MCaj vse pišejo o utltelfstvu, Soll. prosvell tn JVU —1 Debata o prosvetnem ministrstvu v skupščini. Poslanec Pleskovič je napadal re fcrcnta za ljudsko šolstvo v prosvetnem mi nistrstvu g. Erjavca. Pravi, da je to, kar je slovensko napredno učiteljstvo pretrpelo zi vlade Sušteršiča in Lampeta v stari Avstriji prava igračka proti temu, kar se sedaj do.rjaja. Načel jc vprašanje pok. Martc Mrakove. H koncu je še dejal: »Bratje Srbijanci, mi napredni slovenski nacionalisti smo izgubili vero v vas, ker ste nas »svoje najboljše prijatelje, izročili na milost in nemilost takim ljudem, kakor je g. Erjavec in njegova družba« Poslancu Pleskoviču je odgovarjal posl dr. Koce. Gledc Mrakove. da je navadna kleveta in da bo o tej stvari izreklo končno besedo še sodišče. Tudi poslancu Semrovu že gre na živce, da se toliko govori o premestitvah učiteljstva v Sloveniji. To kar se v Sloveniji godi, pravi, da ni tako kvarno, kot je Pleskovič prikazal. V nadaljnjem je izvajalSlovenija je, kar se šolstva tiče, danes res na prvem mestu v državi, ali če pojde tako dalje ne bo več dolgo. Danes je že 251 razredov brez učiteljev. Na vsakega učitelja pride 101) do 150 otrok, in to ob tej hiperprodukciji učiteljskcga naraščaja. Poslanec Koman je govoril o trpljenju in preganjanju učiteljstva v Sloveniji in je prišel do trditve, da je kleri kalizem grobar jugoslovenske misli in jugoslo vanske države. (Po »Slovencu« od 4. III.) —1 Iz govora poslanca R. Pleskoviča po- roča »Jutro« od 4. III. med drugim sledeče. Narodni poslanec Rudolf Pleskovič je podal jasno sliko prosvetnih razmer v dravski banovini in se je zlasti bavil tudi z nastopanjem referenta Erjavca. Erjavec je bil po pokiicu učitelj. Opustil pa je učiteljsko službo in nekaj časa je deloval v Ljubljani kot liberalni, nato kot socialistični in končno kot klerikalni publicist. Bil je nekaj časa mestni samoupravni uradnik. Ko so se ga pa tudi tam naveličali, so se ga otresli in tako se je vrnil v učiteljsko službo. Pri svojem delu je prišel navzkriž s svojo stanovsko orqanizacijo, ki ga je postavila pred častno sodišče in nazadnje izključila iz svojih vrst. Tedaj je zagrozil, da bo rezal še jermene s hrbtov učiteljev. da bi še bolj osvetil njegov značaj, je poslanec Pleskovič prečital nekaj odstavkov iz propagandnih brošur, ki jih je Erjavec izdajal leta 1920. — V nadaljnjem govoru je Pleskovič govoril o postopanju s slovenskim učiteljstvom. V eni interpelaciji je tudi navedel, kako je na nekem shodu v Slovenskih goricah govoril o učiteljstvu in sploh o uradništvu sedanji mariborski podžupan Fran Zebot, v neki drugi interpelaciji pa je opozoril, kako so se o učiteljstvu javno izražali nekateri duhovniki. Dalje je podal statistiko učiteljskih premestitev in ob tej priliki prečital nekatera pisma, ki so jih prejemali razni učitelji in učiteljice. Kritiziral je ravnanje banovinskega šolskega nadzornika Štruklja, govoril o odstavitvi starih šolskih upraviteljev in nato obširno odgovarjal na scbotna izvajanja posl. dr. Vebleta o tragični usodi Marte Mrakove. Končno sfe je posl. Pleskovič zopet vrnil na postopanje ministrskega referenta Erjavca, ki so mu njegovi lastni somišljeniki dali priimek, da je »lali minister«. Očital mu je, da je v prosvetni politiki v dravski banovini povzročil pravcat kaos. Mnogo šol in razredov je brez učiteljev, na drugih jih je preveč. V Sloveniji je še okrog 800 mladih učiteljev in učiteljic brez službe, čeprav čakajo nekateri že po 5 let na namestitev. —1 Poslanec Šemrov je utemeljil premestitve učiteljev takole: Tako jc premeščen upravitelj, ki je trpel na steni šolskega hodnika velik napis »Živio Maček!«, učiteljica, ki je komaj šoli odraslc deklice poučevala, kako se odpravlja telesni plod; učitelj, ki je hotel svojo učenko posiliti; učiteljica, ki je vse noči popivala in vodila nato s seboj prenočevat moške; ožcnjen učitclj, ki je posilil dekle in upropastil učiteljico; učitelj, čigar družina je popolnoma demoralizirala šolo; učiteljica pijanka, ki je živela v konkubinatu; učiteljica, ki je živela tako življenje, da so jo otroci v šoli titulirali z Vlačugo; denunciant, za katerega je moral sam tedanji ban poslati ministrstvu dopis. naj se ne ozira na njegove denunciacije; učitelj, ki je zapil vse svoje pohištvo in se je hotel obesiti; učitelj, katerega so vaški fantje pretepli; učiteljica, katera je s svojimi nemoralnimi aferami povzročila samomor spoštovane žene itd.. itd. — K temu dodaja »Jutro« od 6. III.: Navedbe g. Šemrova vsebujejo po našem mnenju povsem neupravičen napad na samo prosvetno upravo. Kdo bi mogel namreč le pomisliti, da bi mogli učitelji in učitcljice, ako so zagrešili take nemoralnosti in grdobije, kakor jih opisuje nekdanji sokolski starešina dr. Šemrov, en sam trenutek ostati nekaznovani, odnosno sploh v državni službi. Kazen za podobne dclikte ni premestitev, ampak vse kaj drugega. —1 Manjšinsko šolstvo v skupščini. — Dr. Kraft, zastopnik nemške manjšine v skupščini, je zahteval, da bi bilo nujno, oddvojiti šole z nemškim jczikom ter dati tem šolam na razpolago učiteljske moči, ki bi morale imeti za to posebno kvalitikacijo. Zahteval je, da morajo priti v nemške šole učitelji Nemci. (»Slovenec« 5. III.) —1 Anketa o reformi šolstva, ki jo je iz- vedla Zveza društev »Šola in dom«, stremi po naslednjih zahtcvah: po dcpolitizaciji šolstva, po demokratizaciji šolstva, po avtonomiji v šolski upravi in po reformi cele organizacije šolstva. Osncvna načela nove šole bi morala biti: domačnost. socialnost, delavnost, tudi telesna vzgoja naj se ne zanemarja. Pomožno šolstvo naj se izpopolni. Na vsaki popolni ljudski šoli bi moral biti tudi razred za manjnadarjene. Manjkajo učila, delavnice in knjižnice. Knjige in zvezke naj bi dobili vsi učenci brezplačno od občin in banovin. — (Po listih od 3. in 4. III.) —1 O lepih uspehih mladinskega zbora v Račah, ki ga vodi tov. Zorn, pišejo razni listi, med temi tudi »Marib. večernik« od 3. marca. Zbor je imel doslej že 12 koncertov. —1 Mladinski zbori. »Rački škrjančki« so peli v Mariboru in so doživeli lep uspeh. V Slovenskih K.onjicah so nastopili združeni mladinski zbori konjiškega sreza. Pelo je 460 otrok pod vodstvom 10 pevovodij. Nastop je bil prava senzacija naše narodne in umetne pesmi. (»Mariborski večernik«, 6. III.) —1 Nekaj kronike narodne šole na JeSe- nicah prinaša list »Na mejah« v številki od 1. marca. —1 V Bukarešti so zaradi političnega vrenja med dijaki začasno zaprli univerzo. Od 20.000 študentov je kakih 4000 odpotovalo iz prestolice. (»Slov. narod«, 5. III.) —1 Šolska reforma v Franciji. Odslej bodo zahtevali za vpis na učiteljišče dovršeno srednjo šolo s položenim zrelostnim izpitom, tako dabo učiteljska diploma istovetna z akademsko diplomo na univerzah. Važno izpremembo uvaja osnutek novega žakona tudi z določitvijo obveznega zrelostnega izpita po dovršeni osnovni šoli. Srednje šole se ne začenjajo z vstopom v prvi razred, temveč s po sečanjem prehodnega »orientacijskega razreda«, v katerem naj učitelji pretehtajo sposobnosti svojih učencev za srednješolski pouk. Srednja šola se deli nato v tri skupine, klasično, moderno in strokovno. — (»Slov. narod«, 5. III.) —1 Z občnega zbora »Branibora« v Ljubljani. Prof. Bojc je govoril o potrebi skupne organizacije narodno-obrambnih društev. Naglasil je, da mora biti narodno-obrambno dclo sistematsko in enotno. Pozival je. prosvetno upravo, naj posvcti najpomembnejšemu vprašanju naše narodne bitnosti več skrbi; na srcdnjih šolah jc treba uvcsti narodne obrambne organizacije in v pouku je treba posvečati večjo pozornost življenju vseh Slovencev, tu- di onim onstran mej. Srednja šola naj bi se usmerila tudj v slovanskem in pe le v narodnem duhu. (»Slov. narod«. 5. III.) —1 Sodpbne preorientacije po »Pohodu« št. 8, objavlja »Mariborski večcrnik« od 8. III.: Slično je izjavil neki drugi prav tako vplivni gospod proti članici Sokola: »Tu piše, da ste Sokolica in celo načelnica, ne vem, če bo kaj s službo, sodobno se preorientirajte!« Kako naj razumemo vso to stvar? Hrbte imamo sicer trde, saj nam je isti gospod obljubil, da po z naših hrbtov rezal jermena, tudi pesti so trde, saj so rekli, da naj govori trda slovenska pest; tcga oreha pa vendar ne moremo $treti.« —1 Glede šolskih prostorov v Mačkovčah je nastala v listih polemika, o kateri smo na tem mestu že pisali. Zdaj pa jc izšel v »Murski krajini« od 7. III. poldrug kolonski odgovor občine na kritike v »Slovenskem gospodarju«, in sicer v obliki »Poslanega«. Adresirano je direktno na šol. upravitelja. Članek je izredno oster. Pravi med drugim tudi, da je strokovnjak v pptvarjanju resnice in v ponarejanju podpisov, za kar da imajo nepobitne dokaze. Tudi mu očitajo prepirljivost, češ da je začel prepir s Sokolsko četo, z ostalim učiteljstvom, z občinskim tajnikom in z občino. Tako osebnega in ostrega napada že dolgo nismo brali. —1 Proti centralizmu v šolstvu piše »Slovenec« od 3. III. v uvodniku, kjer pravi med drugim tudi: Ali se ogromne vsote, ki jih država iz ljudskega denarja žrtvuje za izobrazbo in vzgojo narodnega naraščaja, izplačaio, ko pa pretiravanje birokratskega centralizmn šole nc približuje ljudstvu, ampak jo je prej zmpžna ljudstvu odtujevati, in kakor vidimo v našem primeru, šola zaradi nenastavljanja učnega osebja pri izobilju razpoložljivih učnih moči naravnost trpi.