleščino z mentorji Američani ter se sproščeno zabavali z glasbo. Vodji tabora bosta Joan (za mlajše) in Randy Bell (za mladino), izvajalci programov pa bodo domači mentorji in prijatelji s strokovnimi znanji iz Amerike. S tem želijo vnesti nekaj medkulturnega dialoga in ponuditi sproščeno učenje angleškega jezika. Informacije in prijave pri Joan Bell na sedežu EKC ali na domu na Cesti IV-24 v Velenju. ■ Jože Miklavc Društvenih prostorov sedaj ne bodo več dajali v najem, o njihovem lastništvu pa se z lokalno skupnostjo še pogajajo. Skupina članov skupnosti EKC v Velenju s prijatelji in nekaterimi mentorji delavnic ob nedavnem srečanju Muzikal Briljantina pred polno Gallusovo dvorano, jeseni v Velenju Ljubljana, 22. junija - Ljubitelji muzikalov so dočakali premiera Briljantine. Navdušeni gledalci v polni Gallusovi dvorani so z dolgim stoječim aplavzom izrazili navdušenje nad predstavo. Producent Jurij Franko, ki je tudi producent najbolj popularnega muzikala pri nas, muzikala Mamma Mia!, je za Briljantino izbral zelo podoben kreativni tim kot za muzikal Mamma Mia!. V muzikalu se prepletajo elementi plesa in igre. Vse pesmi so odlično prevedene v slovenščino. Leta 1978 je bil posnet tudi film z naslovom Briljantina, v katerem sta v glavnih vlogah nastopila John Travolta in Olivia Newton John. Film je doživel velik uspeh po vsem svetu. a Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 15 28. junija 2018 ««WAS AKTUALNO, MNENJA 15 Mnenja in odmevi Svetniki niso za tako napisano ustavno presojo V predprejšnji številki Našega časa je novinarka Tatjana Podgoršek v članku »svetniki niso za tako napisano ustavno presojo« zelo pravilno povzela potek razprave o predlogu za vložitev »ocene ustavnosti in zakonitosti DPN« avtocestne povezave med Šentrupertom in Velenjem po t. i. trasi F2-2 na seji občinskega sveta Občine Šmartno ob Paki. Vključno z uvodnim delom in izjavo člana C. I. , da so svetniki polpisme-ni. Za to izjavo se vsem prizadetim res opravičujem. Izjava je bila dana v afektu po poslušanju razprav in po sprejetju sklepa, da Občina Šmartno ne pristopa k zahtevi za ustavno presojo trase F2-2 zaradi nestrinjanja z vsebino pritožbe, ki jo je izdelal priznani odvetnik - specialist civilnega in gospodarskega prava. Kot je novinarka pravilno povzela izvajanje predvsem vodij poslanskih skupin SD in Županove liste, pa tudi SDS in SLS, vsebina pritožbe premalo poudarja zaščito prizadetih občanov in predvsem izraža nasprotovanje izbrani trasi. Med obravnavo je bilo slišati kar nekaj mnenj, da gre za težnjo po razveljavitvi trase (ga. A. Kukovec, g. J. Avberšek, g. Z. Ramšak), ne pa za zaščito prizadetih občanov. Da, gospodje in gospe svetniki in svetnice. Zahteva za ustavno presojo se vlaga s ciljem razveljavitve lani sprejetega DPN. Samo razveljavitev sprejetega DPN in ponovna poštena presoja o najboljši trasi lahko zaščiti prizadete prebivalce in naše okolje. Prenos odločanja na Ustavno sodišče lahko le odpravi dvome, da je trasa posledica dela raznih lobijev in političnega kupčkanja. Pa kakršna koli že bo odločitev. Ker civilna družba v postopkih sprejemanja in odločanja kljub mnogim opozorilom o napakah in neupoštevanju strokovnih in družbenih standardov ni bila slišana, je ostala edina možnost zaščite ljudi in naravnega okolja uporaba sodnega varstva prizadetih. Tako so »rušenci« že sami vložili predlog za oceno ustavnosti na Ustavno sodišče. Glede na obseg in posledice te trase za občino in veliko njenih prebivalcev smo upravičeno upali, da nam bodo občina in njeni organi nudili podporo in pomoč, kot sta to storili sosednji občini Polzela in Braslovče, ki sta sami vložili zahtevo za oceno ustavnosti. Sam sem prepričan, da je bilo svetnicam in svetnikom to popolnoma jasno že na marčevski seji, na kateri so soglasno potrdili skupen nastop z občinama Polzela in Braslovče v zahtevi za Ustavno presojo sprejetega DPN-ja. Spoštovani svetniki, če ste gradivo prebrali, ste se lahko z lahkoto prepričali o nepravilnostih v postopkih izbire najboljše trase tega dela 3. RO. Govorimo o izbiri prvotno načrtovane trase t. i. F-2, ki je bila pozneje umaknjena in prestavljena pod obronke Gore Oljke. Ta seveda ni bila nikoli ocenjevana in primerjana z ostalimi variantami. Nepravilnosti v postopkih izbire, kot je uporaba prirejenih vhodnih podatkov, ukinjanje vodnih virov, neupoštevanje rušitev in eksodusa številnih ljudi do neupoštevanja Arhu-ške konvencije so osnova »Zahteve za ustavno presojo«. Ne vem in ne razumem, zakaj so za svetnike naenkrat postali moteči tudi nekateri javni objavljeni podatki, npr. podatek o primerljivosti stroškov posameznih variant, ki jih je sicer javno objavil DARS. G. Ramašku, ki je iz- javil, da svetniki niso usposobljeni za izbiro trase, kar je po njegovem glavna vsebina zahteve, pa bi pritrdil z vprašanjem, kje v gradivu se od svetnikov to zahteva in pričakuje ali so pa morda usposobljeni bolj kot Ustavno sodišče za oceno zakonitosti postopkov pri sprejemanju DPN. Sklep, kot je bil sprejet, posredno pomeni tudi nezaupanje v Ustavno sodišče, ker da kot tako naj ne bi bilo sposobno selekcionirati pomembnih od nepomembnih in morebitnih neprimernih navedb v zahtevi za ustavno presojo. Kdo se boji ocene zakonitosti postopkov? Za konec bi svetnike, ki so razen ene predstavnice vsi glasovali za odložitev zahteve za ustavno presojo, pozval, da javno pojasnijo bolj ali manj prizadetim občanom, kaj si predstavljajo pod »zaščito prizadetih občanov« in kakšne dejavnosti nameravajo podvzeti za dosego teh svojih plemenitih ciljev. Zanimiva za ljudi pa bi bila tudi informacija, kaj se je dogajalo v zadnjem mesecu, da so od 100 % »za« vložitev spremenili svoja stališča v 90 % »proti« oz. za zavlačevanje. G. župana pa bi prosil, da javno pojasni, kako je prišel do podatkov o treh skupinah »rušencev« in kaj razvojno pomeni za Slovenijo in Šmartno, če bi bila morda izbrana druga po mnenju številnih državljanov in strokovnjakov primernejša trasa. Na temo treh skupin »rušencev« pa bi lahko morda novinarji izvedli anonimno anketo pri vseh in jo kvantitativno objavili, da bomo videli, kaj je res. C. I. bo to storila. Sicer pa menim, da je sreča, da so blizu lokalne volitve, na kateih bodo lahko svojo oceno o delu občinskega sveta tudi o tej temi podali volivci Šmartnega. a Martin Podgoršek Zakaj ljudje vstopajo v aktivno politiko? To, kar bom povedal, vsekakor ni kakšna strokovna ocena, ampak samo moje mnenje in vi bralci boste ocenili, če sem vsaj delno zadel bistvo vprašanja. Vsekakor je najmanj tistih, ki so v politiko vstopili zato, da bi prav vsem zagotovili človeku dostojno življenje. Zelo malo je tudi strokovnjakov, ki so pokončni in uspešni pri svojem delu, ker se enostavno nočejo izpostavljati blatenju nesramnih politikov. Največ pa je sigurno ka-rieristov, ki so jim prioriteta dobro plačane službe, mlatenje prazne slame in z zelo upognjeno hrbtenico. Potem so tu še nastopači in oblasti željni. Med slednjimi sigurno najbolj izstopa Janez Janša, ki si je denar zagotovil že prej in sedaj vso energijo vlaga v ponovno osvojitev oblasti in pri tem ne izbira sredstev. Največji nastopač pa je sigurno predsednik Borut Pahor, ki svojo vnemo, da bi bil pravičen do vseh in znanja vseh poklicev nagovarja predvsem naivne državljane. Pravi mojster za ministrska mesta pa je Karel Erjavec, saj je njegova stranka večkrat talec pri njegovem izsiljevanju ministrskih stolčkov. Ko prebiram zadnje komentarje o sestavi nove koalicije, je popolnoma jasno, da za večino strank, verjetno je izjema samo Levica, ni pomemben program, ampak kakšna in koliko ministrskih stolčkov bo dobila. a Franc Cerar GDPR v prakso vnaša nekaj nejasnosti Od uveljavitve uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR oziroma General Data Protection Regulation) je minil dober mesec dni - Ker še ni bil sprejet nacionalni zakon o varovanju osebnih podatkov, prihaja v praksi do nekaterih težav - Podjetja, ki se ukvarjajo z direktnim trženjem, bi lahko beležila tudi 10-odstoten upad prometa Mojca Štruc V prvih mesecih letošnjega koledarskega leta smo veliko govorili o GDPR - uredbi o varstvu osebnih podatkov. Vlada je skušala pripraviti nov nacionalni Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki bi uredbo bolje razložil in osmislil. K sodelovanju so povabili tudi partnerje iz prakse. V okviru aktivnosti Gospodarske zbornice Slovenije je tako sodelovala tudi Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica. »Gospodarska zbornica se je v fazi priprave nacionalnega zakona o varovanju osebnih podatkov zelo angažirala in dosegla, da je bila vanj vključena določba o enoletnem prehodnem obdobju, vendar zakon zaradi predčasnega zaključka mandata prejšnjega sklica parlamenta ni bil sprejet, kar sedaj v praksi povzroča težave,« pojasnjuje direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik. Da so s svojimi pripombami aktivno spremljali sprejemanje novega nacionalnega Zakona o varstvu osebnih podatkov, pravijo tudi na Mestni občini Velenje. Žal jim je, da zakon, ki bi določene zadeve bolj natančno definiral, še ni bil sprejet. Podobno razmišljajo tudi nekateri posamezni pravni subjekti, ki smo jih povprašali, kako v praksi shajajo z uveljavljeno uredbo GDPR. Čeprav so se vsi sogovorniki udeležili izobraževanj na to temo, priznavajo, da v konkretnih okoliščinah pogosto niso prepričani, kaj jim je dovoljeno in kaj bi v posameznih primerih že lahko bila kršitev. Ker se trudijo delati skladno z zakonodajo, obenem pa se bojijo, da jim to morda še ne uspeva povsem, so želeli v tem besedilu ostati neimenovani. Izobraževanjem so prisluhnili večinsko. Kot že rečeno, so se tudi v naši dolini podjetja in drugi, ki rokujejo z osebnimi podatki, izobraževali na področju varovanja le-teh že pred uveljavitvijo uredbe. »Ker se zavedamo, da upravljamo z mnogo osebnimi podatki in da je previdnost in varnost pri obdelavi pomembna, smo se tem tudi izobraževali,« je povedal eden od anonimnih virov iz prakse. Tudi na Mestni občini Velenje so se tisti, ki se pogosteje srečujejo z osebnimi podatki, udeležili nekaterih izobraževanj na to temo. »Za naše člane in ostale zainteresirane poslovne subjekte smo v času pred uveljavitvijo uredbe organizirali več izobraževalnih dogodkov, za katere je bil v ciljni javnosti velik interes,« pa je povedal še Franci Kotnik iz Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Ukrepi, a še vedno dvomi Niso pa samo poslušali. »Kupili smo ognje-varno omaro za hrambo dokumentov z osebnimi podatki, ki so dostopni le za to rokovanje določenim osebam,« je povedal eden od anonimnih virov. Drugi je dodal, da se - ko pridejo v negotovo situacijo - večkrat obr- ★ * * * A * *gdpr* ★ J. ★ nejo na brezplačno pravno pomoč, pričakujejo pa tudi pomoč informacijskega pooblaščenca. Pri tem upajo, da bodo inšpektorji razumeli obdobje uvajanja v pravilno delo z osebnimi podatki in ne bodo takoj grozili s kaznimi. Znotraj velenjske občinske uprave so oblikovali delovno skupino, ki tekočo problematiko glede varstva osebnih podatkov spremlja po posameznih področjih dela. Imenovali so tudi pooblaščenca za rokovanje z osebnimi podatki in njegovega namestnika, posodobili spletno stran in v zvezi z nejasnostmi pripravili vprašanja za informacijskega pooblaščen- ca. Ugotavljajo, da je - ker nacionalni zakon na to temo ni bil sprejet in ker še ni oblikovana praksa glede na GDPR - dvomov veliko. »Zato skušamo težave reševati sproti v okviru naše delovne skupine, da zagotovimo vsaj tekoče opravljanje nalog. Je pa težava tudi imenovanje pooblaščencev v naših javnih zavodih in nasploh prilagoditvi postopkov po novi uredbi. Javni zavodi namreč nimajo ustreznega kadra, zato so prisiljeni iskati zunanjo pomoč, kar povzroča dodatne stroške za proračun,« še pojasnjujejo na Mestni občini Velenje. Da bi imeli člani čim manj težav, se je zelo angažirala tudi Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica. »V komunikaciji z našimi člani ugotavljamo, da so se postopka uskladitve z določbami evropske uredbe lotili odgovorno, je pa treba pri tem upoštevati, da gre za proces, ki terja ustrezen čas,« pravi direktor zbornice Franci Kotnik. In še vedno dvomi Čeprav uredba velja že dober mesec dni, je jasne in hitre odgovore na vprašanja iz prakse trenutno težko dobiti. »Informacijskemu pooblaščencu je treba oblikovati pisna vprašanja, medtem ko odgovora od njega še nismo prejeli,« so pojasnili na Mestni občini Velenje. Dodali so, da si pomagajo tudi z obstoječimi že objavljenimi mnenji informacijskega pooblaščenca. Da bi pravni subjekti ob dilemah iz prakse spraševali pri predavateljih na izobraževanjih, ni v navadi. »Predavatelji običajno težko odgovarjajo na vprašanja iz prakse,« nam je povedal vir, ki je dodal še, da je kakršna koli druga zunanja pomoč možna le še za plačilo, česar pa si marsikdo ne more privoščiti. Že tako je jasno, da bo imela uveljavitev uredbe tudi neposredne negativne učinke na realizacijo prodaje v podjetjih, ki se ukvarjajo z direktnim trženjem. »Izpad prometa zaradi tega lahko po naši oceni preseže deset odstotkov,« je povedal direktor Savinjsko-ša-leške gospodarske zbornice Franci Kotnik. ODELO ZAPOSLUJE Zaradi rasti podjetja ter pokrivanja letnih dopustov* v svoj kolektiv na lokaciji v Preboldu vabimo: 1. DELAVCE V PROIZVODNJI 2. DELAVCE V SKLADIŠČU 3. POLNOLETNE DIJAKE IN ŠTUDENTE ZA POČITNIŠKO DELO* *Dijake in študente, ki z nami ostanejo 30 dni, za zvestobo dodatno nagradimo s finančno nagrado v višini 50 EUR neto. Ustvarjajte z nami svetlo prihodnost na poti polni izzivov in se nam pridružite kot sodelavec v dinamičnem mednarodnem okolju priložnosti. Prijave in informacije: E-mail: zaposlitev@odelo.si Telefon: (03) 703 46 47 www.odelo.si odelo Automotive Signal Lights lila cdfilo ^iSCE; ■ Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 16 16 NAŠI KRAJI IN LJUDJE "^AS 28. junija 2018 Tega vzdušja ne poznam, je pa fletno 700 let trških pravic Mozirja in zaključek Festivala zelišč Tatjana Podgoršek Mozirje, 23. junija - V Mozirju so praznovali 700-letnico trških pravic kraja, zaključil pa se je tudi Festival zelišč. Raziskuj, doživi preteklost, začuti tradicijo 700 let trških pravic so zaznamovali z ulično predstavo Trške zgodbe, na kateri so zabavno interpretirali prav toliko let staro trško zgodbo. Pot, polno presenečenj in srečanj z ljudmi, ki so pustili v kraju trajnejše sledi, so začeli pri cerkvi sv. Jurija, udeleženci pa so na njej vse do trške lipe srečala srednjeveškega kurirja, spoznali cenjenega zdravilca, se poučili o znanem mozirskem suknu, začetkih gasilstva, planinstva, lekarnarstva, pustovanja, o kaplanu Antonu Aškercu ... Izvedeli so tudi, da je bilo (po legendi) na kraju, kjer je danes Mozirje, prd več tisoč leti veliko jezero. Skozi preseko, ozko sotesko, je začelo jezero odtekati. Ostala je močvirna kotlina, kjer je ob reki Savinji zrasel trg Mozirje, sv. Jurij pa je postal trški patron. Rdeča nit ulične predstave je bila: raziskuj, doživi preteklost, začuti tradicijo. Mozirski župan Ivan Suhover-šnik nam je ob tej priložnosti dejal, da gre za pomemben mejnik v zgodovini kraja. S pridobitvijo trških pravic je namreč trg Mozirje pridobil pravico do sejmov. Ti pa so bili pomembni za razvoj kraja. Osrednja proslava ob častitljivem jubileju bo 21. septembra v tamkajšnji športni dvorani. Festival dosegel svoj namen Zaključek Festivala zelišč Zgornje Savinjske in Šaleške doline s tržnico zeliščarskih izdelkov je sodil v okvir operacije so- Savinjske in Šaleške doline, je bila odločitev zanj prava. »Gre za dejavnost, ki nas bogati. Festival je združil več kot 15 izvajalcev, predvsem izvajalk, ki so širšo javnost seznanile, kaj vse počnejo njihove pridne roke. S tem so eposredno prikazale tudi pomen zdravilnih zelišč in njihovo uporabo. Prepričani smo, da je festival pomemben prispevek k promociji regije Saša in LAS-a obeh dolin. Svoj namen je dosegel tudi s tem, ker je nekaterim udeleženkam v okviru aktivnosti omogočil pridobitev nacional- Utrinekz ulične predstave Trške zgodbe delovanja LAS-ov z naslovom "Integralni turistični produkt ze-liščarske dediščine". Začeli so ga 15. junija, potekal pa je v Solčavi, Gornjem Gradu, Šmartnem ob Paki ter Vinski Gori. Med festivalom je potekalo 7 delavnic na temo gojenja in predelave zelišč. Po mnenju Franja Naraločni-ka, predsednika LAS-a Zgornje ne poklicne kvalifikacije.« Poleg LAS-a Zgornje Savinjske in Šaleške doline je v operaciji, ki jo je sofinancirala EU, sodelovalo še pet Las-ov iz Slovenije. Vrednost operacije so ocenili na več kot 70 tisoč evrov. In kaj so menili nekateri obiskovalci? »Takega vzdušja ne poznam, je pa fletno,« bi lahko strnili njihove odgovore. ■ Ob zaključku festivala so pripravili tržnico zeliščarskih izdelkov. Balet Sneguljčica in sedem palčkov ? e (717 i & V sredo, 6. junija, je bila v domu kulture Velenje premiera baletne produkcije Sneguljčica in sedem palčkov. Predstavo so odplesali učenci baletnega oddelka Glasbene šole Frana Koruna Ko-željskega Velenje. Nastopilo je 135 mladih bale-tnikov - učencev velenjske glasbene šole. V predstavi so sodelovali vsi baletni oddelki, od baletnega vrtca do učencev, ki zaklju- čujejo nižjo baletno šolo. Tako je baletni vrtec s svojim plesom pričaral gozd, v katerem so nastopile veverice, čebelice in lisičke, učenci plesne pripravnice pa so se predstavili kot zajčki, ptički in rožice. Učenci prvega, drugega in tretjega razreda baleta so odplesali prizore z dvora (služinčad, trgovci in meščani), veliko plesnih točk pa so odplesali nekateri učenci 3., 4., 5. in 6. razreda baleta (snežinke, ples v maskah, gozdne živali in palčki). Znano pravljico, ki poudarja sporočilo, da ljubezen reši vse, so nastopajoči odplesali prepričljivo in dovršeno. Opazovali smo lahko čudovito baletno pravljico, odlično odplesano s prvinami klasične baletne tehnike. Delo koreografinje in režiserke je opravila učiteljica baleta Maja Verčko. ■ Vinska Gora združila praznovanja V nedeljo združili praznik krajevnega zavetnika z dnevom državnosti in slavnostjo ob 90-letnici čebelarske družine Tina Felicijan Vinska Gora, 23. in 24. junij - Tudi ta konec tedna so se prebivalci in prebivalke Vinske Gore in drugi obiskovalci tega raznih aktivnosti polnega kraja zbrali na družabnih srečanjih in slovesnosti, s katerimi so obeležili praznik krajevnega zavetnika sv. Janeza Krstnika, dan držav- razvili svoj prapor. »Čebelarji iz Škal, Velenja in Vinske Gore so se prvič organizirali 22. junija leta 1928. Zgodaj so spoznali, da se morajo povezovati, prenašati znanje na mlajše generacije in izmenjevati izkušnje. Do druge svetovne vojne so bili šentjanški čebelarji zelo zagnani in na našem območju imeli veliko predavanj. Še danes tradicionalno bele že v panjih.« Čebelarska družina Vinska Gora združuje 15 članov, ki skrbijo za približno 120 čebeljih družin na leto. Najstarejši je Alojz Bre-cl, najmlajši pa Sandi Presker (na sliki v sredini), ki je postal tudi skrbnik prapora. Ta se je pridružil devetim drugim, ki jih nosijo čebelarske družine SAŠA regije. Vinskogorska čebelarska Prapor krasijo simboli Vinske Gore in spomladanske cvetlice, vejica akacije, smreke in lipe, ki simbolizirajo tipično pašo vinskogorskih čebel. nosti in visok jubilej čebelarske družine. V soboto so za zabavo v Kr-stnikovem domu poskrbeli mladi glasbeniki Vinske Gore, ki so obiskovalcem pokazali svoje talente za ustvarjanje odličnega vzdušja, v katerega je zvečer prijezdila konjenica Pirešica na nočni blagoslov konj. V nedeljo pa se je po maši za domovino začela proslava ob dnevu državnosti, ki so jo združili s slovesnostjo ob 90-le-tnici Čebelarske družine Vinska Gora. Člani so ob tem predstavili bilten o čebelarski tradiciji Šentjanža, kakor se je pred časom imenovala Vinska Gora, in prvič čebelarimo tako po sistemu AŽ kot z nakladnimi panji. Večinoma smo ljubiteljski čebelarji s približno 25 družinami vsak, s tem pa se ukvarjamo tudi zato, da prispevamo k opraševanju rastlin in ohranjanju čebel,« je povedal tajnik čebelarske družine Sandi Osetič (na slikis skrajno levo) in dodal, da so tudi zaradi odsotnosti intenzivnega kmetijstva v Vinski Gori tamkajšnje razmere naklonjene čebelarjenju. »Čebelarji nenehno ozaveščamo sokrajane o uporabi fitofarmacevtskih sredstev in njihovih škodljivih vplivih na čebele, zato večina upošteva navodila in škropi šele, ko so če- družina je od Čebelarske zveze Slovenije že pred več kot mesecem dni prejela najvišje priznanje, priznanje Antona Janše 1. reda. Ob občinskem prazniku pa bo prejela še plaketo Mestne občine Velenje. ■ Pred cerkvijo so čebelarji razkazali čebelje pridelke in čebelarske pripomočke, na stojnicah so se predstavila tudi druga društva, druženje pa je popestril ansambel Vingosi, ki je igral, dokler so ljudje plesali. Velenjski gimnazijci na izmenjavi na Madžarskem Na začetku junija so se štirje dijaki velenjske gimnazije udeležili izmenjave na Madžarskem v projektu STEM. Gre za zanimiv projekt, v katerem dijaki iz šestih držav skupaj raziskujejo obnovljive in čiste vire energije. Na Portugalskem so se ukvarjali z vodno energijo, v Turčiji geotermalno energijo, na Madžarskem pa z energijo iz biomase. Najprej so dijaki snov preštudirali že doma, nato so na Madžarskem v narodnostno mešanih skupinah izvajali 'case study' (konkreten problem) in poskuse, na koncu pa so si ogledali še največjo madžarsko elektrarno na bio maso v Pecsi. Dijaki so med izmenjavo stanovali pri svojih vrstnikih iz Ferences Gimnazium Szentendre. Ob tem so se s pomočj kviza sprehodili po mestu, si ogledali Czobelovo galerijo v Szentendreju, nato še Budimpešto in Pecs. V načrtu je bil tudi obisk Blatnega jezera, vendar jim ga je prekrižalo slabo vreme. Naslednje srečanje bo v Rimu, kjer se bodo ukvarjali s sončno energijo, na Danskem v Viborgu z vetrno energijo, v Velenju pa bodo izvedli zadnje srečanje in se bodo ukvarjali s foto--voltaično energijo. ■ Alenka Gortan Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 17 28. junija 2018 SPORT 17 Rudar bo začel z Mariborom Čeprav je v tem času vsa pozornost ljubiteljev nogometa namenjana svetovnemu nogometnemu prvenstvu v Rusiji, je zanimivo dogajanje tudi doma. Na slavnostni prireditvi prejšnji teden v Nacionalnem nogometnem centru Brdu pri Kranju so izžrebali pare 1. kroga za novo sezono 2018/19. Začela se bo 21. oziroma 22. julija. Nogometaši velenjskega Rudarja bodo v 1. krogu (22. julija ob 18,15) gostili aktualnega podprvaka Maribor. Drugi pari so: Domžale - Krško, Mura - Triglav Kranj, Aluminij - Celje in Gorica - Olimpija. Prejšnji teden je bil na sedežu Evropske nogometne zveze (Uefe) v švicarskem Nyonu žreb evropskih tekmovanj. Valižani ali Romuni? Nogometaši Rudarja bodo morali na svojega nasprotnika še počakati. To bo zmagovalec iz dvoboja med SP Tre Fiori (San Marino) - Bala Town (Wales). V prvi tekmi bodo gostitelji. Če bodo Velenjčani boljši, bo v 2. krogu njihov nasprotnik romunski Fotbal Club FCSB. Bijol v Rusijo, Anton v Romunijo Medtem je trener Velenjčanov Marijan Pušnik ostal še brez dveh igralcev, in to 19-letnega Jaka Bi-jola, ki je postal član ruskega podprvaka iz Moskve CSKA-ja, s katerim je podpisal petletno pogodbo, Ilja Antonov, reprezentant Estonije, pa je predvidoma za dve sezoni odšel k novemu članu romunske 1. lige Hermannstadtu. ■ Med tistimi, ki ostajajo v Rudarju, je tudi vratar Marko Pridigar. Rudarjevo mrežo bo predvidoma branil do konca sezone 2019/20. Za Rudarjeve navijače je bil v prejšnji sezoni najboljši 'rudar'. Z Matejem Radanom, ki je bil pred njegovim prihodom prvi vratar, niso podaljšali pogodbe. Vandalizem ni ustavil futsala Čeprav so nepridipravi v noči pred futsal turnirjem na športno igrišče na kotalkališču zlili večje količine odpadnega motornega olja, je društvo Futsal Velenje uspešno izvedlo že tretji turnir Tina Felicijan Foto: Vid Sajko Velenje, 23. junija - Na igrišču v Sončnem parku je potekal mednarodni turnir v malem nogometu Velenje futsal 2018. Gre za že tretji in s tem tradicionalni turnir športnega društva Futsal Velenje, ki se ga je udeležilo 12 ekip. Glede na nagradni sklad v vrednosti 2000 evrov so pričakovali še kako ekipo več, a je mnoge igralce že premamilo poletje in jih zva- bilo na dopuste. Kljub temu je bil turnir, ki sta ga podprli MO Velenje in zavod Rdeča dvorana ter drugi akterji v lokalni skupnosti, paša za oči, saj so se ga udeležili nekateri izjemno kakovostni igralci in tudi futsal reprezentan-ti. »Tako igralci kot obiskovalci so lahko uživali v lepi igri in dobrem vzdušju,« je povedal organizator Sead Jahic, hvaležen za dobro sodelovanje z gasilci in drugimi, ki so v soboto zjutraj takoj odreagirali na vandalizem prete- kle noči, ko je nekdo igrišče polil z odpadnim motornim oljem. »To nas ni ustavilo,« je dejal Jahic in sporočil, da je turnir osvojila ekipa AM-DE iz Vrhnike, drugo mesto je zasedla ekipa Espresso Momento, ki je zastopala Velenje, tretje pa prav tako velenjska ekipa TTG. Naj igralec je bil Jaka Bizjak. Poletne turnirje bodo še pripravljali, futsal srečanje pa načrtujejo tudi pozimi v Rdeči dvorani. a Gorenje - Ovniček k pivovarjem Velenjski klub zapušča še en njihov otrok. Po odhodu kape-tana Nika Medveda (28) je odšel tudi Rok Ovniček (23). No-vopečeni slovenski reprezentant, ki je dve sezoni igral kot posojeni igralec v RK Slovenj Gradec 2011, se je preselil k največjim tekmecem Velenjčanov, Celju Pivovarni Laško. Zvestobo jim je obljubil do leta 2020 z možnostjo podaljšanja še za eno. Po besedah športnega direktorja Janeza Gamsa so Ovnička videli »kot enega od stebrov naše pomlajene ekipe, sam pa je izrazil željo, da bi se rad preizkusil v dresu Celja Pivovarne Laško. Za prihodnje sezone v Velenju gradimo ekipo iz igralcev, ki v RK Gorenje Velenje želijo igrati, verjamejo, da bodo pri nas imeli na voljo dobre pogoje za razvoj svojega potenciala in ob tem klubu skušali povrniti ugled, ki ga je ta nekoč že imel. Ovniček se v naši zgodbi ni videl, zato smo se dogovorili za predčasno prekinitev pogodbe." To je že četrti igralec Velenjča-nov, ki se je v zadnjih nekaj sezo- nah preselil k njihovim večnim tekmecem. Po koncu lanske sezone je po letu in pol aktualne prvake okrepil Luka Mitrovic, za katere pa ni veliko igral, saj se je v prvem delu sezone huje poškodoval. Tudi v Celju ni ostal dolgo. Rokometno pot bo v novi sezoni nadaljeval v francoskem Cessonu. Pred njim je k pivovarjem prišel tudi Kristian Bečiri, ki pa je bil vmes v mariborskem Braniku. Po koncu zadnje sezone pa se je v knežje mesto preselil tudi vratar Klemen Ferlin. Iz Gorenje pa zgolj ne odhajajo, ampak igralci tudi prihajajo. Doslej so se jim pridružili David Miklavčič (35) in vratar Emir Taletovič (28), ki sta se v klub vrnila po nekaj sezonah; Leve je uspešno okreval po poškodbi. Nova sta iz Škofje Loke Aleks Kavčič (22), iz Jeruzalem-Omoža Miha Kavčič (20) in kot (trenutno) zadnja okrepitev ter prva tuja -hrvaški rokometaš z Reke Vlado Matanovič (23). Slednji je sklenil dveletno pogodbo z možno- stjo prekinitve po prvi sezoni, Kavčič pa naj bi v Velenju ostal naslednje štiri sezone. Novo tekmovalno sezono bodo prvoligaška moštva začela 8. septembra. Velenjčani bodo v 1. krogu gostovali v Ormožu. ■ vos Vlado Matanovič, i trenutno zadnja okrepitev Omiš in njegove gore Po hribih Mesto Omiš, nekdanji sedež gusarjev, ki so bili strah in trepet trgovskih ladjarjev, se nahaja v Srednji Dalmaciji na Hrvaškem in je eno najslikovitejših mest na Jadranski obali. Svoje sledi so tu pustili tudi knezi Kačici in kasneje Šubici. Njegova lega je enkratna, saj se tik nad mestom dvigajo vrhovi Omiške Dinare z ruševi- Konec maja smo krenili na pot in spotoma pobirali soudeležence, da se nas je nabralo za cel avtobus. Prvi dan smo porabili za potovanje in medsebojno spoznavanje na vmesnih počivališčih avtoceste. Ob treh popoldan smo že bili na cilju in se nastanili v zelo solidnem hotelu Plaža tik ob morju. Vsakič pred na drugem delu poti jih je »rešil« prevoz z avtobusom. Trojica nas je ostala (Vidovo goro sem nedavno že osvojila) in postanek izkoristila za sprehod po mestu Bol s slovito plažo. Postanek v Milni, ki se nahaja na JZ delu otoka, sem ravno tako izkoristila za ogled. Mesto je staro in veliko hiš je v slabem stanju nami dveh trdnjav. Pogled na to lepoto te očara in ne moreš ga pozabiti. Zato ob razpisu Planinskega društva (PD) Velenje ni bilo oklevanja za prijavo na planinar-jenje tod. V izvedbi so moči združili skupaj s PD Šmarje pri Jelšah, kar je bila odlična odločitev. Balinanje Polzela ne popušča V ponedeljek sta se na igrišču Premogovnika srečali moštvi KU Gorenja in gosti iz DU Velenja. Srečanje so domačini, ki so bili po zadnjih dveh porazih željni zmage, začeli zelo odločno. Tak je bil tudi rezultat 6 : 2. V Konjicah pa je gostovala favorizirana ekipa z Gorice. Domačini so jih presenetili in nadigrali. Rezultat je bil 8 : 0. Ekipa Polzele, ki je trenutno vodilna ekipa lige, je srečanje z gosti iz Topolšice vzela malo preveč lahkotno, a je bil na koncu rezultat zanjo vseeno 6 : 2 ob sicer skromni točkovni razliki. Tudi tekma med Premogovnikom in gosti iz Kavč se sicer ni odvijala povsem tako, kot so si želeli domačini, a se je vseeno končala z rezultatom 6 : 2. Vrstni red: 1. BK Polzela 15 točk, 2. KU Go- renje 11, 3. BŠDU Premogovnik 10, 4. PDU Gorica 9. 5. DU Velenje 8, 6. DU Slovenske Konjice 8, 7. BK Topolšica 6, 8. PDU Kavče 5. V drugi ligi je bilo zelo zanimivo v Šentjurju, kjer so vse boljši domačini gostili ekipo iz Vinske Gore. Toda gostje niso igrali podrejene vloge, zato je bil tudi končni izid le 5 : 3 in še majhna točkovna razlika. Veliko presenečenje pa je tokrat pripravila gostujoča ekipa iz Vrbice, ki se na Dobrni dosegla izid 4 : 4. V Topolšici pa je Šmartno ob Paki gostilo vodilno ekipo iz Žalca. Gostje so igrali odlično in zmagali 0 : 8 in veliko točkovno razliko. Ekipa Šoštanja je bila to kolo prosta. Vrstni red: 1. BK Žalec 13 točk, 2. BD Šentjur 12, 3. DU Šoštanj 11, 4. DU Vinska Gora 8, 5. DU Dobrna 5, 6. DU Šmartno ob Paki 4, 7. BS Vrbno Vrbica 2. ■ T.F. Dober nastop atletinj Velenja Na atletskem pokalu Slovenije, ki je bilo konec tedna, so se bolj kot fantje tokrat izkazale atletinje AK Velenje. V Ljubljani je tako Anita Horvat po sobotni zmagi v svoji disciplini na 400 m v nedeljo dodala še prvo mesto na 200 m. Na 800 m je zanesljivo zmagala Jerneja Smonkar, ki je edina tekla pod dvema minutama in desetimi sekundami. Velenjčanke so bile prve tudi na 4 x 400 metrov. Ta čas najhitrejša Slovenka Horvatova je s časom 23,74 ob močnem vetru v prsi (-1,4 m/s) za 24 stotink zgrešila normo za EP na 200 m (23,50). "Veter se je zelo čutil in rezultat je glede na to zelo dober, a pač ni šlo hitreje. Na tej krajši razdalji je lažje in sem se nekoliko bolj potrudila kot v soboto na 400 m in sem z nastopom zadovoljna," je povedala Horvatova, ki je ob koncu tekme odigrala ključno vlogo za zmago štafete Velenja na 4 X 400 m. Drugi rezultati: 3000 m: 3. Armend Berisha; 400 m ovire: 2. Peter Hribaršek; 3000 m: 3. Tina Česnik; 1500 m: 3. Jan Kramer; 1500 m: 3. Tina Česnik; kopje: 3. Bernarda Letnar. Ekipno je v ženski konkurenci AK Velenje zasedel tretje mesto. večerjo smo dobili napotke za naslednji dan in se zavedali, da ne bomo lenarili, če to ne bo lastna izbira ... Že naslednje jutro smo se odpeljali do izhodišča Čotici v dolini Dubrava. Podali smo se na tretji najvišji vrh Mosorja, 1319 m visok vrh Kozik (Sv. Jure) s staro kapelo na njem. S tega najlepšega vrha Mosorja je krasen razgled na njegov celoten hrbet, poseben vtis pa daje pogled na Poljičko planino in Omiško Dinaro, med katerima se vije prelepa Cetina in se v mestu Omiš združi z enako modrim morjem. Kopanje v njegovi toplini po dokaj napornem pohodu se je več kot prileglo. V četrtek smo v bližnji luki sedli v nedrje ladjice Kairos, ki nas je v spremstvu velike jate ogromnih delfinov popeljala okrog otoka Brač. Večino je odložila v mestu Bol, od koder so se v že opoldanski vročini podali na njegov najvišji vrh Vidovo goro s 780 m višine. Sonce in odprt teren sta naredila svoje in ali praznih, ob pričakovanju turistov pa se prebuja kot Trnuljčica ... Pot smo v poletni vročini nadaljevali do Supetara, kjer so se nam pridružili pregreti planinci. Ohladitev v morju je bila dobra izbira. V petek smo se odpeljali do izhodišča Gornje Sitno. Družno smo se podali do planinske koče Umberto Girometto, kamor smo prispeli po preprogah cvetja, ki lepšajo poti med pož-ganimi debli dreves. Po počitku smo se ločili, saj je glavnina odšla proti vrhu Veliki Kabal na višini 1339 m, četverica pa se nas je podala do nekoliko nižjega vrha Ljubljan na višini 1262 m. Oboji smo poti združili ob Vickovem stolpu na višini 1325 m. Glavnina se je potem spustila do prej omenjene koče, trije pa so se do nje vrnili še po osvojitvi vrha Veliki Kabal. Potep po zanimivih hribih smo sklenili v koči, zadovoljni, da smo našli oskrbnici, ki sta v okolici nabirali rože. (nadaljevanje prihodnjič) ■ Marija Lesjak Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 18 18 MODROBELA KRONIKA «»^AS 28. junija 2018 Sovražni plakati v Ve|enju Strelsko tekmovanje šoštanjskih veteranov V Velenju so neznanci nalepili sovražne plakate, ki poveličujejo nacistično ideologijo in simbole. Plakate velikosti A3 s kljukastim križem v grbu občine in pozivom »za družino, za državo, za raso«, izpisane v slovenščini, a z gotico, so mestni redarji odkrili na glavni avtobusni postaji, nasproti Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda, na Cankarjevi cesti 2, Ljudski univerzi Velenje, na avtobusni postaji nasproti velenjske pošte, velenjski Promenadi in na panoju pri podhodu na Kidričevi cesti. Plakati očitno in nazorno poveličujejo nemški rajh s slikami svastike in podobami vojaka z železnim križcem, enega od glavnih simbolom nacistične Nemčije. Kdo je plakate obesil, ni znano. Je pa policija potrdila, da že poteka preiskava zaradi suma kaznivega dejanja spodbujanja sovražnega govora. Za takšno kaznivo dejanje je sicer zagrožena kazen do dveh let zapora, a je po naši zakonodaji pregon skoraj nemogoč. Sicer pa je to verjetno celo manj pomembno, bolj pomembno je, kakšna miselnost je vodila avtorje teh plakatov, ki so svoje misli poistovetili z eno najbolj mračnih ideologij naše bližnje preteklosti, v kateri tudi zanje gotovo ne bi bilo prihodnosti. ■ Zalotena pri tatvini Velenje, 19. junija - V torek so policiste poklicali v trgovino Interspar na Selo, kjer je varnostnica pri opravljanju nalog zalotila osebo pri tatvini artikla v vrednosti 8,79evra. Partnerja sta se sprla Velenje, 20. junija - V sredo ponoči so policisti posredovali na Vojkovi, kjer sta se sprla partnerja, pri čemer je bil on tudi nasilen. Prislužil si je odločbo o prekršku. Prenočeval na terasi Velenje, 21. junija - V četrtek zvečer so policisti staremu znancu, večkratnemu povratniku, ki je prenočeval na terasi stanovanjskega bloka na Šaleški cesti, napisali plačilni nalog. Občina Šoštanj in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj sta v sodelovanju s Strelskim društvom Dolič v okviru počastitve dneva Zveze veteranov vojne za Slovenijo in 27. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije v soboto, 16. junija, organizirala 6. strelsko tekmovanje za pokal Občine Šoštanj, območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj ter tretjega me-moriala Ivana Juvana st. v streljanju z malo-kalibrsko puško odprtega merka na razdalji 70 m. Tekmovanje je potekalo na zelo lepo urejenem strelišču strelskega društva Dolič v Gornjem Doliču v občini Mislinja. Pokrovitelj 6. tekmovanja z malokalibrsko puško sta bila Občina Šoštanj in OZVVS Šoštanj, pokale in medalje pa je prispevala Občina Šoštanj. Tekmovanje je potekalo ekipno (trije člani) in posamično na razdalji 70 metrov. Na tekmovanju je Sodelovalo 9 ekip, skupaj 32 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovalci so streljali sede izza mize z roko brez naslona na tarčo velikosti 50 x 50 cm. Na voljo je bilo neomejeno poskusnih strelov in deset strelov za oceno v roku dvajsetih minut. Najboljši rezultat v skupni ekipni razvrstitvi je dosegla ekipa SDV Kamnik 1. mesto z 288 zadetimi krogi, 2. mesto z 276 zadetimi krogi in 9 muši je osvojila ekipa SDV Kamnik 2, tretja je bila ekipa OZVVS Velenje (Viktor Slatinek, Martin Hudales in Milan Hrovat) z 276 krogi in 4 muši, četrta ekipa OZVVS Zgornjesavinsko-Zadrečke doline 2 z 273 zadetimi krogi (Ivan Rihter, Marjan Hanžekovič in Tomaž Trogar), peta pa ekipa domačinov OZVVS Šoštanj 1 (Franc Oštir, Robert Borovnik in Jože Čanč) z 270 krogi. V posamični razvrstitvi so bili najboljši Renato Uranič, Pavel Serša in Zdravko Vrankar, vsi SDV Kamnik. Istočasno je potekalo tudi tekmovanje v posamični konkurenci za najboljšega strelca iz Območnega združenja ve- teranov vojne za Slovenijo Šoštanj. Najboljši trije strelci so bili Franc Oštir, ki je prejel zlato medaljo in prehodni pokal, drugi je bil Zdenko Slatnar tretji pa je bil Robert Borovnik. V ženski konkurenci je prvo mesto zasedla Sonja Čanč, drugo mesto je osvojila Lidija Stropnik in tretje Marija Oštir. Medalje in pokale je poleg predsednika Leona Stropnika podeljeval še župan Občine Šoštanj Darko Menih, ki je udeležence tekmovanja tudi prijazno nagovoril. ■ Leon Stropnik POLICIJSKA kronika Prevoznost poti na Pusti grad Šoštanj - Ob nedavni nesreči se je pokazala težava z neprevoznostjo poti na Pusti grad. Zaradi podrtih dreves dostop interventnih vozil do gradu ni bil mogoč. O tem je Občina Šoštanj nemudoma obvestila pristojne na Zavodu za gozdove, da ustrezno ukrepajo. Ta cesta bržkone ni edina takšna težava, zato je nujno, da lastniki gozdov dosledno čistijo svoje gozdove. Garažna hiša tudi za motorna kolesa Velenje, 22. junija - Na pobudo stanovalcev naselja Gorica, ki bi želeli svoja motorna kolesa parkirati v garažni hiši Gorica, so obstoječim kartam za parkiranje v mestni občini Velenje dodali še polletno in mesečno parkirno karto za motorna kolesa. Polletna, ki stane 80 evrov, bo veljala šest mesecev od dneva nakupa, mesečna pa 15 evrov za mesec, za katerega bo izdana. Mladi v akciji za Čisto nulo, čisto vest Ljubljana, 22. junija - S koncem šolskega leta so se v petek in soboto mladi ambasadorji zavoda Varna pot v okviru akcije Čista nula, čista vest podali po različnih prireditvah po Sloveniji. Na njih so nagovarjali mlade, naj ne vozijo pod vplivom alkohola, ter jih informirali o posledicah takšne vožnje. ■ mkp Iz POLICISTOVE beležke Policisti so vse tri obvladali in pridržali Velenje, 20. junija - V sredo ponoči so imeli policisti Postaje prometne policije kar precej dela, da so obvladali dva moška in žensko, ko so ustavili avtomobil, ki ga je upravljal voznik brez vozniškega dovoljenja. V postopku z njim so se odločili za zaseg vozila, s čimer pa se nista strinjala ne voznik ne lastnik. Lastnika je odločitev tako razburila, da je hotel avto kar zažgati. Kršitelj, ki je vozil, je skočil v policista in ga vlekel za uniformo. Ko sta policista upiranje obeh že obvladala, se je v postopek vmešala partnerica enega od kršiteljev in policista brcnila v glavo. Obvladali sta tudi njo, vse tri pa so pridržali. Sledita kazenski ovadbi za poskus preprečitve uradnega dejanja in napada na pooblaščeno uradno osebo. Hišna preiskava je precej navrgla Velenje, 21. junija - Policisti in kriminalisti so v četrtek v Velenju opravili hišno preiskavo, od koder pa niso šli praznih rok. V njej so zasegli mobilne telefone, digitalno tehtnico, pripomočke za prodajo oziroma razpečevanje prepovedanih drog, devetnajst sadik zelene rastline po videzu in vonju identične prepovedani konoplji, več škatel s približno kilogramom delcev in vršičkov suhe zelene rastline, za katere domnevajo, da gre prav tako za prepovedano drogo. Poleg tega so zasegli tudi ALU oziroma PVC ovoje s približno 10 do 15 grami belega prahu, ki je bil po videzu in vonju podoben anfiteminu. Ukradel strešni kovček Mislinja, 23. junija - V soboto je v Mislinji neznanec s strehe osebnega avtomobila, parkiranega pred stanovanjsko hišo, ukradel strešni kovček. Udaril blagajničarko Velenje, 23. junija - V soboto okoli 11. ure je bil v Mercator Centru nasilen stari znanec policije. Na blagajni se je sprl z bla-gajničarko, potem pa jo udaril in odšel. Policisti so ga spoznali preko video nadzornega sistema. Ovadili ga bodo za kaznivo dejanje nasilništva. Vlom v poslovno stanovanjski objekt Šoštanj, 24. junija - V nedeljo so policisti v Šoštanju obravnavali vlom v poslovno-stanovanj- ski objekt. Iz poslovnega dela objekta so storilci poskušali ukrasti trezor, vendar jim ni uspelo. Iz stanovanjskega dela pa so odnesli več zlatnine v vrednosti okoli 5.000 evrov in nekaj gotovine. Deček huje poškodovan, povzročitelj pobegnil Žalec, 24. junija - V Zabuko-vici, na območju v pristojnosti Policijske postaje Žalec, se je v nedeljo okoli 19.20 zgodila prometna nesreča, v kateri se je hu- je poškodoval 9-letni kolesar, ki je kolesaril v spremstvu očeta. V kolesarja je trčil neznani voznik osebnega avtomobila audi, najverjetneje A6, srebrne barve, ki je po trčenju odpeljal s kraja prometne nesreče, ne da bi ustavil, so v ponedeljek sporočili s Policijske uprave Celje. Policisti so povzročitelja nesreče že izsledili. Povzročil jo je 36-letni voznik z območja Žalca. Žagal in kosil bo Žalec, 25. junija - V ponedeljek je bilo vlomljeno v garažo stanovanjske hiše v Migojnicah. Neznanec je ukradel dve motorni žagi in kosilnico. Komunalno podjetje Velenje "i» 1" * - — ~ • PE ENERGETIKA • PE KOMUNALA • POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST • REKLAMACIJE • MODRE CONE Dežurna ŠTEVILKA L 1£ 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA www.kp-velenje.si Najemnika nastanili policisti Velenje, 21. junija - Ker je moški razbijal po vratih in skušal na silo vstopiti v prostore, v katerih biva v Bevčah, so šli na kraj policisti. Kljub njihovi prisotnosti pa se ni dal. Vpričo njih je skušal fizično obračunati s stanodajalcem. Odredili so pridržanje do streznitve in napisali plačilni nalog. Klofuta zaradi negativne ocene Velenje, 22. junija - V petek je sin prijavil očeta, ker ga je ta s plosko roko udaril v predel ušesa. Očetovo roko je sprožila negativna ocena v sinovem spričevalu. Sin je iskal tudi zdravniško pomoč, očeta pa bodo policisti ovadili za kaznivo dejanje. LINEA stanovanjsko podjetje, d.o.o. šaleška 19, 3320 Velenje ^ +386 (03) 58 69 435 (¡j) ¡nfo@linea.si www.linea.si Obveščamo vas, da bo zaradi sanacije fasade in strehe objekta Šaleška cesta 19 v Velenju veljala začasna sprememba prometnega režima, popolna in delna zapora občinske kategorizirane ceste JP 952371 »Cesta ob Šaleški cesti« in nekategorizirane ceste s parc. št. 2523/6, 2523/23 in 2523/2. Zapora bo trajala predvidoma do konca oktobra 2018. Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 19 28. junija 2018 »»WAS UTRIP 19 Idejni projekti so, denarja pa ni HOROSKOP V krajevni skupnosti Ravne dolga zima »pobrala« denar za posodobitev dveh javnih poti - Premalo časa za izziva, kot sta ureditev kanalizacije in oskrba gospodinjstev z vodo na levem kraku Tatjana Podgoršek Na predvečer dneva državnosti, 25. junija, leta 1991 so se krajani Krajevne skupnosti Ravne zbrali na priložnostni slovesnosti pri Jazbečevi lipi pri tamkajšnji podružnični šoli in zasadili lipo. Od takrat dalje se zberejo na istem kraju, saj so 25. junij izbrali za praznik krajevne skupnosti. Tudi letos je bilo tako. Na pri- na dokaj visoki kakovostni ravni. Ravenski mladinci pa so po proslavi pripravili še jajčarijo. Dan kasneje so izvedli še pohod po Ravenski poti. Čeprav je registrirana kot planinska pot, z novim lastnikom Fortinekom za zdaj še niso našli skupnega jezika v zvezi z njenim čiščenjem in postavitvijo oglasne deske. Zaplet naj bi rešili do prihodnjega krajevnega praznika. kraju je posodobila. Sami smo načrtovali obnovo dveh javnih poti, lokalna skupnost nam je zato namenila nekaj več denarja, a smo ostali le pri načrtih. »Krivec« za to je dolga zima, ki nam je »pobrala« 60 tisoč evrov. Tako nam je ostalo na računu malo denarja. V teh dneh še prihajajo računi za zimsko službo in videli bomo, če nam bo morda uspelo obnoviti vsaj eno od predvidenih ni. Zgradili smo javno vodovodno omrežje, na katerega pa vsi niso priključeni in to predstavlja težave.« V letošnjem načrtu imajo še izgradnjo avtobusnega postajališča, ureditev igrišča za mivko, opremiti nameravajo z mizami in omarami še prostor v večnamenskem domu Reks. Jože Sovič verjame, da bodo naloge izvedli. Če morda ne bodo uspešni pri pridobivanju zemljišča za igrišče z mivko, bodo za denar, ki ga imajo zanj, kupili igrala in z njimi opremili prostor pred Reksom. »Dvorana našega večnamenskega doma je zelo zase- Jože Sovič: »Ni nam uspelo v celoti izpolniti predvidenega plana predvsem zaradi visokih stroškov zimske službe.« reditvi, ki so jo popestrili člani tamkajšnjega kulturno-umetni-škega društva, so med drugim podelili krajevno priznanje. Prejela sta ga Darko Goršek, do-nedavni predsednik Športnega društva Ravne, ter Katja Mila-vec, donedavna predsednica tamkajšnjega kulturno-umetni-škega društva. Oba sta zaslužna, je dejal predsednik KS Ravne Jože Sovič, za dobro delo društva Krajevni praznik vrsto let zaznamujejo s proslavo in pohodom. Odpravili posledice nevarnega drsenja zemlje Sicer pa Jože Sovič ni bil najbolj zadovoljen ob pogledu na opravljeno delo, saj jim ni uspelo v celoti uresničiti predvidenega programa. »Zelo smo sicer zadovoljni, ker je občina Šoštanj odpravila nevarne posledice drsenja zemlje pri Lipovšku in plaz zaustavila še z ograjo. Tudi skoraj vse lokalne ceste v našem javnih poti.« Sogovornik je tudi povedal, da so v tem mandatu želeli rešiti še dve veliki želji, in sicer ureditev kanalizacijskega omrežja in zagotovitev nemotene oskrbe gospodinjstev s pitno vodo na levem kraku krajevne skupnosti. Zalogaja sta precejšnja, idejna projekta imajo, ni pa denarja. Iščejo rešitve, a je za izvedbo izzivov premalo časa, ugotavlja Sovič in dodaja: »Malo so za to krivi tudi sami kraja- dena, temu primerni so višji stroški. Denar, ki ga dobimo iz te po-stavek, vračamo nazaj v dom.« V prihodnje jim dela pri posodabljanju javnih poti ne bo manjkalo, ker jih na to nalogo čaka še kar nekaj. Med drugim si želijo povečati tudi število parkirnih mest pred Reksom. Bodo za zdaj neuresničene potrebe ostale za naslednji mandat? »Tega pa v tem trenutku še ne vem,« pravi Jože Sovič. a Alojzijevo vino dobrodelnosti V četrtek, 21. junija, na dan, ko godujejo Alojziji in Lojzke, so v vinogradniškem vrtu Mo-zirskega gaja priredili že tradicionalno mašo v kapelici sv. Valentina. Domači župnik jo je posvetil tako godovnjakom kot še posebej Alojzu Žagarju, nekdanjemu mozirskemu kanoniku, ki je v domači fari deloval 50 let in kot zaslužen ter spoštovan občan ob saditvi Steyerjeve trte dišeči traminec spomladi 2007 postal tudi boter tej žlahtni braj-di. Že nekaj dni pred tem so v Grudnikovem kjevdru opravi- li polnitev šestih stekleničk po 2,5 dl vina, ki so mu prireditelji že pred leti dali ime Alojzi-jevo vino. Na zadnjem dogodku se je zbralo precej ljudi, ki so omogočili nadaljevanje lepega običaja in prostovoljno darovali prispevke za stekleničko tega posvečenega vinčka, opravili pa so tudi posebno dražitev stekleničke vina v unikatni železni košarici. Ko je komisija strokovno preštela vse kovance, nabralo se jih je 453 evrov, so denar slovesno vročili PGD Mozirje. a Jože Miklavc Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 HONDA SERVIS in PRODAJA Prodajni salon in servis: Podkraj pri Velenju 14, Velenje Info: 041/ 622 519 Mobilni servis: 041 622 519 PRO-ZiR žage • elektro agregati kosilnice • prekopalniki puhalniki • visokotlačni čistilci • črpalke SAMOPOSTREŽNA PRALNICA IN SUŠILNICA PERILA Za najnižji možen strošek lahko kakovostno in hitro operete in posušite tudi največje kose in količine perila (18 kg, 9 kg). Kidričeva 57 a, Velenje | GSM 051 252 210 I ODDAMO POSLOVNE PROSTORE V Šmartnem ob Paki iščemo najemnike za popolnoma prenovljene poslovne prostore različnih velikosti, primerne za pisarne, salone, ambulante, zavarovalnice Več informacij: 03/891 55 60, 041 357 840 Bralko d.o.o., Šmartno ob Paki 134, 3327 Šmartno ob Paki Oven 21. 3. - 20. 4. Z nekom, ki vam je že dolgo všeč, sta dolgo čakala, da se vajin skrhan odnos popravi. Sedaj vam je jasno, da se ne bo. Zato boste vi tisti, ki se boste umaknili, saj boste ugotovili, da skupne prihodnosti ne bo. Veselili se boste občutka svobode, a že po nekaj dneh boste ugotavljali, da korak ni bil pravi. Še enkrat pretehtajte, koliko ste pripravljeni popustiti v svojih načelih. Če ste, potem osebi, ki vam jemlje veliko časa in energije, spet posvetite več časa. Ta teden bodite previdni pri odločitvah, sploh poslovnih. Naslednje dni izkoristite za aktiven počitek. Možgane pošljite na pašo, telesu pa privoščite čim več gibanja. Bik 21. 4. - 20. 5. Spočiti ste, kot že dolgo ne. Zato boste vse bolj pozitivni. Spremembe se bodo v naslednjih dneh dogajale tako bliskovito, da skoraj ne boste mogli verjeti. Prav zaradi vaše intuicije pa boste tokrat jasno vedeli, kako naprej, saj se boste znali odzvati na vse, kar se vam bo dogajalo. Družina nad vašimi novimi idejami ne bo najbolj navdušena. Vi pa boste prepričani, da ste na pravi poti, zato se ne boste pustili motiti. Tistim, ki so brez dela, se odpirajo možnosti, da ga dobijo. Ne zamudite jih, ker se ne bodo tako kmalu ponovile. Tisti, ki ga imate, pa pred dopustom čaka naporen čas. Utrujenost boste preganjali z lenarjenjem v dvoje. Dvojčka 21.5.-21.6. Svoje poslovne cilje boste uresničevali po planu, ki ste si ga sami začrtali. Če ne boste našli osebe, ki jo pri tem potrebujete, boste vseeno šli naprej. Že nekaj dni ste namreč na vrhuncu moči in učinkovitosti. Zato ste pripravljeni na nove življenjske tokove in izzive, vsemu, karvam bo prineslo življenje, se boste zlahka prilagodili. Ob koncu tedna se boste pri neki odločitvi tiho obračali vase, saj ne boste nikomur zaupali, kaj vas muči. Odločitev bo čisto prava, saj bi vaše najbližje po nepotrebnem spravili v zadrego. Tako pa boste vse rešili sami, brez da bi kdo vedel, kakšne bitke bijete. Ob koncu tedna, ko spet pritisne poletna vročina, se hladite čim bolj naravno. Rak 22.6.-22.7. Ne boste se mogli sprijazniti s tem, kar se vam dogaja. To, da lahko letošnje poletje uživate tudi v majhnih dozah, vam še ni prišlo do zavesti. Sprijaznite se s tem, da ni treba, da imate velika pričakovanja, saj jih potem nikoli ne uresničite. Čez vikend boste več med ljudmi. Spoznali boste osebo, ki bo kmalu močno vplivala na vaše odločitve o prihodnosti. Življenjske izkušnje bodo krive, da mu ne boste zaupali na prvo žogo. A tokrat bo previdnost odveč. Vsak dan bolj boste prepričani, da ste končno našli dušo dvojčico. Letošnje poletje zagotovo ne bo dolgočasno. Lev 23.7.-23.8. Popolnoma ste izčrpani, zato včasih reagirate preburno. Vaši najbližji vas opozarjajo, da se morate vzeti v roke, vi pa boste krivdo iskali vsepovsod drugje, le pri sebi ne. Nekoliko več pozitivne energije in poguma boste občutili šele ob koncu tedna, ko bodo v vaše življenje posegle bliskovite spremembe. Še dobro, da ste jih vsaj malo pričakovali. Dobra novica je, da so zagotovo rezultat vaše zrelosti in potrpežljivosti. V zasebnem življenju pa sta doslej bili prej ovira kot prednost. Da ljubezen dela čudeže, je znano, a za vas doslej tega ne bi mogli reči. Sedaj pa jih bo. To vam bo pomagalo tudi pri premagovanju težav z zdravjem, saj bo počutje vsak dan boljše. Devica 24.8. - 23.9. Marsikaj se vam bo dogajalo v naslednjih dneh, saj bo teden intenziven, kot že dolgo ne. Ob koncu tedna boste spoznali, da ste zadovoljni s tem, kar ste dosegli v zadnjem obdobju, zato boste mirni kot že dolgo ne. Povod za veselje bo tudi dogodek, ki vas bo nepričakovano doletel v nedeljo. Zelo prijeten bo, še nekaj dni vam bo jemal dih in privabljal nasmeh na obraz. Veselili se boste časa, ki ga boste lahko preživeli z družino in prijatelji, saj ste to v preteklih tednih krepko pogrešali. Tudi zdravje bo odlično. Skrbi vam bodo delale le finance. Izračuni, ki ste jih naredili pred časom, se ne bodo več izšli. Tehtnica 24.9. - 23.10. Spet vam bo vroče, a tokrat ne le zaradi vremena. Temperaturo vam bodo dvigali ljudje, ki ne bodo opravili svojega dela. Jeza vas ne bo minila čez noč, hladili pa jo boste s samoprepričevanjem, da za nastalo situacijo niste krivi vi. To bo dokaj slaba tolažbe, a druge ne boste našli. V torek se boste soočili z nakopičenimi težavami in problemi, saj boste v to prisiljeni. Rešitve v tem tednu še ne boste našli, zato ne boste mirni. Finančno stanje se vam bo izboljšalo, varčevanje pa se bo obrestovalo, saj vas čakajo nepredvideni izdatki. Še sreča, da ste vsaj malo slutili, kaj se lahko zgodi. Šesti čut vas še ni zapustil. Škorpijon 24.10.-22.11. Tokrat boste res vztrajni, saj se boste v naslednjih dneh držali vsega, kar ste se odločili spremeniti v svojem življenju. Cena tokrat ne bo važna. Na napakah, ki so se v zadnjem času kar vrstile, ste se veliko naučili. Predvsem pa ste se naučili ločiti dobro od slabega, zato bo odločitev, da boste v svoje življenje odslej spuščali le stvari, ki so pozitivne in dobre za vas, dobra. Uprli se boste tudi sorodniku, ki ima velik vpliv na vas in mu težko rečete ne. Vsi argumenti, ki so vam opravičilo, so tokrat na vaši strani. Razveselili se boste prijatelja, ki ga nekaj časa niste videli. Srečanje bo nenačrtovano, zato bo toliko lepše. Strelec 23.11.-21.12. Vse prevečkrat si zatiskate oči pred problemi, tokrat pa si jih ne boste več. S partnerjem si bosta nalila čistega vina in si povedala, kaj vaju moti. To bo zelo pomagalo. Ugotovila bosta, da sta se res odtujila, a da so vajina čustva drug do drugega še vedno iskrena. Začela bosta graditi nov odnos, ki vaju bo oba zelo osrečil. Več kot nekaj preteklih mesecev bosta skupaj, čas, ki ga bosta namenjala drug drugemu, pa bo dvojno poplačan. Skrb vam bo povzročalo le počutje. Težave s želodcem niso od včeraj, zato že veste, kako se morate obnašati, da bodo minile. Nakup, ki ga načrtujete v naslednjih dneh, bo odličen. Ne cincajte. Kozorog 22.12.-20.1. V teh dneh si boste priznali, da so vaši načrti o spremembi načina življenja za vas in vašo družino težko uresničljivi. Vendar še ne boste vrgli puške v koruzo. Nič ne bo narobe, če boste tokrat še bolj vztrajni kot po navadi. Rešitev vaših težav ste pred dnevi imeli pred nosom, pa je niste videli. Zal. K sreči še ni vse zamujeno. Luč na koncu tunela boste spet videli od ponedeljka dalje, ko boste že vedeli, kaj morate storiti, da se najpomembnejše stvari v vašem življenju spet postavijo na svoje mesto. Zdravje bo rahlo. Poskusite vsaj pred spanjem izklopiti skrbi in umiriti misli. Vodnar 21.1.-20.2. Srečno naključje bo poskrbelo, da vam ne bo treba narediti veliko, pa se vam bodo romantične želje, ki ste jih tlačili v podzavest, vseeno začele uresničevati. V sedmih nebesih boste, ko vam bo partner povedal, kaj čuti do vas. S tem bodo odpadle vse skrbi, ki so vam ležale na duši, saj ste začeli dvomiti vase in v partnerja. Če še niste na dopustu, vas v službi čaka precej napeto obdobje. Poznalo se bo, da bo rok za delo manj kot sicer. Zmogli boste vse, a boste domov prihajali precej utrujeni. Nočni počitek bo zato daljši kot sicer. To bo vplivalo na celo telo, zato bo vaše zdravje po dolgem času občutno boljše. Nekaj skrbi vam bo povzročalo stanje na bančnem računu. Niste mirni, ker na njem ni toliko kot ste vajeni. Brez skrbi, kmalu bo bolje. Ribi 21.2.-20.3. Dolgo si niste priznali, da pretiravate z delom predvsem zato, ker sta imela s partnerjem težave. Kot kaže, sta vendarle oba ugotovila, da tako ne gre več naprej. Zelo se boste trudili, da se spremenite. Vsak dan znova boste sebi in partnerju dokazovali, da mislite resno. Strah, dase vam življenje sesujev prah, je prevelik, da ne bi mislili resno. Spet ste se začeli zavedati, da delo ni vse in da vas ljubezen osrečuje. Žal pa še ni čas za dopust. V službi boste dnevno morali reševati precej zapletene situacije. Zmogli boste, a se bo kakšen dan v naslednjih dneh zdel kot bojno polje. Nič čudnega ne bo, če vas bo zato tu in tam bolela glava. Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 20 20 TV SPORED «»^AS 28. junija 2018 Četrtek, 28. junija Petek, 29. junija Sobota, 30. junija Nedelja, 1. julija Ponedeljek, 2. julija Torek, 3. julija Sreda, 4. julija TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 05.50 Odmevi, poletna scena 05.50 07.00 Dobro jutro, poročila 07.00 11.15 Vem!, kviz 10.05 11.50 Misija učenje, izob. odd. 11.15 12.30 Zlata dekleta, am. hum. nan. 12.00 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Dosje: Od kompromisa do 12.30 poslanstva: portret Janeza 13.00 Drnovška 13.35 14.40 Slovenci v Italiji 14.25 15.05 Moj gost/Moja gostja, odd. TV 15.20 Lendava 16.05 15.55 Prava ideja: Eurosender, spletno 16.30 podjetje 17.00 16.30 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.25 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.55 17.25 Moj pogled na znanost: 05. let reaktorja TRIGA, dok. odd. 18.00 17.45 Kulturne miniature: Akropola 18.10 17.55 Novice 18.15 18.00 Utrinek: Zavod Ypsilon 18.20 18.05 Mala kraljična, ris. 18.55 18.15 Svet živali, ris. 19.00 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 20.00 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 22.05 20.00 60- obletnica RTV Slovenija 22.10 20.55 Televizijski klub: Televizija in 22.55 glasba 23.20 21.55 Vreme 00.45 22.00 Odmevi, šport, vreme 01.10 22.45 Poletna scena 23.10 Dobri Göring, igrano-dok. film 02.05 00.40 Strasti, TV-nad. 01.15 Moj pogled na znanost: 05. let reaktorja TRIGA, dok. odd. T 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 06.30 07.00 02.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.55 Info-kanal 07.05 07.30 TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Kalimero, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Vila Mila, ris. 08.10 Nogomet - SP 2018 08.10 Švica : Kostarika, posnetek iz Nižnega Novgoroda 10.35 Mehika : Švedska, posnetek iz Jekaterinburga 13.10 Srbija : Brazilija, posnetek iz Moskve 15.35 Japonska : Poljska, prenos iz Volgograda 18.00 Senegal : Kolumbija, posnetek iz Samare 19.30 Anglija : Belgija, prenos iz Kaliningrada 22.35 Panama : Tunizija, posnetek iz Saranska 00.45 Japonska : Poljska, vrhunci 01.00 Senegal : Kolumbija, vrhunci 01.15 Panama : Tunizija, vrhunci 01.30 Anglija : Belgija, vrhunci 02.00 Slovenska jazz scena: Artbeaters 02.35 Videotrak, zabavni kanal Odmevi, poletna scena Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Moj pogled na znanost: 05. let reaktorja TRIGA, dok. odd. Zlata dekleta, am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Dosje: Slovenska pomlad 60- obletnica RTV Slovenija Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip Zlata dekleta, am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Kristjan, dok. film za otroke in mlade Pujsa Pepa, ris. Živalski čira čara, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Poletna noč: Vse najboljše!, koncert Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Rop brez plena, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme TV SLO T 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Vila Mila, ris. 07.55 Iz popotne torbe: Kje prebivajo živali 08.15 Slovenski vodni krog: Piranski zaliv, dok. nan. 08.40 Prisluhnimo tišini: Aktivne počitnice 09.05 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 09.45 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 10.30 Bleščica, odd. o modi 11.00 Žogarija 11.35 Migaj raje z nami 12.10 Nogomet - SP 2018 12.10 Japonska : Poljska, posnetek iz Volgograda 14.35 Senegal : Kolumbija, posnetek iz Samare 17.00 Anglija : Belgija, posnetek iz Kaliningrada 19.00 Potovanje po Rusiji, odd. o svetovnem nogometnem prvenstvu 20.00 Še vedno Alice, am.-fran. 21.40 Med valovi 22.10 Zvezdana: Bosanski Indiana Jones 22.50 Zackovo čarovniško popotovanje 23.15 Pesmi Evrovizije, fran. dok. odd. 00.10 Videotrak, zabavni kanal Odmevi Poletna scena Srečo kuha Cmok: Tista o pečeni polenti Telebajski, lutkovna nan. Leonardo, ris. Studio kriškraš Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris. Firbcologi, odd. zaotroke Male sive celice: OŠ Križevci in OŠ Zreče, kviz Kristjan, dok. film za otroke in mlade Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Katarina Čas Samostojnih 27, pogovorna inf. odd. Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Se zgodi, slovenska nan. Ambienti Profil: Robert Pfaller Durrellovi (I.), brit. nad. Poročila ob petih, šport, vreme Nevarna Zemlja, dok. serija Popolna družina, hum. nan. Pregreha brez greha, kuharska odd. Ozare Kalimero, ris. Vila Mila, ris. Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Družina brez zavor, fr.-mak. film Poročila, šport, vreme Poletna scena Pot domov, am.-fr. film Strasti, TV-nad. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme 05.45 06.15 07.00 07.15 07.40 08.05 08.25 08.50 09.00 09.25 10.05 10.20 10.45 11.45 13.00 13.25 13.50 14.30 15.10 15.40 16.05 17.00 17.20 17.45 18.00 18.30 18.35 18.45 18.55 19.00 20.00 21.30 22.00 22.25 00.20 00.55 01.25 02.15 Info-kanal 06.35 Poletna scena 07.00 Živ žav 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Vrtni palček Primož, ris. 07.20 Gozdna druščina, ris. 07.30 Profesor Baltazar, ris. 07.40 Manja, ris. 07.45 Svet živali, ris. 07.50 Oblakov kruhek, ris. 08.00 Mala kraljična, ris. 08.10 Žvenkci, ris. 08.20 Lili in Čarni zaliv, ris. 08.30 Kalimero, ris. 08.40 Mili in Moli, ris. 08.55 Mimi in Liza, ris. 09.00 Bacek Jon, ris. 09.10 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 09.25 Nabriti detektivi, nem. nan. 10.00 Nedeljska maša, prenos iz župnije Šoštanj 10.55 02. festival otroških in mladinskih tamburaških skupin in orkestrov (Modrijančki, Mlajši tamburjaši) 11.25 Obzorja duha: 25. pomladansko romanje 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Poletna noč: Vse najboljše!, koncert 15.25 Marty, ameriški film 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Zackovo čarovniško popotovanje 17.40 Peš po Himalaji, popotniška odd. 18.35 Bacek Jon, ris. 18.40 Kalimero, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.00 Pod gladino, slov. film 21.45 Z Mišo...: Cankarjeva pisma 22.30 Poročila, šport, vreme 23.00 David Beckham - iz ljubezni do igre, angleška dok. odd. 00.25 Za lahko noč: M. Ravel: La Valse, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 02.05 Info-kanal TV SLO T TV SLO T A7 AA rinhnuni utr-irv 06.30 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 09.30 Med valovi 10.10 Jeklene ptice nad Idrijo, dok. film 11.15 10 domačih 12.00 Kajak kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, prenos iz Krakova 13.40 Zackovo čarovniško popotovanje 14.20 Japonska kuhinja, japonska nan. 15.35 Nogomet - SP 2018 15.35 Osmina finala, prenos iz Kazana 18.45 Osmina finala, vrhunci 19.30 Osmina finala, prenos iz Sočija 22.30 Osmina finala, vrhunci 23.25 NIET: Čas je za revolucijo, koncert 00.55 Videotrak 01.55 Kajak kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, posnetek iz Krakova 03.15 Zabavni kanal, videotrak ui.ii ¿aDavm Kanal,viaeotraK POP pop pop 24UR, ponovitev k nn MIIR.nnnnvitev 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Poko, ris. 7.25 Super krila, ris. 7.35 Tashijeve pustolovščine, ris. 7.50 Pod košem, ris. 8.15 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 43. del 8.30 TV prodaja 8.45 Dr. Oz, 5. sez. 9.40 TV prodaja 10.10 Lepo je biti sosed, 2. sez., 6. del 11.05 TV prodaja 11.20 Iskre treh src, 1. sez., 66. del 12.20 TV prodaja 12.35 Ukradena preteklost, 1. sez., 33. del 13.40 Usodno vino, 3. sez., 3. del 14.40 Lepo je biti sosed, 2. sez., 7. del 15.35 Dedinja Vendavala, 1. sez., 3. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Iskre treh src, 1. sez., 67. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 34. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 MasterChef Slovenija - veliki finale 21.30 Moja boš, 2. sez., 36. del 22.30 24URzvečer 23.05 Smrtonosno orožje, 1. sez., 6. del 0.00 Princ podzemlja, 1. sez., 15. del 0.50 Princ podzemlja, 1. sez., 16. del 1.40 24U R zvečer, ponovitev 2.15 Zvoki noči 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Poko, ris. 7.25 Super krila, ris. 7.35 Tashijeve pustolovščine, ris. 7.50 Pod košem, ris. 8.15 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 44. del 8.30 TV prodaja 8.45 Dr. Oz, 5. sez. 9.40 TV prodaja 10.10 Lepo je biti sosed, 2. sez., 7. del 11.05 TV prodaja 11.20 Iskre treh src, 1. sez., 67. del 12.20 TV prodaja 12.35 Ukradena preteklost, 1. sez., 34. del 13.40 Usodno vino, 3. sez., 4. del 14.40 Lepo je biti sosed, 2. sez., 8. del 15.35 Dedinja Vendavala, 1. sez., 4. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Iskre treh src, 1. sez., 68. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 35. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 2. sez., 37. del 21.00 Moja boš, 2. sez., 38. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Eurojackpot 22.40 Prstan zaobljube, angleški film 0.55 Sestrstvo potujočih hlač 2, ameriški film 3.10 24UR zvečer, ponovitev 3.45 Zvoki noči 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 12.05 12.30 12.55 15.30 15.55 16.55 17.15 17.20 17.55 18.00 18.25 18.30 18.55 19.00 19.55 20.00 21.15 21.20 21.55 22.55 23.20 © © Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja 0 spovenskem ljudskem izročilu z Dušico Kunaver Pop corn, Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev 2582. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Čas za nas, tabornike! Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospotdneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, Ans. Smeh in Pvaninski abuhi Regionalne novice Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža, Ans. Smeh in Pvaninski abuhi 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.10 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2583. VTV magazin, 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš, 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice 21.00 Regionalne novice 3 21.20 Pop corn 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Kaja (Conni), risanka 7.15 Viking Viki, risanka 7.30 Grozni Gašper, risanka 7.40 Živalice, 1. sez., 7. del 7.45 Tačke na patrulji, risanka 8.10 Peter Pan, risanka 8.35 Heidi, risanka 9.00 Kraljevska akademija, risanka 9.20 Skrivnostni ranč, risanka 9.45 Jaz sem Luna, 1. sez., 1. del 10.55 TV prodaja 11.10 Jaz sem Luna, 1. sez., 2. del 12.10 Okusi brez meja 12.50 TV prodaja 13.05 Okusi brez meja 13.45 Prstan zaobljube, angleški film 16.00 Azijska kuharica, ameriški film 17.55 Preverjeno, ponovitev 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Ljubezen po domače 21.15 Traktor, ljubezen in rock'n'roll, slovenski film 23.20 Praznik dela, ameriški film I.30 Zgubljeno s prevodom, ameriški film 3.20 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, 10.000 milj 09.40 Videospot dneva 09.45 Napovedujemo 09.50 Popotniške razglednice 10.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. II.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Naj viža, Ans. Smeh in Pvaninski abuhi 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (248), Stojalo za uhane 18.15 Čas za nas, tabornike! 18.45 Videospot dneva 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2584. VTV magazin regionalni informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Veliki koncert ob 20. obletnici skupine Mi2, posnetek 2. dela koncerta 21.50 Jutranji pogovori 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.35 Videostrani, obvestila 07.00 Duhovni utrip 07.15 Nevarna Zemlja, dok. serija 08.15 Glasbena matineja: Pleši, poj, oder je tvoj: Folklorna skupina Emona 08.35 Slastna kuhinja: Kremna ribja juha s kozicami 09.05 Japonska kuhinja, japonska nan. 10.00 Osmina finala, posnetek iz Kazana 12.00 Kajak kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, prenos iz Krakova 13.20 Nogomet - SP 2018 13.20 Osmina finala, posnetek iz Sočija 15.35 Osmina finala, prenos iz Moskve 19.00 Osmina finala, vrhunci 19.30 Osmina finala, prenos iz Nižnega Novgoroda 22.30 Žrebanje Lota 22.35 70. let ZZB NOB Slovenije, Rosnetek ogomet - SP 2018: Osmina finala, vrhunci 00.10 Videotrak 01.10 Kajak kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, posnetek iz Krakova 02.30 Zabavni kanal, videotrak pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Kaja, risanka 7.15 Viking Viki, risanka 7.25 Oddbods, risanka 7.30 Grozni Gašper, risanka 7.40 Živalice, 1. sez., 8. del 7.45 Tačke na patrulji, risanka 8.10 Peter Pan, risanka 8.35 Nina in prijatelji, risanka 8.50 Heidi, risanka 9.10 Kraljevska akademija, risanka 9.35 Skrivnostni ranč, risanka 10.00 Jaz sem Luna, 1. sez., 3. del 10.55 Jaz sem Luna, 1. sez., 4. del 11.55 Znan obraz ima svoj glas 14.50 Avto karaoke 15.05 Skodrana Suzi , ameriški film 17.00 Traktor, ljubezen in rock'n'roll, slovenski film 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Kako se znebiti fanta v 10 dneh, ameriški film 22.10 XXL punce, ameriški film 0.10 Azijska kuharica, ameriški film 2.00 Zvoki noči PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, 10.000 milj 09.40 Ustvarjalne iskrice (247), Lutke za pomladno pravljico 09.55 Napovedujemo 10.00 Žogarija 2018 (4), Kranj 10.30 2583. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje 12.00 2584. vTv magazin 12.25 Kultura, informativna oddaja 12.30 O slovenskem ljudskem izročilu z Dušico Kunaver 13.30 Veliki koncert ob 20. obletnici skupine Mi2, posnetek 2. dela koncerta 14.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.25 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo, Hitro do popolne postave? 18.40 Videospot dneva 18.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Ans. Smeh in Pvaninski abuhi 21.15 Napovedujemo 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.15 Dnevi osamosvajanja Slovenije danes, pogovor 00.15 Videostrani, obvestila 06.10 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.40 Vikend paket 11.10 Vem!, kviz 11.55 10 domačih 12.30 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (II.), špan. nad. 15.00 Dober dan, Koroška 15.40 Z glasbo in s plesom, glasbena dok. serija 16.30 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Adrenalinci, dok. serija o mladostnikih 17.55 Novice 18.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 18.10 Lili in Čarni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 20.55 Dolga alpska transverzala, dok. serija 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.05 Strasti, TV-n. 23.40 Glasbeni večer: Festival Arsana Ptuj - Alan Kelly Gang (Irska), posnetek iz Minoritskega samostana Ptuj 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik 02.00 Slovenska kronika, šport, vreme 02.25 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal HD 07.00 Otroški program: Op! 07.00 Dinko pod krinko: Dinko globokomorski potapljač, ris. 07.05 Biba se giba: Biba in Sijalčica, risana nan. 07.30 Kalimero: Sinjedolski hop, ris. 07.40 Oblakov kruhek: Pripovedovalna palica, ris. 07.50 Vila Mila: Jaz sem pošast, ris. 07.55 Zgodbe iz školjke: Sprehodi v naravo: Tisa 08.15 Muzozlet: Lesorez v Portorožu 08.30 Tedenski izbor 08.30 Začnimo znova: Štef Železna roka, slovenska nan., 02. sez., 2007, 1/35 09.00 Začnimo znova: Lepi Evgen, slovenska nan., 02. sez., 2007, 2/35 09.30 Ljudje in zemlja 10.30 Nogomet - SP 2018: osmina finala 23.30 Videotrak 00.35 Zabavni kanal HD 05.25 Videotrak HD pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Poko, risanka 7.25 Tika taka, risanka 7.35 Super krila, risanka 7.50 Pod košem, risanka 8.15 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 45. del 8.30 TV prodaja 8.45 Jaz sem Luna, 1. sez., 5. del 9.40 TV prodaja 10.10 Jaz sem Luna, 1. sez., 6. del 11.10 TV prodaja 11.25 Iskre treh src, 1. sez., 68. del 12.20 TV prodaja 12.35 Ukradena preteklost, 1. sez., 35. del 13.40 Usodno vino, 3. sez., 5. del 14.40 Lepo je biti sosed, 2. sez., 9. del 15.35 Dedinja Vendavala, 1. sez., 5. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Iskre treh src, 1. sez., 69. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 36. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 2. sez., 39. del 20.55 Moja boš, 2. sez., 40. del 21.50 24UR zvečer 22.20 Smrtonosno orožje, 1. sez., 7. del 23.15 Zakon in red: Enota za posebne primere, 14. sez., 1. del 0.05 Princ podzemlja, 1. sez., 17. del 0.50 Princ podzemlja, 1. sez., 18. del I.35 24UR zvečer, ponovitev 2.05 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Miš maš, Travniške rastline in gozdni plodovi II.05 Ustvarjalne iskrice, Pohajkovalka iz majice 11.20 2584. VTV magazin 11.40 Kultura, informativna oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12.10 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Iz oddaje Dobro jutro 16.30 Vse si delimo, gledališka predstava Vrtca Velenje 17.00 Ustvarjalne iskrice, Podstavki za kozarce 17.10 Žogarija (5), Cerknica 17.40 Videospot dneva 17.45 Videostrani, obvestila 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobrojutro 21.00 Regionalne novice 21.05 Prehranski IQ, o hrani malo drugače 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.30 1. revija zmagovalcev narodno-zabavne glasbe 2017 v Vinski Gori, 1. del 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila 05.50 Odmevi 06.20 Poletna scena 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.40 Vikend paket 11.10 Vem!, kviz 11.50 Obzorja duha: 25. pomladansko romanje 12.30 Zlata dekleta (IV.): Sophia se poroči, 01. del, am. hum. nan., 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (II.): Na poti uspeha, španska nad., 2014. 2/13 15.00 Potepanja - Barangolasok: Kot / Kot, odd. TV Lendava 15.30 Studio kriškraš: Tovarna oblakov 15.55 Inside - Offside: V zaledju predsodkov: Vezan 16.30 Zlata dekleta (V.): Slovo, am. hum. nan., 1989, 10/26 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Zdravje Slovencev: Zdravilna zelišča, dokumentarna odd. 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki: Trajnostna gradnja, izobraževalno-svetovarna odd. 18.05 Žvenkci: Luknji, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Nedolžen, britanska nad., 2017 20.50 Človek, ki ga moraš imeti rad, portretna odd., 2003 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Šport 22.40 Vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Spomini: Miloš Poljanšek,2. del 00.50 Dnevnik Slovencev v Italji 01.15 Dnevnik 01.45 Slovenska kronika, šport, vreme 02.10 Info-kanal RTV Slovenija TV SLO T 06.30 Otroški kanal HD 07.00 Otroški program: Op! 07.00 Dinko pod krinko: Dinko izumitelj, ris. 07.05 Biba se giba: Biba in Škripavček, risana nan. 07.30 Kalimero: Kralj origamija, ris. 07.40 Oblakov kruhek: Težave z oblakom, ris. 07.50 Vila Mila: Polovični Rok, ris. 07.55 Zgodbe iz školjke: Srečo kuha Cmok: Tista o pečeni polenti 08.10 Zgodbe iz školjke: Martina in ptičje strašilo: Spričevalo 08.20 Male sive celice: OŠ Križevci in OŠ Zreče, kviz 09.00 Začnimo znova: Svetlana, slovenska nan.,02. sez., 2007 09.50 Začnimo znova: Marjeta je nazaj, slovenska nan., 02. sez.. 2007, 10.40 Slovenski vodni krog: Mirna, dokumentarna nan. 11.15 Nogomet - SP 2018: osmina finala 23.30 Dolga alpska transverzala: Križev pot, francoska dokumentarna serija, 2017, 1/4 00.25 Videotrak 01.30 Zabavni kanal HD 05.20 Videotrak HD pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Poko), risanka 7.25 Tika taka, risanka 7.35 Super krila, risanka 7.50 Pod košem, risanka 8.15 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 46. del 8.30 TV prodaja 8.45 Jaz sem Luna, 1. sez., 7. del 9.40 TV prodaja 10.10 Jaz sem Luna, 1. sez., 8. del 11.10 TV prodaja 11.25 Iskre treh src, 1. sez., 69. del 12.20 TV prodaja 12.35 Ukradena preteklost, 1. sez., 36. del 13.40 Usodno vino, 3. sez., 6. del 14.40 Lepo je biti sosed, 2. sez., 10. del 15.35 Dedinja Vendavala, 1. sez., 6. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Iskre treh src, 1. sez., 70. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 37. del 18.55 24URvreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 2. sez., 41. del 20.55 Moja boš, 2. sez., 42. del 21.50 24UR zvečer 22.20 Smrtonosno orožje, 1. sez., 8. del 23.15 Zakon in red: Enota za posebne primere, 14. sez., 2. del 0.05 Princ podzemlja, 1. sez., 19. del 0.50 Princ podzemlja, 1. sez., 20. del I.35 24UR zvečer, ponovitev 2.05 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Videospot dneva 09.05 Vse si delimo, gledališka predstava Vrtca Velenje 09.35 Žogarija (5), Cerknica 10.00 Ustvarjalne iskrice, Podstavki za kozarce 10.10 Napovedujemo 10.15 Korenčkov palček, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.40 1. revija zmagovalcev narodno-zabavne glasbe 2017 v Vinski Gori, 1. del II.40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Miš maš, 10.000 milj 16.10 Kuhinjica 16.30 Nanovo, Kako do študentskega dela 17.10 Ustvarjalne iskrice, Jedilnik 17.25 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Prehranski IQ, o hrani malo drugače 19.30 Videospot dneva 19.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Ašrami v Indiji 21.00 2585. VTV magazin 21.20 Kultura, informativna oddaja 21.25 Napovedujemo 21.30 Jesen življenja: Ida Kotnik iz Nazarij 22.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.25 Veliki koncert ob 20. obletnici skupine Mi2, posnetek 2. dela koncerta 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila i: Čez drn in strn, ris. 05.50 Odmevi 06.20 Poletna scena 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.30 Vikend paket 11.05 Vem!, kViz 11.50 Slastna kuhinja: Piščančji zvitki 12.20 Zlata dekleta (IV.): Sophia se poroči 02. del, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (II.): Glorijini dnevi, španska nad., 2014, 15.00 Pod drobnogledom - Nagyfto alatt: Mû'keavelô szfnjâtszâs a Muravidéken egykor és ma / Ljubiteljsko gledališče v Prekmurju nekoč in danes, odd. _ 15.45 Male sive celice: OS Križevci in OŠ Zreče, kviz 16.30 Zlata dekleta (V.): Komedija napak, am. hum. nan., 11/26 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Mestne promenade: Ptuj, dokumentarna serija, 1/4 17.55 Novice 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev: Ibrahim Kasabii, izobraževalno-svetovalna odd 18.05 Trobka in Skok: 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Film tedna: Dokler živimo, danski film, 2017 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Šport 22.45 Vreme 22.50 Poletna scena 23.10 Strasti, TV-nad., 2008. 10/60 23.45 Mestne promenade: Ptuj, 1/4 00.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.35 Dnevnik 01.05 Slovenska kronika, šport, vreme 01.35 Info-kanal RTV Slovenija TV SLO T 06.30 07.00 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.15 08.35 09.10 09.55 10.50 15.25 17.45 18.20 18.40 18.55 19.10 19.30 20.00 20.55 21.05 22.00 23.30 00.35 01.30 Otroški kanal HD Otroški program: Op! Dinko pod krinko: Dinko tekač, ris. Biba se giba: Biba in Vohavček, risana nan. Kalimero: Pavlinčin trak, ris. Oblakov kruhek: Babica kuha, ris. Vila Mila: Zrcalo v srcu, ris. Zgodbe iz školjke: Vesela hišica: Prašički niso miške Studio kriškraš: Tovarna oblakov Začnimo znova: Dan resnice, slovenska nan., 02. sez., 2007, Začnimo znova: Zaljubljeni Šrnef, slovenska nan., 02. sez., 2007, 10 domačih Nogomet - SP 2018: osmina finala Let25, koncert skupine Big Foot Mama Ambienti Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika Profesor Pustolovec: Naravoslovcem nikoli ni dolgčas, poučna odd. za mlade 'renosni telefon in gospodar reke, kratki igrani film EBU iz Japonske Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Kulinarični potep okrog sveta, japonska nan., 04./100 Od ena do enajst, odd. o svet. nogometnem prvenstvu ŽreDanje Lota Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Tina Maze 45. let. angleški film, 2015 Od ena do enajst, odd. o svetovnem nogometnem prvenstvu Zabavni kanal HD 05.25 Videotrak HD pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Poko), risanka 7.25 Tika taka, risanka 7.35 Super krila, risanka 7.50 Pod košem, risanka 8.15 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 47. del 8.30 TV prodaja 8.45 Jaz sem Luna, 1. sez., 9. del 9.40 TV prodaja 10.10 Jaz sem Luna, 1. sez., 10. del 11.10 TV prodaja 11.25 Iskre treh src, 1. sez., 70. del 12.20 TV prodaja 12.35 Ukradena preteklost, 1. s., 37. del 13.40 Usodno vino, 3. sez., 7. del 14.40 Lepo je biti sosed, 2. sez., 11. del 15.35 Dedinja Vendavala, 1. sez., 7. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Moč in strast (Passion y poder), 1. sez., 1. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 38. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 2. sez., 43. del 20.55 Moja boš, 2. sez., 44. del 21.50 24UR zvečer 22.20 Smrtonosno orožje, 1. sez., 9. del 23.15 Zakon in red: Enota za posebne primere, 14. sez., 3. del 0.05 Princ podzemlja, 1. sez., 21. del 0.50 Princ podzemlja, 1. sez., 22. del I.35 24UR zvečer, ponovitev 2.05 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Nanovo, kako do študentskega dela? 10.45 Ustvarjalne iskrice, jedilnik II.00 2585. VTV magazin 11.20 Kultura, informativna oddaja 11.25 Jesen življenja: Ida Kotnik iz Nazarij 11.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.20 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Miš maš, so kače res strupene? 17.15 Čas za nas, tabornike! Škalska liga ka te briga 17.45 Ustvarjalne iskrice, Zapestnica iz kravate 18.00 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Popotniške razglednice: Ašrami v Indiji 19.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn, Antonija Šola, Nino 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.30 Skrbimo za zdravje: Imate urološke težave? 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 21 28. junija 2018 ""^Jis PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček MORRIS, Heater: Tetovator iz Auschwitza od - Odrasli / 821-312.6 Biografski romani Roman temelji na resničnih dejstvih in zgodbah dveh taboriščnikov iz Auschwitza, Laleta ter Gite Sokolov. Oba sta bila iz rodne Slovaške internirana v taborišče v letu 1942; Gita 13. aprila, Lale deset dni kasneje. Kljub temu da zgodba opisuje čas in kraj, kjer je prevladovalo zlo, nasilje in množično umiranje v krematorijih, je to obenem tudi zgodba o upanju, močni volji do življenja ter - ljubezni. Lale je imel kmalu ob prihodu veliko srečo, saj so ga izbrali za enega od tetovatorjev. Ljudem, ki so jih vsak dan vozili v taborišče, je za vedno vpraskal številke, ki so jim jo dodelili gestopovci. Lale je pomagal sojetnikom, kolikor je le bilo mogoče. Iz taborišča je tihotapil dragocene stvari v zamenjavo za hrano in zdravila, ki so marsikomu rešila ali vsaj trenutno olajšala življenje. Še posebej se je spoprijateljil z družbo Ciganov, s katerimi je bil v isti baraki. Ob tetoviranju je spoznal tudi dekle Gito, ki mu je takoj prirasla k srcu. Za njo je še posebej skrbel, med njima je vzplame-nela prava ljubezen. Takšna, ki je premagala smrt in strahote tistega časa in tistega kraja. Meseci, ki sledijo, so še posebej težki. Jetniki umirajo zaradi različnih vzrokov. Veliko so jih vzele bolezen, podhranjenost in izpostavljenost mrazu. Nekaj se jih je odločilo končati življenje ob elektrificirani ograji. Druge so ustrelili stražarji s stolpa, preden so uspeli priti do ograje. Plinske celice in krematorij prav tako delajo s polno paro ... STAMM, Peter: Sedem let od - Odrasli / 821-311.2 Družbeni romani Zgodba o moškem, ki je razpet med dve ženski. Obe spozna skoraj istočasno, med študijem. Različni sta si tako zelo, da med njima sploh ne moreš najti vzporednice. Prva je lepa, pametna, prodorna; druga je njeno popolno nasprotje. Obe pa imata velik vpliv nanj. Do privlačne Sonje, ki postane njegova žena, čuti močno poželenje, ob preprosti Iwoni pa se čuti svobodnega in ljubljenega. Življenje teče, študijska leta so že zgodovina, vsakdan obogati hčerka Sofi ... Alexsander pa kljub vsemu še vedno vztraja v nevsakdanjem ljubezenskem trikotniku in se ne more dokončno odločiti, katero od njiju izbrati. Kaj je tisto, kar mu je najpomembnejše? Roman, ki ne obsoja, ampak ti spodnese tla pod nogami in da misliti. Vprašal sem se, kakšno sliko je o Iwoni imela Sonja. Nikdar je ni videla in tudi jaz ji o njej nisem nikdar pripovedoval. Verjetno je mislila, da jo Iwona v nekem smislu prekaša, bodisi po bujnosti ali po strasti ali po čem drugem. Moral sem se smejati ... HARPER, Jane: Suša od - Odrasli / 821-312.4 Kriminalni romani Aaron Falk je zvezni agent iz Melbourna. Nekega dne prejme sporočilo in ob njem zahtevo, da se udeleži pogreba svojega najboljšega prijatelja iz mladosti. Zgodba pa se v bistvu prične že dvajset let prej ... Takrat je bila v malem mestecu družba štirih dobrih prijateljev, najstnikov. Aaron, Luke, El-lie in Gretchen. Družili so jih pogovori v parku, medsebojne simpatije, šola, občasno popivanje ter ljubezen. In kljub temu so drug o drugem vedeli premalo ... Ko Ellie najdejo utopljeno, se v mestu sproži plaz ugibanj in obtoževanj. Samomor? Umor? In kdo naj bi ga zakrivil? Aaron je eden glavnih osumljencev, saj je na listku, ki ga najdejo v sobi mrtvega dekleta, zapisan njegov priimek. Luke mu ponudi lažen alibi. Ampak mesto se kljub pomanjkanju dokazov zaroti proti Aaronu in njegovemu očetu, zato zapustita rodni kraj in odideta v Melbourne, kjer pričneta novo življenje s senco nad sabo. In po dvajsetih letih v mestecu ponovno odjekne nasilje. Luke, njegova žena Karen in njun sin Billy so ustreljeni. Vse kaže, da je Luke sodil njima, nato še sebi. Živa ostane le malčica Charlotte. In Lukova starša, ki si ob tragediji želita spoznati resnico. Je grozodejstvo res zakrivil Luke? In kdo naj to razišče, če ne Aaron, nekdanji Lukov najboljši prijatelj in obenem kriminalistični agent? Očetovo sporočilo Aaronu ob smrti je nedvoumno: Luke se je zlagal. Ti si se zlagal. Glej, da prideš na pogreb. VALETIČ, Žiga: Osemdeseta, desetletje mladih od - Odrasli / 78 - Glasba Avtor nas že na začetku opozori, da knjiga ni enciklopedija, ki bi zajela vsa imena iz pop--rocka osemdesetih let. Pripoved je delno subjektivna, želi pa ohraniti spomin na zanimivo glasbeno zgodbo zanimivega polpreteklega časa. V osemdesetih se je namreč sprožil razvoj žanrov popularne glasbe, kakršne poznamo še danes. Se spomnite Pop delavnice, Videomixa? Glasbe takrat nismo več samo poslušali, temveč smo jo tudi gledali. Iz tega obdobja so ostale v spominu tudi bujne pričeske ter izjemno barvita oblačila in make-up. Pojavil se je heavy metal, punk se je približal popu - in obra- tno. Z glasbo se je na svetovni ravni, tudi s pomočjo izvajalcev iz Jugoslavije, reševalo lačne otroke v Afriki. Svoje mesto je našel tudi italijanski in nemški disco zvok. Diskoteke so cvetele, prav tako Turist ter K4. Obdobje, ko je lahko resnično vsak našel njemu všečno glasbo. » ... Slišim jih na radiu, včasih gledam na ekranu. Srečujem jih na cesti, v tvoji so zavesti. Hej, klošarjem smrdijo, še kurbam ne dišijo. Zdresirani kot lovski psi, z izpranimi možgani. Uniformiranci ...« (Mijo Popovic: Uniformiranci; izvajalec: Pomaranča) CLEVELAND, Karen: Stroga tajnost od - Odrasli / 821-312.4 Kriminalni romani Pravi psihološki triler, ki nas popelje v okolje protiobveščevalnih služb. Vivian je protiobveščevalna analitičarka pri CII. Pri delu je precej uspešna, po dvoletnem trudu je tik pred odkritjem mreže spečih ruskih vohunov, ki prebivajo v Ameriki. Ko ji uspe vdret v računalnik ruskega vohuna, najde mapo s fotografijami »prijateljev«. In doživi šok. Na eni od slik je namreč - njen mož Matt! Mu lahko verjame, da je bil v to prisiljen? In da je popolnoma neaktiven pri tem delu? Je njen mož popoln ati in soprog ali popoln ruski vohun? Ob tem ogrozi svojo kariero, družino, otroke. Psihološki triler, ki nas do konca drži v napetosti. Dvakrat kliknem tretjo fotografijo in na zaslonu se spet prikaže obraz. Portret od blizu. Tako znan, tako domač - a vendar ravno nasprotno, saj ga vidim nekje, kamor ne sodi. Zamežikam enkrat, dvakrat, moji možgani poskušajo zgraditi most med tem, kar gledam, s tem, kar res vidim in kar to pomeni. Potem se čas ustavi, prisežem. Okrog mojega srca se sklenejo ledeni prsti in ga stisnejo, slišim le šumenje krvi v ušesih. Bolščim v obraz lastnega moža. a Stanka Ledinek kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 28. junij 18.00 Velenjski grad Odprtje prenovljene stalne razstave Afrika 19.00 Galerija Velenje Velika črta, predavanje Janeza Zalaznika 20.00 Pred Domom kulture Velenje Maraton slovenskih folklornih skupin Petek, 29. junij 20.00 Mia Bianca Uroš Kuzman predstavlja: Stand Up večer s Sašom Staretom in Perico Jerkovicem 21.00 Velenjska plaža, Plaža MiaMia Čaga Boys 21.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Kultur Shock (ZDA), Edo Maajka (BIH), DJ Mrigo 17.00 Kino Velenje Kino maraton: Poldi, pustolovščine pogumnega ptička, brezplačna predstava 18.00 Kino Velenje Kino maraton: Bella in Sebastjan, prijatelja za vedno, brezplačna predstava 19.00 Kino Velenje Kino maraton: Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba, brezplačna predstava 20.00 Kino Velenje Kino maraton: O telesu in duši, brezplačna predstava 21.00 Kino Velenje Kino maraton: Whitney, brezplačna predstava Sobota, 30. junij 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 9.00 Knjižnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.00 Muzej premogovništva Slovenije Dan rudarjev, parada uniformiranih rudarjev 18.00 Mestni stadion Velenje 58. skok čez kožo Nedelja, 1. julij 9.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Robo počitnice 10.00 Velenjska plaža 35. Evropsko Goldwing srečanje 15.00 Grilova domačija, Lipje pri Velenju Poletje na Grilovi domačiji 16.00 Velenjska plaža Virtualno doživetje na jezeru Ponedeljek, 2. julij 21.30 Pred Domom kulture Velenje Poletni kino Zvezde pod zvezdami: Žarek v srcu, komična drama Torek, 3. julij 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje 12.00 Torkove igrarije: Tovarna igrač, v primeru dežja odpade 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje 19.00 Torkove igrarije: Tovarna igrač, v primeru dežja odpade 18.00 Velenjski grad Odprtje razstave Vlada Oremuža 20.00 Pred Domom kulture Velenje Blue Tour: American Music Abroad (ZDA), orkester dijakov Sreda, 4. julij 10.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična joga z Nino 11.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Priprava smoothijev za otroke 18.00 CVIU, športna dvorana DM iniciativa za gibanje otrok 2018 ŠOŠTANJ Ni prireditev. ŠMARTNO OB PAKI Sreda, 27. junija 9.00 Športni park Šmartno ob Paki Tradicionalni nogometni kamp Martinko (do sobote, 30. junija) Ponedeljek, 2. julija 10.00 MC Šmartno ob Paki - dvorana Marof Počitniške ustvarjalne delavnice ter LEGO prosto sestavljanje (do petka, 6. julija) Vsak dan, ponedeljek - petek 10.00 in 17.00 MC Šmartno ob Paki Hoja po vrvi »slackline« 10.00 MC Šmartno ob Paki Igranje namiznega tenisa CITY CENTER Celje • Četrtek,28.6. Biotržnica • Petek, 29.6. od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 1.7. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Karli, Fonzi in zlata ribica • Citycentrov karting, kjer se boste lahko zabavali, tekmovali in preiz-kušaliv spretnostnivožnji z gokar-dom: Torek - petek: 14:00 - 21:00, • Sobota: 10:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 20:00. V primeru dežja je zaprto. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 1 2 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. Lunine mene M 28. junija, ob 6:53, polna luna (ščip) Med počitnicami ne bo nikomur dolgčas Velenjski zavodi, društva in razne organizacije napovedujejo pester počitniški program tako za otroke kot odrasle Tina Felicijan Med počitnicami bodo po vsej Šaleški dolini potekale različne aktivnosti, ki bodo predvsem otrokom krajšale prosti čas. Tudi v Velenju bo ponudba pestra. Galerija Velenje bo za otroke, stare od 7 do 15 let, med 9. in 13. julijem med 10. in 13. uro prirejala počitniške likovne delavnice, katerih rdeča nit bo izdelovanje novih reči iz odpadnih predmetov in materialov. 8. avgusta ob 10. uri pa vabijo na ka-ligrafsko delavnico z akademsko slikarko Barbaro Jurkovšek. Vila Rožle bo vsa delovnik v juliju med 9. in 12. uro prirejala različne aktivnosti za otroke. v istem času in še med 13. in 24. avgustom pa Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje ponuja poletno počitniško varstvo za otroke vsak delovnik med 7. in 16. uro. Program je namenjen šolarjem od 1. do 5. razreda, ki se morajo pred udeležbo prijaviti prek obrazca na spletni strani vilarozle.si. Med 27. in 31. avgustom bo med 8. in 14. uro potekal še program Otroško mesto v Sončnem parku. Športna zveza Velenje ponovno prireja program športnih aktivnosti za osnovnošolsko mladino Športni tabor Zmaga Kuštri-na, ki bo potekal med 8. uro in 15.30 v različnih terminih in na različnih lokacijah: 2.-6. julija, 9.-13. julija, 20.-24. avgusta in 27.-31. avgusta. Več o prijavah najdete na spletni strani sport-nazvezavelenje.si. Mladinski center Velenje vabi na poletne počitnice v Središče mladih in otrok, ki bo med 13. in 16. avgustom odprto med 10. in 18. uro. Med 2. in 6. julijem med 9. in 15. uro pa v Letnem kinu prireja otroški tabor Indi-camp za osnovnošolce od 6. do 15. leta starosti. Prijave zbirajo na spletni strani mc-velenje.si. Knjižnica Velenje poleg bralnih srečanj bodisi v knjižnici bodisi na plaži vabi tudi na Robo počitnice. Otroci bodo prido- v Mojčino deželo, kjer se bodo otroci zabavali, se igrali in se tudi kaj naučili med 8. in 16. uro. Na počitniško druženje vabi tudi Muzej Velenje, ki 6. julija ob 18. uri prireja grajsko zabavo v pižamah. Tradicionalni program 'Prespimo v gradu, sa-njajmo grajske sanje' bo tokrat potekal na temo priljubljenega bivali znanja s tehniško-tehno-loškega področja, modeliranja, računalniškega programiranja, saj bodo sestavljali zanimive in poučne modele robotov ter spoznavali različne senzorje in mehanizme, programirali delovanje robotov in z njimi reševali tematske izzive. Več informacij in prijavnico dobite na naslovu rok@stiri.si Organizirane poletne počitnice za otroke prireja tudi Družinski center harmonija društva NOVUS. Potekale bodo od 2. do 6. julija med 8.30 in 14.30, informacije in prijave pa sprejemajo na sabina.lebar@drustvo-novus. com. Med 2. in 6. julijem, 20. in 24. ter 27. in 31. avgustom Plesno--kreativni studio Mdance vabi junaka Harryja Potterja. 2. avgusta pa bo od 8. ure dalje potekal dnevni tabor na temo Afrike, ki bo povezan z raziskovanjem prenovljene zbirke afriških artefak-tov. Na obe srečanji se je potrebno predhodno prijaviti. Počitniške aktivnosti za osnovnošolce bodo potekale tudi v Planetu generacij. Med 6. in 17. avgustom vabi med 9. in 13. uro, prijavnice pa lahko izpolnite na spletni strani planet-generacij.si. Vabi pa tudi Konjeniški klub Velenje s poletnim otroškim taborom v družbi konj, ki bo potekal med 6. in 8. avgustom med 8. in 15. uro. Tabor je primeren za otroke, stare od 4 do 12 let, prijavijo pa se lahko na naslovu kkvelenje@gmail.com. Vabita Kavčnikova dimnica in Grilova ■ v* • domačija V mesecu juliju in avgustu svoja vrata za obiskovalce odpirata tudi Grilova in Kavčnikova domačija. V ekomuzej preurejeno vini-čarijo na nekdaj vinorodnem območju Lipja pri Velenju si je mogoče ogledati ob sobotah in nedeljah med 10. in 17. uro. Na domačijo bo ob vašem obisku prišel vodič Muzeja Velenje z Velenjskega gradu. Preko 400 let stara Kavčniko-va dimnica v Zavodnjah nad Šoštanjem pa je obiskovalcem na ogled ob nedeljah med 10. in 17. uro. a Prenovili Foitovo zbirko Na Velenjskem gradu bodo v četrtek, 28. junija, bodo ob 18. uri odprli prenovljeno stalno razstavo Afrika, s katero Muzej Velenje predstavlja zanimivo zbirko predmetov, ki jih je v petindvajsetih letih bivanja v Afriki zbral in nato Velenju poklonil češki akademski kipar František Foit. Po odprtju razstave bosta v atriju Velenjskega gradu nastopila Igor Bezget na kitari in Tina Sovič na tolkalih, ki s projektom umetniške izmenjave in festivalom Maribum Afriqui povezujeta glasbene kulture zahodne Afrike z glasbeno kulturo našega okolja. a ■ Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC 28. junija 2018 Nagradna Križanka Vzajemna -JV—JU J é SESTAVIL PEPS AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA UDAREC PRI BOKSU LOČEN PRI KOŠARI, VRV NEPRAVI KROG, PAKROG NaS ČAS ČETRTLETJE RIBIŠKA VRVICA SPISEK NAPAK V KNJIGI NAJDALJŠA REKA NA SVETU HITER FRANCOSKI PLES Naš ČAS DOMAČE MOŠKO IME RAJKO JAMNIK FORDOV MALČEK GLAS PRI KLENKAN-JU SPREMEMBA V GLASBENEM RITMU -o- ČVEKANJE POTUJOČE GLEDALIŠČE REDEK NEBESNI POJAV I SLOVENSKI HUMORIST-JOŽE PLAVALNI SLOG ZAKUHA, KI SE VLIVA V VRELO VODO MESTO NA KITAJSKEM KRAJŠA SKLADBA ZA KLAVIR ORIENTALSKO RIŽEVO ŽGANJE PREBIVALCI ZGODOVINSKE LACIJE LEV IVANOV POPULAREN KVIZ NA TELEVIZIJI POLISAHARID SADNEGA SLADKORJA N OMEJEN, NEUMEN ČLOVEK (EKSPR.) ZADNJE PREDIVO, TUUE PREPADNO PODROČJE (NAR.) UVODNA GLASBA K ODDAJI, AVIZA V JEZERO V SEVERNI ITALIJI GUMARSKO PODJETJE V KRANJU PARADIŽ, EDEN SLOVENSKA MANEKENKA-NATAŠA LOČJE, LOČEK (STAR.) KITAJSKA UTEŽNA MERA N ROČNO ORODJE ZA 2ETEV R TOMISLAV LADAN SKAKALNA PONJAVA Z MREŽO CARLOS ARIAS SKOPLJE-NEC, EVNUH PREBIVAL. ANTIČNE LJUBLJANE M SOBNA LONČNICA, SLEČ OPORA OB STRANEH KMEČKEGA VOZA KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka BELA IN SEBASTIAN: PRIJATELJA ZA VEDNO Belle et Sébastien 3, le dernier chapitre, družinska avantura, 97 minut (Francija) Režija: Clovis Cornillac. Igrajo: Félix Bos-suet, Tchéky Karyo, Clovis Cornillac Petek, 29. 6., ob 18.00, mala dvor. -Dan kina ob 10 letnici Festivala O TELESU IN DUŠI Testrol és lélekró'l, romantična drama, 116 minut (Madžarska). Režija: Ildikó Enyedi. Igrajo: Alexandra Borbély, Géza Morcsányi, Réka Tenki, Zoltán Schneider Petek, 29. 6., ob 20.00, mala dvor. -Dan kina ob 10 letnici Festivala VSAKA DOBRA ZGODBA JE LJUBEZENSKA ZGODBA Dokumentarni film, 71 minut (Slovenija) Režija: Rajko Grlic', Matjaž Ivanišin Nastopajo: Dušan Jovanovic, Milena Zupančič, Radko Polič, Boris Cavazza Petek, 29. 6., ob 19.00 - Dan kina ob 10 letnici Festivala Velenje Sobota, 30. 6., ob 18.30 - mala dvor. Nedelja, 1. 7., ob 17.30 - mala dvor. POLDI: PUSTOLOVŠČINE POGUMNEGA PTIČKA Ploey - You Never Fly Alone, sinhronizi-rana animirana pustolovščina, 84 minut (Islandija, Belgija,) Režija: Arni Asgeirs-son. Slovenski glasovi: Jaka Dolinšek, Uroš Buh, Nina Kaludjerovič, Štefan Ku-šar, Romana Golavšek Petek, 29. 6., ob 17.00 - Dan kina ob 10 letnici Festivala Velenje WHITNEY Whitney: Can I Be Me, glasbeni dokumentarni film, 105 minut (VB, ZDA) Režija: Nick Broomfield, Rudi Dolezal VZAJEMNA zdravstvena zavarovalnica Trg mladosti 6, Velenje Tel.: 03 898 76 20, 898 76 22 Zavarovanje ZDRAVSTVENA POLICA je namenjeno osebam od 18. do 64. leta starosti. V primeru bolezni ali nezgode zagotavlja kritje stroškov samoplačniških zdravstvenih storitev, od specialističnih pregledov do operativnih posegov in lažji dostop do storitev. Premija je odvisna od pristopne starosti in se v času trajanja ne spreminja. Izbrana kritja vam omogočajo, da obvarujete svoje zdravje in poskrbite za socialno varnost vas in vaše družine. NE ČAKAJTE, IZBERITE ZDRAVSTVENO POLICO; ZGRADITE SI HIŠO ZDRAVJA Zavarovanje lahko sklenete vsak dan v zastopstvu v Velenju na Trgu mladosti 6, lahko pa tudi pokličete na tel.: 898 76 20, 898 76 22. Zavarovanje lahko sklenete tudi na spletnih straneh Vzajemna www.vzajemna.si. Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje s pripisom »Vzajemna«, najkasneje do, ponedeljka, 9. julija. Izžrebali bomo tri nagrade: brisača Vzajemne, majica Vzajemne in torbica za GSM. Nastopajo: Whitney Houston, Bobbi Kristina Brown, Bobby Brown, Robyn Crawford Petek, 29. 6., ob 21.00 - DAN KINA ob 10 letnici Festivala Velenje Sobota, 30. 6., ob 20.30 Nedelja, 1. 7., ob 19.00 - mala dvor. NEVERJETNI 2 Incredibles 2, sinhronizirana animirana družinska komedija, 118 minut (ZDA) Režija: Brad Bird. Slovenski glasovi: Lotos Vincenc Šparovec, Nina Valič, Nataša Tič Raljan, Rok Suhadolc, Alenka Tetičkovič, Niko Goršič, Rok Kunaver, Uroš Buh Sobota, 30. 6., ob 18.00 - 3D Nedelja, 1. 7., ob 16.00 - otroška mat. OCEANOVIH 8 Ocean's 8, akcijska kriminalka, triler, 110 minut (ZDA). Režija: Gary Ross Igrajo: Sandra Bullock, Rihanna, Anne Hathaway, Mindy Kaling, Cate Blanchett, Olivia Munn, Dakota Fanning, Matt Damon, Helena Bonham Carter Sobota, 30. 6., ob 22.30 Nedelja, 1. 7., ob 20.30 Z LJUBEZNIJO, SIMON Love, Simon, romantična komična drama, 110 minut (ZDA). Režija: Greg Berlanti Igrajo: Nick Robinson, Jennifer Garner, Josh Duhamel, Katherine Langford, Alexandra Shipp Nedelja, 1. 7., ob 18.30 ŽAREK V SRCU Un beau soleil intérieur, romantična komična drama, 95 minut (Francija) Režija: Greg Berlanti. Igrajo: Nick Robinson, Jennifer Garner, Josh Duhamel, Katherine Langford, Alexandra Shipp Ponedeljek, 2. 7., ob 21.30 - Zvezde pod zvezdami na ploščadi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje) ILJIIHO V I: m:\.ii: Wfc i I v Zdravniški nasveti, gost: mag. A Z Božidar Kroflič, ■ J dr. med. specialist I |f otorinolaringologije I I iz Splošne bolnišnice " Celje. Tema: Bolezni ČETRTEK, 28. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 29. junija I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 30. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 1. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 2. julija 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 3. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 4. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 18. do 24. junija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 18. do 24. junija (v mikro-g/m3); opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3 ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 18. do 24. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 18. do 24. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka2 mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE • Meh Mitja, Ravne 96, Šoštanj in Ovčar Maja, Škale 127, Velenje • Koželjnik Borut, Vodnikova cesta 2, Šoštanj in Napotnik Nina, Cankarjeva cesta 15, Šoštanj • Kovač Mitja, Aškerčeva cesta 16, Šoštanj in Verhovnik Valentina, Gaberke 173, Šoštanj • Podkoritnik Žarko, Goriška cesta 44, Velenje in Ugovšek Petra, Podgorje 26A, Velenje • Šarner Slavko, Veliki Vrh 14, Šmartno ob Paki in Strožič Mirjana, Lokovica 44, Šoštanj SMRTI Pusovnik Ana, roj. 1931, Florjan 132, Šoštanj Nagrajenci križanke »PRO-ZiR - skiro«, objavljene v tedniku Naš čas dne 14. junija 2018, so: • Milena Prelog, Kraigherjeva 2, 3320 Velenje (košara za kolo); • Zdenka Terglav, Pod parkom 13, 3320 Velenje (zvonec za kolo); • Peter Krepel, Linhartova 13, 3320 Velenje (majica www.skirostar.si). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: ZA VSE GENERACIJE Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 23 28. junija 2018 «»SÜAS OBVEŠČEVALEC 23 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) STIKI-POZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si NEPREMIČNINE DEL HIŠE s svojim vhodom 35/m2 v Ljubiji-Kolovrat, 1 km od Mozirja, prodam. Cena 21.000 €. Gsm: 070 777 281 mali OGLASI STANOVANJE cca 80m2 na Ljubnem (Prod 5), vseljivo v roku 2 mesecev, prodam. Cena 30.000 €. Gsm: 040 677 046. PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. LETOŠNJI JEČMEN v difuzi, prodam. Gsm: 041 726 912 RAZNO KOZJE MLEKO, oddajam (Konovo), Gsm: 031 460 128 MOTOR - petdeset kubični, kupim. Po možnosti vozen in neregistriran. Tel. 03 589 32 70 ŽIVALI TELICO SIMENTALKO, staro 22 mesecev, težko 500 kg., prodam. Gsm: 040 508 273. NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. KLET FURLAN vabi na pokušino refoška, caberneta, malvazije in drugih vin v lasten vinotoč na Kidričevi 57, v Velenju. Odprto vsak dan od 10. do 17. ure. Nedelja in ponedeljek zaprto. Tel. 03 58 62 411 EVANGELIJSKA KRŠČANSKA SKUPNOST VELENJE vabi na KAMP-Angleški brejk za mladino (13. do 18. let) v Mladinski center Velenje od 9. do 13. julija (od 13. do 16. ure) na 5-dnevno delavnico »Vadimo ANGLEŠKO z Američani« Ne zamudite se prijaviti, KLIC na 031 817 594. Joan Bell govorimo SLOVENSKO! Kontakt tudi ekcvelenjekamp@gmail.com. DEŽURSTVA ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 30.6. do 1.7.2018, Para Kam-cheva, dr. dent. med. VET. POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE . »USAR« Vinska Gora 8, 3320 Velenje 041 636 939 www.usar-pogrebne-storitve.com - Ureditev dokumentacije ji - Organizacija pogrebnih ¿Vecan|sti - Prevoz in ureditev polpjnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti Na voljo smo vam 24ur/San Prodaja, stanovanje, garsonjera: ŠOŠTANJ, PRI TRESIMIRJU, 23,6 m2, l. 1952, 2/3 nad., ER: G (210 - 300 kWh/ m2a) in več, 24.000 € Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VELENJE, DESNI BREG PETORČKI, 65 m2, adaptirano l. 2017, M/2 nad., ER: D (60 - 105 kWh/m2a), 56.000 € vec na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si u Komunalno podjetje Velenje Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan I i? JK IV > o. S S S ñ Minile zate so bolečine, v srcu pustila si lepe spomine. Čeprav si morala veliko bolečin trpeti, s teboj nam je bilo lepo živeti. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, tašča, babica in prababica ANA PUSOVNIK (rojena Brezovnik) iz Florjana 1931-2018 Zahvaljujemo se vsem, ki ste v težkih trenutkih našli tolažilno besedo in nam kakorkoli pomagali, ji olajšali zadnje dneve in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni ;e je... 30. 6J05. 7. - 30. junija 1963 so otroško igrišče svečano odprli; v 20 delovnih dneh je na delovišču delalo 8313 prebivalcev Velenja, ki so skupaj opravili 28.598 prostovoljnih delovnih dni in s tem prihranili okoli 11 milijonov takratnih dinarjev; - od 30. junija do 6. julija 1984 je v Šmartnem ob Paki delala la 4. mladinska delovna brigada »Šmartno 84«; - 1. julija 1901 se je v Šoštanju rodila glasbenica in operna pevka Franja Burja Kocuvan; - leta 1956 je 1. julija začela poskusno obratovati 1. faza šo-štanjske termoelektrarne, ki je dajala v omrežje 30.000 KW električne energije; - 1. julija 1968, ko so začeli pokopavati na novem osrednjem pokopališču Šaleške doline v Pod-kraju, je bil dokončno ustavljen promet na železniški progi Ve-lenje-Dravograd; - 1. julija 1990 je ugasnil SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Franc Leskošek -Luka Velenje, predsednik poslovodnega odbora Rudnika lignita Velenje je postal Franc Avberšek; - 2. julija 1946 se je rodil kulturni delavec, literat, svetovni popotnik in politik dr. Borut Ko-run iz Velenja; - radijska postaja Velenje se je prvič oglasila v sredo, 2. julija, leta 1975 ob 15.30 na UKV področju na frekvenci 88,9 me-gaherzov; - 3. malega srpana leta 1955 je bila v Velenju pred 4000 gledalci otvoritev stadiona ob jezeru; v upravljanje športnemu društvu Rudar ga je predal predsednik upravnega odbora Delavskega sveta Rudnika lignita Velenje Tine Koren; po svečani otvoritvi je bila odigrana nogometna tekma med moštvom avstrijskega rudnika Fohnsdorf in domačega Rudarja, ki so jo dobili gostje z rezultatom 3 : 1; - 3. julija 1964 se je 680 delavcev Tovarne gospodinjske opreme Gorenje preselilo v sodobno halo z 12.500 kvadratnimi metri površine; - v Velenju je bil 3. julija 1976 cilj 8. etape kolesarske dirke "Po Jugoslaviji"; - 3. julija 1984 so v Velenju svečano odprli novo pošto; - 3. julija 1999 so globoko pod zemljo, v jami Škale, v Velenju odprli Muzej slovenskega premogovništva; - 4. julija 1967 je bil slovenski izseljenski piknik ob velenjskem jezeru, Velenje pa je dobilo svojo turistično zastavo, ki jo je narisala Tatjana Lužnik - Šmid; - 4. julija 1975 je bilo na Trebe-liškem pri Velenju prvo tekmovanje v motokrosu; - 5. julija 1947 se je v Zavodnjah nad Šoštanjem rodil Ferdo Kavčnik, ki je kljub izredni širini vedno ostal le študent filozofije, pesnik, pisatelj ter esejist, ki v času svojega življenja ni uspel ničesar objaviti. Skoraj večino svojega precej nesrečnega življenja je preživel na Kau-čelovi dimnici v Zavodnjah, ki danes velja za najjužnejšo ohranjeno alpsko dimnico v evropskem prostoru. Damijan Kljajič VI 1 i Rudarsko stanovanje (Foto Arhiv Muzeja) ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. 03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. Ni res, da je odšel in nikoli ne bo! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini, Zdaj je le tam nekje in čaka na nas, da se srečamo spet, ko pride naš čas. ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat in stric IVAN PIRNAT (Hlepov Janko) 12. 8. 1933 - 19. 6. 2018 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem za izraze sožalja, darovane sveče in cvetje. Najlepša hvala gospodu župniku za opravljen obred, govorniku za izrečene besede slovesa in pevcem kvarteta Oljka. Posebna zahvala sosedom, sorodnikom, kolektivu Avto Glinšek, d. o. o., Mesarstvu in gostilni Križnik za nesebično pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 24 Kljub ohladitvi skočili v poletje Ves pretekli konec tedna so se na Velenjski plaži vrstili dogodki, ki so napovedali pestro kopalno sezono Tina Felicijan Velenje, 22.-24. junij - Ob prelomu pomladi v poletje je Mestna občina Velenje v sodelovanju s partnerji ponovno pripravila sklop prireditev Skok v poletje na Velenjski plaži, ki so se začele s petkovim prižigom svečk na gladini Velenjskega jezera ob kresni noči in zaključile v nedeljo z dalmatinskimi melodijami. S tem je napovedala pestre vsebine, ki bodo celo poletje dopolnjevale sproščeno druženje, uživanje v vodnih športih, okušanje kulinaričnih dobrot lokalnih po- nudnikov in spremljanje raznih prireditev. Pljuskalo je visoko Čeprav se je po petkovem deževju ozračje v Šaleški dolini precej ohladilo, je vodni spektakel Pljusk povzročil vročico, ki je v vodo pognala številne kopalce in ljubitelje raznih vodnih športov. Otroci so očitno komaj čakali, da se lahko ponovno zabavajo na igralih. V soboto so še posebej uživali, saj so lahko preizkusili tudi drčo, napihljive žoge, v katerih so se lahko kotalili po gladini, v bazenu pa igrali odboj- ko. Skok v poletje so tudi tokrat obiskali ekstremni športniki, ki so se z rolkami, rolerji, kolesi ali BMX-i zaleteli po skakalnici in izvajali atraktivne trike. Obiskovalci so lahko opazovali akrobatske skoke v vodo tako z drče kot z velikanske gugalnice. Na plava- joči rampi pa so se na malih kolescih pomerili na suhem. V žiriji, ki je ocenjevala atraktivne trike, so sedeli Tim Kevin Ravnjak, Gloria Kotnik in Timotej Lampe Ignjic. Dan pa se je zaključili s koncertom velenjskih bendov Klinični testiranci in Šank Rock. Dišalo je po plaži Nekatere na plažo spomni vonj po morju, druge vonj po kremi za sončenje, spet tretje pa vonj po žaru. Vsako leto bolj pestro redno kulinarično ponudbo na Velenjski plaži je v nedeljo popestril Beach food festival - kulinarična tržnica poletnih okusov, na kateri so obiskovalci izbirali med ledenimi sladicami, eksotičnimi začimbami, morskimi okusi, izbranimi jedmi z žara, veganski-mi specialitetami, testeninami, prigrizki in drugimi zanimivimi dobrotami, ki jih je pripravilo več kot deset ponudnikov. Frizerji odstrigli drugačnost Na pobudo velenjskega frizerja Marka Hriberška je več kot 15 frizerk in frizerjev ponudilo svoje storitve v okviru dobrodelne akcije Odreži drugačnost. Na frizerski stol je sedlo okrog 130 ljudi, ki so za friziranje v odlič- nem vzdušju, polnem pozitivne energije, plesne glasbe in dobrih namenov, odšteli, kolikor so želeli, s tem pa prispevali za obnovo in ureditev previjalnice v Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje ter za letovanje otrok iz socialno ogroženih družin, ki jih bo na morje peljala Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje. Izkupiček je Mestna občina Velenje podvojila in tako je CVIU dobil 3743 evrov, MZPM pa 1604 evre. ■ V soboto so gledalce z akrobacijami navduševali tudi člani svetovno znane skupine Dunking Devils ter člani Urban Roofa. Skok v poletje na Velenjski plaži se je zaključil z dalmatinskimi melodijami skupine Veški dečki in kla-pe Kampanel. V Šaleški dolini so poletni sončev obrat zaznamovali z več prireditvami, na katerih so prikazali šege, povezane s kresno nočjo Tina Felicijan Letošnji prehod pomladi v poletje je zaznamovala ohladitev, zato je bilo prižiganje ognja, ki je del starih šeg ob kresni noči, še kako dobrodošlo. Največ ljudi se je tudi letos zbralo na atraktivni prireditvi Kluba vodnih športov Velenje, ki ob kresni noči že štiri leta pripravlja družabno srečanje in obiskovalce povabi k prižiganju več kot dva tisoč svečk, da ob prihodu poletja osvetlijo gladino Velenjskega jezera. Letos so povabili plesno skupino kulturnega društva Magnolija, ki je v soju kresov uprizorila vilinski ples s kresničkami. S pogostitvijo, ki jo je spremljala živa glasba, pa so člani kluba zbirali prostovoljne prispevke, s katerimi bodo pripravili jezersko doživetje za otroke s posebnimi potrebami. Na najdaljši dan v letu je tudi vilenjak Šalček skupaj s Turističnim društvom Šalek ponovno povabil na prireditev O kresi se dan obesi. Obiskovalci so se povzpeli na Šaleški grad, kjer jim je Šalček ob čarobnem ognju s praprotjo v roki pripovedoval o skrivnostih, povezanih s kresno nočjo, ena od njegovih vil pa je obiskovalce popeljala v pravljič- ni svet. Nato so si na šaleškem trgu zakurili ogenj ter si ob glasbi in plesu spekli prav poseben šaleški štrudl - na palici pečeno testo z jabolki. Muzej Velenje pa je priredil Kresni večer na Kavčnikovi domačiji. Obiskovalci so lahko v čudovitem ambientu skoraj štiristo let stare dimnice podoživeli čare kresne noči, kakršne so poznali predniki. Muzealci so v sodelovanju z Univerzo za III. življenjsko obdobje prikazali nekdanje šege, vraže in drugo izročilo, ki se v povezavi s poletnim sončevim obratom prenaša iz roda v rod. ■ Kaj in kako s Šaleškim gradom V Šaleku so potekale diskusijske delavnice o ravnanju z ruševinami Šaleškega gradu, ki jih je Mestna občina Velenje izvedla v okviru projekta Ruins Tina Felicijan Mestna občina Velenje je pred enim letom začela izvajati evropski projekt RUINS, ki spodbuja trajnostno ponovno uporabo, ohranjanje in sodobno upravljanje zgodovinskih ruševin v srednji Evropi. Evropska kulturna dediščina namreč vključuje več tisoč srednjeveških ruševin. Lastniki in upravljalci teh območij pa se soočajo s številnimi izzivi, povezanimi z njihovo zaščito in revitalizacijo. Eden od njih je tudi upravljanje, zato bo velenjska občina v sklopu projekta izoblikovala končni upravljalski načrt, je povedala vodja projekta Patri-cija Halilovic: »S tem dokumentom bomo določili upravljalca in natančno opredelili aktivnosti za prihodnja leta - kakšna dela je potrebno izvesti na ruševini, katere vsebine se bodo nato tam izvajale, koliko denarja bomo za vse aktivnosti potrebovali.« Pretekli četrtek so v sklopu projekta v Šaleku potekale diskusij-ske delavnice o ravnanju z ruševinami Šaleškega gradu, na katerih so obiskovalci spoznali različne vidike ravnanja z območjem. Arhitekt Rok Poles je med drugim pokazal, kako razdrobljena je lastniška struktura območja ruševin, zaradi katere je gospodarjenje s Šaleškim gradom zahtevnejše kot denimo z Velenjskim, saj občina na vplivnem območju arheoloških ostankov Šaleškega gradu, ki je še bistveno večje kot varovano območje, ne sme posegati brez soglasij lastnikov. Vidik varstva kulturne dediščine je predstavila konservatorska svetnica in vodja celjske izpostave zavoda za varstvo kulturne dediščine Dani- jela Brišnik, ki se je osredotočila na nevarnosti ruševin in ukrepe za sanacijo. »Grad trenutno ni varen za obiskovalce. Ker stolp ni zastrešen, zaradi naravnih vplivov propada. Naš nabor nujnih vzdrževalnih ukrepov temelji na pregledu celotne stavbne substance, čiščenju fug, zaščiti zidov z odka-pi, da se voda ne nabira na njih. zaselka in življenja prebivalcev, postal pa tudi prepoznavna de-stinacija. Turistično društvo Ša-lek, ki ob različnih priložnostih vabi obiskovalce na Šaleški grad, je izvedlo anketo med prebivalci zaselka pod njim in lastniki zemljišč varovanega območja ruševin. Vsi so se strinjali, da je ruševine vredno ohranjati, opozorili Rok Poles, Danijela Brišnik, Mojca Ževart Ker je problematično tudi lušče-nje skalne osnove, je potrebno čiščenje rastja, njena utrditev. Pa tudi dopolnitev varovalnih ograj, čiščenje grafitov in nato spremljanje stanja,« je povedala in poudarila, da je najprej treba ustaviti propadanje, nato zagotoviti varnost, šele nato pride na vrsto revitalizacija z vsebinami in turistična ponudba. Dodala pa je, da je upravljalski načrt dokument, ki ga potrebuje vsak spomenik, a se tudi brez njega lahko začnejo nujna vzdrževalna dela. O ravnanju s Šaleškim gradom in njegovi prihodnosti pa veliko razmišljajo tudi Šalečani, ki so z ruševinami še posebej povezani in si z raznimi aktivnostmi prizadevajo, da bi grad ostal del pa predvsem na nevarnosti kru-šenja zidov in skale, ki ogrožajo tako krajane kot obiskovalce gradu ter vandalizem. Zato si želijo čim prejšnje zagotovitve varnosti in reda, da bodo lahko nato Šaleškemu gradu z vsebinami dodali novo vrednost. a 36 mesecev trajajoči projekt RUINS je vreden dobrih 200 tisoč evrov. Ker je Šaleški grad kulturni spomenik lokalnega pomena, mora denar za nadaljnja vlaganja najti lokalna skupnost, saj je državnih sredstev v dveletnem obdobju sofinanciranja premalo.