INTERVJU ■o -r<"> im -t-■r- Naj prostovoljka Terezija Novak str. 26-27 SPORT Svetovna prvakinja zdaj tudi evropska str. 17 St. 17 / Leto 71 / Celje, 28. april 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik AKCIJA str. 36-37 GOSPODARSTVO Cetis na štirih celinah CELJE Vitezi za lepši jutri Da je bil sv. Jurij nekoč sila popularen svetnik, je bilo v teh dneh kar težko spregledati. Krščanski vitez na belem konju je porazil zlo v podobi zmaja. Njegov god Najbolj obremenjena je praznik pomladi, vstajenja in napredka. In vsega tega si po letih malodušja podtalnica in brezizhodnosti želimo tudi mi. A včasih je enostavno treba prijeti bika za roge ali potegniti zmaja za jezik. Vitezov, ki bi nas rešili in ponesli v lepši jutri, žal ne bo od nikoder. Zrastejo lahko samo na domačih tleh. str. 31 str. 4 str. 6 ŽALEC Fontana bo! str. 7 ŠENTJUR Kaj čaka ljudsko univerzo? str. 8 NASA TEMA Skrb delodajalcev za delavca str. 12-13 KULTURA Otroci v Pelikanovem objektivu str. 15 Napolnite svoj hladilnik brezplačno! Poiščite kupon in sodelujte v akciji radio celje Do polnega vozička brez mosnjička! novi tednik 2 AKTUALNO UVODNIK TATJANA CVIRN Tako malo in hkrati veliko Če nam službene obveznosti jemljejo vedno več energije in časa ter nazadnje ob koncu dneva po vsem skupaj niti ne čutimo posebnega zadovoljstva, je povsem drugače, ko človek prebira izjave prostovoljcev ali se pogovarja s katerim od njih. Ne le da z zadovoljstvom opisujejo vse tisto, kar lahko naredijo za druge, ob tem v zameno ne pričakujejo ničesar, le neskončno veliko hvaležnosti je v njih za to, da lahko dajejo del sebe. In ljudje jim hvaležnost vračajo. So to posebne vrste posamezniki? So v življenju doživeli kaj takega, kar jih usmeri na pot delovanja za dobrobit drugih? Morda so bili vzgojeni v duhu, ki zadnje čase izginja, nadomešča pa ga miselnost, da je pomembno iskati srečo in zadovoljstvo v materialnih stvareh? Kaj je tisto, kar nekatere žene v prostovoljske aktivnosti? Naša sogovornica Terezija Novak, letošnja naj prostovoljka v državi, pravi, da je imela težko otroštvo in da si je takrat Prostovoljstvo je nekakšen korektor nepravilnosti v družbi. ČETRTEK PETEK SM01A NEDELJA ПК1 ¥ШШП ШШБ 9Ш PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK It» ** mm ашшЕИ Misel tedna Prostovoljstvo je način, kako podariti kilogram lastnega presežka najbližjemu lakotniku. (Jože Kos Grabar ml.) obljubila, da bo pomagala ljudem, ki se bodo počutili tako, kot se je ona. To seveda ni pravilo. Srednješolka, ki pomaga pri tabornikih in je letos prejela eno od celjskih priznanj za naj prostovoljce, je povedala, da enostavno verjame, da je treba najmlajše učiti, kaj so prave vrednote in jim z zgledom pokazati, kaj je prav in kaj ne. Tako kot je bila tega deležna tudi sama. Ali pa zgodba nekoliko starejše prostovoljke, ki je po dolgotrajni bolezni ugotovila, kako pogreša druženje, zato je ustanovila klub, v okviru katerega osamljene spodbuja k aktivnostim, druženju in medsebojni pomoči. Razlogi za to, da nekdo skrbi za sočloveka, so torej zelo različni. Vsem je skupno to, da s svojimi aktivnostmi pomagajo tistim, ki so manj srečni, odrinjeni, morda celo ogroženi ali prikrajšani ter izključeni iz družbenega življenja. Prostovoljstvo je nekakšen korektor nepravilnosti v družbi. Teh je vedno več in brez številnih, ki krpajo luknje tam, kjer je zatajila država, bi bilo mnogim še težje. Kakšna je slika prostovoljstva pri nas, je težko ugotoviti, saj pravih podatkov ni. V letu 2014 naj bi bile prostovoljske ure, opravljene v Sloveniji, ocenjene na 104 milijone evrov, a realna vrednost naj bi bila še veliko večja, saj vse organizacije ne oddajajo poročil o prostovoljskem delu v skladu z Zakonom o prostovoljstvu. Ministrstvo za javno upravo jih je za leto 2014 prejelo le od 744 organizacij (Slovenska filantropija jih na primer združuje več kot 1.100) in na osnovi tega sklepalo, da je skupno število prostovoljcev več kot 84 tisoč. Opravili so kar 10 milijonov ur prostovoljskega dela. Tisti, ki vam leži matematika, lahko preračunate, koliko dela redno zaposlenih ljudi so s tem opravili. Kljub tako impresivnim številkam Slovenija zaostaja za drugimi evropskimi deželami po vključenosti ljudi v to dejavnost. Za mnoge bi bila to lahko neke vrste terapija, pomoč v trenutkih, ko sami iščejo smisel življenja. Morda bi že druženje osamljenih v velikem bloku prineslo trenutke veselja in tistega dne ne bi bilo treba seči po antidepresivih. Morda bi pomoč bolnemu in ostarelemu osmislila prazen dan brezposelnemu in mu vrnila občutek koristnosti. Morda bi pomoč otroku, ki se sam ne znajde med nalogami, dala nov polet upokojencu, ki je bil nekoč odličen v matematiki. Pozabljene vrednote, ki se jih splača obuditi, pa še zastonj so. Zdravstvena stroka je staknila glave in opozorila na to, kar je treba v sistemu spremeniti, da bo obravnava predvsem otrok takšna, kot mora biti. Odprta vprašanja na področju pediatrije Zdravniki pa iščejo odgovore Kljub temu da se zdravstvena stroka strinja, da se zdravstvena obravnava otrok z nujnimi stanji izvaja v pediatričnem urgentnem centru Celje, ki je v tem letu novost v delovanju celjskega urgentnega centra, nekatere zdravstvene domove vendarle moti način organizacije dela. Začetne težave na pediatrični urgenci, povezane predvsem s premalo kadra, so delno že rešene. Ker načrti odpirajo možnost, da bodo morali v pediatričnem centru delati tudi pediatri iz ostalih zdravstvenih domov, ne samo iz celjskega, se s tem ne strinjajo vsa vodstva zdravstvenih domov. V preteklosti so bolne otro- drugod, je povezane z nači- ke v večini primerov oskrbeli v dežurnih ambulantah zdravstvenih domov in ne v bolnišnici. Zdaj pa se je število otrok, ki jih obravnavajo na urgenci, povišalo, torej je treba razmišljati o dodatnih specialistih. Zdaj mora Ministrstvo RS za zdravje z lokalno skupnostjo najti rešitev. Verjetno bo to preložilo na posamezne zdravstvene domove, kjer bodo morali preučiti, kdaj in koliko pedi-atrov bodo prerazporedili v dežurno ambulanto celjskega pediatričnega centra. S tem se vodstva zdravstvenih domov ne strinjajo povsem, predvsem jih skrbi moralna plat takšne spremembe. »Nekateri zdravstveni domovi so od urgentnega centra oddaljeni tudi do 70 kilometrov. Kdo bo odgovoren, če bomo iz zdravstvenega doma v Celje poslali bolnega otroka, njegovo stanje pa se bo med prevozom poslabšalo?« se sprašuje direktorica ZD Šentjur Melita Tasić Ilić. Kdo to plača? Veliko jeze direktorjev zdravstvenih domov, ne samo na našem območju, ampak tudi nom financiranja urgentne pediatrije. Denar za delovanje pediatričnega urgentnega centra gre namreč iz finančnih sredstev, ki so namenjena delovanju nujne medicinske pomoči na primarni ravni (zdravstveni domovi). To posledično pomeni, da bo za ostalo nujno pomoč v zdravstvenih domovih manj denarja. »Ali na ministrstvu mislijo, da bomo v zdravstvenih domovih potem za 25 odstotkov manj denarja še vedno delali v enakem obsegu? To je treba sistemsko urediti,« pravi direktor Zdravstvenega doma Slovenske Konjice Darko Ra-tajc. Ogledniki se bodo dodatno usposabljali Druga problematika, ki so jo direktorji »odprli« na sestanku, je mroliškoogledna služba. Ta zdravnikom zdravstvenih domov na našem širšem območju v zadnjem času povzroča kar nekaj težav. Zdravniki prihajajo na teren v primeru smrti posameznika, saj mora zdravnik potrditi smrt in navesti njen domnevni vzrok. Doslej so to opravljali dežurni zdravniki zdravstvenih domov. Zdaj pa ministrstvo načrtuje organizacijo posebnih usposabljanj, s katerimi bi to področje uredili in zožali izbor mrliških oglednikov. Sistem delovanja mrliških oglednikov je bil do zdaj dokaj neurejen. Na terenu je tako prihajalo celo do napak pri navajanju razlogov smrti posameznikov. Poleg ureditev takšnih primerov želijo to službo ločiti od dežurnih služb zdravstvenih domov. Tako se bodo zdaj zdravniki sami lahko odločili, kdo bo želel iti na posebno usposabljanje, ki bo pogoj, da bo mrliške oglede še naprej opravljal. Težava je, koliko je takšnega zanimanja in s kom bodo ogledniki imeli pogodbe, ali z javnim zavodom ali z lokalno skupnostjo. Zadeve še niso popolnoma dorečene tudi zato, ker ministrstvo za zdravje ni doreklo, koliko mrliških oglednikov je lahko na določeno število prebivalcev, in tudi zato, ker še ni znano, kdaj se bo usposabljanje za opravljanje te službe sploh začelo. SŠol Foto: SHERPA // V 4 ЛМ ROKO 8. maj ob 16.00 KU D Svoboda Griže mS O Л T Obiščite nas na spletu! Najpomembnejše informacije iz regije za vas! Stopimo skupaj in pomagajmo družinici, ki je zaradi zahrbtne bolezni izgubila ljubljeno mamico. u o o < Nastopajoči: mudske pevke ubrane strune oš griže ponikva ansambel poklon vrtec griže mka pa ne moška vokalna navihani muzikanti ansambel gozdnik skupina un s trboul in maj verdev šanišeni Koncert bo povezovala: miran rudan ansambel smeh maja gorjup zdovc Za pomoč družini v obliki donacjjeje pri Delavski hranilnici odprt poseben transakcjjski račun: SI56 6100 0001 3488 294, namen vplačila "Donacija za družino Jerman" AKTUALNO 3 Po arhitekturnem projektu Spominskega parka Teharje je predvidena tudi gradnja kostnice, a mnenja o tem so deljena. O delih »Pri postopkih bodo sodelovali strokovnjaki sodne medicine, rudarske, arheološke in antropološke stroke. Za poznejšo pripravo dokumentacije bo treba izvesti natančno evidentiranje in fotografiranja dela skeletov in drugih najdenih predmetov. Dokumentacija najdenih predmetov in materialnih dokazov bo izročena Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Za izvedbo v območju Barbarinega rova pa je bil pripravljen rudarski projekt,« so nam še povedali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kakšen bo pomnik za Hudo Jamo in Teharje? O muzejsko-spominski ureditvi naj odloči stroka, medtem ko naj politika zagotovi pravne in finančne pogoje - Tako meni dr. Tonček Kregar, v. d. direktorja MNZC Pokop žrtev v Mariboru predvidoma poleti O ureditvena delih v Hudi Jami in dostojnem pokop žrtev povojnih pobojev iz Barbarinega rova se je na nedavnem srečanju predsednik države Borut Pahorj pogovarjal s Komisijo vlade RS za vprašanja prikritih grobišč. Kot sta po srečanju povedala predsednik države in predsednik komisije Jože Dežman, je pokop žrtev iz Hude Jame predviden letos poleti v Spominskem parku Dobrava. V Društvu Huda Jama nasprotujejo upepelitvi mumifici-ranih trupel in okostij iz Barbarinega rova, ker naj bi bili s tem prikriti zločini. Obenem so zahtevali, da so predstavniki društva navzoči pri izkopavanju mumificiranih trupel v Hudi Jami in da je treba opraviti DNK-analizo trupel za ugotovitev sorodstvene pripadnosti. »Če svojci želijo posmrtne ostanke pokopati na domačih pokopališčih, jim je treba to omogočiti,« so še zapisali v Društvu Huda Jama. RG Napovedani začetek ureditvenih del v Barbarinem rovu v Hudi Jami, kjer so posmrtni ostanki žrtev povojnih pobojev, je ponovno aktualiziral nekatera vprašanja, povezana z vzpostavitvijo centralnega obeležja žrtvam, načinom pokopa oziroma ureditvijo skupne grobnice, in status Spominskega parka Teharje. »Na podlagi odločitve komisije vlade za reševanje prikritih grobišč je bilo dogovorjeno, da se posmrtni ostanki iz kostnice v Hudi Jami premestijo v Maribor in da se izvede izkop posmrtnih ostankov preostalih žrtev iz jaška I. Vladna komisija se tudi zavzema, da bi se preverile možnosti za ureditev po-kopnega polja izven rudnika in spominskega muzeja v rudniku,« so nam povedali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V njegovi pristojnosti so namreč ureditvena dela v Hudi Jami in tudi upravljanje s Spominskim parkom Teharje. Ta je bil z odlokom vlade Alenke Bratušek leta 2014 razglašen za spomenik državnega pomena. Kostnica da, pokopna polja ne V načrtih in projektih za ureditev Spominskega parka Teharje ni predvidenih poko-pnih polj za pokop posmrtnih ostankov, predvidena je le kostnica pod centralnim spominskim obeležjem, a v njej ne bo mogoče urediti prostora za vse posmrtne ostanke, pravijo na ministrstvu. Tam so povedali še, da je na podlagi strokovnih mnenj prevladalo stališče, da je trenutno najprimernejše mesto za pokop posmrtnih ostankov v pokopnem polju na območju Spominskega parka Dobrava pri Mariboru, v neposredni bližini kostnice in spomenika žrtvam povojnih pobojev. Tudi Roman Leljak, član Društva Huda Jama, je povedal, da je edino mesto, ki zagotavlja takojšno rešitev, že zgrajena kostnica v Mariboru. »Grobnico bi morali zgraditi tudi v Celju, ampak ne na Teharjah, temveč na mestnem pokopališču.« Ob tem je še omenil, da je za letos sprejeta odločitev, da se tudi iz Košnice prenesejo posmrtni ostanki 700 v žrtev v grobnico v Mariboru. Država je pred leti objavila javni razpis za ureditev Spominskega parka Teharje, izbrana je bila zasnova arhitekta dr. Marka Mušiča. Pri razpisu je bilo mišljeno, da bo to osrednji slovenski spomenik žrtvam povojnih pobojev in da bo na tem mestu urejen tudi muzej. Na ministrstvu niso odgovorili na naši vprašanji, kakšni so sploh načrti ministrstva kot upravljavca Spominskega parka Teharje za ureditev tega kulturnega spomenika državnega pomena in kakšna dela na tem območju so predvidena v tem letu in v naslednjih. Povedali pa so nam, da bodo letos za vzdrževanje in varovanje Spominskega parka Teharje namenili malo več kot 18 tisoč evrov. Kakšna naj bo vloga celjskega muzeja novejše zgodovine? Dr. Tonček Kregar, v. d. direktorja Muzeja novejše zgodovine Celje (MNZC), se je odzval na nekatere očitke, da je muzej premalo aktiven, kar se tiče zaznamovanja povojnega tragičnega dogajanja. Da med drugim tudi ne izvaja strokovnih vodenj po Spominskem parku Teharje. »Tako Teharje kot Huda Jama sta na območju, ki ga pokriva tudi naš muzej, obenem pa tragično povojno dogajanje, ki ga oba prostora simbolizirata, presega lokalne okvire. Tudi zato je verjetno doslej njuno urejanje vedno bilo na nacionalni ravni.« Kot je še dodal, je Spominski park Teharje kulturni spomenik držav- nega pomena, s Hudo Jamo pa so se ukvarjali kolegi iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, pri čemer njihov muzej nikoli ni bil povprašan za mnenje o tej problematiki niti povabljen k sodelovanju pri njenem reševanju. »Kljub temu smo tej vsebini v muzeju namenjali precejšnjo pozornost. Prisotna je na naši stalni razstavi Živeti v Celju, sam sem o njej pisal v knjigi Vigred se povrne, druga svetovna vojna na Celjskem, leta 2005 smo v muzeju novejše zgodovine odprli razstavo dr. Mitja Fe-renca z naslovom Prikrito in očem zakrito. Z njo je bila celotna problematika povojnih pobojev in prikritih grobišč na slovenskih tleh prvič celovito prikazana skozi muzejski medij,« je še povedal Kregar. »Naši kritiki dejstva praviloma zamolčijo« Prepričan je, da je s produkcijo te razstave, z izdajo kataloga in drugimi spremnimi dejavnostmi, kot je bil na primer voden pogovor z avtorjem, MNZC aktivno prispeval k zapolnitvi ene največjih belih lis in najtežavnejših poglavij slovenske novejše zgodovine ter s tem izkazal svojo profesionalno odgovornost. Slednja je, kot je še poudaril, izhajala tudi iz zavedanja, da je na razstavi izpostavljena problematika v veliki meri povezana s povojnim dogajanjem na Celjskem (teharsko taborišče, izvensodni poboji in grobišča ...), se pravi na območju formalne pristojnosti celjskega muzeja novejše zgodovine. »Preseneča me, da kritiki naše tovrstne >nedejavnosti< vsa ta dejstva praviloma zamolčijo. Nikoli pa, ponavljam, v muzeju nismo bili vključeni v strokovni razmislek, ne v okviru države ne v okviru civilnih iniciativ, o ustrezni in piete-tni spominsko-muzeološki ureditvi spominskega parka, ki je po mojem osebnem mnenju nujna.« O tem, kakšna naj bo ta ureditev, naj po Kregarje-vih besedah odloči stroka, politika pa mora omogočiti normativne in finančne pogoje za njeno realizacijo in delovanje. »Muzej novejše zgodovine Celje je pri tem pripravljen sodelovati in pomagati po svojih najboljših močeh, a obenem v okviru svojih pristojnosti in zmožnosti,« je še sklenil Kregar. ROBERT GORJANC Foto: GRUPA AYGOVA NAGRADNA FOTOGRAFIJA Spraševali smo vas, kje je ekipa Novega tednika in Radia Celje preizkusila avtomobil Toyota Aygo. Pravilni odgovor je: v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon Janeza Škornika iz Šentjurja, ki mu bomo kupon za menjavo brisalcev Bosch poslali po pošti. Nagrado podarja podjetje Carglass, Mariborska cesta 166, Celje. 4 GOSPODARSTVO do Z višjimi cenami več prihodkov V Termah Olimia lani še nekoliko povečali število nočitev -obratovanja prenavljajo hotel Sotelia Terme Olimia so hotel Sotelia, ki se ponaša s Plečnikovo nagrado za arhitekturo, odprle marca 2006. Hotel ima 150 sob in velik kongresni center. Terme Olimia so tudi lani dobro poslovale. Podjetje je ustvarilo malo več kot 17 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za dva odstotka bolje kot v letu 2014, čistega dobička, ki je od predlanskega višji za petino, je bilo 1,1 milijona evrov. To jim je uspelo predvsem na račun dobre poletne sezone in večjega števila kopalcev v Aqualuni, a tudi zaradi dviga povprečne cene penzionov. Direktor Florjan Vasle tudi za letos napoveduje rast prihodkov, ki naj bi bila še večja kot v letu 2015, saj so v termah že v prvih treh mesecih zabeležili občutno boljše rezultate kot lani v enakem času. Še zla- sti se jim je povečalo število gostov iz držav bivše Jugoslavije, zlasti iz Srbije, ki sicer že nekaj časa zaseda peto mesto po številu nočitev. Na prvem mestu so še vedno Italijani, sledijo jim gosti iz Avstrije, Nemčije in s Hrvaške. Terme Olimia so lani v svojih hotelih zabeležile malo več kot 200 tisoč nočitev, kar je za skoraj 2 odstotka bolje kot v letu 2014. Kar 60 odstotkov nočitev so ustvarili tuji gosti. V hotelu Breza se je lani v primerjavi z letom 2014 število nočitev povečalo za skoraj 3 odstotke, v hotelu Sotelia je ostalo enako, vendar je bil izkupiček boljši, saj je podjetje v tem hotelu povprečne cene penzionov povišalo za 8 odstotkov. Prokurist Vasja Čretnik pravi, da letos računajo na še več gostov. Ne samo zaradi dobrega obiska v prvih mesecih in zasedenosti skoraj vseh zmogljivosti med prvomajskimi prazniki, ampak tudi zaradi dobrih najav za poletje. »Še zlasti nas veseli,« pravi Čretnik, »da je svoj prihod napovedalo več gostov iz Belgije in z Danske ter Nizozemske, ki ne sodijo med naše tradicionalne trge.« Letos Sotelia, prihodnje leto Termalija V Termah Olimia so 1. marca začeli prenavljati svoj naj- Ob deseti obletnici bolj prestižni hotel Sotelia, ki letos praznuje desetletnico. Naložba je vredna 1,5 milijona evrov, dela bodo končana že 1. junija. Kot je povedal Florjan Vasle, hotel v tem času ni zaprt, saj dela potekajo v fazah in tako, da so čim manj moteča za goste. »Gre bolj za osvežitev hotela, saj prenova zajema le zamenjavo talnih oblog in pohištva v sobah, prebarvali bomo tudi stene in dodali nekaj novega okrasja,« je pojasnil Vasle. V hotelu so temeljito prenovili tudi kongresni center s petimi dvoranami, ki sodi zdaj med najbolj sodobne v državi. Temeljita prenova čaka tudi bazenski kompleks Termali- ja, ki ga želi vodstvo podjetja nadgraditi z novimi vsebinami in vrhunskimi programi, namenjenimi predvsem družinam. »Če bomo dobili soglasje nadzornega sveta in zbrali dovolj denarja, se bodo dela začela marca prihodnje leto. Naložba bo potekala v dveh delih, končana naj bi bila leta 2018,« napoveduje Vasle. Po prvih ocenah bi prenova Termalije stala 7 milijonov evrov. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Cetis na štirih celinah Celjsko podjetje tiska potne liste že za trinajst držav - Največji naložbeni cikel v zadnjih desetih letih Skupina Cetis, ki jo poleg matičnega podjetja v Celju sestavlja še osem hčerinskih družb v Sloveniji in tujini, je lani ustvarila največ prihodkov od prodaje v svoji zgodovini, razkriva te dni objavljeno letno poročilo. V primerjavi z letom 2014 jonov evrov, povečala za kar je skupina prihodke, ki so 39 odstotkov. Cetis je dobro znašali malo več kot 54 mili- začel tudi leto 2016. S svojimi varnostnimi tiskovinami je vstopil še na en trg, in sicer na Maldive, za katere bo izdeloval potne liste. Potne liste tako tiska že za trinajst držav. Cetis danes različne varnostne tiskovine, od potnih li- V Cetisu so prihodke, ki jih zaslužijo s tiskanjem varnostnih tiskovin, lani povišali za 42 odstotkov. stov in vozniških dovoljenj do plačilnih kartic in spričeval, prodaja v 37 državah. Najbolj trdno je zasidran v Afriki in Evropi. Cilj podjetja je letos po besedah predsednika uprave Romana Žnidariča osvojiti še nekaj novih trgov, priložnosti za širitev poslovanja vidi zlasti v Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu. »Leto 2015 je bilo leto presežkov. Za različne države na štirih celinah smo natisnili kar 3 milijone potnih listov,« je povedal Žnidarič. S prodajo vseh varnostnih tiskovin je Cetis lani zaslužil 22 milijonov evrov, kar pomeni 68 odstotkov celotne prodaje in 42-odstotno rast v primerjavi z letom 2014. med večjimi posli je bilo tudi tiskanje 72 milijonov volilnih lističev za Nigerijo, državo z največ prebivalci v Afriki. Za skoraj polovico več zaposlenih Skupina Cetis poleg varnostnih tiska tudi komercialne tiskovine in ta dva programa sta tudi tista, na katerih lastniki, med katerimi ima večinski delež družba MSIN, gradijo prihodnost Cetisa. Na komercialnem področju ima osrednje mesto lani priključena družba EGP iz Škofje Loke, ki se ukvarja s proizvodnjo potiskane kartonske embalaže za farmacevtsko in prehrambeno industrijo ter industrijo pijač. Zaradi priključitve škofjeloškega podjetja se je število zaposlenih v skupini lani povečalo na 539, kar je za 46 odstotkov več kot v letu 2014. Povečalo se je tudi število zaposlenih v celjskem podjetju, kjer po zadnjih podatkih dela 280 ljudi. Nov naložbeni cikel V Cetisu so lani sprejeli nov strateški načrt do leta 2020, v Matična družba Cetis je lani imela 32,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 13 odstotkov več kot leta 2014. Z malo manj kot 66-od-stotnim deležem je največja lastnica Cetisa družba MSIN, za katero stojita poslovneža Marko Mohar in Matjaž Satler. Država je lastnica 15 odstotkov podjetja, tretji največji delničar je Kovino-plastika Lož. katerem predvidevajo rast zlasti na tujih trgih. Še bolj uspešni želijo biti tako pri prodaji varnostnih kot komercialnih tiskovin. Tudi zato so lani začeli najbolj obsežen naložbeni cikel v zadnjih desetih letih, ki bo trajal dlje časa in v katerem bodo posodobili velik del strojne opreme. Ta mesec so že zagnali nov šestbarvni tiskarski stroj, trenutno v Celju prenavljajo tudi proizvodne prostore. Med obsežnejšimi projekti je tudi posodobitev notranjega informacijskega sistema, ki naj bi ga po napovedih Žnidariča predali v uporabo v začetku prihodnjega leta. JANJA INTIHAR, foto: SHERPA novi tednik I radio celie PODJETJE ZA ČASOPISNO IN RADIJSKO DEJAVNOST, d.o.o. Si kreativen/-na, vztrajen/-na in iznajdljiv/-a? Verjameš vase in v svoje sposobnosti trženja? Imaš izkušnje na področju trženja medijev in vsaj 6. stopnjo izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri? V MEDIJSKI HIŠI NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE IŠČEMO SODELAVCA OZIROMA SODELAVKO, KI ZNA PREPRIČATI IN PRODATI. Prijave s kratkim življenjepisom sprejemamo do 5. maja na naslovu agencija@nt-rc.si ali na NT&RC d.o.o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom »Razpis za tržnika«. Hotel Oleander prodan Premogovnik Velenje je podpisal pogodbo o prodaji Hotela Oleander v Strunjanu. V podjetju so povedali, da je bilo merilo za izbiro ponudnika poleg najugodnejše ponudbe in najugodnejših plačilnih pogojev za prodajalca nadaljevanje turistične dejavnosti, ki omogoča razvoj celotnega kompleksa ter prevzem vseh sedmih zaposlenih. Poleg tega bo kupec zaposlenim leto dni od podpisa pogodbe v skladu z zakonom zagotavljal enake pravice, kot so jih imeli do zdaj. V Premogovniku Velenje imena kupca niso želeli razkriti. Ime bodo sporočili, ko bo nakazana celotna kupnina, kar naj bi se zgodilo do prvega junija. Po pisanju dnevnika Primorske novice je novi lastnik hotela podjetje Oleander resort, ki ga je pred približno mesecem ustanovil gradbenik Iztok Krumpak. V Premogovniku Velenje se tako nadaljuje odprodaja premoženja. Letos so že prodali Hotel Barbara v Fiesi, podpisana je pogodba za prodajo Centra starejših Zimzelen. Še vedno prodajajo Vilo Široko, poslovni prostor v Šmartnem ob Paki, Belo dvorano, Stekleno direkcijo, Restavracijo Jezero, upravno zgradbo družbe Gost, stanovanja in zemljišča. BGO NA KRATKO Posesti ni več Celjsko sodišče je te dni iz svojega registra izbrisalo družbo Posest, ki jo je Banka Celje ustanovila leta 1994, ukvarjala pa se je z njenimi zaseženimi nepremičninami. Abanka, ki se je oktobra lani združila z celjsko banko, je Posest pripojila k svoji nepremičninski družbi Anepremičnine. Cena prodajaln pada Ker dosedanje dražbe niso uspele, bo stečajni upravitelj nove lastnike za prodajalne v Celju, Žalcu in Domžalah, ki so v lasti podjetja Borovo Trade, poskušal najti z zavezujočim zbiranje ponudb. Na zadnji dražbi je bila izklicna cena za lokal na celjskem Glavnem trgu znižana na 131 tisoč evrov, za lokal v Žalcu pa na 68 tisoč evrov. Letos manj prijav Na razpis Regionalne gospodarske zbornice Celje za podelitev priznanj in diplom najboljšim inovacijam v celjski regiji za leto 2016 je prispelo 17 prijav. To je manj kot v preteklem letu. Zbornica bo najboljše inovacije razglasila 1. junija. JI GOSPODARSTVO 5 Mikro in mali podjetniki pomembni za razvoj Zlati pečat za štirideset let dela Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec - Večja ponudba osebnih storitev Žalska zbornica zasebnega gospodarstva je jubilej ob štiridesetletnici dela obeležila s slovesnostjo v domu II. slovenskega tabora, kjer je podelila tudi priznanja za velik prispevek k uveljavitvi in razvoju malega gospodarstva občinam Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor ter sekciji upokojenih obrtnikov. Za svoje delovanje je žalska zbornica prejela najvišje priznanje Obrtne zbornice Slovenije, in sicer zlati pečat. Območna obrtno-podje-tniška Zbornica zasebnega gospodarstva (ZZG) Žalec deluje in povezuje mikro in mala podjetja na območju šestih občin Spodnje Savinjske doline. Prav mali podjetniki so na tem področju zelo pomembni igralci na gospodarskem parketu. Pomembno vlogo pri njihovem razvoju ima tudi zbornica. Ta je v štirih desetletjih preživela preoblikovanje političnega sistema, razpad skupne države in tudi občine, a ostaja pomemben dejavnik pri razvoju obrti in podjetništva v dolini. »Če kje, potem v podjetništvu ne smeš omejevati in deliti, če želiš preživeti,« je prepričan predsednik ZZG Žalec Marko Učakar. Prepričan je, da bi morali v Spodnji Savinjski dolini vsi, tako podjetniki kot predstavniki lokalne oblasti, stopiti skupaj in skupaj promovirati dolino. Vsak podjeten posameznik je pomemben. Za razvoj podjetništva in s tem celotne skupnosti. Mikro in mali podjetniki so tako zelo pomembni igralci na gospodarskem parketu lokalnega okolja. V Spodnji Savinjski dolini zaposlujejo približno 4.700 ljudi. Sekretar ZZG Žalec Danilo Basle ob tem poudarja, da je med njihovimi člani veliko podjetij in samostojnih podjetnikov, ki zaposlujejo več kot 30 ljudi. Pri tem izstopajo predvsem kovinarji. Sicer pa so, kot pravi Basle, v zbornici še vedno najštevilnejši gradbinci, sledijo jim prevozniki in kovinarji. »Slednji so uspeli predvsem zato, ker so se pravočasno specializirali in delajo za avtomobilsko industrijo.« Največji porast med mikro podjetniki v zadnjem obdobju beležijo na področju osebnih storitev. »Več je frizerskih in kozmetičnih salonov, ponudnikov različnih masaž in podobnega.« Pri tem so, kot pojasnjuje Basle, v zadnjih letih povsem izginile vaške trgovinice. Z lokalno oblastjo odlično, z državno težave ZZG Žalec je po štirih desetletjih delovanja, potem ko je šla skozi dva popolnoma različna sistema, ko je doživela razpad skupne države na šest držav in skupne žalske občine na šest občin ter potem ko je prešla iz obveznega v prostovoljno članstvo, močnejša in bogatejša za izkušnje, ki jo opremljajo za delovanje danes in v prihodnje, je prepričan vodja zbornice. Zbornica tako ostaja pomemben dejavnik razvoja v dolini in je tista, ki ne povezuje le obrti in podjetništva, ampak tvorno prispeva tudi k razvoju doline in njene prepoznavnosti v bližnjem in širšem okolju. V Žalcu so ponosni, da so v teh letih uspeli zgraditi povezovalni most med podjetniki in lokalno oblastjo. »Župane in njihove sodelavce smo uspeli prepričati, da je podjetništvu treba zagotoviti prostor za razvoj. Ta prostor je treba zagotoviti hitro,« je kot enega glavnih uspehov izpostavil Danilo Basle. Ob tem razkriva, da imajo obrtniki in podjetniki, a tudi zbornica sama, največ težav zaradi nerazumevanja državnih ustanov. Da se bo moralo na tem področju za razvoj marsikaj spremeniti, je slikovito opisal tudi Uča-kar: »Verjamem in upam, da se bo poslovno okolje v Sloveniji izboljšalo. Enostavno se mora, ker sicer tudi elite, ki so na oblasti, ne bodo preživele. Vem, da davkov v tej državi, ki je majhna in draga, ne moremo veliko zniževati, a si želim, da bi končno enkrat vnaprej vedeli in lahko načrtovali, kolikšni bodo na primer v naslednjih desetih letih stopnje davka na dodano vrednost, nadomestilo za stavbno zemljišče, prispevki za delavce ... Pomagala bi tudi racionalnejša delovnopravna zakonodaja. Želim si torej stabilnejše podporno okolje in pogoje poslovanja.« LK, foto: Darko Naraglav Nagajanje »po rusko« Ljubljansko višje sodišče je zavrnilo pritožbo družbe SLKI na sklep celjskega sodišča, da stečajni upravitelj lahko odda slatinski hotel Aleksander v najem podjetju SWI Medica, ki je v lasti Rusa Nikolaja Verobjeva. Podjetje SLKI, ki je prav tako v ruski lasti (lastnik je eden najbogatejših Rusov Sergej Ka-cijev) in je znano predvsem po tem, da je januarja lani v Rogaški Slatini kupilo tri nekdanje hotele Jožeta Pipenbaherja, je predlagalo, naj upravitelj ponovi postopek za oddajo hotela Aleksander, in sicer tako, da bo pregleden in bo omogočal enakopravno sodelovanje vseh, ki jih zanima najem hotela. Stečajni upravitelj Gregor Dugar je očitke o nepreglednosti postopka zavrnil. Kot je pojasnil sodišču, podjetje SLKI sploh ni imelo resnega namena najeti hotel, pritožilo pa se je le zato, da bi oviralo in zavlačevalo njegovo oddajo. Vse z namenom, je prepričan upravitelj, da bi lahko kasneje na javni dražbi kupilo hotel po nižji ceni. Višje sodišče je pritožbo zavrglo predvsem zato, ker podjetje SLKI ni upnik v stečajnem postopku oziroma ni stranka v postopku, prav tako mu tudi trditev, da gre za gospodarski interes, v skladu z zakonodajo ne daje pravice za pritožbo. Družba Hotel Aleksander, ki je upravljala hotel z enakim imenom, je šla v stečaj decembra lani. Hotela kljub stečaju niso zaprli. Nikolaj Verobjev, ki ga omenjajo tudi kot bodočega lastnika, ima hotel v najemu od februarja letos in zanj plačuje 4.800 evrov mesečne najemnine. JI Secaplast kmalu na dražbi Stečajni upravitelj Miran Kos bo konec maja na dražbi poskušal prodati laško podjetje Aha Secaplast, ki je šlo v stečaj septembra lani. Podjetje bo naprodaj kot celota, izklicna cena za proizvodne hale, upravno stavbo in opremo, stroje ter zaloge materiala znaša malo manj kot 2,5 milijona evrov. Najemnik Aha Secaplasta je od začetka leta velenjsko podjetje Turnaplast, kjer so že napovedali, da se bodo potegovali tudi za nakup. Turnaplast je bil ustanovljen prav zaradi najema laškega podjetja, sicer je del skupine Turna, ki je že vrsto let pomemben dobavitelj komponent za industrijo bele tehnike, a tudi za avtomobilske proizvajalce in za gradbeno industrijo. Podjetje je v Aha Secaplastu zaposlilo že približno 70 delavcev. Po besedah direktorja skupine Turna Vladimirja Pogača so se za najem odločili, ker širijo svoj proizvodni program, poleg tega imata podjetji tudi veliko skupnih naročnikov. Vendar bo treba v Aha Se-caplast, je prepričan, vložiti DR. OSTEOPATHIE, ORTOPED, REVMATOLOG , r , • • . . , , kar nekaj denarja, saj je tako TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 glede tehnološke opreme kot WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERSIN1N.ANDRI3@GMAIL.COM kadiwsko zelo izčrpan JI M THERMANA hiško OSTEOPATSKA-K1ROPRAKT1CNA AMBUIANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey m CINKARNA www.cinkarna.si Najbolj obremenjena podtalnica Cinkarna je predstavila delne ugotovitve raziskave o oceni tveganja na zdravje ljudi in okolje zaradi starih bremen CELJE - Cinkarna Celje je v postopku predvidene prodaje leta 2014 naročila okoljski skrbni pregled za vse svoje lokacije v Sloveniji. Ob poročilu poljskega podjetja Environ se je izkazalo, da je na območju sedeža podjetja nasipan debel sloj odpadkov iz nekdanje metalurške dejavnosti. Podobno so raziskovalci ugotovili za območja odlagališč Bukovžlak in Za travnikom. Uprava je zato julija lani z nemškim podjetjem CDM Smith podpisala pogodbo za izvajanje projekta sanacije teh starih bremen. V ta okvir sodi ocena tveganja za zdravje in okolje zaradi odkritih starih bremen. Ker bodo postopki raziskav in sanacije še dolgotrajni, je cinkarna pred tednom predstavila vmesne ugotovitve omenjene ocene. Nemško podjetje je na osnovi nekaterih v preteklosti opravljenih analiz in novih vzorčenj tal in podtalnice izdelalo oceno trenutnih tveganj za zdravje ljudi in okolje na območju cinkarnine proizvodnje in njenih odlagališč. Pripravilo je tudi priporočila za nujne nadaljnje ukrepe. Postopki po nemški zakonodaji Že Environ je naredil 70 vrtin za vzorčenje tal in 28 začasnih vodnjakov za spremljanje podtalnice. Temu so dodali še vzorce tal in podtalnice iz obstoječih vodnjakov ter 16 novih na območju cinkarne. Oceno je nemško podjetje izdelalo na osnovi postopkov, ki so skladni z nemškim zakonom o zaščiti tal. Tega so izbrali zato, ker se v Sloveniji načrtuje uvedba okoljskih standardov, ki bodo primerljivi z nemško in avstrijsko zakonodajo ter skladni z direktivami EU. Pri metodologiji izdelave tveganja so raziskovalci podjetja CDM Smith izhajali iz predpostavke, da lahko škodljiva snov nekje v zemlji po različnih poteh prenosa prehaja do prejemnikov: vpliva lahko na ljudi, rastline in podtalnico. Pri obravnavi vseh treh lokacij so upoštevali tudi možen vpliv sosednjih aktivnih in zapuščenih proizvodnih obratov oziroma odlagališč, ki prav tako lahko vplivajo na tla in podtalnico. Problematična podtalnica Kot je na predstavitvi rezultatov delne analize povedala tehnična direktorica cinkarne Nikolaja Podgoršek Selič, razpoložljivi rezultati kažejo, da sama tla na človeka in na rastline ne vplivajo negativno. Gre za ugotavljanje direktnega prenosa z vdihavanjem prahu Predstavniki nemškega podjetja CDM Smith in vodstva Cinkarne Celje na javni predstavitvi delnih rezultatov projekta sanacije starih bremen. Z leve: geolog Oliver Hessler, hidrogeolog Guido Ebert in vodja projekta Ole Henseler, tehnična direktorica cinkarne Nikolaja Podgoršek Selič in generalni direktor Tomaž Benčina. in iz tal na rastline. Na območju podjetja so problematične površine prekrite s travo, že lani pa so odstranili sadno drevje, ki je raslo na območju tovarne, zato omenjenega prenosa ni več. Tomaž Benčina: »Doslej smo porabili že nekaj sto tisoč evrov, nadaljnji stroški bodo odvisni od predlaganih raziskav in rešitev. Ocena teh še ni mogoča, podjetje pa bo plačalo te stroške ob tem, da bo skušalo kandidirati za določena evropska sredstva. Cinkarna je kot lastnica zemljišč odgovorna zanje, čeprav trenutna proizvodnja nima neposredne povezave z onesnaženjem.« »Pomembna ugotovitev je, da je čez območje aktualne proizvodnje tekla stara struga Voglajne in da so bili v okolici visoki nasipi odpadnega materiala iz takratne proizvodnje. Za zasutje struge in zasipanje zamočvirjenih površine so uporabili odpadni material, ki predstavlja potencialni vir tveganja. To, kako to žarišče najbolje sanirati, bo pokazala nadaljnja raziskava.« Raziskovalci pa so ugotovili pomemben vpliv onesnaženih tal na podtalnico na območju aktualne proizvodnje. Našli so precejšnje količine cinka, svinca, arzena in kloroben-zena ter povišane vrednosti bakra in kadmija. Vendar še ni jasno, kako širok vpliv ima to onesnaženje na podtalnico. Podjetje CDM Smith ima v različnih državah več kot pet tisoč zaposlenih, storitve pa ponuja na raznih področjih, kot so voda, energija, gradnje objektov, infrastrukture ... Cinkarna je izbrala podjetje zaradi njegovih referenc pri okoljskih storitvah, kot so ravnanje z onesnaženimi območji, sanacije degradiranih površin ... Celjane je zlasti prepričal projekt sanacije opuščene topilnice cinka Ruhr-Zink v kraju Datelln v Nemčiji, kjer je bilo območje močno onesnaženo s težkimi kovinami. V sedmih letih so ga sanirali tako, da je na njem primerna gradnja. Dodatne raziskave naj bi v prihodnje zajele tudi območje izven tovarniških ograj, da bo slika o onesnaženju celovitejša. Te analize bodo zahtevale soglasje lastnikov zemljišč in ministrstva za okolje. Vsem tem raziskavam naj bi nato sledila celovita ocena tveganja in po potrebi sanacijski program s predvidenimi stroški. Pri tem želi cinkarna delovati čim bolj odprto, je povedal predsednik uprave in generalni direktor Tomaž Benčina ter zagotovil, da bo podjetje tudi v prihodnje javnost obveščalo o rezultatih in ukrepih ter da bo storilo vse, da bodo problemi celovito rešeni. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA Študij za lokalne potrebe VELENJE - Mestna občina in Univerza v Mariboru sta podpisali sporazum o sodelovanju na področju gospodarskega, trajnostnega in družbeno odgovornega razvoja občine, kar pomeni, da se strategija razvoja terci- arnega izobraževanja, ki so jo na zadnji seji mestnega sveta potrdili svetniki, uresničuje. »Podpis sporazuma med občino in univerzo pomeni formalno potrditev dolgoletnega sodelovanja,« je povedal župan Bojan Kontič in dodal, da bodo z univerzo sodelovali na področju energetike, terciarnega izobraževanja, sodobnih informacijskih tehnologij in še na drugih primernih področjih. Sporazum je del strategije razvoja terciarnega izobraževanja, s katero želijo strukturo obstoječih višje-in visokošolskih strokovnih študijskih programov, ki se izvajajo v Velenju, v čim večji meri prilagoditi potrebam lokalnega gospodarstva in obrti. V sodelovanju z gospodarstvom želijo v naslednjih letih oblikovati nove študijske programe, ki jih lokalno okolje najbolj potrebuje. V občini namreč menijo, da višje- in visokošolski strokovni študijski programi ne sodijo na univerze, ker morajo biti te prvenstveno usmerjene v vrhunsko ra-zvojno-raziskovalno delo in znanstveno odličnost. Višje in visoke strokovne šole bodo uspešne, če bodo tesno povezane s trgom dela in bodo aktivno sodelovale tudi z gospodarstvom. Poudarili so tudi, da sprejem strategije letos ne bo imel dodatnih finančnih posledic za proračun občine. Do ustanovitve centra za razvoj terciarnega izobraževanja bodo strokovna in administrativna dela v zvezi z nadaljnjim razvojem terciarnega izobraževanja izvajali v Medpodjetniškem izobraževalnem centru Velenje v okviru že obstoječih služb in zaposlenih delavcev. BGO museumof recent history\celje тгл7Г muzej novejšezgadovine I celje Muzej novejše zgodovine Celje in Muzej Velenje Vas v sredo, 4. maja 2016, ob 18. uri vabita v Muzej novejše zgodovine Celje na odprtje fotografske razstave. Prijazno vabljeni! FQITQVI FOTOG1RA1FSKI ZAPISI ИА STEKLU Ne želijo ceste Civilna iniciativa Braslovče predstavila izsledke nove študije trase F6 -Na zbor občanov prišlo premalo ljudi BRASLOVČE - Številni občani so županu Brani-mirju Strojanšku v zadnjem času očitali, da se je brez pravega boja vdal pritiskom lobijev in sprejel začrtano traso tretje razvojne osi, ki naj bi tekla po rodovitni zemlji Spodnje Savinjske doline. Občani ob podpori tamkajšnje civilne iniciative temu odločno nasprotujejo. Zbrali so dovolj podpisov in župan je moral sklicati zbor občanov. »Stopimo skupaj za ohranitev naše Savinjske doline. Naredimo nekaj trajno dobrega zase in za svoje otroke,« so zapisali v pozivu na zbor, ki se ga je kljub temu udeležilo premalo ljudi, da bi lahko sprejeli kakšne zavezujoče sklepe. Za sklepčnost bi moralo biti v dvorani vsaj 230 občanov Braslovč, bilo jih je 164. Kljub temu so pobudniki predstavili zadnje ugotovitve. Skupina strokovnjakov je sicer že v začetku leta, kot je povedal strokovni sodelavec braslovške civilne iniciative Urban Jeriha, predstavila nekaj izsledkov študije o smotrnosti avtocestne povezave F2-2 in odgovorne pozvala k ponovni proučitvi. Ker tega ni storilo ministrstvo, je iniciativa. In podatki kažejo, da bi bila gradnja ceste po trasi med Arjo vasjo in Velenjem bolj smotrna. Obširnejši javno predstavitev in razpravo napovedujejo v prihodnjem mesecu, ko bodo ugotovitve predstavili še v Celju, kjer prav tako podpirajo krajšo povezavo med Celjem in Velenjem. LK Fontana bo Stroji že brnijo - Na pivo avgusta ŽALEC - Konec prejšnjega tedna je žalsko občinsko vodstvo predstavilo zadnje podrobnosti medijsko zelo odmevnega projekta gradnje fontane zelenega zlata oziroma fontane piva. Župan Janko Kos je potrdil, da so zbrali dovolj donacijskega denarja za izvedbo tega 350 tisoč evrov težkega projekta. Delavci izbranega gradbinca so že dan po javni naznanitvi, da fontana v Žalcu bo, začeli pripravljati vse za gradnjo. Pivo naj bi iz pip fontane priteklo že sredi avgusta. Žalska občina je bila od februarske novinarske konference precej skopa z informacijami glede napredka pri projektu fontane zelenega zlata. V začetku leta je žalski župan Janko Kos kljub pridobljenemu gradbenemu dovoljenju in podpisani gradbeni pogodbi zagotovil, da fontane piva ne bodo začeli graditi, preden ne bodo zbrali donacijskih sredstev. Denar zdaj imajo in kot je zatrdila skrbnica projekta in podžupanja Hana Šuster Erjavec, so s strokovnjaki različnih področij rešili tudi vsa tehnološka vprašanja. Tako se je gradnja fontane, ki še vedno razdvaja občane, začela. Dela zaupali Celjanom Za gradbeni del projekta bo poskrbelo celjsko podjetje Remont, s katerim je žalska občina že konec lanskega leta podpisala pogodbo v vrednosti približno 223 tisoč evrov. Za tehnološki del izvedbe projekta in za nakup tehnologije programiranega točenja piva je občina izbrala edinega prijavljenega ponudnika, celjsko podjetje Etra, ki bo tehnologijo vgradilo za približno 107.500 evrov. Gradnjo fontane naj bi glede na podpisani pogodbi končali v 90 dneh. Občina bo iz proračuna za projekt, težak 350 tisoč evrov, namenila 170 tisoč evrov. Za to bo namenila štiri odstotke davka, ki ga je pobrala od srečnega dobitnika »jackpota«. Preostanek, 180 tisoč evrov, so prispevali donatorji. Kot je povedal Kos, je bil odziv izjemen in do konca prejšnjega tedna so podpisali 124 donacijskih pogodb. »Seveda se pri tem ne bomo ustavili,« zatrjuje žalski župan. Prepričan je, da bo ob koncu projekta prispevek občine še nižji: »Veliko ljudi in podjetij želi projekt tudi finančno podpreti, ko bo zaživel.« Pivo bo kakovostno Ves čas v zraku visi vprašanje, ali bo mogoče v takšnem sistemu zagotoviti res kako- vostno pivo. Kot je pojasnila skrbnica projekta, bodo kakovost zagotovili s hlajenjem. Pivo bo namreč ves čas hlajeno, tudi v ceveh, ki bodo speljane do točilnih pip. Ob tem je potrdila, da se še niso odločili o velikosti sodčkov piva. Sprva bodo zagotovo manjši, kajti težko je predvideti količino natočenega piva. Ob tem je potrdila tudi, da bodo, če piva iz odprtega sodčka ne bodo porabili v treh dneh, preostanek morali zavreči. Kakšno pivo bo teklo po podzemnih ceveh že pred izgradnjo slavne žalske fon- tane, za zdaj ostaja skrivnost. Kos je razkril le to, da bodo zagotovo točili svetlo in temno pivo Kukec. Je pa zatrdil, da je zanimanje hmeljarjev veliko. Pojavile so se tudi želje po dokupu kakšen pipe, a je občina to odločno zavrnila. Za zdaj je jasno le to, da bo vso pivo, ki bo priteklo iz pivske fontane, pridelano iz domačega aroma-tičnega savinjskega hmelja. Nagrada za inovativnost Idejo fontane zelenega zlata je nagradila tudi Slovenska turistična organizacija s priznanjem snovalec 2016. V obrazložitvi je zapisala, da Ideja vsebuje preplet pristnih lokalnih zgodb iz preteklosti in sedanjosti in na inovativen način izvaja promocijo Žalca, hmeljarske Savinjske doline in Slovenije ter hkrati uspešno združuje interese raznolikih javnih in zasebnih partnerjev v skupen projekt. V občini so prepričani, da to priznanje dokazuje, da lahko postane fontana piva paradni konj in ključni povezovalec turistične ponudbe Spodnje Savinjske doline in tudi širše. LEA KOMERIČKI, foto: LK Podobno skrivnostni kot so bili v Žalcu pri snovanju projekta fontane zelenega zlata bodo, kot kaže, tudi pri gradnji. Območje so namreč povsem zaprli, tako da lahko radovedneži, ki bi želeli spremljati gradnjo enega najodmevnejših projektov v občini v zadnjih letih, na gradbišče kukajo le skozi špranje. Kot je videti, dreves na tem območju še niso odstranili, so pa na tla zarisali prve obrise. »Avtocesta od vasi do mesta« CELJE - Konec prejšnjega tedna so podelili nagrade likovnega natečaja z naslovom Avtocesta od vasi do mesta. Razpisala ga je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, ki je prepričana, da je učinkovito obveščanje in osveščanje o varnostnih vidikih in pravilni uporabi avtocest neločljivo prepleteno tudi s prometno vzgojo šoloobveznih otrok. Na Darsu pravijo, da je varnost vrednota, ki jo želijo otrokom predstaviti kot pozitivno zgodbo. Tokrat so to zgodbo osnovnošolcem ponudili v ustvarjalni obliki. Tema likovnega natečaja izraža idejo povezovanja krajev, mobilnosti, časovnih komponent in varnostnih vidikov. Navkljub zavedanju, da so avtoceste še vedno najvarnejše, se po besedah vodje službe za upravljanje prometa in prometne varnosti Ulricha Zorina na Darsu zavedajo, da je ozaveščanje še kako pomembno: »Lažje je vzgojiti mlade, kot prevzgojiti že izoblikovane udeležence v prometu.« Nagrajena dela krasijo staro mestno jedro Celja. Nedaleč stran je tudi uradni sedež družbe Dars. LK, foto: LK Celostna prometna strategija LAŠKO - Občina pripravlja celostno prometno strategijo. Za projekt je pridobila tudi evropski denar iz operativnega programa evropske kohezijske politike za obdobje od leta 2014 do 2020. Kot so povedali v laški občini, bo celostna prometna strategija sodobno oblikovan dokument, ki upošteva in nadgrajuje obstoječe strateške dokumente mesta ter načrtovalske prakse, ki so bile osredotočene predvsem na gradnjo cest, mostov, parkirišč, železnic. Občina Laško je pred kratkim objavila javno naročilo za izdelavo celostne trajne prometne strategije, ki mora biti narejena v skladu s smernicami ministrstva za infrastrukturo. Prometno strategijo mora potrditi svet Občine Laško, potem se bo začel dolgoročni proces trajnostnega načrtovanja prometa. V vodstvu občine so prepričani, da bo izvedba celostne prometne strategije imela pozitivne učinke na prometno varnost, okolje in zdravje ljudi, da bo spremenila potovalne navade prebivalcev občine, povečala turistično zanimivost, povezanost med kraji in kakovost bivanja. RG Nagrade najboljšim je podelil predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic. Prvo mesto in s tem nagrado v višini 1.500 evrov si je prislužil devetošolec Nik Vidmar iz Trbovelj (na sliki). Drugo mesto in 1.000 evrov nagrade je osvojil učenec tretjega razreda iz Medvod Žiga Janhuba, tretja pa je bila osmošolka Lea Husel iz Ormoža, ki je prejela 500 evrov nagrade. Popravek V prejšnji številki smo na strani 32 zapisali, da se je Občina Tabor znašla v dolgovih predvsem zaradi nasedlih naložb v gradnjo stanovanjskih hiš leta 2012. Župan Anton Grobler nas je opomnil, da za nastalo finančno situacijo občine v tistem obdobju ni bila kriva gradnja stanovanjskih objektov, saj občina ni bila investitorica. Za nastale dolgove je, tako Grobler, krivo nenadzorovano trošenje takratnega župana Vilka Jazbinška. Čez nekaj let po novi cesti ŠMARJE PRI JELŠAH -V občini so pred dnevi že podpisali pogodbo za obnovo lokalne ceste Mestinje -Nova vas, občinski svet pa je na zadnji seji potrdil še investicijsko dokumentacijo za obnovo ceste med Spodnjim Mestinjem in Zibiko. Šmarska občina bo skušala med Spodnjim Mestinjem in Zibiko obnoviti odsek v dolžini dobrih treh kilometrov. Projektna dokumentacija za obnovo je pripravljena že od leta 2014, medtem ko naj bi stroji na terenu zabrneli med letoma 2017 in 2019, obnova je namreč predvidena v dveh delih. Ocenjena vrednost del znaša 1,4 milijona evrov. Župan Občine Šmarje pri Jelšah Stanko Šket je povedal, da bo obnova zajemala razširitev ceste, gradnjo dela pločnika z razsvetljavo in prepla-stitev cestišča. TS www.TOikswagen.si I PORSCHE РПЈЛМСТ „„„, slovhnia v All inclusive! t«. Vključeno servisiranje ,,, Jte prvih 6 let!* AL , m m Ш i i Ara / J up!, Polo in Go If! Preverite All inclu sive po nudbo vozil up!, P ol o in Golf z vključenim servisiranjem prvih 6 let, bonom zu financiranje v vrednosti 500 EUR in 6 letnim jamstvom. u p! je tako lahko vaš že za 8.6UU EUR**, Polo že za 10.6UU EUR** in Golf že za 14.UUU EUR**. Volkswagen Avtocamntsr A2S Mariborska cesta 140, 3000 Celje Tel.:+386 33 425 40 00 E-mail: info@a2s.si www.a2s. s i AWtoCENrrR WWW.A2S.SI PODATKI ZA LETO 2015 (v eur) f OMCO K sodelovanju vabimo: OMCO FENIKS SLOVENIJA d.o.o. - VODJO PROIZVODNJE (M/Ž), - VODJO RAZVOJA IN TEHNOLOGIJE (M/Ž) in - VODILNEGA LIVARSKEGA TEHNOLOGA (M/Ž) Dodatne informacije na spletni strani www.feniks-omco.si Prijave do 15. maja 2016. OB ROBU Ko gre vse na nož Da je ljudska univerza v Šentjurju eden bolj uspešnih javnih zavodov, ne more zanikati nihče. V času pred nekdanjo direktorico Godčevo je bil pod okriljem zavoda delujoč samo pihalni orkester, pa še ta bolj kot ne razglašen. Prelom s starim poslovanjem ponazarja anekdota, ko se je na ponudbo za izobraževanje pri no-vopečeni direktorici osebno oglasil SAŠKA T. OCVIRK eden od šentjurskih gospodarskih veljakov in zase zahteval 25 odstotkov provizije izobraževalnih poslov v njihovem podjetju. S tem ko mu je direktorica pokazala vrata, v Šentjurju z izobraževanjem odraslih niso zaslužili niti evra več. S tajnico sta bili prva dva meseca brez plače, pa tudi sicer je trajalo kar lep čas, da je ustanova splezala iz rdečih številk. Z zadnjima dvema čezmejnima evropskima projektoma so skupaj s partnerji v LUŠ pridobili pol milijona evrov. In to za res mehke in neoprijemljive vsebine. Kapo dol. Da je LUŠ v odnosu do ustanovitelja kljub temu v posebni obravnavi, je bilo več kot enkrat težko spregledati. Za redkokateri odhodek iz proračuna je bilo toliko besed kot za zadnji dve premostitveni posojili, ko je LUŠ potrebovala enkrat 30 in drugič 14 tisoč evrov. Na načelni ravni smo o združitvi slišali same pametne besede. Da imamo v državi toliko zavodov, agencij, direktorjev in fikusov, da gredo povprečnemu davkoplačevalcu lasje pokonci, je treba županu pritrditi. V konkretnem primeru pa je treba priznati tudi, da s številkami podprtih argumentov ni bilo slišati. Pod črto bo tudi ta združitev zagotovo za koga ali za kaj dobra. Bodimo pozitivni in upajmo, da tudi za LUŠ in tamkajšnje zaposlene, ki so v preteklih letih opravili veliko delo. Še večje bodo, če bodo med prihodnjimi izobraževanji pripravili katerega na temo bolj umirjene, spodobne in konstruktivne komunikacije. Ker v Šentjurju je zd aj ž e skoraj folklora, da še tako mehke žemlje režejo z najostrejšimi noži. Letni proračun dohodek iz občinskega proračuna št. zaposlenih Podjetniški inkubator: 59.000 25.000 1 RAKo: 470.000 51.300 11 (4 za določen čas) LUŠ: 248.000 14.250 3 (2 za določen čas) + 0,5 ter 0,2 zaposlitve Kaj čaka ljudsko univerzo? Odslej bodo pod eno streho ljudska univerza (LUŠ), Razvojna agencija Kozjansko (RAKo) in mrežni podjetniški inkubator ŠENTJUR - Da vključijo podjetniški inkubator, ki je bil doslej pet let pod okriljem sorodne inštitucije v Rogaški Slatini, v pristojnost razvojne agencije, ni motilo nikogar. Tudi s pogostimi komentarji, da bi morali delovanje spodbudnega okolja za mlade podjetnike prestaviti na višje obrate, so se strinjali vsi. Več dvomov, vprašanj in nasprotovanj je bila na zadnji seji občinskega sveta deležna pripojitev LUŠ k razvojni agenciji. Večina je odločitev pozdravila, del svetnikov pa je to označil za začetek konca sicer uspešnega javnega zavoda. Združitev zavodov je med večino dobila pozitiven odmev. Peter Jevšinek iz SMC jo je pozdravil celo z besedami, da gre za prvo pametno potezo tega sklica občinskega sveta in vodstva občine. Župan mag. Marko Diaci je odločitev utemeljil kot zdravorazumsko reorganizacijo in racionalizacijo, ki bosta prinesli manjše stroške in pozitivne sinergij-ske učinke. Gre za potezo zdrave kmečke pameti »Vse bo popolnoma enako kot zdaj, gre zgolj za pripojitev enega zavoda k drugemu, znotraj tega bo prvi ostal samostojna organizacijska enota in bo izpolnjeval povsem enake naloge kot doslej. Vse je odvisno od ljudi, ki se bodo prijavljali na razpise, in od države, če bo tako kot doslej te programe financirala. V tem primeru ne vidim nobenih težav, kvečjemu večjo poslovno rast skupnega zavoda.« Po odloku o združitvi je predvideno univerzalno pravno nasledstvo, kar pomeni, da krovni zavod prevzame vse zaposlene, vse projekte in tudi vse obveznosti. »Za redno zaposlene torej ne bo nobenih sprememb in če bo potreba, bodo lahko na podlagi razpisov kvečjemu še koga zaposlili. Seveda ne na račun občinskih sredstev. Osebno mislim, da jim zgolj izboljšujemo poslovno oko- lje, kar zaposlenim prinaša večjo varnost in ne obratno,« je bil odločen Diaci. »Zaradi enega drevesa sekate cel gozd« Nad združitvijo manj navdušeni svetniki v občinskem svetu so pogrešali predvsem jasne cilje in finančne pro- jekcije. Tako kot so zagovorniki združitve večkrat namigovali, da gre za potratno vodenje samostojnih zavodov in nepotrebno zaposlovanje, je svetnik Jože Korže to predstavil kot osebni napad na nekdanjo direktorico in sedanjo državnozborsko poslanko Jelko Godec, ki je v zavodu zaradi zahtev določenega projekta še vedno petinsko zaposlena. »Zara- di enega drevesa sekate cel gozd,« je bil slikovit. Vršilka dolžnosti direktorice je bila zadnji dve leti Alja Polenek, ki sicer ne izpolnjuje pogojev za direktorico. Po negativnem mnenju o združevanju, ki so ga izdali organi zavoda, je prejšnji teden s tega mesta odstopila. Jelka Godec, nekdanja direktorica, ki je pred desetimi leti prevzela LUŠ v porazni kondiciji, v združevanju zavodov vidi konec uspešnega dela in s tem tudi konec vseh projektnih zaposlitev. V najboljših časih jih je bilo od šest do devet, trenutno so tri, vse pa se financirajo izključno iz tržne dejavnosti in kot pravi nekdanja direktorica, bi LUŠ lahko preživela tudi brez 14 tisoč evrov, koliko dobi iz občinskega proračuna. Kot pravi, je trenutno letni promet lUš med 250 in 300 tisoč evri, ki jih pridobi izključno s tržno dejavnostjo in z evropskimi viri. Kot pravi Godčeva bo pod razvojno agencijo s tem konec in da, ravno v tem grmu tiči zajec prisilne združitve. »Ker smo se prijavljali na iste razpise kot RAKo, smo jim bili konkurenca. Jasno je, da se LUŠ ne bo mogla več prijaviti na IPA- ali Leader projekte, saj krovni zavod ne bo dovolil, da se v istem projektu prijavi tudi njegova organizacijska enota. Na projekte Leader in tiste, ki jih bo za lokalne zavode razpisala RAKo, pa tudi ne, ker pride do navzkrižja interesov, ko je organ razpisa >šef< prijavitelju. Ker bo LUŠ v prihodnje odrezana od razpisov, bo v proračun lahko prinesla največ 80 tisoč evrov, kar pomeni, da je skupni proračun 750 tisoč evrov, ki so ga navajali na seji, čisto zavajanje.« SAŠKA T. OCVIRK »Močan zavod, ki bo združeval področja razvoja, izobraževanja in podjetništva, bi moral biti v vseh pogledih nosilec razvojnega preboja v prihodnjih letih. V novi finančni perspektivi je namreč govora samo o mehkih projektih in kdo drug bo njihov nosilec, če ne močan združen zavod?« pravi župan Diaci. Zavetišče za brezdomce dobilo tri kolesa Lepo darilo polepšalo april CELJE - Zavetišče za brezdomce, v katerem je trenutno približno 20 stanovalcev, je pred dnevi dobilo tri kolesa. Morda je to za marsikoga malenkost, a za tiste, ki bivajo v zavetišču, je zelo lepo darilo. Nekateri stanovalci v zavetišču že imajo svoje kolo, ostali so si ga želeli. Tudi za rekreacijo. Zdaj jih že z veseljem uporabljajo. Ideja se je porodila zaposleni v zavetišču za brezdomce Tanji Ščuka, ki se je zatem dogovorila s svojim prijateljem, da bo dve starejši kolesi predelal in ju uredil za varno vožnjo v prometu, eno novo kolo pa je doniral. Ker je april že vrsto let mesec zdravja, obeležujemo pa tudi svetovni dan prostovoljstva mladih, so darilo celjskemu zavetišču oplemenitili še zaposleni v Zavarovalnici Tilia. Osem zaposlenih v zavarovalnici je namreč pobarvalo stojala za kolesa, poleg tega je uredilo tudi okolico stavbe, v kateri je zavetišče. Sicer bodo v zavetišču ta mesec z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje pripravili tudi delavnice o zdravem načinu življenja. SŠol Prostovoljno delo zaposlenih Zavarovalnice Tilia v celjskem zavetišču za brezdomce. Hitreje do pravilne diagnoze Rotary Club Celje urgentnemu centru podaril mobilno ultrazvočno napravo CELJE - »Čeprav je bilo v gradnjo in opremo novega Urgentnega centra Celje vloženih več milijonov evrov, je mobilni ultrazvočni aparat, ki ga je celjski bolnišnici doniral Rotary Club Celje, velika pridobitev pri oskrbi bolnikov, ki potrebujejo pomoč v našem centru,« je na krajši slovesnosti ob prejemu donacije povedal vršilec dolžnosti direktorja Bolnišnice Celje mag. Marjan Ferjanc. Do-nacija je vredna 42 tisoč evrov. Mobilni ultrazvočni aparat bo urgentnemu centru omogočil diagnostiko bolezenskih stanj tako pri inter-nističnih kot pri kirurških bolnikih. Tri različne ultrazvočne sonde omogočajo diagnostiko žil in povrhnjih tkiv, trebušnih organov in srca. Nove diagnostične naprave nuja V urgentnem centru približno 25 ljudi dnevno potrebuje preiskavo z ultrazvokom, kar na letni ravni pomeni osem tisoč preiskav. »Druga ultrazvočna naprava, ki jo imamo zdaj v urgentnem centru, bo pomagal, da bo »Mobilni ultrazvočni aparat Toshiba omogoča, da lahko delamo preiskave na več lokacijah, bodisi v reanimacijski sobi, kjer je najhuje, ali v drugih prostorih urgentnega centra, pri čemer ni več treba voziti bolnika po stavbi,« je eno od pomembnih prednosti nove pridobitve razložil strokovni direktor celjske bolnišnice Franc Vindišar. lahko približno štiri tisoč bolnikov čim prej prišlo do diagnoze za pravilno zdravljenje. To je zelo dobrodošla donacija,« je povedal prima-rij Božidar Buhanec, pred- stojnik Urgentnega centra Celje, ki ima sicer v glavnem že vso najnujnejšo opremo. Strokovni direktor Bolnišnice Celje Franci Vindišar je poudaril, da se je v minu- lih dvajsetih letih medicina izjemno spremenila, nove diagnostične naprave so postale nuja in brez njih sodobnega zdravljenja ni več. »Če smo z reorganizacijo nujne Upor dejanje naroda Tit Turnšek, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije, v Parku svobode v Celju opozoril na pomen preseganja ideološki razlik Tit Turnšek, nekdanji obrambni minister, osrednji govornik na slovesnosti v Celju »Nikoli slovenski narod ni bil tako enoten kot ob prelomnih trenutkih zgodovine: leta 1918, ko smo zapustili Avstro-Ogrsko, leta 1941, ko smo se uprli okupatorju, in leta 1991, ko smo spet prijeli za orožje in branili svojo suverenost.« To je med drugim v celjskem Parku svobode na slovesnosti ob prazniku dneva upora proti okupatorju povedal osrednji govornik Tit Turnšek, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Pri tem je poudaril, da si nihče, nobena politična stranka, teh dosežkov ne more lastiti, saj je bil upor dejanje slovenskega naroda. Nekdanji slovenski obrambni minister je tudi opozoril, da letos praznujemo dva pomembna jubileja: 75-letnico Osvobodilne fronte, ki zaznamuje začetek upora proti okupatorju v drugi svetovni vojni, in 25-letnico, ko smo postali samostojna država in uresničili še eno točko programa Osvobodilne fronte. Za Turnška si narod, ki se ni pripravljen boriti in ni pripravljen umirati za svojo svobodo, ne zasluži, da obstaja. »Tako razmišljajo hlapci in hlapci pač ostanejo hlapci. V NOB so se izoblikovale vrednote požrtvovalnosti, domoljubja, tovarištva, solidarnosti, poštenosti.« Dan upora proti okupatorju ne izgublja pomena Po prireditvi je Turnšek za našo medijsko hišo še povedal, da je ključno sporočilo dneva upora proti okupatorju, da je treba domovino braniti ne glede na ideološke razlike. Meni še, da ta praznik v zadnjih letih ne izgublja pomena. »Nezadovoljstvo s socialnim položajem se pri mnogih povečuje, zato si prizadevajo za vrednote, ki bi omogočile boljše življenje, ki si ga tudi zaslužijo.« V kulturnem programu so nastopili Moško pevsko društvo Pod gradom, Godba na pihala KUD Trnovlje in z recitalom učenci III. osnovne šole Celje. ROBERT GORJANC Foto: RG Predsednik države za 1. maj na Šmohorju medicinske pomoči začeli uvajati ultrazvočne aparate celo v reanimobile, potem je toliko večja potreba, da imamo takšne naprave v stavbi, kot je urgentni center,« je poudaril Vindišar. Dodal je še, da je država celjskemu urgentnemu centru glede na število prebivalcev namenila eno ultrazvočno napravo. Glede na število obravnav bolnikov, kot jih beležijo, so potrebovali še dodatno, ki je lahka in jo je mogoče premikati po prostoru. Urgentni center Celje je trenutno največji v državi, in sicer bo tako do gradnje mariborskega in ljubljanskega, v njem je približno sto zaposlenih. Dnevno obravnavajo od 250 do 300 bolnikov, dnevni rekord je sicer 306 bolnikov. Finančno zahteven enoletni projekt Rotary klub Celje je zamisel za uresničitev te donacije na podlagi predloga kirurga v celjski bolnišnici, primarija Bogdana Fludernika, izoblikoval na lanski majski dobrodelni tržnici. Zaradi višine vrednosti donacije so morali zamisel uresničiti v soglasju centralne Rotary Foundation v ZDA, ki je tako kot nemška in slovenska podružnica prispevala večino denarja. »S pobratenim Rotary Clu-bom Biedenkopf iz Nemčije smo pripravili projekt, zbirali denar in se dogovarjali z dobavitelji, da smo na koncu izbrali opremo, ki je bila po presoji strokovnega osebja Splošne bolnišnice Celje primerna za uporabo v novem urgentnem centru. Vse to je trajalo leto,« je povedal predsednik Rotary cluba Celje Srečko Gorenjak. Rotary Club Celje je s pomočjo številnih donatorjev s Celjskega za mobilno ultrazvočno napravo prispeval pri- bližno četrtino vrednosti, pri čemer gre za največjo dona-cijo, ki so jo doslej darovali lokalni skupnosti. Denar, ki ga je za dona-cijo urgentnemu centru zbral Rotary Club Celje (tudi sami so seveda prispevali denar tudi iz lastnih virov), so z donacijami zagotovili še Rotary Club Sevnica, Lions Club Mozaik, Frigotransport Pišek, Gradia, Kovintrade, Sintal, A2S, Termo tehnika, Izletnik Celje, Mlekarna Cele-ia, Regionalna gospodarska zbornica Celje, Odelo Slovenija, Adriatic Slovenica, Pivovarna Laško, Marsha, Humanitarni klub Soropti-mist Celje, Banka Celje in Vzajemna. Akcijo smo medijsko podprli tudi v naši medijski hiši Novi tednik in Radio Celje. Rotary club Celje bo prihodnje leto praznoval 20. obletnico humanitarnega delovanja. V preteklih letih so njegovi člani uspešno izpeljali mnogo projektov in darovali sredstva za različne namene: štipendije mladim nadarjenim dijakom in študentom, opremili so bivalni enoti v Štorah za Društvo Sonček, pomagali družinam ob socialnih stiskah, naravnih nesrečah, redno sodelujejo z brezdomci, podpirajo mlade hendikepirane (Camp Handicamp Ankaran), sodelujejo v botrstvih ... Med največje dosedanje akcije sodi nakup kombi vozila z dvigalom za Društvo za cere-bralno paralizo Sonček, ki so ga pred nekaj leti uresničili s podporo pridobljenih finančnih sredstev tako slovenske Rotary podružnice kot pobratenega Rotary cluba Biedenkopf v Nemčiji. ROBERT GORJANC Foto: RG Ena od osrednjih prireditev na Celjskem ob prazniku dela bo tradicionalno 1. maja pri planinskem domu na Šmohorju. Slavnostni govornik bo predsednik države Borut Pahor, zbrane pa bo nagovoril tudi župan Občine Laško Franc Zdolšek. Na prireditvi, ki jo pripravlja KS Rečica in se bo začela ob 11. uri, bodo nastopili Godba na pihala Laško, pevka Viktorija in ansambel Simona Gajška. RG VTV - Vaša televizija, Žarova cesta 10, 3320 Velenje, t.: 03 898 60 00, www.vtvstudio.com,vtv.studio@siol.net www.facebook.com/vtvstudioslo narodno zabavna TV oddaja Vsak četrtek ob 20.00 na programu VTV - Vaše televizije Tjaša Lešničar Ojstrež: »Obiskujem tabornike na Polzeli, kjer se ukvar- Silvester Pur: »Kot prostovoljec sodelujem pri izvedbi bralno-pogovor- Urška Založnik: »Predlagal me je učitelj v srednji zdravstveni šoli Peter jam z najmlajšimi. Moje geslo je namreč, da svet živi na majhnih nogah, zato moramo vzgajati in z zgledom učiti mlajše, da bodo vedeli, kaj je prav in kaj narobe. Ne samo da lahko pomagajo, v prihodnje lahko spremenijo svet.« nih uric v domu upokojencev. Ker delam v knjižnici, imam na voljo veliko gradiva. S skupino desetih udeležencev se dobimo enkrat mesečno, nekaj preberemo, potem se o tem pogovarjamo. Bistvo je pogovor in s tem premagujemo težave.« Naj celjski prostovoljci minulega leta CELJE - Pet prostovoljcev v starostnih kategorijah od 12 do 60 let in več je v Celjskem mladinskem centru (MCC) v petek prejelo priznanja za svoje razdajanje za druge. MCC je v okviru Informacijske točke Evropske unije Europe Direct Savinjska v sodelovanju z Mestno občino Celje pripravil jubilejni, že 11. Festival prostovolj-stva, na katerem je podelil priznanja naj prostovoljcem minulega leta. Organizatorji so letos izbirali med 13 kandidati, čeprav je v Celju registriranih več kot 250 prostovoljcev, kar pomeni, da je bilo predlaganih precej manj kot prejšnja leta. David Šoštar, vodja projektov v MCC, meni, da prostovoljcev ni nič manj in da tudi izbor dobro poznajo, le organizacije se po njegovem mnenju manj potrudijo, da bi prijavile kandidate. Kot je v nagovoru dejala direktorica MCC Glorjana Ve-ber, prostovoljno delo uči nesebičnosti, skrbi za druge in vživljanje v sočloveka. »Vsak od nas ima možnost, da sledi temu sporočilu.« Letos je v kategoriji najmlajših med 12. in 15. letom zmagala Larisa Rav-njak, ki vrstnikom pomaga pri učenju in sodeluje pri dobrodelnih akcijah. Tjaša Lešničar Ojstrež iz Srednje zdravstvene šole Celje je bila v kategoriji BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje Barvni svet MUM5 •јФ 4 Čestitamo vam ob 1. maju, prazniku dela. BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje www.bsh-group.si tradicija kakovost inovacije nazarje Čepin Tovornik, ki nas spodbuja, naj bomo čim bolj odprti za sočloveka. V domači Župniji sv. Duha sem animatorka že pet let, pomagam pri oratoriju, birmanskih vajah, pri raznih prireditvah ... V skupini nas je 17 animatorjev, to delo nas povezuje, rastemo s tem in brez njega si življenja ne predstavljam.« od 16. do 19. leta nagrajena za aktivnosti med taborniki na Polzeli, pomoč sosedom in sodelovanje pri različnih projektih v šoli. Urška Založnik iz iste šole je prejela naziv naj prostovoljke v kategoriji mladih do 29. leta za pomoč v domu upokojencev in v Župniji svetega Duha. Silvester Pur, ki vodi bibliote-rapijo v Domu ob Savinji, Domu Lipa Štore in Šentu, je bil nagrajen v kategoriji do 60. leta, Neta Timer, organi-zatorica pomoči po telefonu in širjenju prostovoljnega dela pri Klicu upanja, pa je bila nagrajena kot naj prostovoljka v kategoriji nad 60 let. TC B/S/H/ Z odprtja razstave o življenju in delu Vladimirja Levstika v Mozirju Samosvoj Levstik ne bo pozabljen MOZIRJE - V galeriji je od petka na ogled razstava o Vladimirju Levstiku. Ta je posvečena 130-letnici njegovega rojstva. Gre za pesnika, pisatelja in prevajalca, ki je bil rojen v Šmihelu nad Mozirjem in je leta 1957 umrl v Celju. Zadnje desetletje svojega življenja je namreč preživel v knežjem mestu, kjer je tudi pokopan. Dokumentarna razstava o Levstiku je bila pripravljena v sodelovanju med Osrednjo knjižnico Mozirje in domoznanskim oddelkom Osrednje knjižnice Celje. Levstik, sin učiteljske družine, je preživel v Šmihelu le prvo leto življenja, saj se je nato družina preselila v Andraž nad Polzelo in od tam v Celje. Oče je Vladimirju namenil, da naj bi postal duhovnik, vendar je alojzijevišče zapustil. Po sporu z očetom je odšel v Ljubljano, kjer se je kot prvi Slovenec za Cankarjem preživljal zgolj z literarnim ustvarjanjem in s prevajanjem. Med bivanjem v avstro-ogrski internaciji je napisal romana Gadje gnezdo in Zapiski Tine Gramontove. Literarni zgodovinar Anton Slodnjak ga je označil kot genialnega samouka, ki ni končal niti gimnazije. V središču Celja v Pleteršnikovi ulici, kjer je preživel zadnja leta, je postavljena Levstikova spominska plošča. Njegovo življenje je bilo nasploh pestro. Na začetku šolanja je bil Levstik izjemen učenec, ki je pozneje prejemal slabe ocene celo za vedenje. Zaradi poroke z drugo ženo je v prid olajšanja takrat zahtevnega ločitvenega postopka celo prestopil v muslimansko vero. Z drugo ženo sta nekaj let preživela v Mozirju. Tudi med drugo svetovno vojno je imel težave, saj so nacisti med preiskavo Levstikovega stanovanja naleteli na portret »Stalina«. Na koncu se je izkazalo, da je košato brkati mož Ivan Cankar. Avtor razstave o Vladimirju Levstiku je Srečko Maček iz celjske osrednje knjižnice. BJ Foto: arhiv OKM KRONIKA 11 II I V1 V V I ■ ■ Spomladansko čiščenje in kurjenje nista tako nedolžna Prihaja čas požarov v naravi in s tem tudi nevarnost za tiste, ki kurijo Kadar požara ne more pogasiti posameznik, je nujen umik s kraja in klic na 112, od koder nadalje obvestijo pristojne gasilce. Na Celjskem je v zadnjih dveh mesecih nekajkrat zagorelo v naravi, največkrat je šlo za človeško napako. Gasilci sicer takšen požar dokaj hitro pogasijo, vendar v naravi lahko pusti katastrofalne posledice. Spomnimo samo na primer pred tremi tedni, ko je v Vodicah pri Kalo-bju med sežiganjem suhe trave na travniku umrl 67-letni domačin, ki ga je zajel ogenj. Ljudje so premalo poučeni in premalo upoštevajo pravila pri kurjenju v naravi, o katerih javnost večkrat obveščajo Uprava RS za zaščito in reševanje in gasilci. Kakšen požar bo morda iz za nekoga nedolžnega kurišča na travniku nastal, je odvisno tudi od vrste vegetacije, Vsak, ki se loti sežiganja večje količine naravnih odpadkov, lahko o kraju in času sežiganja obvesti tudi gasilce na svojem območju, ki bodo tudi svetovali, kako to opraviti oziroma bodo opravili tudi nadzor. Kaj storiti, če v naravi zagori? Če oseba ni v nevarnosti, mora poskušati požar omejiti oziroma ga pogasiti z razpoložljivimi sredstvi. Ogenj se pogasi tako, da se žerjavico polije z vodo ali posuje z zemljo ali peskom, nato pa jo je treba še poteptati. Za gašenje so primerne tudi brinove ali smrekove veje. S temi je možno udarjati po površini, ki jo je zajel ogenj ali pa jih vleči po robu goreče trave. Z lopato pa se lahko prekoplje rušo, saj se s tem prepreči širjenje požara. Manjšo površino, ki jo je zajel ogenj, lahko ljudje posipajo tudi s peskom ali zemljo, dokler povsem ne ugasne. Je pa gašenje požarov v naravi najuspešnejše z vodo. Zadostno količino vode bi morali preprosto zliti na ogenj tako, da ta povsem ugasne. Ljudje se ne zavedajo, kako hitro se požar s travnika lahko razširi na bližnje objekte in hiše. hitrosti in smeri vetra, razgibanosti terena in temperature ter vlažnosti zraka. Ravno na to marsikdo med kurjenjem ne pomisli. Pri požaru, zlasti če gorita suha trava in podrast, se sproščajo zelo visoke temperature. Zgornja plast zemlje se, še posebej v suhem obdobju, ko je izsušena, tudi zelo segreje. Požar se lahko širi tudi s hitrostjo več kot sto kilometrov na uro! In ne samo to. Pri gorenju organskih snovi se sproščajo tudi škodljivi plini, ki onesnažujejo ozračje. Odpadke naj bi v naravi sežigali le podnevi med 8. in 18. uro ob stalnem nadzoru odraslega človeka. Ravno spomladi se v Sloveniji začne tudi sezona Je vas hladilnik prazen? Napolnite ga brezplačno! V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje KUPON novi tednik radio celje Ime in priimek:. Naslov:_ Telefon: _ - E-mail: _ Naročniška številka Novega Številka TUŠ KLUBA (če ste član) Lastnoročni podpis:_ Kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Preset nova 19, 3000 Celje. Pravila nagradne igre so objavljena na www.radiocelje.com. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Požiganje v gozdovih, na drugih gozdnih zemljiščih in območjih v oddaljenosti do sto metrov od gozda ter drugih gozdnih zemljišč ni dovoljeno. splošne prepovedi kakršnega koli kurjenja v naravi. Takšne prepovedi je treba nujno upoštevati, saj niso same sebi v namen. »Pri kurjenju v naravi mora biti kurišče urejeno, zavarovano in nadzorovano ves čas. Obdano mora biti z negorljivim materialom (na primer s kamni), okolica (vsaj v razdalji enega metra od zunanjega roba kurišča) mora biti očiščena vseh gorljivih snovi. Poskrbeti je treba, da so v bližini kurišča voda, gasilnik ali drugo priročno orodje za gašenje (na primer lopata, pesek, zemlja ...). Ob vetrovnem vremenu se nevarnost za nastanek požara močno poveča, zato se takrat ne sme kuriti oziroma je treba kurjenje takoj prekiniti,« svetujejo na Upravi RS za zaščito in reševanje. SŠol Foto: PGE Celje, Arhiv NT Nakup iz Tuša tokrat v Galicijo Ste tudi vi med tistimi, ki ob sredah ob 12.15 ne klepetate po telefonu, ker čakate na klic iz studia Radia Celje? Če ste seveda izrezali kupon Do polnega vozička brez mošnjička iz Novega tednika. Še niste? Naredite to takoj, saj bomo naslednjo sredo ponovno žrebali. Tokrat je pozvonilo pri Alji Ašenberger iz Galicije, ki je bila navdušena, da je srečna roka voditeljice Nene Lužar izžrebala prav njo za narek, kaj vse naj pristane v nakupovalnem vozičku. Alja, ki ima šestčlansko družino, je z velikim čokolinom in s sladoledom razveselila štiri otroke in bila vesela, da je Marija iz Celja, ki je prav takrat kupovala v Planetu Tuš Celje, med tremi kuvertami izžrebala dodatno minuto. Ko smo testenine, mleko, čaj, sirup, čokolino, njoke, maslo, cmoke, olje, marmelado, ro-gljičke, meso in ostale dobrote polagali na nakupovalni trak, se je izpisal znesek 109,41 evra. Boste prihodnji teden izžrebani vi? Pošljite nam kupon, oglejte si, kako si sledijo police v Planetu Tuš, pripravite nakupovalni seznam in dodobra napolnite voziček brez denarnice! SB, foto: Sherpa Alja Ašenberger je voziček brez mošnjička napolnila za 109,41 evra in svojim štirim otrokom narisala nasmeh na obraz. 12 NAŠA TEMA Zadovoljstvo namesto osemurnega dela Kaj v teh časih praznujemo ob 1. maju? Ob bližnjem prazniku dela se ponovno lahko vprašamo, kaj ob teh dela prostih dneh sploh lahko praznujemo. Da še imamo delo? Najbrž je to res pomemben razlog za praznovanje, saj imeti delo že dolgo ni več samoumevno, kar še zlasti občutijo na primer mladi, ki ne dobijo zaposlitve, ali starejši delavci, ki so delo zaradi stečajev izgubili, na trgu dela zaradi starosti niso več tako konkurenčni. Sicer sta se od časov samoumevnosti dela in zaposlitve zelo spremenila tudi narava dela in naš občutek zadovoljstva pri njem. Počasi izginjajo službe z osemurnim delavnikom, ki sicer ostaja obračunsko merilo našega dela, a za spodobnejše plačilo je treba delati več in dlje. Delo postaja projektno, če že dlje ne ostajamo v službi, si ga nosimo domov. Morda ne vedno v fasciklu s papirji ali v prenosnem računalniku, zato pa v mislih, ko premle-vamo te in one projekte in roke. Če že ne praznujemo več osemurnega delavnika, ki je bil nekoč glavni cilj sindikalnega boja za delavske pravice, kaj naj praznujemo danes, ob predpostavki, da sploh imamo delo? Zagotovo lahko praznujejo tisti, ki imajo delo, ki jih veseli, da lahko opravljajo poklic, za katerega so se izobraževali. Če še dobro ali odlično zaslužijo, toliko bolje. Da so zadovoljni na delovnem mestu. Zadovoljstvo, čeprav opravljamo delo, ki nas veseli, lahko tudi splahni, če ob tem ne skrbimo za zdravje, za dobro psihofizično počutje na delovnem mestu. In tako se posledično veselje do dela spremeni v svoje nasprotje, ko do dela začutimo odpor ali se nam morda celo priskuti. Da je zdrav in na delovnem mestu zadovoljen delavec mnogo bolj učinkovit in pripaden podjetju, se bolj trudi in prispeva k boljšim rezultatom in boljšemu splošnemu vzdušju v podjetju, se zaveda tudi vedno več delodajalcev. Torej tistih, ki ponujajo delo in ki vedo, da samo z zaposlitvijo še niso uredili vsega. Zato svojim zaposlenim poleg bolj ali manj spodobne plače, katere zagotavljanje v tržnem boju seveda tudi ni enostavno, ponudijo še nekaj bonitet, kot so fitnes in druge oblike rekreacije, zdrav obrok v službi, različna izobraževanja in usposabljanja. Ostra globalna konkurenca, hiter tempo življenja, usklajevaje družinskih, za- sebnih in delovnih obveznosti ob spremenjeni naravi dela v dobi visokorazvitih informacijskih in drugih tehnologij so izzivi, ki zahtevajo drugačno razumevanje filozofije dela kot pred stotimi leti. Tako pri delodajalcih kot pri delojemalcih. Da pri stresnem delu zdržimo in ne izgorimo, moramo biti »fit« tako telesno kot razumsko. Največ moramo sicer za to postoriti delojemalci sami, kajti še vedno, tudi v modernih časih, velja ena temeljnih zakonitosti politične ekonomije, da smo sami najbolj odgovorni za ohranjanje in obnavljanje svoje delovne sposobnosti. A v nekaterih službah je to dovolj za to, da preživimo, ne pa da smo tudi zadovoljni pri delu. Da se pri takšnem delu tudi osebno uresničimo in izpolnimo, kar vse bolj od dela pričakujemo glede na to, koliko časa mu posvečamo. Jeziček na tehtnici za zapolnitev tega primanjkljaja lahko predstavljata tudi pripravljenost in zavedanje delodajalcev, da služba ni samo filozofija »imaš plačo in delaj«. Zatorej bodo v telesu in duhu zdravi in zadovoljni delavci imeli največji razlog za praznovanje 1. maja. ROBERT GORJANC Po mnenju strokovnjakov je osemurni delovnik tisto časovno obdobje, v kal »Promocijo zdravja smo prepoznali kot eno ključnih sestavin svojega delovanja. Že pred časom smo vzpostavili sistem, ki zaposlenim nudi mnogo dejavnosti. Gre za dodano vrednost, kar kaže tudi dober odziv zaposlenih,« pravi Marko Cvetko. »Zaposleni imajo občutek, da nekdo misli nanje« Zaradi promocije zdravja imajo delavci krajši bolniški stalež in se bolje počutijo na delovnem mestu Cinkarna Celje spodbuja tudi različne športne dejavnosti zaposlenih, med drugim kolesarsko sekcijo. Med podjetji, ki se precej posvečajo promociji zdravja na delovnem mestu, je tudi Cinkarna Celje. Tam za številne dejavnosti, predavanja in delavnice letno namenjajo približno 40 do 50 tisoč evrov. Član uprave, delavski direktor in vodja kadrovske splošne službe Marko Cvetko je pojasnil, da imajo zaposleni že vrsto let na voljo številne dejavnosti. Podjetje sofinancira različne športe, na primer mali nogomet, badminton, namizni tenis, boks, taibo, ples. Dobro sta organizirana tudi planinsko društvo in kolesarska sekcija. Zaposlene tudi na drugačne načine podjetje spodbuja h krepitvi zdravega življenjskega sloga. Enkrat na mesec organizira meritve holesterola, trigliceridov in sladkorja v krvi. Zaposlenim enkrat mesečno ponudi zdrav zajtrk, v bližnjih zdraviliščih pa so jim na voljo popusti za kopanje in savno. Vsaj dvakrat letno organizira predavanja oziroma delavnice o obvladovanju stresa na delovnem mestu, o obolenju prostate, osteoporozi. Organizira raztezne vaje za hrbtenico in delavnice tehnik sproščanja. Enkrat letno pripravi tudi dan zdravja, kjer zaposlenim omogoči udeležbo na protibolečinskih terapijah in meritve prostih radikalov v telesu. Nekajkrat je organiziralo tudi brezplačne preglede vida. Dodana vrednost Marko Cvetko ocenjuje, da je v dejavnosti podjetja za krepitev zdravja vključenih od 70 do 80 odstotkov zaposlenih, ki so v tem prepoznali dodano vrednost za kakovost svojega življenja. Kot razlog, da se nekateri ponujenih dejavnosti ne udeležujejo, je navedel, da imajo najverjetneje svoje športne dejavnosti in druge konjičke, manjši delež pa je takšnih, ki se jim zdi skrb za lastno zdravje nepomembna. Vključevanje v športne in zdravstvene dejavnosti, ki jih za zaposlene organizira podjetje, ima po besedah sogovornika številne prednosti. »Na ta način krepimo pripadnost podjetju, krepimo zdrav duh v zdravem telesu. Zaposleni prepoznajo, da nekdo misli nanje. Vse to je po mojem mnenju povezano tudi s krajšim bolniškim staležem in bistveno boljšim počutjem delavcev na delovnem mestu.« Na plečih podjetja Cvetko je pojasnil, da Cinkarna Celje za skrb za promocijo zdravja na delovnem mestu ne prejema nobenih državnih denarnih ali drugih spodbud. Podjetje dobro sodeluje z Združenjem kemijske industrije Slovenije. S prijavo na njegov projekt Zdravje na kvadrat je pridobilo določen denar, s katerim je lahko organiziralo nekatere delavnice, seminarje. Združenje prispeva tudi promocijsko gradivo in sofinancira različne oblike usposabljanje. Tako je na primer več kot 80 zaposlenih opravilo usposabljanje za nudenje prve pomoči. Sicer pa je skrb za promocijo zdravja na delovnem mestu izključno na plečih podjetja. V cinkarni pravijo, da so bila podjetja po uveljavitvi novega Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki je podal zakonsko obvezo organiziranja promocije zdravja na delovnem mestu, prepuščena sama sebi. »Ocenjujem, da se je naše podjetje organiziralo dobro, da sodelavcem ponujamo široko paleto dejavnosti, kakšnih novih sistemskih rešitev na tem področju zato ne potrebujemo.« TINA STRMČNIK Foto: Ariv NT (Foto: GrupA) Tudi dela Drago Po ja na del zaposlen Regionalna nica Celje (I partnerjev s> Združenja d( je (ZDS), »Pr delovnem m začel konec n pa se bo letos dal Drago Po projekt proi delovnem me metodo poveč delavcev. »Podjetja re zakonodaja, p dobno. Promc na prvi pogled nebodigatreba ni več tako. V bolj zavedajo oblik tako za zaposlene in družbo.« Po mnenju so dobrodošle ki svojim zapo ne možnosti i jo, pripravo zd pnice za kakš prireditve. In v izjemno pome ki zjutraj čaka stniku ob pril primer gesta, lahko pokaže, delavca, za nje je in zadovoljs stu.« NAŠA TEMA 13 :erem je delavec lahko maksimalno učinkovit. (Foto: SHERPA) jabolko lahko vcu polepša dan lak, direktor RGZC, o promociji zdrav-ovnem mestu kot obliki zadovoljstva ih i gospodarska zbor-IGZC) kot eden od 0 deluje v projektu dodajalcev Sloveni-omocija zdravja na estu«. Projekt se je linulega leta, končal ; jeseni. Kot je pove-lak, direktor RGZC, nocije zdravja na ;stu pomeni mehko ;evanja zadovoljstva js najprej zanimajo )redpisi, davki in po-icija zdravja se morda d kaže kot nekakšen i. A seveda že dolgo J podjetjih se vedno koristnosti takšnih podjetje kot tudi za nenazadnje tudi za našega sogovornika 1 poteze delodajalcev, islenim nudijo različ-kvarjanja z rekreaci-ravega obroka, vsto-;ne športne in druge včasih so malenkosti mbne. »Zaboj jabolk, zaposlene pri varno-iodu v službo, je na s katero delodajalec , da mu ni vseeno za ;govo počutje, zdrav-tvo na delovnem me- Vprašalnik za delavce, natečaj za delodajalce V celjski regionalni gospodarski zbornici so podjetjem posredovali interni vprašalnik, da bi ga razdelili delavcem in od njih tako izvedeli, kaj želijo, kaj jih moti, kako povečati zadovoljstvo pri delu. Na podlagi odgovorov zaposlenih podjetje prilagodi različne aktivnosti interesom in željam zaposlenih, kolikor je pač mogoče. Poleg tega je ZDS pripravilo natečaj, na katerem zbirajo predloge dobre Drago Polak, direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje prakse v podjetjih in na katerega delodajalci lahko prijavijo svoje ukrepe za promocijo zdravja na delovnem mestu. Najboljše prakse v podjetjih bo ZDS tudi simbolično nagradil in javno objavil jeseni ob koncu projekta na prireditvi, na kateri naj bi nagrade podelila ministrica za zdravje. Da bi se tudi srednji in majhni približali velikim Kot je še povedal Drago Polak, so v velikih podjetjih dobre prakse promocije zdravja na delovnem mestu večinoma bolj razvite in uveljavljene kot v srednjih in manjših podjetjih, saj imajo veliki sistemi za to dejavnost na voljo tudi več kadra. Zato v regionalni zbornici poskušajo prepričati prav delodajalce v srednjih in manjših podjetjih, da bi področju promocije zdravja na delovnem mestu namenili (še) več pozornosti. Ali ob tem, ko osemurni delavnik vedno bolj izginja in postaja bolj ali manj formalna obračunska kategorija, promocija zdravja in drugi ukrepi delodajalcev za povečanje zadovoljstva delavcev, morda postajajo nadomestek za plačo, ki je morda nižja od pričakovanj, in za nadure, ki niso plačane? Polak je povedal, da morda ni najbolj pravi sogovornik za odgovor na to vprašanje, saj meni, da pri nas še vedno premalo delamo, razen seveda izjem, ki jih je res tudi kar nekaj. »Drži, da se je po večini delo danes zelo spremenilo, da postaja bolj ali manj projektno in je službe konec takrat, ko opravimo neko delo. A če želimo biti konkurenčni na globalnem trgu, druge izbire ni. Zato je prav zaradi tega razloga toliko bolj pomembno uveljavljanje različnih oblik promocije zdravja na delovnem mestu in povečevanja zadovoljstva zaposlenih, da so bolje kos spremenjeni naravi dela.« ROBERT GORJANC Foto: lastni arhiv Ideja osemurnega delavnika ni iz trte zvita Doc. dr. Eva Boštjančič meni, da je omejen delovni čas pomemben za urejen bioritem človeka Nalaganje vedno novih obveznosti in podaljševanje delovnega časa se poznata pri počutju zaposlenega, odražata pa se tudi v slabših medosebnih odnosih na delovnem mestu in morebitni izgorelosti. Tako lahko imata negativne učinke tudi za delodajalca. Vodja katedre za psihologijo dela in organizacije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani doc. dr. Eva Boštjančič je pojasnila, da je omejeni delovni čas pomemben za urejen bioritem človeka, a tudi za to, da zmore ustrezno opraviti svoje delovne naloge. Osem ur je namreč tisto časovno obdobje, ki ga strokovnjaki povezujejo z optimalno učinkovitostjo posameznika. Kako na nas vpliva nalaganje delovnih obveznosti, ko se delavnik torej podaljšuje, ko delo pogosto nosimo tudi domov, delamo popoldne, ob koncih tedna? Po besedah sogovornice ima podaljšan delavnik v glavnem negativne posledice tako za posameznika kot za njegovo ožjo in širšo okolico. »Nad daljšim delovnim časom je seveda navdušen le delodajalec, za posameznika pa dodatne delovne naloge pomenijo povečano potrebo po zbranosti, daljše in intenzivnejše napore. To lahko privede do utrujenosti, poškodb in napak pri delu. Preobremenitve lahko vplivajo tudi na medosebne odnose na delovnem mestu, več je prepirov in nezadovoljstva.« Naporu naj sledi odklop Človek mora kljub obveznostim imeti na svojem urniku tudi čas samo zase in za svoje bližnje - prijatelje, sorodnike, pravi sogovornica. Če ta čas preživimo kakovostno, se oddaljimo od svojih delovnih obveznosti. Ko uživamo v prijetnem druženju, se približamo sprostitvi, naberemo si dodatno energijo. »Usklajevanje med delom in prostim časom se nam psihologom zdi zelo pomembno. Je bilo pa včasih lažje, saj smo bili lahko doma nedosegljivi, medtem ko danes internet seže že v vsako vas,« je dejala Eva Boštjančič. Nekateri delodajalci od zaposlenih zahtevajo, naj bo delo zanje način življenja. Sogovornica meni, da je to še posebej značilno za določene poklice, na primer tudi za novinarje, ki tudi v prostem času zbirajo zanimive informacije in morebitne teme. Je pa pri takšnih poklicih pomembno predvsem to, da si delavci rezervirajo čas, ki ga namenijo izključno počitku, odklopu od dela, ko jih ne moti nihče, ko izklopijo tudi telefon. Bolje preprečevati kot zdraviti Velikokrat slišimo, da preveč dela vodi v izgore-lost. Ta pojav po besedah Eve Boštjančič nastane po zaslugi čustvene izčrpanosti, ko nimamo več volje za sodelovanje z drugimi, ko imamo zvrhano mero ljudi okrog sebe in ko čutimo izrazito pomanjkanje energije. Ker rehabilitacija takšnega zaposlenega traja od šestih mesecev do dveh let, so posledice izgorelosti dolgoročne in vplivajo tako na delodajalca kot na zaposlenega. Ta mora po zaslugi izgorelosti popolnoma spremeniti način življenja, način dela, premisliti mora o svojih vrednotah in na novo določiti prioritete. Zato je, kot dodaja vodja katedre za psihologijo dela in organizacije na ljubljanski filozofski fakulteti, izgorelost velik izziv, ki ga je bolje preprečevati kot se z njim kasneje soočati. Kako se takšnim težavam kljub neusmiljenemu tempu in pogosto nerealnim zahtevam delodajalcev izogniti? Odgovor je samo eden, in sicer skrb zase, pravi Boštjančičeva. Predvsem moramo postavljati meje, kaj lahko in česa ne, kaj zmoremo in česa ne. »Če naše telo neko obremenitev zmore zdaj, ne pomeni, da bo takšen pritisk in obremenitve zmoglo tudi dolgoročno. Pomembno je, da mislimo nase. Ko zdravje izgubimo, ga namreč ne moremo več z lahkoto pridobiti nazaj.« TINA STRMČNIK Zdravje zaposlenih Gorenjeva prva skrb V največjem slovenskem podjetju bele tehnike Gorenje že trideset let uvajajo številne ukrepe za promocijo zdravja. V strategiji delovanja podjetja je področje varnega in zdravega dela zelo pomembna prednostna naloga in je eno njihovih najstarejših področij. Leta 1964 so zaposlili prvo osebo, ki je delala na področju varstva in zdravja pri delu. Direktorica področja varstva okolja in varnosti ter zdravja pri delu v Gorenju Vilma Fece meni, da so ljudje zelo dobro sprejeli program promocije zdravja in v njem aktivno sodelujejo. V podjetju so si zastavili cilj, da bodo do leta 2018 znižati število delovnih nezgod za 20 odstotkov v primerjavi z letom 2013 in da bodo motivirali zaposlene za varno in zdravo delo. V proizvodnji imajo tako desetmi-nutno telovadbo. »Telovadbo smo uvajali že pred desetimi leti, a se ljudje z njo niso poistovetili. V zadnjih dveh letih pa intenzivno telovadijo v vseh časovnih obdobjih,« je razložila Vilma Fece. Pomemben del promocije zdravja je tudi, da imajo zaposleni v proizvodnji obvezen zajtrk. »Držimo se " n tf* Ип A J ^B [у j , " ф ■LJK^B • j / ч i: ^m 1 јш - (k i b* ЛћЗИ I*/▼»' h^dt^tK* ' , л ШША A „ - i vJB. reka, da prazna vreča ne stoji pokonci. Za fizično zahtevno delo je potrebna energija, ki jo je moč dobiti z dobrim zajtrkom. Mislim, da bi bili ljudje zelo razočarani, če bi zajtrk v proizvodnji opustili, saj so to vzeli kot nekaj, kar jim pripada.« Veliko imajo v podjetju tudi usposabljanj in izobraževanj s področja zdravega prehranjevanja ter pomena fizične aktivnosti, pomena omejeva- nja alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc ter opuščanja kajenja. Poleg tega v podjetju spremljajo spremembe v tehnoloških procesih in preverjajo, če nove tehnologije prinašajo s sabo tudi izboljšave za zaposlene. Podporo zdravemu življenjskemu slogu v Gorenju dajejo društvo za šport in rekreacijo, planinsko društvo in projekt Mobilna ambulanta. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA 14 KULTURA Arhivi - zakladnice spomina Jagodni izbor arhivske dediščine na posebni potujoči razstavi Nož, s katerim je bil umorjen Boštjan Svetko. Do 15. junija bo v Zgodovinskem arhivu Celje na ogled potujoča razstava slovenske arhivske dediščine Arhivi - zakladnice spomina. Gre za skupno razstavo desetih slovenskih arhivov, ki hranijo približno 75 kilometrov gradiva, izjemno bogastvo pisne kulturne dediščine, ki sega od druge četrtine 9. stoletja do današnjih dni. Razstava Arhivi - zakladnice spomina ni klasična tematska razstava. Ne gre namreč za predstavitev konkretne teme, obdobja, dogodka, procesa, osebnosti ali kraja. Postavitev opozarja na najlepše in najpomembnejše dokumente, ki jih hranijo arhivi, in hkrati ponuja tudi nekakšen prerez ali vzorec ohranjenega arhivskega gradiva. Izbor naj bi poleg lepote gradiva razodeval tudi ljudi različnih slojev, njihovo okolje in njihov čas, njihova hotenja, načrte, delo, dosežke, a tudi stranpoti. Razstava je bila javnosti prvič predstavljena lani v Narodnem muzeju Slovenije, v potujoči obliki pa zdaj potuje od arhiva do arhiva. Postanek v Celju je že njena tretja postaja na obhodu po državi. Od molitev do morilskega orožja Direktor Zgodovinskega arhiva Celje dr. Borut Batagelj je pojasnil, da gre pri izboru najbolj zanimivih dokumentov, ki jih hranijo posamezni arhivi, zagotovo za subjektivno oceno. Celjski arhiv je na primer za nekaj dni razstavil najstarejši dokument, ki ga hrani, to je izvirnik privilegijev Žičke kartuzije iz 13. stoletja, poleg tega pa še 14 drugih dokumentov ali predmetov. Med bolj nenavadnimi je nož. Ta je bil kot dokazni predmet del sodnega V prvih dneh je ZAC razstavil tudi izbor originalov gradiva iz svojih zbirk, zdaj pa si lahko obiskovalci na 25 panojih ogledajo reprodukcije več kot 140 dokumentov, ki jih hranijo arhivi po državi. Vsakega od predstavljenih dokumentov spremljajo naslov, čas nastanka in kratek opis. spisa Blaža Sorčana, ki ga je deželsko sodišče Šoštanj preiskovalo zaradi umora Boštjana Svetka. Zločin se je zgodil v Savinjski dolini v bližini Podvina, kjer je bil doma umorjeni. Morilca so preiskovalci zelo hitro odkrili, saj je bil v svojem okolju znan kot težaven, divji in hudoben. Štirinajstletnega Blaža Sorčana so po preiskavi obsodili na petnajst let težke ječe. Zanimive so tudi etiopske magične molitve na posebnem pergamentnem zvitku. O nji- hovem izvoru v celjskem arhivu le ugibajo. »Predstavljamo torej tudi posebno gradivo, ki sodi pravzaprav v sklop Saj ni res, pa je,« je povedal Batagelj. Na ogled so med drugim še Celjska meščanska knjiga, Teharska sodna knjiga, testament Alme M. Karlin, tudi drugo rokopisno gradivo in gradivo s področij uprave in pravosodja. TS Foto: SHERPA Akcija velja do 15.5.2016 oz. do razprodaje zalog ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe za katerokoli vozilo Toyota Auils Iz zaloge pil AC FRI-Mobll d.o.o. In sklenitvi zavarovanja pri AC FRI-Mobll d.o.o. Povprečna poraba goriva za modele Auris je 3,5 do 5,7 l/100km in emisije C02 79 do 132 g/km. Emisijska stopnja modela Toyota Auris: EURO VI. Emisija NOx je od 0,0058 do 0,064 g/km. Ogljikov dioksid (C02) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. ^P T< TOYOTA ZAVAROVANJE 5 letno TOYOTA JAMSTVO Brez omejitve kilometrov KULTURA 15 Otroci v Pelikanovem Nagajivi in igrivi v steklenem fotografskem ateljeju ali na prostem objektivu »Opus Josipa Pelikana je izjemen in šteje skoraj 31 tisoč fotografij. Prevladujejo prekrasni portreti odraslih, posnetki otrok so v manjšini, a so zelo lepi. V pogovorih z zgodovinarji sem izvedela, da je manjši delež otroških posnetkov najverjetneje odraz tedanjih družbenih razmer. V Pelikanov atelje so namreč zahajali predvsem premožnejši ljudje,« je pojasnila avtorica razstave Bronica Gologranc Zakonjšek. Izbor fotografij otrok je spomin na preteklost, na vsakdanjik, podobe in videz nekega okolja tistega časa, na različna razpoloženja otrok, na različne dogodke v njihovem življenju, je pojasnila avtorica razstave Bronica Gologranc Zakonjšek. Dodala je, da so vsi ti različni koščki ujeti v fotografijo, za katero je Josip Pelikan dejal: »Generacijam moraš zapustiti vrednoto, ki je ne moreš meriti z denarjem.« Muzej novejše zgodovine Celje je pred dnevi v Pelikanovem ateljeju odprl novo občasno razstavo Otroci v Pelikanovem objektivu. Predstavljen je izbor črno--belih in rjavo toniranih fotografij otrok, večinoma iz obdobja 20. ali 30. let 20. stoletja. Josip Pelikan, začetnik industrijske in reklamne fotografije, portretist in kronist dogodkov v mestu ob Savinji, je v svoj objektiv ujel presenetljivo malo otrok. Redke otroške portretirance je fotografiral v steklenem ateljeju ob mizici, klopi ali na stolu, kjer so jim družbo delali medvedki, punčke in žoge. Skoraj vse otroke, stare manj kot leto, je fotografiral na ovčjih kožuhih. Posnetki na prostem so nastali na celjskih ulicah, v parku, ob Savinji in v zdraviliščih Dobrna, Rogaška Slatina in Rimske Toplice. Otroci se na primer vozijo s skiroji, sprehajajo se v družbi mame ali cele družine. »Nasploh se mi zdi, da je v objektiv posebej težko ujeti spontanost otrok, da ti na slikah niso »narejeni«. V ateljejih so otroke takrat fotografirali predvsem ob posebnih dogodkih, na primer ob rojstnem dnevu ali drugi življenjski prelomnici. Takrat so ponavadi vsi, tako starši kot fotograf, želeli, da je otrok pri miru in se smeji, meni najljubši pa je prav posnetek deklice, ki absolutno ni bila razpoložena za fotografiranje,« je povedala avtorica razstave, profesorica in muzejska svetnica Bronica Gologranc Zakonjšek. Razstava prikazuje tudi portretne fotografije otrok iz Mežice, te pa so povezane z naročilom lastnikov tamkajšnjega rudnika. Kdo je na posnetkih? Glede na to, da Pelikanove fotografije otrok izvirajo iz 20. in 30. let prejšnjega stoletja, je spomin na osebe, ki so upodobljene na posnetkih, morda še živ. V Muzeju novejše zgodovine Celje zato upajo, da bodo vsaj nekaterim portretirancem tako lahko dali ime. Ljudi pozivajo, naj se oglasijo v muzeju v Prešernovi ulici 19 v Celju in morda razkrijejo, kdo je upodobljen tudi na portretnih fotografijah moških in žensk ter na skupinskih portretih. Precej podatkov o osebah na posnetkih v muzeju sicer že imajo, a še vedno je precej tudi neznank. Možnosti predstavitev Pelikanovih fotografij je še ogromno, zato bo nov vsebinsko zaokrožen sklop posnetkov morda že prihodnje leto predstavljen na naslednji tematski razstavi. Svojo razstavo bi lahko dobili na primer posnetki gora, fotografije dogodkov v Celju ali ženske, ki jih je Pelikan v svoj objektiv ujel na promenadi v 30. letih 20. stoletja. Po besedah sogovornice tematike za naslednje razstave še kmalu ne bo zmanjkalo. TINA STRMCNIK Foto: SHERPA Mačke na plesnem parketu Na braslovškem odru so muce zaživele s pomočjo sodobnega plesa V Domu kulture Braslov-če so minuli četrtek zvečer premierno uprizorili plesno-gledališki dogodek Mijau. Kot pove že naslov, gre za predstavo, ki na zanimiv način prikaže mačje življenje. V predstavi nastopajo članice in člani Otroškega plesnega gledališča Braslovče, ki delujejo pod okriljem tamkajšnjega prosvetnega društva. Za njihovo strokovno vodstvo skrbi priznana slovenska plesna pedagoginja, koreografinja in ustanoviteljica Harleki-na - društva za umetnost plesa Ana Vovk Pezdir. Ana Vovk Pezdir je za predstavo iskala temo, ki bi nagovorila nastopajoče, gre za učence od prvega do sedmega razreda osnovne šole. Mačke je izbrala, ker so to živali, ki jih imamo ljudje radi, za to tematiko pa obstajajo tudi plesni razlogi. Mačke imajo gibljivo hrbtenico in tematika omogoča osvajanje osnovne abecede sodobnega plesa, kjer je hrbtenica središče osveščenega giba. Poleg tega mačke hodijo po štirih in tako so nastopajoči spoznali drugo posebnost sodobnega plesa: oporo telesa na rokah. »Oboje je v kontekstu plesne izpovedi, ki so jo soustvarjali mladi, tako da smo se s skupinskim ustvarjanjem približali umetniškemu izrazu,« je povedala koreografinja in idejna vodja predstave. Prispevek domačemu kraju Ustvarjanje temelji na ljubiteljski ravni, do njega pa je prišlo predvsem zato, ker je Ana Vovk Pezdir že nekaj časa prebivalka Spodnje Savinjske doline. Že pet let namreč živi v braslovški občini. »Še vedno sem dejavna v Celju, a se mi je zdelo prav, da nekaj svoje ustvarjalnosti ponudim tudi okolju, kjer bivam. Na posluh sem naletela pri Prosvetnem društvu Braslovče in tako je nastala ideja o otroškem plesnem gledališču.« Dodala je, da se je 18 otrok zelo našlo v izraznem »Ne gre za predstavo z bliščem kostumo-grafije, svetlobnih učinkov in podobnih elementov. Skušali smo povedati in pokazati, kaj zmorejo otroci brez prevelike pomoči odraslih. Skupino sestavlja 15 deklic, plešejo tudi trije dečki, pri čemer mislim, da nastaja prijetna plesna družina,« je ustvarjanje v Plesnem gledališču Braslovče opisala Ana Vovk Pezdir. gimi mačkami, so posesivne na svojem ozemlju ... »Skozi mačji svet pripovedujemo o ljudeh, okolju in sebi. Nastopajoči so pred novo izkušnjo. Graditi en prizor na vaji brez gledalcev je seveda povsem nekaj drugega kot zaplesati ta prizor v zaporedju celotne predstave in še to pred občinstvom,« je povedala Ana Vovk Pezdir. TINA STRMCNIK Foto: Tone Tavčer »Cilj nastopajočih je bil ustvariti mačjo plesno poezijo, ki odseva, kaj nam muce sporočajo, kako nas preizkušajo, učijo, zabavajo, jezijo. Predvsem pa so muce rade z nami in mi smo radi z njimi,« je povedala Ana Vovk Pezdir. jeziku sodobnega plesa, prispevali so celo svoje ideje za koreografijo. Včasih so se zgledovali po igri muc in jih posnemali. Uprizorili so na primer, kako se te živali igrajo s papirnato žogico, kako pokajo zračne blazinice, kako se poigravajo z laserskim žarkom ali z dru- Idejno zasnovo in koreografijo za predstavo Mijau je z nastopajočimi pripravila Ana Vovk Pezdir. Za predstavo je izbrala tudi glasbo. Risbe mačk je prispeval Bori Zupančič, za kostumsko podobo starejših deklic je poskrbela Barbara Repinšek. Premiera je opozorila tudi na prihajajoči svetovni dan plesa, ki ga obeležujemo 29. aprila. Ob tem poslanica Ane Vovk Pezdir pravi: »Življenje s plesom je lepo. Če dovoliš, da ti ga ples bogati.« Priporočamo Festival amaterskega filma Knjižnica Šmarje pri Jelšah je objavila razpis za sodelovanje na festivalu amaterskega filma. Zainteresirani lahko svoje izdelke organizatorju pošljejo do petka, 6. maja, do 12. ure, medtem ko bodo projekcije sledile teden kasneje. Tehnični koordinator šmarske knjižnice Borut Bevc je povedal, da so se za takšen festival odločili, ker v bližnji okolici ni podobnih dogodkov, na katerih bi lahko amaterski ustvarjalci prikazali svoje izdelke. Edini pogoj za sodelovanje na festivalu je, da filmi niso daljši od 16 minut, medtem ko žanr in tehnika izdelave nista določena. »Na našem platnu je dobrodošlo vse, kar bi ljudje radi pokazali občinstvu,« je dejal sogovornik. Festival bosta 13. maja zvečer odprla projekcija kratkega amaterskega filma iz 70. let prejšnjega stoletja in pogovorni večer z Milanom Cohom, uveljavljenim imenom slovenskega amaterskega filma, ter igralcem Aljošo Kovačičem. Med vsemi prijavljenimi filmi bo izbirna komisija festivala izbrala osem filmov, ki se bodo uvrstili v tekmovalni del. Filmi se bodo potegovali za nagrado strokovne žirije in za nagrado občinstva. V sklopu festivala, ki je sestavni del Tedna vseživljenjskega učenja in Parade učenja v Šmarju pri Jelšah, bodo pripravili še brezplačna predavanja in delavnice. TS 16 VSI NAŠI MOJSTRI RAZMIŠLJATE 01>1Ш л v"' 1НШ1Ш NAKUPU ALI ODLIČNI STORITVI Preberite aktualno -ponudbo in, si privoščite najboljše! Avtoservisna mreža Euroservis Ste vedeli, da vozil v garancijskem roku ni več treba servisirati in vzdrževati le v pooblaščenih servisih? Avtoservisna mreža Euroservis je del globalne mreže Eurogarage, ki deluje v sklopu Groupauto International in jo trenutno predstavlja več kot 5000 servisov po svetu. Slovenska mreža Euroservis je sestavljena iz neodvisnih servisov, ki so izbrani na podlagi njihove kvalitete, dobrega dela in so opremljeni v skladu s kriteriji mednarodne mreže. Na odločitev, da je leta 2009 tudi v Sloveniji zaživel Euroservis koncept, je vplivala zakonodaja Evropske unije, ki je 1. oktobra 2002 sprejela Uredbo o skupinskih izjemah (USI) 1400/2002 EC. Ta uredba predstavlja zakonodajni okvir za distribucijo motornih vozil in njihovo servisiranje. Vse- TEL: 041693394 PROMM Ш SERI/IS TMKTORIEI/ buje pomembne določbe za avtomobilski poprodaj-ni trg, njen glavni cilj pa je ustvariti večjo konkurenco na avtomobilskih prodajno--servisnih trgih, s čemer daje potrošniku možnost večje izbire avtoservisnih storitev. Evropska komisija s tem želi ohraniti pravico voznikov, da svoja vozila servisirajo, vzdržujejo in popravljajo v servisni delavnici po lastni izbiri in po konkurenčnih cenah. To pomeni, da vozil v garancijskem roku ni več treba servisirati in vzdrževati le v pooblaščenih servisih. Mreža Euroservis je dostopna po vsej Sloveniji. Delo opravlja strokovno usposobljen kader v vrhunsko opremljenih servisnih delavnicah, kjer se v vozila vgrajujejo le rezervni deli originalne kvalitete. Vsi člani Euroservis mreže so opremljeni z najsodobnejšimi napravami za odkrivanje in servisiranje napak na vozilu. Sistem TecDoc omogoča iskanje rezervnih delov za vozila, vsi tehnični postopki, podatki, normativi, vpoklici in servisni intervali pa so Euroservisom dostopni preko interaktivnih Haynespro in Avtodata programov. Poiščite najbližji Euroservis na www.euroservis.si in prihranite pri vzdrževanju svojega vozila. flVILjfld EEE.VK FLIkCA fÄS1 m: m m огч -iwilklmp.rvisfHkcaj a*N a DELOVNI ČAJ: pon. - pet.: odi dirMurt; stir.: od t. drl?, ure ASFALT asfalt kovač □.□.□., Planina pri Sevnici 47 a, 3225 Planina pri Sevnici +386 3 7491 031 +386 3 7491 032 ASFALT.KOVAC@SIOL.NET 070 750 750 www.okled.si Razstavni salon OK LED Mariborska 86, 3000 Celje ■ STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA ■ KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA ■ STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE ■ KVALITETNE KONTAKTNE LEČE • ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE ■ SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV - LASTEN FÄRKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE - o * 10% popust* ob nakupu yL -k Korekcijskih in sončnih očal ^ POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO # /h MMal 'B/ROSERV/S ALEŠ ŽOLNIR s.p. Cesta Talcev 2,3212 Vojnik Tel/fax: 03 54 71 127, gsm: 070 33 66 77 e-mail: info@biroservis-zolnir.si, splet: www.biroservis-zolnir.si Znižujemo stroške tiskanja Najem, servis, prodaja tiskalnikov in MF naprav J ^OPRALI*« z™ 'АШШШШ ce želite oglaševati v rubriki vsi v^ašl mojstri, -pokličite оз± ŠPORT 17 Pod Tino Trstenjak je obležala tudi Avstrijka Kathrin Unterwurzbacher. Svetovna prvakinja zdaj tudi evropska Tina Trstenjak zelo suvereno do zlata - Šesta medalja na EP za Roka Drakšiča Za njima sta najvišji stopnički na svetovnem in evropskem prvenstvu, pred njima pa ... Z evropskega prvenstva v judu v ruskem Kazanu so se predstavniki celjskega kluba Zdežele Sankaku vrnili z dvema medaljama. Vnovič je zablestela Tina Trstenjak, ki je v kategoriji do 63 kilogramov osvojila zlato medaljo. Njen uspeh je dopolnil Rok Drakšič s petim mestom v kategoriji do 73 kilogramov. Peta sta bila Ana Velen-šek in Adrian Gomboc. Ob blazinah sta jih vodila Urška Žolnir in Marjan Fabjan, ki smo ga v nedeljo obiskali v njegovem judu centru na Lopati. Po napornih dnevih in dolgotrajnem povratku se je moral sprva krepko naspa-ti, potem pa je zbral misli: »Vesel sem, nadaljevali smo 14-letno tradicijo osvajanja medalj na evropskih prvenstvih. Tina je morebiti koga presenetila, mene pač ne. Potem ko je postala svetovna prvakinja, je še naprej marljivo delala. Se vedno je močno osredotočena na olimpijske da je spomnila na Urškin olimpijski pohod do zlata. »Tina je bila evropska prvakinja, še preden je stopila na blazine. Videl sem jo, kako je odločna. Malo je takšnih športnic. Treba je ceniti njeno serijo zmag v svetovni konkurenci. V Riu se bodo nanjo še posebej pripravili.« Tina in »Fabi« sta prejela posebni priznanji Evropske judo zveze. Glede Drakšiča se Fabjan zaveda, da mora biti od Rusov, Gruzijcev, Azerbajdžancev in še nekaterih - zavoljo sodniških lobijev - precej boljši, če namerava zmagati. Domala navdušil ga je Adrian Gom-boc, za Ano Velenšek, ki vztrajno lovi vrhunsko formo, pa pravi, da vselej ne more osvojili odličja. S pomirljivim tonom nas je malce presenetil; on že ve, kako in zakaj. Ne kašelj ne pritisk V »slovenski« kategoriji do s svetovne lestvice Tina Tr-stenjak ob koncu uživala ob zvokih Zdravljice, prej pa s po dvema iponoma in vazarije-ma izločila Madžarko Szabo, Nizozemko Frans sen, Italijanko Gwend in v finalu še precej višjo Avstrijko Kathrin Unterwurzbacher. »S trenerjem sva se dogovorila, da narekujem ritem. Menim, da nisem razkrila preveč stvari pred olimpijskimi igrami. Nenazadnje se na evropsko prvenstvo nismo posebej pripravljali,« je dejala Tina, ki je nadležni kašelj še ni minil, a je tudi motil ni. Celjanka si je priznala, da je vse večji psihološki pritisk očitno ne gane. Upamo, da bo zdržala - celotno poletje bo morala pred potjo v Brazilijo odgovarjati na zelo podobna vprašanja. Urški Žolnir je bilo lažje pred potjo v London. Nujna sodniška sreča Žolnirjeva bo do Ria aktualna olimpijska prvakinja. V do brona. Drakšič pravi, da se ne spomni, da bi se kdajkoli zameril sodnikom s kakšno neprimerno gesto. Znova so ga oškodovali. V četrtfina-lu sta bila pred končnico z Azerbajdžancem Rustamom Orujevom izenačena po ka- znih, sodnik pa je nenadoma pokazal, da je kazen razveljavil. Ne Rok ne Urška tega nista opazila. »Za medaljo če-sto potrebuješ tudi srečo pri sojenju. Sam je nisem imel. Žal tudi nisem opazil, da je Orujevu razveljavljena kazen in sem več ali manj čakal, da se čas izteče in kreneva v podaljšek, namesto da bi napadal na vso moč. Ne, res ne vem, da bi se kdaj zameril sodnikom. Obenem ne smem pozabiti, da se kdaj tudi odločijo v mojo korist.« V re-pasažu je ugnal Nizozemca Westendeja in v boju za bron najstnika iz Ljubljane Marti- na Hojaka. »Vedel sem, da bo mladenič zelo zagnan. Moral sem napeti vse moči,« je priznal »Roki«, ki še koleba, ali se bo udeležil katere izmed zadnjih treh tekem svetovnega pokala: »Vizo za Rio imam v žepu, borim se, da bi se povzpel vsaj do osmega mesta na svetovni lestvici, kar bi mi zagotovilo mesto nosilca pri žrebu.« Šestič se je z EP vrnil s kolajno, petič zapored. Njegov oče ne peče več jagenjčkov; obrnil bo vola, če bo treba po Riu ... DEAN ŠUSTER Foto: FRANKO MURKO, EJU igre.« Bila je tako suverena, 63 kg je vodilna tekmovalka Kazanu je vodila fante, Roka V boju za eno izmed bronastih medalj je v Kazanu odločil slovenski obračun Drakšič - Hojak. Pevnik razgrnil oblake Velenjski nogometaši so izgubili doma, celjski zmagali v gosteh, v Ljudskem vrtu so domači navijači ob prisotnosti redarjev na nizkoten način ponižali nogomet, v finalu pokala NZS bosta v Kopru igrala Celje in Maribor. A pomerila se bosta že pojutrišnjem tudi v celjski Areni. Pet krogov je še preostalo do zaključka 1. slovenske lige. Pred Celjani je zahteven razpored, pričakali bodo Maribor in Olimpijo, v zadnjem krogu še Rudar, gostovali bodo v Zavrču in Domžalah. Po devetih letih Nogometaši Celja so se de-vetič - četrtič v zadnjih petih letih - uvrstili v finale pokala Nogometne zveze Slovenije. Tudi na povratni tekmi so zmagali z 1:0. V Domžalah je že v 5. minuti izvrstni pre-dložek Tadeja Vidmajerja izkoristil Sunny Omoregie. Delo jim je olajšal Španec Brachi, ki je v 34. minuti po grobem prekršku nad Milanom Spremom prejel rdeči karton. V celjskem taboru so poudarjali, da so njihove misli še vedno usmerjene v zagotovitev obstanka v pr- voligaški konkurenci. Niso govorili kar tja v en dan. V Novi Gorici jih je znova »zakuril« trener, tam so zmagali nazadnje pred devetimi leti, ko sta bila v obrambi, tako kot sedaj, Jure Travner in Damir Hadžič. Vodil jih je Pavel Pinni, pravzaprav tamkajšnji domačin. V soboto je bilo 2:1, oba gola je dosegel Matej Podlogar. V prvem polčasu je dobro spremljal akcijo soigralcev, v drugem delu pa je izkoristil domiselno podajo Janeza Piška. Podoben scenarij se je odvil v Velenju. Gostje iz Domžal so dvakrat povedli, vmes je izenačil Stjepan Babić. Ne se bati Robert Pevnik je na celjski klopi začel z remijem, potem nanizal štiri zmage, poraza še ni doživel. »Drži, bili bi zadovoljni tudi s točko. Prikazali smo kakovost, Gorico ne moreš premagati zgolj z garanjem. Zavedamo se, da moramo ostati delavni, a obenem tudi samozavestni. Nikogar se ne smemo bati. Maribor se bori za naslov prvaka in je favorit, tudi v Celju. Mi se moramo osredotočiti na svojo igro. Verjamem, da lahko otežimo delo gostom in tudi zmagamo. Tej ekipi je to nenazadnje uspelo na zadnjem medsebojnem obračunu.« Celjski nogometaši so lahko dejansko sproščeni; če bodo izgubili, jim nihče ne bo slačil dresov ..., DEAN ŠUSTER Celje (4-4-2): Kotnik -Vidmajer, Travner, Hadžič, Klemenčič - Spremo, Pišek, Miškić, Podlogar - Omoregie, Pajač. Igrali so še: De Sousa, Kous, Brlečić. Lestvica 1. SNL OUMPIJA 31 18 8 5 65:21 62 MARIBOR 31 17 10 4 69:29 61 DOMŽALE 31 13 10 8 43:27 49 GORICA 31 13 6 12 42:43 45 ZAVRČ 31 9 10 12 30:37 37 RUDAR 31 10 7 14 30:45 37 KRŠKO 31 10 7 14 22:44 37 CEUE 31 8 11 12 26:43 35 LUKA KOPER 31 8 7 16 33:49 31 KRKA 31 7 8 16 25:47 29 18 ŠPORT V "I I 1 V I V 1 I v v ■ najboljšem položaju so Lascani Tajfun brez zmage ob sedmih porazih V ligi za prvaka za košarkarje se bo v zadnjih treh krogih dokončno oblikoval razpored pred tekmami če-trtfinala končnice državnega prvenstva. Prvouvrščena ekipa se bo pomerila s Šenčurjem, ki je v ligi za obstanek osvojil drugo mesto, in sicer za ekipo LTH Castings, ki čaka na drugouvrščeno moštvo iz lige za prvaka. V 7. krogu je lokalni derbi med Rogaško in Zlatorogom z visoko razliko 81:62 pripadel Laščanom. Šentjurčani so v Hruševcu z rezultatom 89:84 klonili proti Unionu Olimpiji. Laščanom pred zadnjimi tremi krogi najbolje kaže izmed ekip s Celjskega. Odločila zadnja četrtina Košarkarji Zlatoroga so se po dveh porazih vrnili na zmagovalne tire. Nekaj več kot dve minuti pred polčasom je bilo v Rogaški Slatini 27:27. Laščani so med odmorom vodili z 32:31, ko je tik pred iztekom druge četrtine trojko zadel Miha Vašl. Zlatorog je bil na začetku drugega polčasa spet za Rogaško, toda Jamar Abrams ga je popeljal v vodstvo s 37:33. Domača ekipa Damjana Novakoviča je sredi tretje četrtine povedla s 44:41, potem pa je varovancem Aleša Pipana uspel niz 11:0, ki je tehtnico nekoliko nagnil na gostujočo stran. Po trojki Chri-sa Bookerja na začetku zadnje četrtine so Laščani povedli za 13 točk, zatem pa prednosti niso več izpustili iz rok. Obupani Novakovič Zlatorog ima po sedmih tekmah izkupiček štiri zmage in tri poraze. Rogaška ima zmago manj. »Čestitke našim fantom za zasluženo zmago. Pristop je bil pravi. Odigrali smo zavzeto in osredotočeno od prve do zadnje minute. Če se na tekmo odzovemo tako, potem uspeh ne more izostati,« je dejal gostujoči trener Aleš Pipan, domači, Damjan Novakovič, je bil povsem obupan: »Zlatorog nas je v drugem polčasu nadigral v vseh elementih igre in zasluženo zmagal. Mi moramo po dveh hudih porazih najti način, da se izkopljemo iz krize. Gremo k Unionu Olimpiji in Krki, kjer nimamo kaj iskati. V če-trtfinalu smo praktično že izgubili prednost domačega igrišča ... Zdaj se moramo truditi, da bomo pravi v mesecu maju.« Laščani bodo jutri gostili Krko, s katero so na prvi tekmi v Novem mestu izgubili za točko, Slatinčane v nedeljo čaka gostovanje v Stožicah. Na pragu prve zmage Šentjurčani so bili proti Unionu Olimpiji za marsikoga nepričakovano na pragu prve zmage v ligi za prvaka. A obstali so prav na pragu. Tajfun je v 36. minuti še vodil z 80:74, na koncu pa nesrečno klonil. Tudi prej so bili gostitelji vseskozi v vodstvu. V prvem delu so imeli že 16 točk naskoka (48:32), slab začetek drugega dela, v katerem štiri minute in pol niso dosegli koša, pa je goste z delnim izidom 14:0 vrnil v igro. Kljub porazu Košarkarji ECE Celja bodo v ligi za obstanek oziroma napredovanje 6. maja pričakali Medvode, po dveh gostovanjih pa bodo 17. maja v dvorani Gimnazije Celje - Center igrali še z Ljubljano. so si Šentjurčani zaslužili pohvale, potem ko je bilo več kot očitno, da so igro dvignili in lahko z optimizmom pričakujejo naslednje tekme. Pri domačih je izstopal Sandi Čebular, ki je dosegel 24 točk. »Mi smo tekmo odigrali bolje kot dve prejšnji. Dvignjenih glav gremo naprej,« je dejal domači trener Dejan Mihevc, ki je z ekipo sinoči gostoval v Domžalah. Podčetrtek slavil Konec tedna je bilo živahno v Podčetrtku, kjer so gostitelji slavili uvrstitev v prvo ligo. Zagotovljeno so imeli sicer že prej, a tokrat so jo s svojimi privrženci proslavili še v domači dvorani. Terme Olimia so v zadnjem krogu s 86:65 premagale Konjice. V dodatne kvalifikacije za prvo ligo sta se prebili ekipi Branika iz Maribora in Mesarije Prunk iz Sežane, ki se bosta merili s Hopsi s Polzele in poražencem tekme lige za obstanek med Portorožem in Lastovko. Iz druge lige sta izpadla Hrastnik in Slovan, vanjo pa sta prišla Ilirija in Union Olimpi-ja mladi. Celjski košarkarji se bodo po porazu v Hrastniku za obstanek med drugoliga-ško druščino borili z Medvodami, Ljubljano in Kolpo. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Rokometna zveza Slovenije je od leta 1981 vsako leto ocenjevala in proglasila najboljše moške in ženske klube. Šestkrat zapored (1981-1986) je celjski klub osvojil prvo mesto pred ljubljanskim Slovanom, predvsem zaradi boljših rezultatov mladih selekcij. V sezoni 1982/83 je vodenje članske ekipe ponovno prevzel Tone Goršič in celjski rokometaši so se leta 1983 po osvojenem prvem mestu v 2. zvezni ligi - sever še četrtič uvrstili v 1. zvezno ligo bivše države. Ob povrat-ku med jugoslovansko elito je klub pred začetkom lige izdal poseben bilten z naslovom »Cele spet v I. ligi«. Sezono 1983/84 so Celjani začeli oslabljeni zaradi odhoda Mihe Bojoviča in Dušana Božiča ter brez okrepitev. Po incidentu na tekmi z bjelovarskim Partizanom v dvorani Golovec je Rokometna zveza Jugoslavije klub kaznovala z zaporo domačega igrišča za dve tekmi. Zaradi pristranskega sojenja je sledil ponoven incident in nedokončana tekma z Železničarjem iz Niša v Škofji Loki, odvzem točke ter suspenza Milovana To-mića in trenerja Toneta Gor-šiča - na klopi ga je v času kazni nadomestil Slavko Ivezič, kar je bil njegov debi na trenerski klopi prve celjske ekipe. Vse skupaj je na koncu povzročilo neslaven zaključek in četrti, a tokrat zadnji izpad Celjanov iz 1. zvezne lige. Zadnjič v 1. zvezni ligi (1983/84). Stojijo z leve Tone Goršič (trener), Jani Cvetko (tehnični vodja), Slavko Ivezič, Vlado Bojovič, Stanko Anderluh, Miran Kapitler, Igor Razgor, Mišo Toplak in Iztok Ščurek, čepijo Miran Šeško, Sandi Lesjak, Igor Doberšek, Rado Jonak, Vito Selčan, Tone Medved, Tone Tiselj in Darko Zupanc. V /-» I "V I" V" Se zadnjic prvoligasi Klub »prevzamejo« delavci Aera »Obračun« nove uprave kluba in igralcev, 8. septermbra leta 1984. Z leve stojijo Danilo Herman (A), Stanko Anderluh, Peter Robič (A), Igor Doberšek, Drago Bizjak (A), Sandi Lesjak, Tomaž Kleč, Slavko Ivezič, Slavko Bambir (novi trener), Milovan Tomić in Mišo Toplak, čepijo Franci Zupančič (A), Darko Zupanc, Andrej Šušterič (A), Vito Selčan, Milan Zupančič (A), Iztok Ščurek, Igor Razgor in Rado Jonak. Manjkajo ostali člani IO Janez Cankar, Viki Dorn, Marjan Hlačar, Dani Novak (A), Rado Petru, Dmitar Vasić, Slavko Zagoričnik (A) in Anita Žohar (A) ter sekretar kluba Vlado Privšek. (A = delavec Aera) Piše: ANDREJ ŠUŠTERIC EMDESET LET ROKOMETA V CELJU IN SLOVENIJI Vodenje kluba so na skupščini junija 1984 v veliki večini prevzeli delavci podjetja Aero. Predsednik predsedstva kluba je ostal Milan Zupančič, glavni direktor Aera, tudi sekretar kluba Vlado Privšek, predsednik izvršnega odbora pa je postal Andrej Šušterič (Aero TOZD grafika). Novo vodstvo kluba se je pogumno spustilo tudi v »boj« z igralci - za začetek kar na rokometnem igrišču na Gričku 8. septembra 1984. V predtekmovanju slovenskega pokala (1984) je ekipa Trim Team iz Celja senzacionalno izločila Aero Celje - po podaljšku z 21:20! Naslednjič: Med najboljšimi na svetu Foto: arhiv RK CPL Ekipa Trim Team Celje (1984). Stojijo z leve Vasko Bojađijevski, Žare Presinger, Bogdan Povalej, Marko Jezernik, Vlado Nendl, Lojze Metličar, Milan Peunik in Rajko Petrovič, čepijo Andrej Pečovnik (predsednik), Janez Cankar (blagajnik), Dušan Luskar, Milan Mrovlje in Franc Ribič. ŠPORT 19 Bo ugasnil eden izmed najboljših? Potop ali zgolj kriza KMN Dobovec -Ogorčeno vodstvo odstopilo - Skupščina na petek, trinajstega Pred dobrim letom sta župan Rogatca Martin Mikolič (in član UO KMN Dobovec) in Vlado Močnik, predsednik Komisije za mali nogomet pri NZS, skupaj gledala finale slovenskega pokala v Podčetrtku. Le dan po izpadu iz pol-finala državnega prvenstva v futsalu se je sestalo vodstvo Kluba malega nogometa Dobovec in določilo datum skupščine. Ta bo v petek, 13. maja, v Vaško-ga-silskem domu v Dobovcu. Predsednik Slavko Pavlovič in člani upravnega odbora so že odstopili. Predlagali so, da vse tri starostne selekcije izstopijo iz tekmovanj Nogometne zveze Slovenije. Trenutno novih kandidatov za prevzem vodenja kluba ni, lahko pa se še prijavijo. Dobovec je prvoligaš že 16 let. Osvojil je naslova prvaka v državnem prvenstvu in su-perpokalu, mladinci so bili kar osemkrat državni prvaki. Za tretje mesto noče igrati. Vodstvo tekmovanja je odpovedalo tekmi z Oplastom in Dobovec predalo v postopek ustreznim organom. Dobovec in veliko mesto V tej sezoni so Dobovčani dostojno zastopali Slovenijo v ligi prvakov. V državnem prvenstvu so izpadli v pol-finalu, v petkovi peti tekmi v Mariboru. »Dan kasneje smo se sestali in se skupaj z županom Martinom Miko-ličem, ki je tudi član upravnega odbora, odločili, da odstopimo. Ne želimo več sodelovati s >kuharji< v slovenskem futsalu,« je ogorčen Slavko Pavlovič. Kako se je lahko vse skupaj pripetilo, ko pa je predsednik Komisije za mali nogomet pri NZS Vlado Močnik, obenem tudi predsednik Medobčinske nogometne zveze Celje, bil pred leti predsednik KMN Dobovec? »Ja, tudi nam ni jasno. Mislili smo, da imamo >domačega< človeka na visokem položaju, ki bi nam pomagal oziroma nas ščitil. Žal pomoči nismo bili deležni. Prevladala je namera, C Slavko Pavlovič je iskal zaščito, a je ni našel. da futsal pripeljejo v veliko mesto. Mali Dobovec je bil vržen na stranski tir.« Šivic ni upal Moštvo trenerja Aleša Poredskega so letos pestile številne poškodbe. V polfi-nalu je v Mariboru izgubilo in zmagalo, nato v Rogaški Slatini ponovno izgubilo in zmagalo. Peta, odločilna tekma je bila v dvorani Lukna. »Naših okoli sto navijačev niso pustili na glavno tribuno. Namenili so jim prostor za golom. Po dolgotrajnih razpravah so le uspeli priti NA KRATKO na zahodno tribuno. Opozorili smo jih, naj okrepijo redarsko službo. Pa je niso, čeprav je bil vložek velik in tekma posledično rizična. Sodnik Šivic je nato s svojim sojenjem in izzivanjem razvnel strasti tako na igrišču kot med gledalci.« Lani je do naslova prvaka pomagal Mile Simeunovič, tokrat je zaustavil Dobovec. »Mile je izzval svojega bivšega soigralca pri Litiji, zdaj našega člana Gašperja Vrhovca. Oba sta prejela rumena kartona. Ko smo želeli izvajati avt, se Mile ni umaknil. Sodnik bi mu moral pokazati drugi rumeni karton in rdečega, vendar si ni upal oziroma ni bil dorasel pomembnosti tekme. Žalostno, zelo žalostno.« Hude napake Sledila je še težja napaka. »Pri Mariboru si je Fideršek nadel vratarski dres s številko 21. To številko je imel tudi Simeunovič. Materialna kršitev ni bila kaznovana. Skoraj dve minuti je niso opazili trije sodniki, delegat, kontrolor sojenja in dekleti pri zapisnikarski mizi. Ena izmed njiju je počela stvari, ki ne sodijo nikamor. Kazala je sredinec in izzivala občinstvo. Žal tega nimamo posnetega, marsikaj drugega pa in pripravljamo material,« je razlagal Pavlovič. Prekipelo je navijačem. So stekli na igrišče? »Ne, tekma je bila prekinjena zaradi protesta naše uradne osebe, za kar mi je žal in se opravičujem. Prišli so policisti, pogledali in odšli, saj ni bilo kaj videti. Nenadoma pa je bilo v dvorani kar 20 redarjev.« Pretežka bremena Vse skupaj je bilo le pika na i pekočim ranam, ki so se nizale. »Vodstvo tekmovanja že dlje časa opozarjamo na nepravilnosti, a ni storilo nič za znižanje stroškov klubov. Uradne osebe na eni tekmi nas stanejo 600 evrov, kar je tragedija. Stroški klub- Izidi uvodnega kroga 1. celjske lige v malem nogometu: Cinkarna - Mali Pariz 11:2, Epp - Stil bar Nova vas 3:4, Šargi - Bar Pišek 13:2 in Bumerang bar - MK caffe 3:3. Veterani, 2. krog: Klateži -Kerši 8:3, Patrioti - Janezi 1:2, Šargi - Črički 5:2, Champion pub - Zlatorog Škale 3:1. skih potovanj so previsoki, zato smo predlagali delitev slovenske lige na zahod in vzhod, nakar bi sledila končnica. Tekmovanje traja predolgo, od začetka septembra do konca aprila, skoraj tako kot v španskem velikem nogometu. Vse to je preveč za klube, ki se šibijo pod bremeni. Mi smo doživeli katastrofalno sojenje že na prvi tekmi v Mariboru. Vodstvo tekmovanja smo zaprosili, da določeni gospod ne sodi več naših tekem.« Glavni sodnik je bil tedaj Dejan Ni-količ Koprivec. »Ne mislim se več ukvarjati s takšnimi zadevami. Klub naj poišče odgovorno osebo. Morda smo pred koncem nogometa v Dobovcu,« je zaključil Pavlovič. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Panorama MALI NOGOMET 1. SFL, peta tekma polfina-la končnice: Maribor - Dobovec Pivovarna Kozel 3:2 (2:1); Vrabel (10), Vrhovec (39). NOGOMET 1. SL, 31. krog: Gorica -Celje 1:2 (1:1); Kavčič (40); Podlogar (25, 62), Rudar - Domžale 1:2 (0:1); S. Babic (76); Repas (41), Mance (89), Maribor - Koper 2:2 (1:0), Krka - Zavrč 2:0 (0:0), Olimpija - Krško 0:1 (0:0). KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 7. krog: Tajfun - Union Olimpija 84:89; Čebular 24, Parks 16; Lešić 16, Rogaška - Zlatorog 62:81; Mijović 15, Remekun 14; Abrams 17, Đekić 16. Vrstni red: Union Olimpija, Krka 12, Helios Suns, Zlato-rog 11, Rogaška 10, Tajfun 7. 1. SL, za obstanek, 9. krog: Šenčur - Elektra 105:60; Jokič 22; Đurica 20, Hasić 10, Lastovka - Hopsi 64:53; Shaskov 17; Mikulić 15, Ćup 10. Vrstni red: LTH Castings 33, Šenčur 31, Lastovka 30, Portorož 29, Hopsi 27, Elektra 20. 1. SL (ž), druga tekma polfinala končnice: Maribor - Athlete Celje 66:83; Vuja-čić 21; Trebec 21, Slonjšak 19. (MiK) Športni koledar Petek, 29. 4. KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 8. krog, Laško: Zlatorog - Krka (18), Ljubljana: Union Olimpija -Rogaška (20). Sobota, 30. 4. NOGOMET 1. SL, 32. krog: Celje - Maribor (16.55). ROKOMET 1. SL, za prvaka, 2. krog: Celje Pivovarna Laško - Koper (19.30). Sreda, 4. 5. KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 9. krog, Šentjur: Tajfun - Zlatorog (19), Novo mesto: Krka- Rogaška (20). Verjetno se bo razšla najboljša generacija črno-belih. _ ' I 1 uspeh karta za.1 i 040 50 2060 www.top-fit.si Lahko Martin zavesla v Rio? Tacen: Zaključene so stresne izbirne tekme kajakašev. Na evropsko prvenstvo na Slovaškem se ni uspel uvrstiti celjski as Simon Brus, ki je bil peti. Toda drugi je bil njegov sotekmovalec pri celjskem klubu Martin Srabotnik! 20-letni kajakaš lahko edini prekriža načrte Petru Kauzerju, in sicer, če na Slovaškem osvoji medaljo in obenem prehiti velikega tekmeca. To bi bila senzacija, za katero pa je sproščeni Srabotnik nedvomno sposoben. Z devetimi maturantkami Maribor: Celjske košarkarice so se dvajsetič uvrstile v finale državnega prvenstva. V polfi-nalni seriji so dvakrat premagale Mariborčanke, nazadnje v gosteh z 81:66. Tina Trebec z 21 in Iva Slonjšak z 19 točkami sta bili najbolj učinkoviti pri Athleteu. Prva tekma finalne serije bo Celju v petek (Triglav ali Grosuplje, 19.00), tretja pa v ponedeljek, 9. maja (18.00). »V ekipi imamo kar devet maturantk, ki imajo res težko nalogo, da pridno usklajujejo šolske obveznosti in klubske aktivnosti. Osvojili smo enajsti naslov v pokalnem tekmovanju, nekoliko bolje bi lahko bilo v Jadranski ligi,« pred 25. slovenskim finalom pravi trener Damir Grgič. Iz Bosne na Ptuj Banjaluka: Na sedmem mednarodnem plavalnem mitingu v BiH so tekmovalci celjskega Neptuna osvojili štirinajst medalj. Zmago v absolutni konkurenci je z osebnim rekordom na 50 m hrbtno osvojila Anemari Košak, ki je bila tudi tretja na 100 hrbtno. Med dečki je Luka Cvikl zbral tri zlate medalje, med deklicami pa Hana Podbregar dve. Prva ekipa Neptuna se je odpravila na priprave na Ptuj. (DŠ) 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE novi tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2016 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC ШШ STROJI Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana. PRODAM TRAKTOR Fiat Store 504/04, letnik 1983, v voznem stanju, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 031 305-488. 918 KUPIM MOTORNA VOZILA MOTOKULTIVATOR, frezo, koso, mulčar, traktor, prikolico, obračalnik, pajek in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 822 PRODAM ШЈШШ RENAULT clio 1,2 16 v, letnik 2012, 55 Kw, 1.149 cm3, 24.000 prevoženih km, prvi lastnik, prodam za 6.200 EUR. Telefon 070 752-971. 914 SUZUKI ignis, 2005, 128.000 km, klima, abs, 4 x zračna blazina, nekaramboli-ran, redno servisiran, prodam. Telefon 041 595-921. 981 astrologinia jasnovidnost BI0TERAPIJE TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Univer-zal, Štore ali Tomo Vinkovič, letnik in model traktorja nista pomembna ter ostalo kmetijsko mehanizacijo, kupim. Telefon 031 562-809. p PRODAM BIVALNI vikend s sadovnjakom v okolici Planine pri Sevnici, energetska izkaznica, prodam. Telefon 041 771-466. 743 GRADBENO parcelo od 550 do 600 m2, v Šmarjeti, Škofja vas, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5412-322, 051 873-056. 921 ZEMLJIŠČE ob avtocesti, 1,7 ha, prodam ali dam v najem. Možno posamezno, za vrtičkarje. Telefon 051 413-833. 937 VSE IZ INOXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/78D 99 26 www.ramainox.si ZAZIDLJIVO parcelo, 562 m2, v Celju na Hudinji, prodam. Telefon 041 968562. 9 51 GRADBENO parcelo, veliko 1.500 m2, na lepi, sončni legi, prodam pod gradom v Celju. Telefon 041 263-497. 953 VIKEND na lepi lokaciji v Polani pod Lisco, velikost bivalnih prostorov 50 m2, opremljen, idealen za upokojence, oddamo v najem ali prodamo. Informacije po telefonu 041 498-561. 978 KUPIM NAJAMEM PRODAM ODDAM PRODAM KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 040 130979. p PUJSKE, težke od 30 do 70 kg, mesni tip, možnost prevoza, prodam. Telefon 041 655-528. 718 PRAŠIČE domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061. n PRAŠIČE od 30 do 200 kg ter breje mladice, domača hrana in dostava, prodam. Telefon 031 311-476. 799 KRAVO, ls, pašno, staro 5 let, brejo, prodam. Telefon 041 759-681. 851 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 051 640-920. 911 TELICO simentalko, staro 5 mesecev, težko 220 kg, prodam. Telefon (03) 5772960. 913 NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Zlatko Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel.: (02) 582-14-01. V CELJU, Hudinja, Nova vas, Lava, Ostro-žno kupim dvojček, vrstno hišo. Telefon 041 897-485. 825 HIŠO, možen kasnejši odkup, v okolici Celja, vzamem v najem. Telefon (03) 5868-578, 031 335-299. 962 STANOVANJE V CELJU na Hudinji prodam dvoinpolsobno stanovanje, 77 m2. Telefon 051 499566. 897 V CELJU prodam garsonjero, 30 m2. Telefon (03) 547-1267. 965 STAREJŠE stanovanje v Celju, 60 m2, prodam ali oddam v najem. Telefon 031 348-404. 836 APARTMA v Savudriji, za 3 do 4 in za 4 do 5 oseb, oddam. Informacije po telefonu 041 424-086. p V CELJU oddam delno opremljeno stanovanje, 50 m2. Najemnina 220 EUR. Telefon 031 768-711. 959 DVOSOBNO opremljeno stanovanje z balkonom in manjšo sobo za eno osebo oddam. Telefon 041 650-737. 967 Ime in priimek: C ! ^^^ ^^^ Naslov, kraj: mino<.« »Njeni sodelavci prostovoljci so postali njen glas in srce na terenu v petih konjiških krajevnih skupnostih,« je zapisano v obrazložitvi odločitve o tem, da glavno nagrado za prostovoljstvo podelijo njej. Pri iskanju rešitev za posameznika medsebojno poveže vse ključne člene, ki v določenem primeru lahko pomagajo. Uradne in nevladne organizacije. Za Novakovo je prosto-voljstvo enostavno del njene osebnosti in v njeni osebni zgodbi se skriva tudi razlog za to. Sama ni imela lahkega in brezskrbnega otroštva. Ko se spominja otroških dni, se ji glas nekoliko zatrese, a njene besede razodenejo njeno skrivnost. »Bila sem nezakonski otrok in v časih, v katerih sem živela, sem bila odrinjena na rob. To je rana, ki nikoli ne bo zaceljena. Trpela sem zaradi pomanjkanja. Prehudega pomanjkanja. Lačna sem bila starševske ljubezni in sem je še vedno, čeprav nimam več obeh staršev. Živo se spominjam, ko sem kot osnovnošolka morala do šole hoditi pet ali šest kilometrov in sem si med potjo začrtala življenjsko pot, pri čemer sem si vsak dan govorila: >Ko bom odrasla, bom pomagala takšnim, ki se počutijo kot jaz<.« na način, da sta se počutila do zadnjega trenutka ljubljena in spoštovana. To je dejanje, ki si zasluži globok priklon. »Njen glas in srce na terenu« Novakova je članica Gasilskega društva Loče, dejavna je bila v Rdečem križu Slovenske Konjice, kot prostovoljka pri konjiški Karitas pomaga s hrano oskrbovati približno 40 socialno šibkih družin. Svoje poslanstvo je okrepila leta 2009, ko je postala koordinatorka skupine 15 prostovoljcev v okviru projekta Starejši za višjo kakovost starejših doma. Bistvo tega projekta je, da starejši prostovoljci obiščejo vse starejše osebe od 69 let v svoji okolici, jih povprašajo o tem, kako živijo, in jim poskušajo organizirati pomoč, če jo potrebujejo. »Včasih je treba zelo malo, da ne koga razveseliš. To smo dolžni širiti. Nebogljenemu ponuditi roku. Ko to narediš, v njegovih očeh vidiš optimizem. Ker se drži za bilko in čisto možno je, da si to v tem primeru ti.« pajo. Marsikdo od starejših razmišlja, da bi, če bi prosil za pomoč, koga oškodoval ali da ni bil dober ali varčen v preteklosti in da si zaradi tega ne zasluži, da bi dobil pomoč. Že takšno razmišljanje je samo po sebi boleče. Zapomnite si, da nihče od tistih, ki trpijo zaradi pravega po- »Koliko časa imam zase? Zelo malo. Takrat berem. Največkrat časopise ob kavici in to so moje minute. Kakšno uganko še rešim, saj so uganke moja strast.« Medtem ko so uradniki pogosto ujeti v birokratsko razmišljanje, ste vi na terenu. Med ljudmi. Vidite veliko zgodb, ki so boleče. Kaj starejši najbolj pogrešajo? Kaj je največji problem, ki jim otežuje življenje? To, da ne izvedo resnice. Ne vedo tistega, kar je zanje pomembno, in ne dobijo tistega, kar jim pripada. Že tako so onemogli, bolni, nimajo hrane, zato je to še dodatna težava. Bojijo se zaprositi za socialno podporo, saj je to za nekatere še vedno sramota. Družba bi morala imeti drugačen pristop do starejših. Pristop bi moral biti takšen, da bi starejšim dal občutek, da lahko zau- najti in jo omogočiti. Kot prostovoljci? Ampak ali ni zato sistem? Če bi ta deloval, kot mora, takšnih primerov ne bi bilo. Vas to jezi? Tudi. Prostovoljci smo postali pravzaprav podpora sistemu. Ta je okorel. Tudi INTERVJU 27 zen iz govora predsednika države Boruta Pahorja na prireditvi ob podelitvi nagrad je bilo to mogoče čutiti. Povedal je, da bi morala naša družba te stvari urediti. Prostovoljstva ne bi potrebovali, če bi sistem popolnoma deloval. Bil je tudi kritičen do različnih uradnih služb, čeprav je bil na srečanju tudi minister za javno upravo Boris Koprivni-kar. In po prireditvi sem ravno slednjemu želela povedati osebno nekatere stvari, a ga ni bilo več ... Zakaj ni pravilnega dostopa do starejših, kot ga omenjate? Manjka spoštovanje. Moje izkušnje kažejo, da se mnogo starejših počuti manjvredno. Imajo občutek, da niso bili ali niso dovolj dobri. Pred časom mi je mlad človek, star približno trideset let, dejal, da je nam, ki smo zdaj starejši, »v preteklem sistem tako ali tako dal vse Tito«. Meni nihče nič ni dal! Govorite o medgeneracij-skem sodelovanju? Da. Gre za odnos med mlajšo in starejšo generacijo. Sama se nikoli nisem opredeljevala do vojne, do preteklih sistemov. Mislim, da se tudi zdajšnja generacija ne more. Ker o nekem sistemu lahko govoriš le, če si ga doživel. Omenila sem, da sem bila nezakonski otrok. Imela sem revno mamo, za očeta pa, lahko bi se izrazila, zavednega komunista. Ali veste, kaj je to takrat pomenilo? Bila sem »pankrt«. S to travmo živim vse življenje. Tega mladi danes ne razumejo. Biti danes nezakonski otrok je čisto nekaj drugega, povsem sprejemljivega. Takrat pa si bil odrinjen od vsega. Vas zato te primerjave bolijo, ker podoživljate travme? Marsikdaj kdo reče nekaj, čeprav sploh ne ve, kaj lahko pri starejšem, ki ima več življenjskih izkušenj in zgodb za seboj, to potegne na plan. Točno to. Ne trdim, da mladi nimajo prav. Nikakor. Verjamem vanje. Enako kot za ves razvoj si želim, da bi šla tudi razvoj medsebojnega sodelovanja in mišljenje o starostnikih s časom naprej. Z upoštevanjem vrednot, ki jih nosijo v sebi in so jih v svojem življenju ustvarili. Poglejte na primer, kaj sta naredili globalizacija in divja privatizacija v družbi. Za to niso krivi starejši, oni tega je bistvo. Povezati stvari, ki ti jih ljudje povedo ali želijo povedati. Velik del ljudi tudi pozabi na tri besede: hvala, prosim, oprosti. Te so najpomembnejše v vseh odnosih. Mladi pogosto omejujejo svoje starše. Nekateri tudi zaradi pretirane skrbi zanje. Marsikdo reče staršu, ker misli, da mu želi dobro: »Ne smeš početi tega.« Poznam primer, kjer je hči dejala mami, da ne sme ven, ker je onemogla. Njena mama pa je bila celo življenje rada na vrtu. In sem gospe rekla, naj gre ven, nakar se je njena hči zbala, da si bo zlomila nogo ali se poškodovala. Ne bo. Ker je rada zunaj in ker bo počela nekaj, kar ljubi. Ne bo veliko naredila, ker ne more, ampak imela se bo »V ljudeh je premalo vere. Vere v takšni ali drugačni obliki. Nobena vera ne uči slabo. To je moje prepričanje. Če ne bi verovala, ne bi bila to, kar sem. Da ne boste narobe razumeli. Ne hodim pogosto v cerkev. Tam iščem samo mir, kotiček za meditacijo, to je prostor, kjer si napolnim baterije, meditiram, sem >tu in zdaj< in sama s seboj. Enako kot nekdo, ki gre na razstavo slik ali v naravo.« niso želeli. Nihče od njih. Želimo ustvarjati sodobno družbo, a pozabljamo na vez s starejšimi. S tem jim damo občutek osamljenosti. Osamljenost je zlo. Največja bolečina starostnikov. Ko pridem k njim, se pogovarjam z njimi, povedo mi svoje težave. Povedo jih marsikomu, ampak vsi ne slišijo. Ni dovolj samo to, da poslušaš. Moraš slišati. To lepo in bo pri tem uživala. Kaj bo s tem dobila? Občutek, da je koristna. Zamislite si starejšo mamo, ki kljub svojim oviram vsaj malo popazi svoje vnuke. Počuti se bo dobro, saj je koristna. To potrebujejo starejši. Pogosto zanemarjamo ta vidik. Spominjam se gospoda, ki je imel demenco in sem mu pomagala. Vse življenje je bil zelo urejen. Vedno, pre- den sva odšla na sprehod, je stopil pred ogledalo in si popravil pričesko. Tudi na dan, ko sva se odpravljala k njegovemu frizerju. Žena mu je takrat dejala: »Kaj se spet gledaš v ogledalo?« Toda prav je, da se je pogledal. To mu je veliko pomenilo. Kljub demenci in da je čez čas pozabil, da sva bila pri frizerju, sta mu občutek in potreba po urejenosti ostala. Vsak ima nekaj takšnega v svojem življenju. Pomagala sem tudi gospe, ki je imela doma deset mačk, ki so resda naredile nekaj škode po stanovanju, vendar so jo osrečevale. Če bi ji živali vzeli, bi bila žalostna, nesrečna. S tem je treba živeti. Včasih je treba na kaj pogledati tudi z razumevanjem. Kako pogledati z razumevanjem toleranco na dejstvo, da otroci na svoje ostarele starše pogosto pozabijo in jih puščajo same, onemogle. Je res kriv tempo življenja? Vsak bi moral začutiti potrebo za negovanje, skrb svojega starejšega svojca. Vem, da imajo danes ljudje svoje družine in da ne morejo vsi ostati doma pri obolelih starših, a zavedati se morajo, da bi vsaj po svoji vesti morali poskrbeti za onemoglega. Če jim ta občutek ni dan v duši, bi si ga enostavno morali priznati in to narediti. Ne morem mimo tega, da je v bolnišnici mnogo starejših bolnikov, za katere se svojci sploh ne pozanimajo o zdravstvenem stanju. Zakaj? Narava človeka je takšna, da se bo v primeru nasilja ali bolezni otroka zanj zavzel vsak. Družba se bo odzvala praviloma takoj. Tudi zato, ker je to nebogljeno bitje. Za starejšega, ki morda potrebuje pomoč in se znajde v težki situaciji, pa bo veliko ljudi Upokojene strokovnjakinje Slovenske filantropije in Zveze društev upokojencev Slovenije so leta 1995 začele razvijati projekt medsebojne pomoči starejših, da bi lahko čim dlje ostali v domači oskrbi. V sedanji obliki pa projekt izvajajo od leta 2004. Vsi starejši v Sloveniji si namreč želijo preživeti starost doma, v svojih lastnih gospodinjstvih. Odhod v dom zanje je v veliki večini primerov izhod v sili, ko doma ni več moč zagotavljati dovolj pomoči. Prostovoljci v okviru projekta dnevno na terenu izvedo različne zgodbe. Od pozitivnih, ki kažejo na zelo dobro skrb svojcev za ostarelega člana družine, do takšnih zgodb, ki so boleče in žalostne. Najhujše so tiste, v katerih opazijo primere nasilja nad ostarelimi. In tega ni malo. reklo, češ »saj je bil tudi sam slab v preteklosti« ali »saj tudi on ni hotel nikomur pomagati« in podobno. Tisoč izgovorov na žalost dobi prednost pred iskreno pomočjo. Ste s »težko« situacijo mislili nasilje nad starejšimi, pred katerim si družba zatiska oči? Tudi. Ob tem je še dodatna težava, da si starostnik, ki trpi zaradi nasilja, ne upa povedati, kaj se mu dogaja. V 99 odstotkih primerov ni človeka, ki se bi mu zaupal. Zakaj? Ker misli, da bo potem samo še slabše. Poznate kakšen takšen primer? Da. Nasilja je ogromno prikritega. Tako psihičnega kot fizičnega. Po zakonu smo dolžni vsako nasilje, ki ga zaznamo na terenu, prijaviti. Ko sem to storila, sem morala na sodišče, poleg tega sem dobila nešteto sovražnikov v okolici žrtve. Ta je namreč na sodišču pritrdila svojcem. Mama je vedno mama. Vedno bo oprostila svojemu otroku. Četudi dvigne roko nad-njo? Na žalost je tako. Toda imamo zakonodajo, ki bi morala takšne primere kaznovati. Vsi govorijo o zakonih. Če bi bili ljudje bolj razumevajoči, če bi znali spoštovati samega sebe, šele nato vse ostale, zakonov ne bi potrebovali. Ker se takšni primeri ne bi dogajali . SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA »Vesela sem, da gresta hčeri po mojih stopinjah in da sta prav tako zvesti prostovoljstvu. To je bila moja skrita želja.« »Bila sem presenečena, ko smo mladeniču, ki je imel zelo hudo bolezen, pomagali nabaviti posteljo, ki jo je potreboval. Poljubljal mi je roke. Čeprav nisem pri vsem naredila veliko. Kaj je cenil? Da sem prišla k njemu in se nisem bala njegove bolezni. Ljudje imajo danes še vedno predsodke.« »Od ljudi, ki jim pomagam, dobim hvaležnost. Ne pričakujem je, a dobim jo v polni meri.« 28 SLOVENSKA VOJSKA Razmišljanje, da potrebujemo, je vojske ne nevarno Dr. Alojz Šteiner o poteh in stranpoteh Slovenske vojske (SV) Ali je finančna podhranjenost SV res tako kritična, da je ogrožena naša kolektivna varnost? »Odgovor je da, veliko nižje se ne da. Cena za to, da smo se spustili na tako nizko raven, utegne biti zelo visoka v primeru resne nevarnosti.« Tako je dr. Alojz Šteiner, nekdanji načelnik General-štaba SV, brez dlake na jeziku predstavil svoj pogled na trenutne razmere v SV, ko je v Osrednji knjižnici Celje (OKC) v pogovoru z brigadirjem mag. Vikijem Krajncem predstavljal svoj knjižni prvenec Slovenska vojska med tranformacijo in tranzicijo. Predstavitev knjige in pogledov nekdanjega prvega vojaka naše vojske je bila prav posebna, saj je šlo za nekakšen delovni pomenek dveh visokih vojaških častnikov, nekdanjih sodelavcev, ki sta brez zadržkov in kritično analizirala sedanje nespodbudno stanje v Slovenski vojski. Komu služi šibka vojska? Šteiner se je slikovito izrazil, »da je konec jahanja na rezultatih iz preteklih obdobij«. »Vojaška oprema, ki je bila kupljena pred desetimi leti, je izrabljena. Če je ne vzdržuješ, postane neuporabna. Država je v vojski postrgala vse, kar seje dalo postrgati,« je poudaril. Pri tem se je pred udeleženci pogovora tudi vprašal: »Zakaj želi imeti država dva ključna stebra - vojsko in policijo - slabo plačana in organizirana?« Na vprašanje je tudi odgovoril: »Nobena pametna država ali politika tega ne dovolita. Če pa je vzrok to, da se politika ukvarja sama s sabo, je to krivično do teh dveh sistemov.« Gospodarska kriza in varčevanje države sta torej pustila posledice tudi v naši vojski, kar se kaže kot odhajanje kadrov, nezadovoljstvo s plačami, neuravnotežena struktura, ki kaže, daje preveč častnikov in podčastnikov v primerjavi z vojaki. Zveza Nato je dala kritično oceno, da SV postaja vedno bolj breme za druge države, ker ne izpolnjuje vseh finančnih obveznosti. Razlika z nekdanjo državo je očitna Profesionalizacija SV se je zgodila dokaj na hitro. Tej hitrosti Viki Krajnc ni bil najbolj naklonjen, saj se je bolj zavzemal za koncept kombinacije med naborništvom in profesionalno vojsko. Po njegovem mnenju se zdi, kot da vojska zdaj služi samo za Nato in za mirovne operacije v tujini. Šteiner je pojasnil, da slika, ki se kaže v javnosti, ni v skladu z dejstvi. »V svoji knjigi sem jasno napisal, da smo za mednarodne operacije in misije namenil največ 7 odstotkov ljudi in 8 odstotkov denarja. Tisti, ki govorijo, da smo hodili samo naokrog, govorijo na pamet,« je kategoričen Šteiner. Navedel je podatek, da je bilo za sodelovanje SV na mednarodnih misijah namenjenih 248 4 Vojska v preobrazbo, upravni del obrambnega sistema ne Viki Krajnc je v pogovoru s Šteiner-jem načel tudi temo odnosov med vojaškim in upravnim delom obrambnega sistema: kot smo lahko slišali, ni prav idiličen. Kot je ugotovil Šteiner, so bile spremembe na vojaško-obrambnem področju pri nas velike, a vendarle preobrazba ni bila uresničena do konca. Na primer v okviru profesionalizacije SV, ki je pomenila eno največjih sprememb v delovanju po osamosvojitvi. »V okviru t. i. projekta Provoj je bila zamišljena tudi preobrazba upravnega dela obrambnega sistema, ne le vojaškega, vojsko naj bi tudi bolj povezala z industrijo, a se to ni zgodilo.« Po njegovih besedah je bil upravni del obrambnega sistema načrtovan za številnejšo vojsko, a ko se je ta krčila, upravni del temu ni sledil. »Razlika je tudi v tem, da je vojak zaposlen na pogodbo za določen čas, v administraciji obrambnega sistema pa je zaposleni del sistema do >penzije<. Tudi vojaki so premalo prehajali v upravni sistem, da bi delali skupaj s civilisti.« milijonov evrov, kar pomeni en letni proračun, na primer iz leta 2013. »Če smo v bivši Jugoslaviji za vojsko dajali 4 odstotke BDP, danes dajemo samo odstotek in tudi tu se skriva del odgovora, da smo postali bolj perspektivna in bogata družba,« je Šteiner utemeljil prednosti vstopa Slovenije v sistem kolektivne varnosti v okviru Nata. Pozabili na rezervo, a ne na ženske Ob profesionalizaciji in vstopu v Nato kot ključnih mejnikih v preobrazbi SV po osamosvojitvi je ena šibkih točk sedanjega obrambnega sistema (po)ostala vojaška rezerva. Ta je precej manj številna in slabše organizirana kot v času nabornega sistema. O krepitvi njene vloge v obliki pogodbene, prostovoljne ali strateške rezerve obstoječi vojski je vedno več razprav. »Glede na to, da smo v finančnih škripcih in vojske ne moremo redno usposabljati in opremljati, je težko razmišljati o tem, da bi organizirali in opremili nekaj tisoč rezervistov,« je razkril zadržke Šteiner. Se pa lahko naša vojska seveda v minulega četrt stoletja tudi s čim pohvali. Na primer z deležem žensk v vojaški sestavi, ki je eden najvišjih med članicami zveze. Kot bi bil na minskem polju Kakšna naj bi bila SV v prihodnosti? Ob obrambnih nalogah doma in v okviru zavezništva ter ob sodelovanju vojske v humanitarnih akcijah ob naravnih nesrečah je migrantska kriza odprla še eno poglavje delovanja vojske - ta naj bi bila kot podpora policiji pri varovanju meje. V času migrantske krize so tudi vzniknile razprave o ustanovitvi t. i. narodne garde. »S tem vprašanjem si me, brigadir Viki, odpeljal na minsko polje. Boste prišli na moj pogreb, če me bo razneslo?,« je v žargonu v šali dejal Šteiner. Kot je poudaril, ob preigravanju, za kaj vse potrebujemo SV, lahko pridemo tudi do zaključka, da vojske ne potrebujemo, saj zadostuje, če imamo le pomožno policijo, žandermerijo, morda le malo vojakov in rezervo, s čimer je zadeva rešena. »To je slaba in nevarna strategija. Pomeni, da vse vojaške naloge spraviš na področje, ki ni neposredno povezano z obrambo, a ko moraš uporabiti vojaško silo, si brez nje,« je opozoril Šteiner. Tudi v luči teroristične nevarnosti, ki postaja ena največjih varnostnih groženj. Kot je še dodal nekdanji načelnik generalštaba SV, nikoli ne veš, od kod bo prišla nevarnost. Migrantska kriza je ponovno aktualizirala spopad religij in civilizacij. Šteiner pri tem opozarja tudi na morebiten spopad med generacijami, med mlajšimi in starejšimi. Vse to je izziv za sodobne družbe in tako tudi za vojsko. ROBERT GORJANC Foto: Grupa Dr. Alojz Šteiner ^ II* I itfSI M ШШ ^ois m^1 (1957) izhaja iz delavske družine, osnovo šolo je obiskoval na Kapeli, srednjo šolo pa je končal v Murski Soboti. Vojaški rok v nekdanji državi je služil v šoli za rezervne vojaške starešine v Bileči, po vrnitvi pa se je zaposlil v občinskem štabu teritorialne obrambe v Murski Soboti. Ob delu se je ves čas izobraževal in diplomiral iz obramboslovja na FDV v Ljubljani. Bil je aktivni udeleženec v vojni za Slovenijo, med drugim je bil namestnik in poveljnik vzhodnoštajerske pokrajine v Mariboru, namestnik poveljnika operativnega poveljstva v Celju, delal je tudi v poveljstvu sil SV na Vrhniki. Leta 1998 je prejel čin brigadirja, leta 2006 pa generalmajorja. Načelnik generalštaba SV je postal maja 2009 in je SV poveljeval do začetka leta 2012. Leta 2005 je magistriral na National Defense University v ZDA, doktorat obramboslovnih znanosti je uspešno zagovarjal leta 2014 na FDV v Ljubljani. Ob 35-letnem vojaškem službovanju se je preizkusil tudi v diplomaciji, saj je od leta 2012 do 2014 opravljal delo obrambnega predstavnika RS pri Ovse na Dunaju. Od lani spomladi je aktiven upokojenec, predsednik Združenja slovenskih častnikov. REPORTAŽA 29 Ko kuhar »pade v štrudelj« V svetu glasbe in ustvarjalnosti je mogoče vse - Dokaz za to je letošnja Orffomanija Delovne obleke, dobre sestavine in primerna glasbena spremljava. Kuharji so »štrudelj pekli na glasbeno podlago«, ki so jo ustvarile dijakinje. Skorajda ni človeka, ki ne bi poznal avtorja slovite kantate Carmina Burana Carla Orffa. Marsikdo je verjetno slišal tudi že za orffova glasbila. Vsa raznolikost ustvarjanja, ki jo je s svojimi pedagoškimi metodami med mladimi spodbudil ta nemški vizio-nar, je svoj izraz dobila na Orffomaniji - državnem srečanju orffovih skupin -ki so jo pred dnevi gostili na Gimnaziji Celje - Center. 21. državno srečanje orffovih skupin oz. Orffomanijo sta poleg omenjene gimnazije organizirala še Slovensko društvo Carla Orffa in Zavod republike Slovenije za šolstvo. Na dveh koncertih se je predstavilo 150 nastopajočih - gre za otroke iz vrtcev in učence osnovnih ter dijake srednjih šol iz vse Slovenije. Ravnatelj GCC Gregor De-leja je pojasnil, da na vseh ravneh izobraževanja deluje precej orffovih skupin, še posebej pa je pohvalil Muzikalč-ke iz Vrtca Tončke Čečeve, ki so celjske barve zastopali tudi na tokratnem državnem srečanju. »So resnično vrhunski, celo srednješolci jim lahko zavidajo znanje, predvsem pa neverjetno spontanost in energijo, ki jo imajo le predšolski otroci.« Sicer se je tokratnega srečanja udeležila še Orffova skupina Gimnazije Celje - Center. In ta starostni razpon je med drugim pokazatelj, da za ustvarjanje z orf-fovimi glasbili človek ni nikoli premlad ali prestar. Primerna so tudi za osebe s posebnimi potrebami. Učenje na zabaven način Če nismo vajeni, da se pouk glasbil seli v šole, so prav orffova glasbila tista, ki jih mentorji mladim približajo že v vrtcih in nato v šolskih klopeh. Po besedah Deleje je bil Carl Orff s svojo metodo poučevanja glasbe in s svojim delom na področju didaktike in metodike pravi revolucionar. »Vsa Evropa je njegov model prevzela ravno zato, ker prepleta glasbo z najrazličnejšimi oblikami razvoja odraščajočega otroka, tako motoričnimi kot senzorični-mi. Spodbuja tudi neverjetne razsežnosti improvizacije in to kljub temu, da otroke pri spoznavanju z glasbili vodi mentor. Otrok je na koncu tisti, ki odloči, na kakšen način in kako bo točko izvedel.« Sogovornik je ta proces opisal kot zelo veliko zabavo ob sicer precej resnem učenju. Skupinsko delo in ustvarjalnost Da je prednosti, ki jih imajo pri izobraževanju orffovi pristopi, ogromno, je poudarila tudi podpredsednica Slovenskega društva Carla Orffa Petra Brdnik Juhart. Takšno učenje na primer krepi zmožnost skupinskega dela. Če glasbeniki želijo, da glasba pravilno zveni, morajo sodelovati, se poslušati, kdaj počakati, biti strpni. Ustvarjalnost dobi krila, saj igranje ni predvideno po notah, torej točno tako, kot je zapisano, temveč so črne pike na notnem črtovju le osrednji model, ki ga skupina nadgradi ali priredi po svoje. Od vodovodnih cevi do metel Po Carlu Orffu je poimenovan tudi niz glasbil. V začetku razvijanja pedagoškega pristopa tega skladatelja so mladi pred drugo svetovno vojno uporabljali le boben in gib. Kasneje je dodal kljunasto flavto, šele kasneje je razvil ksilofon, ki ga je na nek način tudi patentiral skupaj z enim od izdelovalcev glasbil. »Naredila sta glasbilo, ki je bilo lažje, prenosno, cenejše. Še vedno drago, a bolj dostopno kot druga velika tolkala, ki so tonsko uglašena,« je pojasnila Petra Brdnik Juhart. Dodala je, da se na Orf-fomanijah pri nas danes ne srečujejo le orffove skupine, ampak tudi ansambelske skupine nasploh. Gre za prilagoditev slovenskim razmeram, kjer otroci igrajo vsa mogoča glasbila in se zanimajo za vse mogoče stvari. Tudi učitelji so zelo ustvarjalni, idej jim ne manjka, izdelujejo celo svoja glasbila. Nič nenavadnega ni, če skupino sestavljajo mladi, ki igrajo tudi tubo, flavto ali harmoniko. Njihovi nastopi lahko vsebujejo tudi impro- vizirana glasbila, na primer vodovodne cevi, ročaje metel, tolkala iz odsluženih veder, in plesne točke, elemente gledališča, lutkovnega gledališča in še in še. Odmik od knjig Mnogo zanimivih vsebin so v svojo točko povezali tudi dijaki Gimnazije Celje - Center. Ti so pekli »štrudelj«. Kot je razložil dijak tretjega letnika Gašper Planinšek, je 27 deklet pripravilo glasbeno podlago z udarjanjem dlani, rok in nog. Trije fantje so se prelevili v kuharje. Eden od njih je po pomoti padel v zavitek in končal v pečici. Vzklik »joj« ob koncu točke je bil tako še kako na mestu. Carl Orff je bil znan skladatelj in soustanovitelj Guentherjeve šole za gimnastiko, glasbo in ples v Münchnu. Po drugi svetovni vojni se je ena od radijskih postaj zanimala za njegovo glasbo za otroke in takrat je napisal zbirko skladbic zanje. »Gre za glasbo, ki jo lahko poslušajo otroci vseh starosti in razvojnih stopenj, saj je lepa, prijazna ušesu, ni agresivna, kar je danes glasba pogosto lahko,« je dejala Petra Brdnik Juhart. Orffova skupina GCC sicer pri svojem ustvarjanju torej ne pozna meja, točkam dodaja elemente gledališča. Ustvarja pa tudi z glasbili, kot so zvončki, saksofon, ksilofon in palčke. Kar je prava popestritev pouka, je potrdil srednješolec Žiga Pinter: »Sodelovanje je zelo zanimivo. Veliko se naučiš, osvojiš ritem, spoznaš nova glasbila. Res je super.« Ne verjamete? Poskusite! TINA STRMČNIK Foto: SHERPA Ples, gib, glas, lutke, gledališče, ustvarjalnost vseh generacij ne pozna meja. Med glasbili, ki jih sicer najprej povežemo s Carlom Orffom, je seveda ksilofon. A kot smo izvedeli na Metode Carla Orffa s pridom uporabljajo vzgojitelji, glasbeni učitelji, učitelji razrednega pouka, a tudi letošnji Orffomaniji, krivice ne smemo delati tudi palčkam, zvončkom in celi paleti improviziranih glasbil. učitelji drugih predmetov, ki v sebi nosijo kanček muzikalnosti. 30 PORTRET Motiv matere se v sicer zelo raznolikem ustvarjalnem opusu Petra Krivca pogosto pojavi. »>Samo čečkaš in čečkaš<, mi je mama tolikokrat očitala. >Kaj misliš, da si boš s tem služil kruh?!< Že proti koncu njenega življenja sem jo nekoč, ko sem jo peljal v avtu spomnil na te besede. Vidiš, mama, si rekla, da ne bo nič od tega čečkanja. Z njim sem zaslužil ta avto in vse drugo.< >Pa je res,< je rekla in se široko nasmejala.« Krivcev slikarski opus je izjemno raznolik in zajema najrazličnejše tehnike, a tudi z motiviko se sprehaja vse od klasičnih domačijskih podob do abstraktnih modernih izrazov. V Kroflnovem mlinu v domačem kraju je izbral podobe, ki so vezane prav na Kozje. »Pri izbiri del za tokratno razstavo nisem imel nobenih velikopoteznih namenov, da bi se pokazal za takšnega ali drugačnega slikarja. Izbral sem dela, za katera vem, da bodo blizu kozjanski duši.« »Vem, kaj je blizu kozjanski duši« Peter Krivec, slikar iz Kozjega - Ta konec tedna odprli njegovo razstavo v Kroflnovem mlinu »Ko sem sel v Ljubljano, sem dobil očetov kovček, ki ga je enkrat po nesreči povozil avtobus, da je bil polomljen in vdrt. Ves čas sem ga tako obračal, da bi se čim manj videlo. Mama mi je vanj naložila jabolka. Drugega mi ni imela dati. Še danes se spomnim, kako so me bolele roke, ko sem ga končno privlekel do dijaškega doma na Poljanski cesti.« Vsak čopič bi lahko povedal svojo zgodbo. Medtem ko srebamo kavo sredi trškega jedra v Kozjem, njegove zgodbe o ljudeh, stavbah in utripu kraja mimogrede oživijo. Bil je eden od otrok na odročnem kozjanskem podeželju, ki so imeli talent in sanje, ob tem pa tudi nekaj sreče in predvsem veliko volje, da so svoje življenjsko poslanstvo vsem oviram navkljub uresničili. Akademsko umetniško kariero Krivec po upokojitvi zaokroža v domačem kraju. Tudi z razstavo, ki so jo prejšnjo soboto odprli v Kroflnovem mlinu v Kozjem. Čeprav je večino svojega aktivnega življenja preživel v Vojniku, se je vedno rad vračal v svoje Kozje. Po upokojitvi sta se z ženo preselila v Vrensko Gorco, kjer imata že štiri desetletja tudi vinograd. »Če bi se moral opredeliti, sem bil verjetno najbolj izrazito grafik. Zadnja leta se vračam k slikanju. Kolikor je še časa,« dobrodušno namigne vitalen in uglajen gospod, ki mu ne bi pripisali, da ga je oplazil celo čas druge svetovne vojne. Rodil se je namreč leta 1938 v mali vasici Opeč-nik nad Kozjem. »Ko pridete v Kozje, si morate vedno vzeti čas,« naju s fotografom, ki sva seveda spet v tekmi z uro, dobrodušno pokara in naju z doživeto pripovedjo popelje v svoje otroštvo ... Prva slikarija na mamin krušni papir »Težko si predstavljate, kako živahno je bilo nekoč na tem trgu,« začne Krivec. V družini so bili trije otroci. Oče je v povojni čas gradnje nove države prinesel marsikatero travmo nemškega interniran-ca, a zaradi mamine požrtvovalnosti in pridnosti otrokom ni bilo hudega. Vseeno so živeli daleč od brezskrbnosti srebrnih žlic. »V tistih časih ni bilo papirja kot danes in ko je mama dobila revijo Bogoljub, je bilo to nekaj dragocenega. Zame predvsem zaradi nepo-tiskanega papirja ob robovih, ki sem ga vsega porisal. In bil od mame seveda hudo okaran.« Kot fantička so ga privlačile podobe in tako bi lahko ure in ure v trškem jedru pri delu opazoval slikarja, ki je tam ustvarjal. Ko je nekoč končno prišel do svojih vodenih barvic, jih je kot svetinjo prinesel domov in našel hišo prazno. Edino polo papirja pri hiši je mama uporabljala za podlago pri sejanju moke, ko je mesila kruh. »Vzel sem ta papir in nanj prerisal nabožno podobo s stene. Še danes jo vidim, bilo je Sveto srce Jezusovo. Bilo je prvič, da sem lahko z užitkom in počasi slikal. Ko je prišla mama domov, je gledala mojo sliko in ni rekla nič.« To je bila prva pozitivna kritika, ki je je bil deležen in ena najbolj dragocenih v njegovi karieri. Sčasoma so njegov talent odkrili tudi v šoli. »Nekoč sem bil po pouku zaprt, ker nisem naredil domače naloge. Pri sosednji mizi so sami odličnjaki pripravljali sten-čas. Mimogrede sem učiteljici pokazal eno svojih risbic. Od navdušenja me je objela in odtlej sem bil dežurni razredni risar in najbolj pomemben ustvarjalec stenča-sa. Jaz, povprečen fant, ki je bil po pouku celo zaprt .« In bolj kot je ustvarjal, več kot je risal, bolj je svoj talent razvijal. Ko je bilo treba izbrati poklicno pot, je bilo jasno, kam si želi. Še danes se od prve do zadnje besede spomni sprejemnih izpitov na šoli za umetno obrt. »Risali smo stol zelo zapletenih oblik in ves čas se mi je čudno zdelo, ko so se profesorji kar naprej ustavljali za mojim hrbtom. Ko pa so med 15 izbranci prebrali tudi moje ime, sem mislil, da ne slišim prav. Tekel sem za ravnateljem in ga prosil, če lahko še enkrat pogleda. Res je bilo. Izbrali so me med 150 kandidati.« Na likovni akademiji se je zgodba ponovila. Angeli v podobi dobrih ljudi A za revnega fanta s Kozjanskega to še ni nič pomeni- lo. Doma denarja za šolanje niso imeli, s štipendijo, ki so mu jo v občini obljubljali, ni bilo nič. Vrabec v roki bi bil vpis na graversko smer steklarske šole v Rogaški Slatini, a se je nazadnje kar brez fičnika odpravil v Ljubljano. Po treh mesecih ga je upravnik prijel za rokav in zahteval plačilo oskrbnine v dijaškem domu. »Takrat sem v obupu pisal ravnatelju šole v Kozjem, ki je bil velik človek in me res ni razočaral. Pobral je vse moje šolske risbe in jih poslal na republiški svet za kulturo. Danes mi je žal, ker so vsa moja začetna dela verjetno končala v smeteh, a dobil sem štiri tisoč dinarjev štipendije.« Za ostale stroške je med počitnicami delal v muzeju v Mariboru, prenekatero naročilo pa so mu že med študijem velikodušno prepustili profesorji. »Imel sem nekaj angelov, nekaj izjemnih učiteljev in mentorjev, ki so me znali spodbuditi in v pravem času podpreti. Kasneje sem kot pedagog to poskušal predati svojim učencem. Vedno mi je toplo pri srcu, ko mi dajo vedeti, da sem bil pomemben člen na njihovi umetniški ali karierni poti. In kar nekaj jih je izbralo poklice v tej smeri.« Slikanje je prva ljubezen Že na akademiji je spoznal svojo življenjsko sopotnico, poročila sta se in rodil se jima je prvi od dveh sinov. To je bil verjetno tudi eden glavnih razlogov, da se je bolj kot samostojni umetniški poti posvečal akademski pedagoški karieri. »Preveč izkušenj sem imel s pomanjkanjem, da bi kaj takega privoščil svoji družini. To je pomenilo, da sem izbral varnejšo pot redne službe. In vsaj v začetku nisem mogel veliko izbirati, kaj bom delal.« Kljub temu je Krivec nanizal nekaj zavidljivih uspehov med takratno jugoslovansko likovno elito in tudi na mednarodnih bienalih. Prav tako, če ne še bolj, je ponosen na uspehe svojih učencev. Med drugim je bil strokovni vodja otroške likovne kolonije v Šoštanju in ustanovitelj otroškega grafičnega bienala v Žalcu. Če je bila nekoč v ospredju borba za kruh, je zdaj čas, ko lahko svoji ustvarjalnosti pusti prosto pot. »V nekem smislu se vračam nazaj. Čas je relativen, kolikor ga je še ostalo, in tudi vsakdanjih obveznosti mi ne manjka, a vseeno je slikanje moja prva ljubezen.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Od vseh likovnih izrazov bi se verjetno najbolj poistovetil z grafiko. JURJEVANJA 31 Sveti Jurij jezdil po naših krajih Med največjimi jurjevanji v naši regiji sta šentjursko in konjiško Sveti Jurij je med najpomembnejšimi pomladanskimi svetniki in priprošnjiki. V Mozirju, Laškem, Taboru, Šentjurju in Slovenskih Konjicah ga še posebej častijo. S fotografskim objektivom smo ga na različnih koncih regije ujeli tudi mi. v Sentjurčani v času Gustava Ipavca StO, foto: TANJA GOBEC Rdečo nit Šentjurjevega v Zgornjem trgu že drugo leto vleče župan Gustav Ipavec, ki mu resnični župan za en dan preda oblast. V duhu Ipavčevih časov so se po trgu sprehajale tudi meščansko napravljene gospodične in se zapeljali kolesarji starodobniki. Dekleta na sliki so sicer članice mladinske folklorne skupine Lintvar, ki se je med skupinami iz vse regije udeležila tudi folklornega festivala pod kostanji ob Ipavčevi hiši. V naboru pestrega dogajanja v šentjurskem zgornjem trgu je med najbolj privlačnim dogajanjem ravno kuhanje šentjurjeve kisle »župe«. Letos so se v tem prestižnem kulinaričnem boju preizkusili predstavniki turističnih društev in društev kmetic iz sosednjih občin. Zlato žlico so tokrat odnesli v Podčetrtek. Godbafest je še vedno osrednji del sobotnega dogajanja, ki so ga letos strnili v popoldanski čas. V Slovenskih Konjicah godbeniki in konjeniki StO, foto: SHERPA Pestro dogajanje na Mestnem trgu je pritegnilo staro in mlado. Manjkal seveda ni niti zmaj. Na Konjiškem prisegajo na golaž iz kotla. Mlade udeležence jurjevega sprevoda je na občinskem dvorišču sprejel tudi župan Laškega Franc Zdolšek. V Laškem mladostno in igrivo V Laškem so za 27. Jurjevanje pripravili sprevod, ki ga je sestavljalo 250 učencev razredne stopnje Osnovne šole Primoža Trubarja s spremljevalci in harmonikarji, ki so se jim pridružili učenci PŠ Debro in Rečica. Zeleni Jurij se je s spremstvom odpravil od osnovne šole, po Trubarjevi ulici do pivovarne, mimo Orožnovega, Aškerčevega in Valvasorjevega trga ter pot končal na občinskem dvorišču. Tam je bila prireditev z rajalnimi in s pastirskimi igrami, stojnicami s prikazom izdelovanja rogov, »prdcev« in rožic. Tako kot vsako leto so tudi tokrat obiskovalci lahko poskusili posebno jed »cvrtnjak«. RG Foto: Občina Laško 32 MLADI ZA MLADE »Pogrešal bom srednjo šolo« Rožle je letos dobil nagrado za ciklus haikujev na srednješolskem natečaju za najboljši haiku, ki se ga je udeležilo 970 dijakov s 47 srednjih šol. med tisoč svetlimi svečami ena skeli odprem knjigo nepričakovano knjiga odpre mene odpadli list v njem, celotno leto hrsk pod podplatom kjerkoli že si mislim le nate kdorkoli že si Rožle Toš je dijak četrtega letnika tehniške gimnazije na Gimnaziji Lava. Je lanski državni prvak na tekmovanju v znanju angleščine, dobro pa se je odrezal tudi na tekmovanjih v znanju matematike in fizike. Je avtor več objavljenih in nagrajenih haikujev, zanima pa ga študij arhitekture v Ljubljani. Si lanski državni prvak v angleščini. Ali se še spomniš takratnih občutkov? Da, se. Večinoma šok, zdelo se je precej neverjetno, trikrat sem preveril rezultate, da se ne bi prehitro veselil. Mislil sem, da še niso končni, in sem bil bolj zadržan, moje mentorice so medtem že praznovale. Šele čez nekaj dni sem se res zavedal, kaj se je zgodilo. Tudi jaz sem se udeležil tekmovanja. Bi zamenjala vlogi? (smeh) Ne vem, ne vem ... Bi potem zdaj jaz postavljal vprašanja? Za nagrado si dobil potovanje v London za dve osebi. Kolikokrat si moral uporabiti dežnik? Ljudje si predstavljajo, da v Londonu ves čas dežuje. V Londonu sem bil lani že drugič, moram reči, da imam očitno res veliko srečo, saj smo imeli ves čas zelo lepo vreme, le hladno je bolj kot pri nas. Od kod ti takšno znanje angleščine? Za to se lahko zahvalim televiziji, kot otrok sem požiral vse angleške risanke, naravoslovne oddaje in filme, ki sem jih našel. Srečo sem imel tudi z učitelji, ki so že v osnovni šoli ugotovili, da me učni načrt malce omejuje, zato so mi pri pouku puščali bolj svobodno pot. Pri pouku angleščine nimaš skoraj kaj početi. Zakaj še vedno prihajaš k uram? Če je pa treba (smeh) ... Ne, ne, pri angleščini neizmerno uživam, res imam srečo, saj imamo krasno profesorico in še super razred smo, tako da mi pri pouku nikoli ni dolgčas. Res bom pogrešal srednjo šolo. Matematika Potovanje na Dijaki Gimnazije Lava smo pravi popotniki, saj smo obiskali že velik del Evrope. Spoznali smo evropske prestolnice, kot so Rim, Pariz, London, Amsterdam, Berlin, Barcelona, Bruselj ... Na ta način bogatimo svoje znanje, na skupno druženje izven šolskih klopi pa nam ostanejo lepi spomini. Angleščino obvladaš bolje kot marsikateri slovenski politik. Ali si pomislil, da bi komu nudil inštrukcije? Ne, tega pa res še ne (smeh). Ljudje so pogosto kritični do politikov, če znajo angleško govoriti le z močnim slovenskim naglasom. Prepričan sem, da tudi noben britanski politik ne bi nikoli znal slovenščine tako kot mi. Koliko naglasov znaš »imitirati« in kateri se ti zdi najzanimivejši? Naj pomislim. Rekel bi, da jih znam deset, a ne morem trditi, da jih oponašam dobro (smeh). Pravijo, da je moj irski naglas bolj podoben piratskemu, pri čemer se mi zdi, da mi škotski še najbolj leži. Kaj pa drugi jeziki, recimo nemščina, kako ti gre od rok? Pravzaprav je angleščina edini tuji jezik, ki ga obvladam, moja nemščina je bolj polomlje- je osnova za Rok Krumpak je dijak četrtega letnika tehniške gimnazije na Gimnaziji Lava. V štirih letih je dosegel vrhunske rezultate na državnih tekmovanjih s področja matematike, fizike in računalništva. Je tudi del ekipe Mind Gears, ki je dosegla odlične rezultate na mednarodnih tekmovanjih v izdelavi robotov. Šolanje namerava nadaljevati na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, in sicer v interdisciplinarnem univerzitetnem študijskem programu računalništvo in matematika. Iskreno povedano, žal ne uspem več slediti tvojim dosežkom na raznih tekmovanjih. Lahko na kratko našteješ, kaj vse si že osvojil? Drugo mesto v logiki, astronomiji, prvo mesto na Bobru, peto mesto v računalništvu . Ali imaš doma lastno knjižnico priznanj in nagrad z vseh tekmovanj? Do knjižnice manjka še kar nekaj let. Ali misliš, da so se te organizatorji tekmovanj že naveličali? Mislim, da ne. Če bi se me, potem bi zagotovo nekaj spremenili. Kdaj so se začeli tvoji prvi uspehi? V osmem razredu osnovne šole. vzhod Tokrat smo se konec marca odpravili proti Češki in Poljski. Obiskali smo mesto Olomuc, kjer je tudi ena najstarejših univerz na Češkem. Pot smo nadaljevali proti Auschwitzu in si ogledali največje koncentracijsko taborišče na Poljskem. Sobotno dopoldne smo preživeli v mestu Krakow, nato smo se odpeljali še do rudnika soli Wieliczka. Med potjo domov na, znam je le toliko, kolikor se učimo pri pouku. Za silo znam še hrvaško in srbsko, kolikor se naučim vsako leto na počitnicah, včasih sem znal še nekaj francoščine, a sem vse pozabil. Napisal si tudi veliko haikujev, ki so sicer japonski izum. Ali si poskusil napisati tudi katerega v angleščini? Da, sem. Na žalost ni bil noben izbran za objavo. Ali kdaj tudi razmišljaš v angleščini? Zelo pogosto (smeh). Zdi se mi nenavadno, toda ne morem si pomagati, včasih pač preklopim na angleščino. Nekatere stvari je lažje opisati z angleškimi besedami, angleščina je veliko preprostejša kot slovenščina. Ti je tudi angleški humor tako razumljiv kot jezik? Angleški humor je znan po tem, da je nekonvencionalen, suh, precej temačen in vse Ali potrebuješ za matematiko talent ali je mogoče znanje, kot je tvoje, pridobiti zgolj z učenjem? Mislim, da ima vsak dovolj znanja za matematiko. Potrebuješ samo vajo. Največ uspehov si dosegel pri matematiki. Je matematika zate način življenja? Matematika je osnova za vse tehniške vede. Tudi računalništvo obvladaš. Kot bi združil uporabno s koristnim, mar ne? No, bolj sta ti vedi različni strani istega kovanca. Za nameček se ukvarjaš še s športom. Od kod ti čas in energija za vse to? Šport je sprostitev, odmor od šole. Kaj ti je bolj všeč: teorija ali praktična uporaba matematike? Sem bolj teoretik. Ali kdaj sanjaš o številkah, enačbah in podobnih rečeh? Ne bi vedel, sanj si ne zapomnim pogosto. Letos boš končal izobraževanje na gimnaziji. Matura - izziv ali ne? Matura je seveda izziv, saj ni samo matematika. Edina težava, ki si jo imel pri ocenah matematike, je, da ponavadi zmanjka pro- smo se ustavili v mestu Zakopane, znanem po sloviti smučarski skakalnici. V Celje smo se vrnili polni prijetnih popotniških vtisov. »Ekskurzija je bila kot ponavadi odlična. Še dolgo se je bom z veseljem spominjal.« (Luka) »Še posebej bi rad pohvalil učitelje, ki so nas spremljali, saj so nam dali veliko svobode, da smo uživali.« (Tomaž) LEJLA ŠKOBIĆ, 1.b meni je to zelo všeč. Prijatelji mi pravijo, da so mi smešni najslabši vici, kar si štejem v čast (smeh). Vem, da precej dobro poznaš tudi angleško kulturo in umetnost. Biti ali ne biti, je to zate pomembno vprašanje? Joj, tudi meni se zgodi, da se včasih pod tušem zatopim v kakšna globoka filozofska vprašanja. A nisem še prišel do kakšnih pomembnih dognanj, ti bom pa sporočil, če bom odkril kaj, česar Descartes ni vedel. Na spletu so nekateri ljudje zelo občutljivi na sleng in napačno rabo angleške slovnice. Si eden od njih? Na sploh me nepravilna angleščina pri tujcih ne moti, saj je že začetek učenja drugega jezika velik in pomemben korak. Me pa zelo zelo moti nepravilna angleščina v medijih, turističnih vodnikih, podnapisih v filmih, jedilnih listih v restavracijah ... Te stvari bi nedvomno moral pisati nekdo, ki bi se moral na angleščino bolj spoznati kot dijak četrtega letnika. Ali si kdaj primerjal svoje znanje angleščine z znanjem sogovornika? Da, sem, in sicer v Londonu z ljudmi, ki jim je angleščina prvi jezik. Zanimivo je, da imajo tudi Londončani pestro paleto naglasov, London je namreč neke vrste talilni lonec imperija. Tudi pri matematiki in fiziki si dosegel uspehe. Bi se dalo sporazumevati samo z enačbami in matematičnimi simboli? Nikakor ne. Jezik ni tako preprost, da bi se ga dalo izraziti z integrali in izreki. Jezik je tudi orodje umetnosti in lepote, matematika in fizika sta kljub mojim uspehom prehladni in pretogi za moj okus. Za konec mi povej še, ali je to višek tvoje »angleške kariere« ali šele začetek? Nimam namena študirati angleščine, arhitektura me je čisto prevzela, sem pa prepričan, da mi bo angleščina še velikokrat koristila. Nikoli ne reci nikoli, morda se bom pa res kdaj znašel v kakšnem prevajalstvu, vedno sem imel sanje o pisanju kakšne knjige, ampak to je že zgodba za drugič. DAVID SIMUNIČ, 4.e stora za vse petice. Bi mi kakšno posodil, če bi lahko? Brez problema. Rad igraš računalniške igre. Ali s kdaj med igranjem dobil navdih za rešitev matematičnega problema? Seveda, navdih pride od povsod, tudi pri kuhanju, pospravljanju . Ali si kdaj razmišljal o poklicu profesorja? Sem, a mislim, da nisem za ta poklic, ker ne znam razlagati snovi. Kdo je tvoj najljubši matematik ali fizik? Nikola Tesla. Misliš, da bi lahko na kateri drugi gimnaziji dosegel še več? Ne verjamem, toliko prostora, kot ga dobim tu, bi drugje težko dobil. Ali kdaj v vsakdanjem življenju uporabljaš znanje s tekmovanj? Seveda, znanje je splošno uporabno, ampak ne smeš vedno preveč terorizirati. Se ti je kdaj zdelo, da na tekmovanju nisi imel konkurence? Ne, vedno se najde kdo. Če ni konkurence, ni zanimivo. Marsikdo ni preveč navdušen nad matematiko. Ti boš verjetno ostal v teh vodah? Da, bom. Šolanje bom nadaljeval na študijskem programu IŠRM. DAVID SIMUNIČ, 4.e Г ŠOLSK r w ^ CENTE CELJE J J Gimnazija Lava Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Gimnazije Lava. AKCIJA 33 ... zatem brki . Ivan je prišel na stilsko preobrazbo ... in brez brkov deset let mlajši Ivan. »Pa še za 2 v trenirki. Kot mu je povedala sti-dag lažji,« se je pohecal. listka, je ta samo za v telovadnico. Ivan Verbek postal agent 007 Med akcijo (S)hujšajte z Novim tednikom in Radiem Celje je najprej odložil 20-kilogramski nahrbtnik Ivan Verbek, zmagovalec letošnje akcije, pravi, da se z izgubljenimi več kot 20 kilogrami počuti tako, kot bi odložil težak nahrbtnik. Sploh ni bilo tako zelo težko, kot si je naprej predstavljal, da bo. Ni bilo tiste velike krize. In nekaj kilogramov je izgubila tudi njegova žena, tisto, kar je še posebej razveseljivo, pa je, da zdaj nima več težav s tlakom in holesterolom. Za oboje je prej potreboval tablete, odkar pa tega »nahrbtnika« na trebuhu nima več, se je izboljšalo tudi njegovo zdravje. Nagrad, ki jih je Ivan prejel, je bilo več, a tista, ki bi si jo želel prav vsak, je stilska preobrazba v Citycentru Celje. Stilistka Sonja Rigler si najprej sploh ni upala predlagati, da bi se Ivan po 35 letih poslovil od brkov. A se je. Bravo, Ivan. In hvala ženi za dovoljenje. Toliko časa, kot smo se tokrat mudili skupaj in izbirali, nikoli ne porabi sam za nakupovanje. A je bila odlična izkušnja. In kot pravi Ivan: »Ko bodo začeli snemati novega Bonda, se bom javil.« SB, foto: SHERPA Stilistka in osebna svetovalka Sonja Rigler se je najprej odločila, da bo Ivanu naredila »casual styling«. Oblačila je izbrala v Modiani, čevlje v CCC, sončna očala v Optiki Clarus in angleško uro Slazengerz modernim tekstilnim pasom, ki poudari športno eleganco, v Sten time. Ko bodo začeli snemati novega James Bonda, bodo imeli kandidata. Naš 007 »v akciji«: Obleka S'Oliver, keramična elegantna ura Jacques Lemans iz Sten time, očala Optike Clarus, čevlji Lasocki CCC. f.; гг^п- Pravi maneken je tokratni zmagovalec akcije (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje Osebna svetovalka Sonja Rigler je bila zelo vesela, da se ji je Ivan popolnoma prepustil. 34 NAROČI IN ODPELJI na obisku Potem smo razkrili še sogovornika in povedali, da je Božo Plesec med drugim tudi podpredsednik društva, ki skrbi za ta pravljični kotiček. Naloga seveda ni bila težka in Ana iz Tabora je uganila v trenutku. »Skrivate se v Mozirskem gaju!« Božo Plesec na avtomobile sicer ne da veliko. Kot pravi, so nujno zlo. Od nas veliko zahtevajo, a hkrati brez njih ne moremo živeti. »Zdi se mi, da je največje breme za lastnika prav vzdrževanje avta, zato je toliko bolj dragoceno, da podarjate avto, ki se statistično skoraj ne kvari. In to je res zlata vredno,« je bil nad nenavadnim obiskovalcem navdušen Plesec. Verjemite, da prvega ne pozabimo nikoli, in če gre za avto, to drži še toliko bolj. Ko je Božo pri osemnajstih letih naredil izpit in dobil celo svoj avto, se mu je zdelo, da je dobil krila. Smola je hotela, da si je prav v tistem času na smučanju zlomil nogo. In naenkrat z berglami še na avtobus ni mogel. Seveda je bilo prijateljev, ki so se ponudili za voznika, vsak dan na pretek. In tako vsi skupaj niso zamudili prav veliko. Kosilnice in vozila na nožni pogon Kadar v Mozirskem gaju ne gostijo ravno avta Toyota Aygo ter Novega tednika in Radia Celje, prav veliko vozil med gredicami ni mogoče opaziti. Redno sicer brnijo kosilnice, večino ostalih prevozov pa opravijo z ročnimi vozički in s samokolnicami. Ravno v teh dneh je pomladno cvetenje v gaju na vrhuncu, ta konec tedna pa vas bodo ob obisku pričakali ■-■ ■ ■ ■ še kače strupenjače in rumeno-modri minioni. Brez skrbi, kače so varno spravljene za steklom, animirani risani junaki pa so bolj dobrodušni kot filmsko štorasti. Prav za prvomajske praznike prihod pomladi v Mozirskem gaju proslavijo s privlačnimi dogodki za staro in mlado. Stavimo, daje od vašega zadnjega obiska minilo že veliko let, in morda je prav zdaj čas, da obudite spomine ter se ponovno sprehodite med cvetjem ob Savinji. Z leti se namreč marsikaj spremeni, Mozirski gaj pa ostaja enako nostalgičen in privlačen kot vedno. StO, foto: SHERPA Modri obiskovalec med pisanimi liki sredi pristrižene trate. Pa ne, da nam je pomežiknil?! Ti, zapeljivec, ti mali ... ^шшшшиш Zakaj Novi tednik? -najbolj verodostojne informacije o dogajanju v regiji -poglobljene teme -odlični intervjuji -nepozabne reportaže Ker je prvi v regiji! novi tednik Sodelujte v nagradni igri Novega tednika in Radia Celje in postanite novi lastnik osebnega avtomobila Toyota Aygo. Avto vam bomo podarili v trajno last! Izpolnite kupon in nam ga pošljite najkasneje do 10.9.2016! Ime in priimek: Naslov: Telefon E-pošta:_ V nagradni igri lahko sodelujejo naročniki Novega tednika. Pravila za sodelovanje v nagradni igri so objavljena na spletni strani www.nt-rc.si. sem naročnik Novega tednika naročam Novi tednik do preklica Udeleženec dovoli organizatorju in soorganizatorju (AC Fri-Mobil d. o. o. Celje) zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. !_ Žrebanje bo 17.9.2016 Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje AKCIJA 35 23. Nina Filipančič 24. Rok Romih 25. Valentina Lokovšek 26. Andraž Herček 27. Eva Ribič Foto: Nataša Müller, oblikovanje Andreja Balja 1 IN NAJ MATURANT V akciji Naj maturantka in naj maturant bralci letos že petič izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Dva finalna para že imamo, čakamo še tretjega. Bralci lahko v vsaki številki glasujete za »svojega« kandidata, ki je predstavljen s portretno fotografijo, v eni od izdaj časopisa pa bo tudi na večji fotografiji v maturantski opravi (glede na objavljeni vrstni red kandidatov). Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja. Učitelji lahko pomagajo Februarja smo objavili prvi krog kandidatov, marca drugega in ta mesec je na vrsti tretji krog, ki bo prinesel še zadnja dva finalista. Vseh šest se bo v končnem obračunu pomerilo maja. Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri kandidata ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha. Prav zato dajemo dodatno možnost razredniku ali učiteljskemu zboru, svojo odločitev pa nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si po dosedanjem glasovanju vodita HiaiaOšiaK KiemenlaloKar. Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko, in sicer s seznama vseh iz tekočega meseca. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. Pri aprilskem glasovalnem krogu bomo upoštevali le kupone rumene barve! Stilistka bo Simona Oset Hliš, ki bo naj maturantko in naj ma turanta oblekla v trgovinah Brooklyn (Desigual in Pepe jeans). Za frizuro, ličenje in manikuro bo poskrbel Citycenter Celje. Brooklyn kontaktni telefon/e-pošta .... Ste naročnik Novega tednika? DAD NED m Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 36 AKCIJA 28. Anel Ekmečić 29. Sanja Seničar 30. Jan Ravnjak Slehta 31. Lea Bukovnik 32. Zak Cepelnik V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: ■ 1. GIMNAZIJA V CELJU (1. GC) ■ GIMNAZIJA CELJE - CENTER (GCC) ■ SREDNJA ZDRAVSTVENA SOLA CELJE (SZŠC) 1. Jerica Žuraj 4. a, 1. GC 2. Julijan Jug 4. a, 1. GC 3. Juš Jagarinec 4. b, 1. GC (ÜÄ M 1 шк uA ; Шж 9. Jan Hribernik 4. d, 1. GC 10. Pina Grabar 4. e, 1. GC 11. Patrik Završnik 4. e, 1. GC 12. Vanesa Centrih 4. f, 1. GC 13. Jan Pungaršek 4. f, 1. GC 19. Klemen Zalokar 4. h, GCC 20. Aljaž Barlič 4. j, GCC 21. Aljaž Goličnik 4 a, SZŠC 22. Lara Tanšek 4. a, SZŠC 23. Nina Filipančič 4. b, SZŠC 29. Sanja Seničar 4. e, SZŠC 30. Jan Ravnjak Šlehta 4. kta, SZŠC 31. Lea Bukovnik 4. kta, SZŠC 32. Zak Čepelnik 4. ktb, SZŠC ju 33. Nina Skalar 4. ktb, SZŠC Za aprilske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 3. maja. 4. Taja Savič 4. c, 1. GC 14. Karin Žgank 4. g, 1. GC 24. Rok Romih 4. c, SZŠC novi tednik in radio celje / 5. Gal A. Pilko 4. c, 1. GC 6. Nežka Červan 4. č, 1. GC 7. Lan Hostnik 4. č, 1. GC 15. Maja Ošlak 4. a, GCC 16. Lovro Janez Prešiček 4. a, GCC 17. Klavdija Bastl 4. e, GCC 25. Valentina Lokovšek 4. c, SZŠC 26. Andraž Herček 4. d, SZŠC 27. Eva Ribič 4. d, SZŠC ШШ 34. Žan Jelaš 2. pti, SZŠC 35. Aida Muratović 2. pti, SZŠC 36. Anže Uratnik 3. GB, SZŠC Zmagovalca aprilskega kroga glasovanja bomo obja 5. maja. novi tednik A KCl IA St. 17, 28. april 2016 AKCIJA O/ 33. Nina Skalar 34. Žan Jelaš 35. Aida Muratović 36. Anže Uratnik 37. Maja Bogdanović 8. Spela Kovač Sanda 4. d, 1. GC 18. Sabina Boršič 4. h, GCC 28. Anel Ekmečić 4. e, SZŠC 37. Maja Bogdanović 3. GB, SZŠC i vili Ш i Stilistka bo Simona Oset Hliš Ki bo naj maturantko in r maturanta oblekla v trgovinah Brooklyn (DesigualinPepejeans Za frizuro, Učenje in man,kuro bo poskrbel Citycent er Celje. im Bfoo' -* - ■•—■j'. Pokrajinski muzej Celje -vodeni ogledi razstav Informacije in najave: E: muzej@pokmuz-ce.si, info@pokmuz-ce.si; T: 03 428 09 62, 03 428 09 50 Knjižnica je bila ustanovljena z nalogo, da zbira zgodovinsko, slovstveno, narodopisno in ostalo tiskano ter rokopisno gradivo s področja celjskega okrožja, daje znanja željnim gradivo za izobraževanje in znanstveno delo ter nudi ostalim ustanovam in društvom priročno strokovno literaturo. Za njenega prvega ravnatelja je bil imenovan slavist Vlado Novak, prof. Pomanjkanje knjig je bilo po vojni veliko in Novaka je zato čakala težka naloga, saj je moral ustanoviti in razviti študijsko knjižnico pokrajinskega značaja. Na začetku je bil knjižnični fond relativno skromen, sestavljen iz knjig gimnazijske profesorske knjižnice, repa-triiranih knjig iz avstrijskega Muraua, knjig iz okrožnih zbirnih centrov, ki sta delovala v Stari grofiji in kapucinskem samostanu, in tudi iz knjig, ki sta jih podarili mariborska študijska knjižnica in ljubljanska Narodna in univerzitetna knjižnica. Svoje prve, majhne in slabo vzdrževane prostore je študijska knjižnica dobila v pritličju Stare grofije. Začetni fond približno 8 tisoč knjig je v približno letu zaradi prejemanja obveznega izvoda, nakupov in darov narasel na skoraj 20 tisoč enot, obisk knjižnice, ki si je tradicijo morala še ustvariti, pa je bil v prvih letih kljub brezplačni uporabi in izposoji knjig razmeroma majhen. Temu je botroval tudi poslovni čas knjižnice, saj je bila uporabni- Prvi dve desetletji po drugi svetovni vojni je bila študijska knjižnica v pritličnih prostorih Stare grofije. V novo poslopje (na sliki v gradnji) se je preselila leta 1967. kom takrat na voljo le trikrat tedensko. Leta 1952, ob peti obletnici, je knjižnica štela že več kot 44 tisoč knjig, vendar ta zaklad še ni mogel prav služiti svojemu namenu, ker so bili prostori za kakršnokoli knjižnično delo povsem neprimerni. Novak si je zato prizadeval, da bi knjižnica s preureditvijo pritličja grofije pridobila vsaj novo čitalnico, kar se je zgodilo leta 1955. Knjižnica se je tedaj tudi kadrovsko okrepila, podaljšal se je tudi njen poslovni čas; za uporabnike je bila od takrat odprta vsak delavnik od 8. do 13. ure, trikrat na teden pa tudi v popoldanskem času od 13. do 18. ure. Število knjig in obisk sta se v naslednjih letih nenehno povečevala in obstoječi knjižnični prostori za spremenjene potrebe niso več zadoščali, zato so sklenili, da je za študijsko knjižnico edina rešitev gradnja nove stavbe. Idejni projekti in sredstva za gradnjo novega knjižničnega poslopja, ki bi stalo v prizidku Stare grofije na Muzejskem trgu, so bili pripravljeni leta 1963, a sta se gradnja stavbe in selitev Vlado Novak (1916-1994), ravnatelj študijske knjižnice med letoma 1946 in 1973 približno 90 tisoč enot gradiva zavlekla do konca leta 1967. Uradno odprtje novih prostorov, ki so za dolga leta knjižnici omogočili nemoten razvoj, je bila 3. julija 1968. Slovenska knjižničarska stroka je konec 60. let začela razmišljati o novi koncepciji javnega knjižničarstva in rezultat je bil sprejetje koncepta splošnoizobraževalnih knjižnic. Zaradi visoke stopnje strokovne in organizacijske razvitosti je študijska knjižnica postala jedro za integracijo splošnoizobraževal-nih knjižnic v celjski občini. Leta 1972 je pod svoje okrilje sprejela knjižnico DPD Svoboda Gaberje, dve leti zatem pa sta se študijska knjižnica in mestna ljudska knjižnica združili v enovit zavod -Osrednjo knjižnico Celje. Se nadaljuje. JANJA JEDLOVČNIK, Osrednja knjižnica Celje Harper Lee: Če ubiješ oponašalca Ko se postaviš v drugo kožo Ameriška pisateljica Harper Lee je s prvencem Če ubiješ oponašalca postala čez noč zvezda, medtem ko njeno delo velja za klasiko. Roman, ki tematizira rasno neenakost, je Leejeva napisala leta 1960, leto kasneje je zanj dobila Pulitzerjevo nagrado. Že leta 1962 so po knjigi posneli film z Gregoryjem Peckom v glavni vlogi. Film je osvojil oskarja za najboljši film in oskarja za najboljšo moško vlogo. Roman je takoj postal najbolj brana knjiga, slovenski prevod smo dobili že leta 1964 z naslovom Ne ubijaj slavca (op.a. prvi slovenski prevod romana je imel drugačen naslov kot drugi). Zakaj takšno zanimanje za knjigo? Zgodba se dogaja v tridesetih letih prejšnjega stoletja na ameriškem jugu. Pripove-dovalka romana je devetletna Scout, ki se raje, kot da hodi v šolo, druži s starejšim bratom Jemom in prijateljem Dillom. Rada se oblači kot fant, rada se tudi pretepa in sovraži misel, da bi jo vzgojili kot damo. Je dekle, ki za svoja leta zelo zrelo razmišlja, saj se enakovredno pogovarja z očetom. A glavna junakinja ni Harper Lee ČE UBIJEŠ OPONAŠALCA pKrvuил Poiuva Guvvs Scoutt, temveč njen oče Atticus Finch, vdovec, ki sam oziroma s pomočjo črne služabnice Calpurnie vzgaja otroka. Oče je odvetnik in Človeka nikoli zares ne razumeš, dokler ne pogledaš iz njegovega zornega kota, dokler mu ne zlezeš pod kožo in ne gledaš skozi njegove oči. zgodba romana se začne, ko Atticus na sodišču zagovarja temnopoltega moškega Toma Robinsona, obtoženega posilstva lokalne belke. S tem dejanjem se Atticus zameri someščanom, saj so njegovi pogledi o enakovredni obravnavi vsakega človeka ne glede na barvo kože za njihovo rasno nestrpnost preveč. Sodni proces vpliva tudi na njegovo družino, saj tudi Scout in Jem na koncu romana postaneta žrtvi »enoumnih« ljudi. Odvetnik Atticus je oseba, ki bi jo z veseljem imeli za očeta, saj ne odpove v težkih trenutkih, ampak je otrokoma v oporo, se drži načel in svojima otrokoma dopušča veliko svobode, predvsem miselne. A tudi Atticus na koncu zamiži na eno oko in se izneveri svojim načelom. Demokracija ima svoje zakone. Mogoče nam je težko razumeti, zakaj je roman tako razburil ameriško javnost v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, in se nam zdi rasna nestrpnost nekaj nerazumljivega. A če smo iskreni, bi takšna knjiga prišla še kako prav za pomiritev trenutnega nestrpnega duha. BGO O avtorju Enako kot glavna junakinja romana Če ubiješ oponašalca je tudi Harper Lee odraščala v Alabami in se je tja po številnih letih življenja v New Yorku tudi vrnila. Že v otroštvu se je spoprijateljila s Trumanom Capotejem, slavnim ameriškim pisateljem, ki je bil navdih za drugega junaka v knjigi, za drznega Dilla. Po končani osnovni in srednji šoli je šla študirat na dekliški kolidž Huntingdon v bližnji Montgomery, od koder se je prepisala na študij prava na univerzo v Alabami, a ga ni končala. Po uspehu knjige je Lee Harper pustila službo posrednice vozovnic za letalske družbe. A uspeh je uničil njen kreativni proces. Lani je izšel njen drugi roman Go Set a Watchman, katerega rokopis je pisateljičina odvetnica in prijateljica odkrila med njenimi dokumenti. Zadnja leta je Harperjeva živela v domu za ostarele in pestile so jo starostne težave. Letos v začetku leta je umrla v svojem domačem kraju, stara je bila 89 let. BRALCI POROČEVALCI 39 OŠ Frana Kranjca spoznala Hrvaško V četrtek, 24. marca, smo se v naši šoli pripravljali na Evropsko vas in letos spoznavali Hrvaško. V delavnicah smo skušali izdelati karseda različne izdelke, povezane s to državo. Izdelali smo napis z imenom Hrvaška, izdelovali magnetke iz das mase, kravate, zemljevide, mo-šnjičke s sivko, delali lesene čolničke, svetilnike, spoznavali znane osebe in kuhali hrvaške jedi. Na televizorju v avli šole smo si ogledali film o hrvaških znamenitostih in ves čas poslušali hrvaško glasbo. Naše izdelke si boste lahko ogledali in jih okusili na prireditvi Evropska vas, ki bo maja v središču Celja. KRJ Ženske v NOB V sredo, 23. marca, smo se predstavniki različnih generacij srečali na kulturni prireditvi v počastitev žensk in njihove vloge v času druge svetovne vojne. Dogajanje, ki smo ga s svojimi nastopi popestrili tudi učenci Osnovne šole Frana Roša, so pripravili v prostorih mestne četrti v Novi vasi. Marijan Petan, ki je povezoval prireditev, je predstavil najstarejšo udeleženko srečanja, častno gostjo Vilmo Štu-cin, ki je obudila spomine na čas druge svetovne vojne in poudarila naloge vplivnih predstavnic žensk, kot sta Tončka Čeč in Vida Tomšič, za osvoboditev slovenskega naroda. Učenca osmega razreda sta opisala zgodovinsko ozadje prve polovice 20. stoletja, spominsko retrospektivo pa so popestrile številne glasbene točke, ki so se povezovale s temo prireditve in so jih izvajali učenci šole. Na koncu so rdeče nageljne prejele vse predstavnice ženskega spola - od deklet do babic. Prijetna prireditev, ki je združila predstavnike vseh generacij, je še en dokaz, da se je vredno in treba srečevati in obujati zgodovinske preteklosti naroda. SARA KORENJAK, 8.b, OŠ Frana Roša Celje Najboljši dijaki z zmagovalnim izdelkom Najboljši pečarji-polagalci keramičnih oblog so iz Celja Od četrtka, 31. marca, do nedelje, 3. aprila, je bil v Gornji Radgoni Mednarodni pomladni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti. Na njem so že sedemnajst let tekmovanja dijakov vseh gradbenih šol Slovenije. Dijaki se merijo v strokovnih znanjih in veščinah, ki jih potrebujejo za izvajanje poklicev v gradbeništvu. Letos so tekmovali pečarji - polagalci keramičnih oblog. Dijaki Tim Pavlič, Tilen Makek in Matic Vogrinc iz Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje so pod mentorstvom učitelja Boštjana Cvelferja pokazali največ znanja. V šoli se uspeha veselijo in so ponosni, da izobražujejo odlične kadre. Pri tem menijo, da se v naši državi premalo poudarja, kako iskani so kakovostni obrtniki. Vsi radi gledamo številne revije in oddaje s področja arhitekture, sodobne gradnje in opremljanja bivalnih prostorov. Pri tem redko pomislimo, da za izvedbo vsakega gradbenega in arhitekturnega dela potrebujemo številne dobre mojstre - obrtnike. Vse slovenske gradbene šole se brez pomoči državnih ustanov zelo trudijo za promocijo programov in poklicev, tudi z organizacijo takšnih tekmovanj. Prepričane so, da se država premalo zaveda, kako pomembna sta izobraževanje in ohranjanje domačega kadra, obrtnikov in podjetij v eni najpomembnejših gospodarskih panog, v gradbeništvu. IP OSVEŽITE DOM Z BARVAMI IN VZGLAVNIKOM. Pri nakupu barve JUPOL Gold v izbranem odtenku podarimo vzglavnik ODEJA* UŽIVAJTE V SVOJIH NAJLJUBŠIH BARVNIH ODTENKIH Barve, ki jih izbiramo za svoj dom, so edinstvene, tako kot so edinstveni tudi vsi naši občutki. Nihče jih namreč ne more videti, tako kot jih vidimo sami. Vsak izmed nas zato za svoje bivalne prostore izbira svoje najljubše odtenke, saj nas spominjajo na nekaj lepega, nas povezujejo s prijetnimi doživetji ali kraji. Vrhunska notranja zidna barva JUPOL Gold bo v vaš dom vnesla toplino pisane palete odtenkov. Vsem kupcem, ki boste od 25. aprila do 18. junija kupili najmanj 15 litrov barve JUPOL Gold v svojih izbranih barvnih odtenkih, bo družba JUB podarila še čudovito mehak vzglavnik Odeja. In ne skrbite! Barvo JUPOL Gold je mogoče niansirati v več kot 10.000 barvnih odtenkih, izbirate pa jih lahko pri vseh trgovcih z barvami in gradbenim materialom z JUMIX mešalnicami (seznam trgovcev najdete na www.jub.si/zemljevid-lokacij). JUPOL Gold. Uživajte v barvah in barvanju, saj je pot do profesionalnih rezultatov povsem enostavna! 40 BRALCI POROČEVALCI Ponovno odlični računalničarji z Gimnazije Lava V soboto, 19. marca, je bilo v Ljubljani na Fakulteti za računalništvo in informatiko 11. tekmovanje ACM v znanju računalništva (več o njem na rtk. ijs.si), ki se ga je udeležilo tudi pet dijakov Gimnazije Lava iz Šolskega centra Celje: Rok Krumpak, Domen Antlej, Janko Knez, Alja Kolenc in Janez Turnšek. Vsi so naloge reševali zelo dobro. Domen in Janko sta se uvrstila na 14. in 18. mesto, saj sta zbrala več kot 70 odstotkov, Alja in Janez pa v sredino vseh tekmovalcev, ki jih je bilo tokrat v prvi skupini več kot sto. Rok Krumpak je ponovno pokazal odlično znanje računalništva. Lanskemu tretjemu mestu v prvi skupini in prvemu mestu na tekmovanju v računalniškem razmišljanju Bober, ki ga je osvojil januarja 2016, je na sobotnem tekmovanju v reševanju programerskih problemov dodal še peto mesto in dobil tretjo nagrado. Vendar je tokrat tekmoval v najtežji, tretji skupini. Za reševanje petih nalog imajo dijaki pet ur časa, programi, ki jih napišejo, pa morajo biti sintaktično in vsebinsko pravilni ter časovno in pomnil-niško optimizirani. KARMEN KOTNIK, mentorica Dijaki I. gimnazije priplesali do ljubezni Tradicionalni večer plesa so kajuhovci letos pripravili v sredo, 30. marca, v Kulturnem centru Laško. Na odru je svoje talente pokazalo več kot 50 dijakov, ki že vrsto let aktivno plešejo in ustvarjajo v plesnih šolah po vsem Celju. V različnih točkah smo lahko videli veliko plesnih zvrsti - street dance, jazz balet, latinsko ameriške plese, hip hop, disco, sodobne plese, svoje palice pa so zavrtele tudi mažoretke. V plesni zgodbi z naslovom S plesom do ljubezni, ki je avtorsko delo dijakov in mentorice, sta se predstavila Tamara Tavčar in Savin Kotnik. Zadela ju je amorjeva puščica, ki jo je izstrelil Luka Marcen, povezovalec večera in nekdanji dijak I. gimnazije. S pomočjo mentorice, profesorice Katje Ranzinger Čater, so dijaki tako na oder postavili plesno mojstrovino, v kateri so z odličnimi koreografijami izražali svoja doživetja, čutenja in se spretno poigrali z igro. Mladostni žar, energija in plesna izraznost plesalcev so gledalce popeljali v svet razigranosti, prijateljstva in ljubezni. In nenazadnje, ali sploh obstaja boljši način za izpoved ljubezni, kot je ples? MAJA RAVNIKAR ZABUKOVŠEK, foto: JOŽE PETRAK ZAJC 40 LET DRUŠTVA UPOKOJENCEV LjUBEČNA 1976 - 2016 Naslovnica brošure, ki jo je društvo upokojencev z Ljubečne izdalo ob 40-letnici. Gradivo zanjo sta pripravili Hermina Centrih in Kristina Mastnak. Jubilej Društva upokojencev Ljubečna Društvo upokojencev Ljubečna praznuje 40-letnico. Vse skupaj se je začelo zelo skromno, saj je bil prvi sestanek v prostorih zasebne hiše pri Štefanu in Mariji Samec na Ljubečni, nadaljevalo pa se je v Pelkovi hiši na Kocbekovi cesti. Vloženega je bilo veliko prostovoljnega dela, da so hišo toliko usposobili, da so jo lahko uporabljali za društvene prostore. Ker je bila stavba občinska, se je občina odločila, da jo bo prodala ali porušila. Društvo je dobilo zagotovilo krajevne skupnosti, da bi lahko imelo svoje prostor v prizidku, ki so ga začeli takrat graditi. Vložiti je bilo treba veliko naporov, dobre volje in prostovoljnega dela, da so prostore uredili tako, da jih bodo tudi prihodnje generacije še lahko uporabljale. Danes bi bilo to še precej težje. Malim društvom časi niso naklonjeni, težave so z davčnimi blagajnami, delo otežuje »papirologija«, ki jo morajo upoštevati vsa društva. DU Ljubečna se lahko pohvali, da je doslej delalo dobro. Aktivni so člani športnih sekcij. Sodeluje z društvi iz okolice, s krajevno skupnostjo, šolo, prireja srečanja in izlete. Tedensko je na voljo telovadnica, kjer poteka telovadba. Poverjenice, ki so tudi v skupini starejših za starejše, obiskujejo člane in pomagajo, kjer je možno. Prebivalstvo je v tako majhnem kraju bolj povezano in se med seboj pozna bolj kot v mestih. Lažje je navezati stike z ljudmi, ki potrebujejo pomoč. Da je Ljubečna res nekaj posebnega, pove podatek, da je leta 1991 v kraju nekaj časa živel krokodil, ki so ga kasneje premestili v Maribor. Dve leti že na Ljubečni gnezdijo štorklje, ki po ljudskem izročilu prinašajo otroke. Naj jih v KS Ljubečna prinesejo čim več. Tako se bodo z vnuki tudi upokojenci malo »pomladili.« Da bi le bili zdravi in bi dočakali naslednjo okroglo obletnico. KM BRALCI POROČEVALCI 41 Državna odličja za dijake GCC Na državnem debatnem prvenstvu, ki je bilo na II. gimnaziji Maribor, so članice De-batnega kluba GCC Mia Jerovšek Kolenc, Tinkara Godec in Klementina Krulec osvojile 3. mesto, tretješolka Mateja Kužner Če-lešnik je z državnega tekmovanja v znanju zgodovine prinesla zlato priznanje, drugo-šolki Dijana Ratej in Mihaela Koželjnik pa srebrnega. Na tekmovanju iz znanja biologije so Tjaša Videc in Lucija Pirnovar iz prvega letnika in Monika Plaskan iz četrtega letnika osvojile zlato Proteusovo priznanje, drugošolka Neža Švajger in četrtošolec Rok Gorenšek pa sta prejela srebrno Proteusovo priznanje. S temi dosežki so »centraši« dopolnili letošnjo zbirko najvišjih priznanj z državnih tekmovanj iz znanja, pred njimi pa jih je še kar nekaj na nacionalni ravni, četrtošolec Miha Čačič pa bo Slovenijo v aprilu zastopal tudi na mednarodnem fizikalnem tekmovanju, ki bo v sosednji Avstriji, konec meseca pa bodo izbrani debaterji, ki bodo Slovenijo zastopali tudi na modelni srednješolski konferenci Združenih narodov, ki bo v Bukarešti. Dijaki GCC se lahko pohvalijo tudi z odličnimi dosežki na literarnih in likovnih natečajih ter z aktivnim delom v okviru programov Ekošola, šolski Ekovrt, Euroschola, Model United Nations in Unesco ASPnet. GD c trn Лшч v ^T ** TV Т^и E ^fiH »л ^^^Л wAv- Ш I ■ Ia f\ Др ■ ЦЛј^НШ^;^'11 j iüH ' Z P , 1 K". \Ш ШШШ ш-Ш z P § ^ В| гр^ B — \ —р ■ i i ^■уЧ J Zmagovalna ekipa debaterjev z GCC (od leve: Tinkara Godec, Mia Jerovšek Kolenc, Klementina Krulec) Ekipa, ki je šolo zastopala na zgodovinskem tekmovanju v Brežicah (od leve dobitnice priznanj: Dijana Ratej, Mihaela Koželjnik in Mateja Kužner Čelešnik) Foto: arhiv GCC Ob glasbenih še plesni uspehi Mladi plesalki plesne pripravnice Glasbene šole Celje Anamarija Prepadnik in Ana Hladnik sta na območni reviji sodobnega plesa Plesni vrtinec osvojili bronasto priznanje. Čeprav sta plesalki šele začetnici, že žanjeta uspehe pod mentorstvom plesne pedagoginje Sandre Jazbec. Glasbena šola Celje se tako poleg številnih glasbenih odličij veseli tudi novih plesnih uspehov. ML Zgodbo je začel pogumni Kekec V dveh predšolskih skupinah Vrtca Lipa v Štorah (skupini Rdeči palček in Temno rdeči palček) smo se v zadnjih dveh mesecih posvetili področju slovenskega otroškega filma. Omenjeni žanr je bil nekoč zelo živahen, dandanes pa smo ga nekoliko zanemarili. Za motivacijo smo izbrali pet filmov, ki smo si jih kronološko ogledali: Kekec, Erazem in potepuh, Bratovščina Sinjega galeba, Sreča na vrvici in Čisto pravi gusar. Vsak je otrokom ponudil novo izkušnjo, novo spoznanje. Vsi filmi so bili zabavni in napeti, polni pretkanih v zgodbo vpetih spopadov med dobrim in zlim. Za nepričakovane preobrate so poskrbeli prepričljivi pozitivni in pogumni junaki, s katerimi so se otroci zlahka poistovetili. Izkazalo se je, da otroci ne potrebujejo stalne agresije, hrupa, pretiranih zvočnih učinkov in impulzivnih dejanj, da dlje časa ohranijo raven pozornosti in zbranosti. Otroci so se med ogledi filmov veliko smejali, se malo tudi bali, še najmanj pa dolgočasili. V vseh omenjenih filmih je poleg odlične igralske zasedbe tudi dih jemajoča glasba. Projekt smo zaključili tako, da smo pripravili nastop za starše, na katerem smo ponosno zapeli in recitirali repertoar filmskih pesmi in deklamacij, na klavirju pa nas je spremljal Aljaž Šumej. KLAVDIJA BERGLEZ KARMEN G. ŽGANK Španska sodobna Rdeča kapica Špansko gledališče Kreatro I. gimnazije v Celju je letos pripravilo že svojo osmo predstavo. Tokrat se je odločilo za izvedbo vsem zelo znane Grimmove pravljice Rdeča kapica, ki jo je gledališče prilagodilo za mladinsko občinstvo. S predstavo so se uspešno predstavili domačemu in tudi širšemu občinstvu. V sredo, 16. marca, so namreč sodelovali na Teatroli 8 - mednarodnem festivalu srednješolskega gledališča v španščini, ki je bil letos na odru II. gimnazije Maribor. Nastopilo je sedem gledaliških skupin iz treh držav: s Slovaške, iz Italije in Slovenije. Rosita, un lobo y una abuela chula - kot je naslov predstave - je zabavna zgodba o deklici, ki živi z očetom gospodinjcem, ki jo vsak teden pošlje k babici. Vendar se njena pot konča drugače kot tista v pravljici, naleti namreč na dve pacifistki in na volka vegetarijanca. Do zapleta tako pravzaprav ne bi smelo priti, če le ne bi obstajala volkov ambiciozni in krvoločni oče in lovec, ki si domišlja, da je Chuck Norris. Gledališka skupina se je predsta- vila v zasedbi Zala Županič, Grega Batič, Miha Rušnik, Neža Fink, Maša Smajila, Tadeja Polak, Maja Trebše in Neža Napret ter tehnični mojster Martin Rafael Gulin. Skupina je požela bučen aplavz in čestitke gledaliških kolegov. Za Zalo Županič, ki je igrala naslovno vlogo, je marsikdo vprašal, ali je mogoče Španka. Celotno dogajanje je bilo mogoče spremljati preko Snapchata (prvagim). Kajuhovci so tako suvereno zastopali svojo gimnazijo na tem mednarodnem dogodku, ki sta ga obiskala veleposlanik Španije Jose Luis de la Pena in odpravnik poslov z venezuelskega veleposlaništva Wilmer Armando Depablos. Oba gosta sta dijake nagovorila, jih pohvalila in se jim zahvalila, da skrbijo za promocijo španščine in španske kulture v Sloveniji. Pri organizaciji festivala je sodelovala tudi mentorica španskega gledališča Nataša Peunik. Predstavo so sicer za celjske gledalce odigrali štirikrat, gostovali pa so tudi na Gimnaziji Poljane. NP. foto: MARTIN RAFAEL GULIN 42 VRTNARIMO A4. Pne-Vnik x/rtn^rke Limone in limonada »Če ti življenje ponudi limone, si naredi limonado,« pravi eden od rekov, ki ljudi uči, da vse kislo v življenju ni nujno tudi slabo. Da bi imela vedno dovolj limonade za osvežitev in neškro-pljene limonine lupinice za peciva, mi je prijateljica za poročno darilo prinesla prekrasen limonovec. Lani je svoje mesto dobil na balkonu, a če povem po pravici, je do jeseni na dreveščku dozorela ena sama limona. Jeseni sem si obljubila, da bom odslej za svoj edini citrus bolje skrbela. Mesto sem mu ponudila na podstrešju ob okenski polici, kjer je imel dovolj svetlobe. Na spletu sem prebrala navodila za prezimovanje. Ta pravijo, da limonovec ne mara prevelikih temperaturnih nihanj, prepiha, preveč zalivanja oziroma zastajanja vode, škodi mu tudi napad pršice. Teorijo obvladam »v nulo«. V praksi pa je bila vsa stvar videti nekoliko drugače. Ko sem lonec z rastlino odložila na podstrešje, sem namreč nanj pozabila. Kar malce s strahom sem čez mesec dni odšla na podstrešje. Kamen se mi je odvalil od srca, ko sem ugotovila, da je rastlina preživela, čeprav v nekoliko bolj siromašnem stanju. Do konca zime sva nekako ujeli ritem zalivanja in dočakali pomlad, ko je ponovno nastopil čas za selitev na balkon. Sončni žarki in pomladanske sapice so dali drevesu novo energijo, pognalo je nekaj novih listov in razširilo krošnjo k nebu. Veje so polepšali drobni cvetovi, ko so odpadli, so se pokazali nastavki bodočih plodov. A kot kaže, bo bera limon spet bolj klavrna. Nastavki so odpadali drug za drugim in ostali so le še redki primerki. Zdaj usodo limonovca kroji še vremenska napoved. Če termometer čez dan že pokaže 20 stopinj Celzija, so noči še vedno hladne. Tako mi ne preostane drugega, kot da lonec v strahu pred zmrzaljo selim noter in ven. Ubogo zeleno bitje žal nima kaj preveč miru. Po drugi strani na spletu berem hvalisanje Primorcev, ki jim limonovci bogato obrodijo brez vsakega gnojenja in posebnega truda. Kje je tu pravica? Sama nad drevesom vsekakor ne bom obupala, a če bo on obupal nad menoj, mi ne bo preostalo drugega, kot da se bom na limonado poleti povabila kar k prijateljici. Pri paradižniku ne pozabite na kalcij Plodovke so največji vrtni »požeruhi« kalcija Včeraj je začel prodajati sadike paradižnika tudi »kralj paradajza« Jernej Mazej iz Ljubije pri Mozirju. Obiskali smo ga in povprašali, kako na tej stopnji gojenja domačega paradižnika ravnati z njim, da bo rasel obilno in zorel še dolgo v jesen. Najprej je treba pravilno pripraviti gredo. Pri tem Mazej opozarja, da je paradižniku in tudi drugim plodov-kam treba dati dovolj kalcija: »Če ima tega dovolj, bo lepše rasel in tudi v primeru, da bo prišla kakšna bolezen, se bo dlje obdržal. Paradižnik je ena tistih vrtnin, ki najprej pokažejo pomanjkanje kalcija. Do pomanjkanja kalcija lahko pride tudi zaradi preveč kalija v zemlji. Pri pripravi grede zato uporabimo gnojila, ki vsebujejo dovolj kalcija.« Sam uporablja gnojilo Bio Guano, ki naj bi veljalo za eno najstarejših na svetu. »Dodajamo lahko tudi naravni mineral zeolit, ki ima sposobnost zadrževanja vlage. V najhujši suši tako ni potrebno dodatno zalivanje. Kdor ima težave z vodo, naj korenine Med paradižnik posadimo baziliko ali gomoljno zeleno, ti dve rastlini bosta okrepili okus paradižnika. Kot dober sosed bo paradižnik tudi varoval zelje, paradižnikovi listi namreč smrdijo kapusovemu belinu. paradižnika ali kakšne druge plodovke pred sajenjem zavije v slamo in jih z njo vred posadi. Slama bo tudi v najhujši suši vezala toliko vlage nase, da zalivanje ne bo potrebno.« Jesenski del priprave Pri vseh plodovkah je dobro, da gnojilo dodamo že, ko gredo pripravljamo, in ne šele v sadilno jamo. »Že jeseni je dobro gredo pogno-jiti s hlevskim gnojem ali s kompostom. Na to podlago ob sajenju dodajamo gnojilo. Sam med letom gnojim še dodatno, ker kalcija pri plodovkah ni nikoli preveč. Če vidimo pomanjkanje kalcija že na prvih spodnjih plodovih, smo to >etažo< že izgu- »Moje sadike so vzgojene na nizki temperaturi. Če bi bilo res potrebno, dan pred napovedanim mrazom paradižnik poškropite z baldrijanovi kapljicami. Sam sem letos uporabil posebno tehnologijo, s katero sem ob pikiranju dodal v substrat mikroorganizme. Ti so izboljšali odpornost rastline, obenem pa so sadike lahko bolje izkoristile hranila v substratu.« bili. Zato moramo takrat poskrbeti, da bodo imeli višji plodovi dovolj hranil. Kalcij gre namreč po sadiki navzgor, potem se razporedi po listih in kolikor ga ostane, gre v plodove. Če pa ga plodovi ne dobijo, pride do udrtih črnih peg.« Pri sajenju v sadilno jamo lahko dodamo jajčne lupine, zalivamo z njivsko preslico, ki ima veliko vsebnost kalcija. Liste, ki jih obtrgamo, namakamo v vodo in s to vodo zalivamo. Z bio guanom rastlin ne moremo preveč pognojiti in požgati. Pri sortah, ki potrebujejo oporo, že takoj pri sajenju sadik postavimo tudi količek. Pri grmičastih sortah, kot je sorta čokec, pa ga postavimo kasneje, ko začne tvoriti plodove, da se rastlina, ki izjemno bogato rodi, ne polomi. Zastirka je dobrodošla Za zastriko uporabite slamo. »Sloj naj bo debel od 15 do 30 cm, če želite, da bo res učinkovita. Namesto slame se lahko poslužite odkosa trate, ki bo hkrati še gnojil gredo. Učinkovita sta tudi agroteks-til ali folija. Če boste položili folijo, ne bo treba pleti, zadrževala bo vlago in še polži se ne bodo skrivali pod njo, ker jim bo tam prevroče.« MRL Čokec je grmičasta sorta paradižnika, ki bo letos jeseni uradno na slovenski sortni listi. Rodi obilno, zraste v višino do pol metra, v širino pa tudi meter in pol, če ima dobre pogoje. Rodi do sto plodov, težkih od 50 do 200 gramov. Primeren je za solate, shranjevanje v skrinji, paradižnikov sok in omake. 45 do 50 dni po sajenju lahko pričakujemo prve plodove. Setveni koledar Sadje in zelenjava iz lastne pridelave Kuhinjski vrtovi so pravi hit in za nameček še zabavni! Sočni paradižniki, hrustljave solate, okusne jagode so v neposredni bližini in vedno sveži. Dobro je vedeti Za vzgojo vrtnin in sadja so primerni tudi majhni vrtovi. Kuhinjski vrt zasadite na sončni legi, ki bo zaščitena pred vetrom. Zelenjava dobro uspeva tudi v polsenci, a potem naj bo osvetljena s popoldanskim soncem. Za začetek zadostuje od štiri do osem gredic, to je od deset do dvajset kvadratnih metrov. Vnaprej razmislite, kaj radi jeste, nato zelenjavni vrt načrtujte tako, da boste od pozne pomladi do jeseni in celo pozimi obirali sadove svojega dela. Pri izboru semen upoštevajte rok trajanja, saj je odločilen za njihovo kaljivost. Vsako leto kupite nova semena za čebulo, semena za paradižnik pa so ka-ljiva tudi do pet let. Z nakupom sadik boste pri gojenju prihranili čas. Najboljši čas za zalivanje vrta je zjutraj, v vročih dneh bo morda treba zalivati tudi zvečer. Ne prhajte listov, saj to spodbuja razvoj glivičnih bolezni. Za manj pogosto zalivanje in zmanjšanje zapleveljenosti gredice zastrite. V ta namen so uporabni svež odkos trave, seno ali grob kompost, enakomerno porazdeljen med rastline v dva do tri centimetre debeli plasti. Nova na trgu je Frux zastrika, ki ima poleg zadrževanja vlage, rasti plevela in bogatenja tal s hu- musom še prijetno lastnost, da odvrača polže. Zdrava zelenjava Zdrave rastline in krepke rastline so jamstvo za pridelek. Plantonic spodbuja naravno odpornost rastlin na pojav značilnih bolezni in zmanjšuje vpliv vremensko pogojenih ter drugih stresnih razmer. Kot univerzalno gnojilo za sadje in zelenjavo je najbolj primerno Compo bio univerzalno gnojilo z guanom morskih ptic. Izdelke lahko naročite v spletni prodajalni www.metrob.si, na maloprodajnem mestu Metrob, d. o. o., v Kidričevi ulici ali drugih prodajalnah. 28. ČE - 29. PE od 11. ure korenina 30. SO korenina 1. NE korenina do 10. ure, od 11. ure cvet 2. PO cvet 3. TO od 8. do 13. ure plod, od 14. ure list 4. SR list Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754 0743. ŽIVALSKI SVET 43 Mačka brez kolka in z veliko ljubezni Zgodba o dobrih ljudeh in mački, ki je vsaj dvakrat ušla smrti Mačka City je dokaz, da lahko največjo srečo in najlepša prijateljstva najdemo na najbolj nenavadnih mestih. »Mačka je imela srečo, lastniki jo imajo pa tudi,« je ob tem povedal veterinar Matej Zupanc. Ob vseh žalostnih zgodbah zavrženih živali se tu in tam najde tudi kakšna s srečnim koncem. A v takšnih primerih običajno govorimo o psih. Po vseh vlogah filmskih pasjih junakov so nam očitno nekoliko bolj zlezli pod kožo. Ko na zadnji nitki visi kakšen komaj še živ maček, pa mora imeti res srečo, da se ga kdo usmili. Zato je naslednjo zgodbo vredno zapisati. Bilo je v mraku nekega večera na krožišču pri celjskem Citycentru. Njegov avto je že skoraj zavil v predvideno smer, ko je Benjamin v sredini kroga zagledal dvoje krmežljavih oči. Prižgal je smernike, za nekaj trenutkov ustavil promet in s trave pobral majhno mačjo kepico, ki je komaj napolnila veliko moško dlan. Če odštejemo dejstvo, da mačka že v osnovi ni bila obdarjena z lepoto iz reklame za mačjo hrano, je povsem shirana, bolna in komaj še živa verjetno predstavljala najbolj usmiljenja vreden primerek hišnega ljubljenčka. Kosmata kepa ljubezni in prijaznosti Tudi povsem spodobni ljudje bi se ob njej strinjali, da bi ji hitra smrt naredila še največjo uslugo. A jo je Benjamin vseeno z vso skrbjo odnesel domov. Družina v Šentjurju je muci odprla dom in srce, poskrbela za obisk pri veterinarju, jo nahranila in negovala, da se je okrepila in postavila na tačke. Neugledna, bolj mrtva kot živa mačka se je že od prvega dne bivanja v svojem novem domu izkazala za najbolj prijazno, ljubeče, higiensko in nasploh lepo vzgojeno bitjece. Postala je ljubljenka vseh domačih in tudi sosedovih. Po kraju, kjer so jo našli, so jo poimenovali City. Nevarnost pod kolesi Kar je mački ostalo od prvih življenjskih izkušenj, je bil strah pred zunanjim svetom. Skozi vhodna vrata na prosto je tako porinila le smrček, da bi se napotila na kakšen zunanji sprehod, ji ni padlo na pamet. A se je vseeno zgodilo. Ko je lastnica nekoč peljala avto iz garaže, je nekaj trenutkov zatem zgroženo ugotovila, da je mala City skočila pod kolo. Vsej žalosti navkljub si je želela samo, da bi bilo za živalco hitro konec. A ni bilo. S povoženo muco je sin Benjamin odhitel v Veterinarsko bolnico v Šentjur, da bi jo uspavali. A vrnil se je s širokim nasmehom, češ da jo bodo rešili. In so jo res. Po tednu bolniškega staleža in zahtevni operaciji tačke se je City vrnila domov. Po videzu še bolj unikatna, po karakterju pa kot ena sama kosmata kepica ljubezni in prijaznosti. StO Ko zabrnijo kosilnice Žrtev košnje je lahko divjad Košnja je opravilo, s katerim se ubadajo tisti, ki imajo okrog svoje hiše nekaj metrov travnate površine, in še posebej tisti, ki se preživljajo z živinorejo ali s katero drugo kmetijsko panogo. In ker je to opravilo tako pomembno, mu je odmerjena tudi zelo velika pozornost. Številni opozarjajo, da ima sodobna (strojna) košnja veliko negativnih učinkov na rastlinski in tudi živalski svet. Še posebej zato, ker je zelo zgodnja, in sicer ravno v času, ko se izlega-jo mladiči. Bolj kot ne edini argument zanjo je ekonomska korist, da kmet dobi s travnika čim več. Žene ga pač preživetje - mora se boriti za vsak cent zaslužka. Zgodnja košnja je tudi pri nas že nekaj let realnost in razlog, da na travnikih skoraj ni več talnih gnezdilcev. Večino njihovih gnezd in legel uničijo kosilnice in drugi kmetijski stroji. Skrben kmet (teh je na srečo več kot onih drugih) se na košnjo pripravi. Čas za košnjo je vedno zelo skopo odmerjen, kljub temu pa je koristno in primerno območje obhoditi. Pri takšnem obhodu je vznemirjenja toliko, da se živali umaknejo. Če naletimo na srninega mladička na travniku in nimamo »lovskih kvalifikacij«, se ga ne dotikamo in ga ne premikamo. Obvestimo lovca, ki bo vedel, kako in kaj. Navklj ub temu, da nam je takšen mladiček takoj neznansko všeč in bi mu radi ponudili gostoljubje doma, se je treba zavedati, da je tudi prilaščanje divjih živali kaznivo. Lovska družina Laško je ena od treh lovskih družin v občini Laško, poleg tiste v Jurkloštru in Rečici. Je že resna gospa, saj letos praznuje okrogel jubilej, sedemdesetletnico delovanja. Razumna je pri ravnanju do narave in živali, zlasti divjadi, trudi pa se biti tudi do ljudi, kmetov in vseh, ki jim je mar za naravo in pridejo z njo v stik. Njeno območje je na levem bregu Savinje, lovnih površin imajo 6.467 ha, lovišče pa je veliko še nekaj hektarjev več. Njenim članom, teh je trenutno 36, je druženje v zeleni bratovščini, kot si lovci rečejo med seboj, v veselje. Ker je ena njenih pomembnih dejavnosti tudi ozaveščevalna, je nastal ta prispevek. Hvaležni za informacije Lovci tudi kmetom razlagajo, naj ne gnojijo in škropijo robov travnikov in njiv, saj se tja divjad in druge živali rade zatečejo. Tudi ob vodotokih in jarkih je zelo priporočljivo, da je vsaj ena brežina zarasla in se lahko živali tja umaknejo. Ko kmet začne kositi, je zelo pomembna smer košnje, v ravnini naj poteka od sredine travnika navzven, da se živali, če tam so, lahko umaknejo. In če se sredi te vihre znajde mladič, ga kosec lahko obkosi - okrog njega pusti visoko travo. Kadar se nesreča zgodi in je mladič žrtev, naj kmetje o teh žrtvah košnje (srnjadi, zajcev ...) obvestijo predstavnike lovskih družin - ti takšne izgube le zapišejo, nikakor pa se prijaviteljem ni treba bati kazni. Celo nasprotno, lovci jim bodo za takšne informacije zelo hvaležni. Psi brez nadzora Pes je pogost človekov spremljevalec. Če je na vrvici, ga lastnik še kar obvlada, posebna težava pa so psi brez nadzora. Če sta pes in njegov vodnik na sprehodu, se morata obnašati naravi prijazno, pes naj ne vznemirja divjadi in drugih živali. Posebej je to pomembno v času, ko mladički prihajajo na svet. Takrat naj vodniki posebej pazijo, da so psi na vrvici in naj ne raziskujejo bregov potokov, grmovja in drugih skritih kotičkov, kjer bi utegnili biti mladiči. Če se živali vznemirijo, takšne skrite kotičke zapustijo, nazaj pa se nerade vračajo. Preganjana divjad (in druge živali) pogosto zaidejo na cesto, kjer se zanje večinoma konča tragično. Psi brez nadzora pokončajo veliko divjadi. Zakon o divjadi in lovu pa je strog in navaja, da je lastnik psa za ne-spoštovanje predpisov lahko kaznovan z visoko denarno kaznijo. Veliko nesporazumov lahko reši pogovor. Vsem nam, prebivalcem planeta Zemlja, je bila narava dana v varstvo, ne v last. Zato se moramo do nje vsi po vrsti obnašati bolj skrbno in odgovorno, kot smo se do zdaj. BOŽA HEREK 44 PISMA BRALCEV Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO ALBUM S CELJSKEGA Zahvali Ljudem v belem Beseda hvala ne more odtehtati vsega strokovnega dela in znanja, ki sem ga bila deležna pri uspešni operaciji hrbtenice. Zahvala gre gospodu Marku Kotniku, dr. med., specialistu ortopedije, in gospodu Marku Mihelaku, dr. med., specialistu ortopedske kirurgije, enako tudi vsej medicinski ekipi, ki je pripomogla, da je operacija potekala tako, kot mora. Rešili so me hudih bolečin in mi izbolj šali kakovost življenja. Zahvala gre celotnemu medicinskemu osebju Ortopedskega oddelka Splošne bolnišnice Celje, kjer se trudijo vsakemu bolniku pomagati po najboljših močeh. Še naprej jim želim veliko uspeha. Hvala vam, ljudje v belem. Vaša hvaležna pacientka MARIJA DRAME, Ponikva Presenečenje V torek, 5. aprila, mi je poštar prinesel lepo svetlo rumeno pismo. Poslala mi ga je uprava za izvrševanje kazenskih sankcij ministrstva za pravosodje, Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje. V njem je bilo vabilo za srečanje vseh upokojenih delavcev za 12. april ob 11. uri. Bila sem prijetno presenečena, saj so me po 18 letih od upokojitve prvič uradno povabili v zavod. Zbralo se nas je veliko, tako da smo napolnili dvorano v zavodu. Pripravili so nam lep kulturni program, predstavili sedanje delo in nas popeljali na ogled zavoda. Potem smo se ponovno zbrali v dvorani in ob zaku-ski pokramljali med sabo in s sedanjimi delavci. Za takšno prijetno presenečenje in za vse, kar smo bili deležni ob tem srečanju, za tako prijetno doživetje in popestritev dneva bi se v imenu vseh upokojencev zahvalila upravnici zavoda Editi Mejač in njenim sodelavcem. Upokojenka BRIGITA VOLMUT, Celje Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. Godba na pihala rudnika Pečovnik: Nastop na odprtju Gasilskega doma Zagrad Pečovnik, 1955. Stojijo od leve: Vlado Zupanc, Franc Klinar, Rudi Čater, Alojz Zimšek, Friderik Mežnarič, Franc Petek, Janko Vreček, Anton Ulaga. Sedijo: Vinko Bobnič, Ivan Ulaga, Jože Kragelj, Ferdo Karat (dirigent), Franc Ramšak, ml., Franc Oberžan, Herman Novak, Ivo Bobnič. Sedijo na tleh: Emil Tratnik, Ferdinand Mak, Franc Ramšak st. Spomini Godba na pihala Rudnika Pečovnik je bila ustanovljena leta 1938 in je bila »registrirana« pri Apneniku Pečovnik pod imenom Delavska godba Apnenik Pečov-nik. Po drugi svetovni vojni se je leta 1947 »preselila« pod okrilje sindikata 400-član-skega kolektiva Rudnika Pe-čovnik. Sindikat je kupil od Apnenika Pečovnik komplet godbenih glasbil (25 glasbil) in v svoje vrste povabil dirigenta Ivana Ulago (Vrho-vskega Anzeka) s Svetine, ki je bil med vojno kapelnik partizanske godbe na pihala. Njemu je bilo ponujeno vodenje 200-članskega orkestra v Beogradu, a je odklonil v dobro naše godbe, ki je prav s pomočjo rudarjev članov svetinske godbe in bivše godbe Apnenika Pečovnik hitro napredovala. V pečovniškem rudniku si je kar nekaj Svetničanov, »muzi-kantov svetinske plehmuzi-ke«, služilo kruh in po njihovi zaslugi smo se hitro lahko javnosti pokazali s kakšno koračnico. Ivan Ulaga je takoj začel delati in z nekaj »starimi godbeniki« začel uspešno nastopati za potrebe krajanov in naše občine. Rudarji so s prispevkom finančno podprli obstoj in razvoj godbe, tako da je bila s tem mladim dana možnost za glasbeno izobraževanje. Prvi nastop rudniške godbe je bil ob odkritju spomenika padlim rudarjem na starem rudniku, nato so sledili nastopi na vseh proslavah državnih praznikov, na primer 29. novembra (Avnoj), 1. maja in vsako leto 4. decembra ob dnevu rudarjev na god sv. Barbare, zavetnice rudarjev, ter obvezno ob slovenskem kulturnem prazniku. Kon-certirali smo na prostem in v dvorani, občasno nastopali na srečanjih godb na pihala in tudi na pogrebih. Rudarska godba Rudnika Pečovnik je delovala vse do ukinitve rudnika leta 1959 (vdor Savinje). Takrat je sin- Najbolj so odmevali naši nastopi ob praznovanju 1. maja, ko smo zgodaj zjutraj igrali budnice na Starem gradu in z raketami pirote in minerji apnenika prebudili Celjane, ki so nas prišli poslušat na Breg. Nato je sledil nastop po cestah v Zagradu, Pečovniku, Košnici, na Celjski koči in drugje. Za varnost na Starem gradu so skrbeli naši gasilci iz društva Zagrad Pečovnik. dikat rudnika vsa glasbila prodal libojski godbi. Godbo Apnenika je vodil odbor v sestavi Jakob Jančič, Stane Šeruga, Ivan Šeruga, Alojz Tratnik, Ivan Čehovin. Kapelnik je bil Franc Turk. Kapelniki pri rudarski godbi so bili (1946-1959): Ivan Ulaga, kapelnik svetinske godbe, Ferdo Karat, kapelnik laške godbe, Ivan Karlovčec, kapelnik celjske železniške godbe. Uporabljen vir: Vinko Bobnič, Moje življenje v Krajevni skupnosti Pod gradom Celje, samozaložba, Celje: 2012, str. 23. Prispeval: VINKO BOBNIČ (Celje) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Medijski pokrovitelj: Novi tednik ШШШ živite ceneje! i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. SKINAUTl smučarska Sola CELJSKA k®$#>_ —rrpfr informacije Odi 616 464 TDPFIT center za zdravje in rekreacijo m Celjska Mohorjeva družba avt(j)hiša škorjanec Rezervni deli in Servis Škoijanec skušnjava CELJSKA izposoja kolesa ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knji-garna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe, razen na nove knjige. - CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno. - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust - Avtohiša ŠKORJANEC; Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. Kartica velja za nakup blaga in storitev v vrednosti nad 100 EUR. Ne velja za blago v akciji. - 15% popust na njihove storitve in blago. - HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje - 10% popust na vse vrste kruha - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041-698283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL; Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta! OTROŠKI VRTILJAK 45 enoVarübrvkaNoVegä;" ka kjer' bodo : prostor; : našle :: pisane aktivnosti : : predšolskih: otrok. Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu v varstvu pri babici ali na igrišču pred blokom, . nam sporočite. , Z : veseljem: vas bomo obiskali. »Princi, korak naprej, poklon, obrat in korak nazaj,« je v srednjeveškem ritmu odzvanjala četvorka svetlo zelenih palčkov. Ko princi podajo roko svojim princeskam Na grajskem obisku v Vrtcu Lipa v Štorah In ko princi odložijo ščite, zgradijo najlepše pravljične gradove . Ko se poslovijo od mamic in očkov ter vstopijo v igralnico svojega vrtca, mnogi otroci vstopijo v svet igre in pravljic. Otroci Vrtca Lipa v Štorah pa skozi vrata svoje igralnice kot skozi časovni stroj stopijo v nek drug vek. To je svetel in lep čas, v katerem je vsaka deklica princeska in vsak fantiček vitez, čas, v katerem milo diši po sivki in je na vsakem krožniku v vsakem trenutku kraljevska pojedina. Princi so prijazni in plemeniti, skrbijo za šibkejše in ščitijo nemočne. Tu in tam se pomerijo med seboj, a nikoli do solz, kaj šele prask in krvi. Princese so odločne in samozavestne, a vseeno hvaležne za roko opore, ko jim dolga krila nagajajo pri hoji po stopnicah. Skupaj gradijo gradove. Nekateri iz lesenih kock, drugi iz kartona, vsi pa jih napolnjujejo s smehom in z dobro voljo. Poslušajo glasbo in plešejo, kot so plesali na gradovih pred stoletji. Z vzgojiteljicama Katjo in Edito svetlo zeleni zmajčki iz Vrtca Lipa z gosjim peresom zgodovine vsak dan ustvarjajo svoje lastne spomine. StO, foto: GrupA S srebrno kronico na glavi prav vsaka punčka postane princeska. ... medtem pa princese skuhajo kraljevsko pojedino, ker prazen »ža-kelj« pač ne stoji pokonci. Pa naj bo še tako grajski. Pri pravih vitezih so pomembnejši ščiti kot meči in mali princi iz Vrtca Lipa to prav dobro vedo. Grad in princese ščitijo pred čarovniki, zmaji in slabo voljo. Ko vas bodo naslednjič nasmejale vaše bučke, njihove velike misli delite z nami. Pišite nam na tednik@nt-rc.si s pripisom za Otroški vrtiljak. Fantiček se iz restavracije s hitro prehrano vrne precej bolj obložen, kot sta se z mamo zmenila. »No, veš, kaj...« »Nič kriv. Nič nisem naročil. Gospa je vprašala, kaj imam raje - ledeni čaj ali kokakolo. In sem povedal. Potem me je vprašala, če mi sme priporočiti še jabolčno pito, in sem rekel da. Zakaj se je pa zdaj to v moji vrečki znašlo, pa nimam pojma .« 46 RAZVEDRILO Zgodnji Komentar iz uredništva na sporočilo iz RTV: »O, med 5. in 6. uro bodo imeli na radiu prvomajsko budnico!« Robert Gorjanc: »Vem, jaz jo vsako leto poslušam.« »A samo zato vstaneš tako zgodaj?« »Ne, vsak dan se zbudim ob tej uri.« »Potem bi pa tebe lahko uporabili za budnico!« K frizerju Bojana Avguštinčič: »Do treh morate zmontirati vse svoje prispevke, ker potem Aljoša gre.« Vprašanje iz uredništva: »Kam pa?« Bojana: »K frizerju.« Tisti, ki poznajo vodjo radijske tehnike Aljošo Bončino, vedo, da gre za zahteven poseg (beri: ima bujno frizuro), zato ni bilo več neumestnih vprašanj. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Osnovnošolska ANEKDOTE Ko ameriški književnik Jack London (1876-1916) še ni bil slaven pisec, je delal različne stvari. Nekoč je bil služabnik pri nekem skopuhu. Ta ga je poslal, da bi pri sosedu nabral divje fige, ki so šele dozorele. Med potjo se London ni mogel zadržati in je eno pojedel. »Kako si to lahko naredil?« je bil ves besen skopuh. »Takole,« je odgovoril London, dal v usta še drugo figo in jo pojedel. Spraševali smo vas, kako se imenuje eden najlepših slovenskih parkov, o katerem smo pisali v prejšnji številki. Pravilen odgovor se glasi: Mozirski gaj. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Marjane Vučajnk iz Celja, ki ji bomo poslali majico NT&RC. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Kako je ime prostovoljki leta 2015, ki jo predstavljamo v tokratnem Novem tedniku? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kasneje Franček je prišel na pogovor za službo. Seveda ga je zanimalo, kakšna bo plača. »Na začetku boste zaslužili 700 evrov, kasneje lahko tudi tisoč in več,« mu pojasnijo. Franček: »No, potem bom pa prišel kasneje.« Prvi dan Gusar sedi v gostilni in pije. Gostilničar je radoveden in ga vpraša: »Vidim, da imate leseno nogo, kaj se je zgodilo?« »Ah, skočil sem v morje, da bi se malo ohladil, pa je priplaval morski pes in mi jo odgriznil.« »Kaj pa kljuka na roki, kako se je to zgodilo?« »Napadli smo neko ladjo in v borbi mi je nekdo odsekal dlan.« »Grozno, kaj pa preveza čez oko?« »Pogledal sem galeba, ki je ravno letel nad mano in se mi je podelal na oko.« Gostilničar se zmede in ne razume: »Kako? Zaradi tega človek res ne more ostati brez očesa!« Gusar: »Seveda ne, ampak jaz sem imel takrat prvi dan kljuko.« Huje Kaj se ti lahko zgodi hujšega, kot da ti žena vzame plačo in odide? Da denar porabi in se vrne! Še enega Mož pride pozno domov. Ko vstopi v sobo, mu žena pri-maže klofuto in jezno vpraša: »A boš še pil?« Mož nič. Udari ga še enkrat in ponovno vpraša: »A boš še pil?« Mož nič. Ko mu jo primaže še tretjič in vpraša še enkrat, ji mož odvrne: »Prav, pa natoči še enega.« Želje Gorenjec ujame zlato ribico. Seveda ima tri želje. Prva: »Naj sosedu crkne krava.« Puf, krava se zvrne. Druga želja: »Naj še drugemu sosedu crkne krava.« Puf, še ena krava gre v krtovo deželo. Tretja želja: »Naj še moja krava crkne.« Zlata ribica zavije z očmi in ji nič ni jasno: »Ja, zakaj pa to, saj to ni želja!« »Ti kar naredi, kot sem ti rekel. Ne bosta onadva soseda k meni po mleko hodila!« Pet besed Lojzki je umrl mož in je želela oddati osmrtnico. Zaradi varčnosti je želela samo napis: »Tone mrtev!« Uslužbenka na oglasnem oddelku jo je začudeno pogledala, nato ji je pojasnila: »Do pet besed je enaka cena.« »No, potem pa napišite: Tone mrtev! Ugodno prodam traktor!« Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 3. maja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. 3 2 6 1 4 7 5 8 7 1 2 1 9 9 7 6 5 2 3 8 6 9 3 1 8 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV t Prvič v fitnesu Po duši se imam za športnika, saj sem mladost preživel ob skorajda fanatičnem igranju in gledanju nogometa ter intenzivnem spremljanju še nekaterih športnih panog, ki so mi ljube: hokeja, rokometa, atletike, smučarskih skokov, formule 1 in še bi našel kakšno. No, na telesu se moj športni duh že dolgo ne pozna več, vsaj v zgornjem delu ne. Da sem gurman in ne prav športno aktiven, v zadnjem času (beri v letih) razkrivajo maščobne blazinice na različnih delih trupa. Prav pivskega trebuha sicer nimam, čeprav sem ljubitelj hmeljskega napitka. Morda je vzrok za to, da malo kampanjsko le še »športam«. Se pa lahko pohvalim z mišiča-stimi, »fuzbalskimi« nogami in ker nisem prav velike rasti, bi mogoče svojo nabito postavo lahko primerjal s figura-liko nekdanjega argentinskega superzvezdnika Diega Armanda Maradone. Pri skorajšnjem abrahamu sem sklenil, da se bom spravil v fitnes in doživel svojo drugo športno mladost. Doslej sem vedno našel tisoč razlogov in izgovorov, zakaj ne bi šel v fitnes: da raje tečem v naravi kot v zaprtih prostorih, da ne vidim pravega smisla v trpljenju na mučilnih napravah, da je fitnes bolj za mlade, ki se morajo še kam prebiti s svojo lepo postavo, vsaj do kakšnega primernega partnerja. Le kaj naj jaz, star odslužen nogometaš, ki nikoli ni uresničil svojih ambicij, da bi z nogometom postal slaven in bogat, počnem med temi izklesanimi mladimi telesi? Ko sem nekako za silo obvladal te predsodke, travm še ni bilo konec. Kaj pa oprema? V omari nisem našel nič primernega Univerzalni copati iz socialističnih časov, športna majica službena, hlače seveda nogometne. Ko sem si rekel, da si bom kmalu kupil bolj primerno opremo, če se bom znašel v fitnesu, sem premagal tudi to psihološko oviro. Zdaj je torej ostalo samo še »just do it«. In sem ob veliki tremi, kot bi prvič nastopil pred velikim avditorijem, le zašel v Top-Fit, partnerski fitnes našega podjetja. Moja napetost je malo popustila, REŠITEV SUDOKU 201 8 1 5 7 6 2 9 4 3 7 3 9 4 8 1 5 6 2 6 2 4 9 3 5 7 1 8 5 4 1 6 9 8 2 3 7 2 8 3 5 7 4 6 9 1 9 7 6 2 1 3 4 8 5 4 6 8 1 2 7 3 5 9 3 9 2 8 5 6 1 7 4 1 5 7 3 4 9 8 2 6 ko sem začel uvodni pogovor s prijaznim inštruktorjem, ki mi je najprej razložil filozofijo fitnesa, pomen prehrane, volje, discipline... Led sem torej prebil, prve minute v fitnesu so bile kot blagodejne minute pri psihoterapevtu, zdaj bo treba v akcijo. Ob tem, ko sem do kosti čutil poglede ostalih obiskovalcev, ki so se zabodli v mojo pojavo in opremo na njej, sem se približeval veliki sceni množičnega gibanja. Inštruktor me je začel vodil po »mučilnih napravah«. Najprej na tekaško progo. Ko mi je razlagal vse te tipke na napravi, ki me je spominjala na komandno ploščo v pilotski kabini kakšnega jumbo jeta, mi je bilo takoj jasno, da si ne bom nič zapomnil. No, trak se je začel premikati vedno hitreje, treba je bilo nekaj ukreniti. »Za začetek samo hodite,« mi je razlagal inštruktor. »No, prav, čeprav sem dobil občutek, da niti tega več ne znam. Nisem vedel, kam z rokami, kam z očmi: malo so se mi ustavljale na televiziji, malo sem se spogledoval z ostalimi že udomačenimi navdušenimi rekreativci. Še največ sem gledal v tla ali kar v napravo. Če ste kdaj videli zmedeni obraz Rowana At-kinsona v vlogah Mr. Beana, potem najbrž veste, o čem govorim, in razumete moje občutke. »Gospod, treba se bo malo zravnati, kar lepo sproščeno,« me je opogumljal inštruktor. In res se mi je uspelo malo zbrati in potem sem celo že tekel, hitreje in hitreje. Postajalo mi je vedno bolj všeč. Po uri spoznavanja ostalih mučilnih naprav sem čudežno pozabil na tremo, na službene in ostale hude življenjske skrbi. Ugotovil sem, da tudi ostali nimajo opreme po zadnji modi in da se nihče s tem posebej ne obremenjuje. »Prihodnjič ponovimo vajo, potem pa samostojno naprej,« mi je še povedal inštruktor. Počutil sem se neverjetno dobro, ponovno sem začutil svoje prvinsko športno navdušenje iz otroštva. »Saj to pa res ni prav noben bavbav,« sem bil ponosen nase, da nisem vrgel puške v koruzo in obupal že na začetku. Kasneje sem dobil tudi program in sem z listom z napisanimi vajami že bolj sproščeno in suvereno hodil od naprave do naprave. Tudi pogled na svoje telo že lažje prenesem, ko se pogledam v ogledalo v dvorani za razgibalne vaje. Na veliko sceno gibanja in sproščenosti se bom zagotovo še vrnil, samo da najdem čas. MLADI SENIOR FITNISER RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Res? Tatu solze pomeni koliko ljudi si ubil? Jaz sem pa mislil, da pomeni, da jočeš. ko gledaš ... rižanKe & uganKe PRELOM NA DVOJE BLEDO RDEČ # PREBIVALCI AGRE SE CESTNO VOZILO 5. SOL-MIZACIJSKI ZLOG GIBČNOST, HITROST SVEDSKA IGRALKA EKBERG NEKDANJI AVSTRIJSKI DIRKAČ LAUDA OPREMA (STAR.) ENAKA VOKALA MESTO V EGIPTU 16 KONTRA-GOVORNIK ČRNO ZLATO POTEG Z NOŽEM ŠAHOVSKA FIGURA POTOMEC ŠPANCEV V J. AM. CE. ŽUPAN (BOJAN) STANJE NEPOLNEGA ZAVEDANJA FILMSKI KRITIK ŠTEFANČIČ MOSKOVSKI PATRIARH 12 ALBANSKA REKA KRAVJI PROIZVOD ŽELEZOV OKSID 22 DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO NEKD.ŠEF POLICIJE (PAVLE) JUDOVSKI KRALJ JAPONSKA OBLIKA BUDIZMA BRONISLAV FAJON GORA V HIMALAJI IGLASTO DREVO HČERIN MOŽ AMERIŠKA IGRALKA (JENNIFER) POSTAVITEV SADIK V ZEMLJO NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK NEKDANJA FIZ. ENOTA ŽIVAL S KLEŠČAMI 21 PRIPRAVA ZA LOMLJENJE SLOVENSKI GEOGRAF (ANTON) MUSLIM. SV. MESTO GLAVNO MESTO KRETE PISATELJICA PEROCI GL. MESTO GRČIJE ŠP. PISEC (MATEO) HRVAŠKA PEVKA MARTINOVIĆ NASPROTNI TOK KDOR SE IZRAŽA Z GIBI SLOVENSKA NOVINARKA (IRENA) KDOR KADI PODJETJE V ANHOVEM DRAGO PERKO NOVI SAD ODVZEM PREMOŽENJA AVTORSKA AGENCIJA SLOVENIJE GL. MESTO FRANCIJE SLOVENSKA PLESALKA (JANJA) ZELENICA V PUŠČAVI DRAGI KAMEN TIBET.-BURM. PLEME TRAK ZA ODLIKOVANJA NEKDANJI MANEKEN KOBILICA PRIPAD. SRV. KRŠČ. SEKTE IT. KIPAR (NINO) Povsod z vami ŠKOTSKI OVČAR AMERIŠKA IGRALKA FANNING EVROPSKO GOROVJE PREDNJI DEL LADJE SLIKA: ... LISA SNOV IZ FENOLNE SMOLE GOSPOD (ČEŠ.) PISATELJ (STAR.) AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA ARABSKI PLEMIČ OTOŽEN TONOVSKI NAČIN NAJVEČJE PTICE KDOR OTEPA SNOPE 20 ČRTA (LAT.) OTO VRHOVNIK KRUŠNI OČE MREŽA (ANG.) ZAKONIT NAČIN 19 PRIPOMOČEK PRI POUKU 14 PESNIK MINATTI ŠPANSKA PRINCESA REKLAMNI LISTIČ 15 Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za storitve Kozmetičnega salona Biona iz Celja 2. nagrada: darilni bon za obisk podzemlja Pece 3. nagrada: majica NT&RC Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 3. maja. Rešitev nagradne križanke iz št. 16 Vodoravno: PELIKULA, ITALOFIL, KIP, KOSA, OMIKA, JS, VOSI, LAK, VAL, ETIKA, GRDOGLED, ODPRAVA, AGA, PETA, KARAKORUM, ZATREP, UJEC, N'DJAMENA, OL, LAMA, JE, UL, ČILI, ITI, VAN HALEN, ROK, SVETOVALEC, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 VELIKI 1№AR KrižanKe & uganKe www.trik.si V prodaji od 14. aprila. Ona: Morali boste temeljito premisliti, kaj sploh hočete od življenja, saj vidite, da tako ne gre več naprej. Preveč ste samozavestni, zato tudi delate popolnoma. nepotrebne napake, ki jih običajno precej drago plačate. On: Za prihodnje dneve bi bilo še najbolje, da bi jih enostavno prespali. Predvsem nikar ne tvegajte ničesar pomembnega, saj se vam lahko zgodi prava pravcata katastrofa. To vsekakor ne bi bilo dobro - ali ne? Ona: Še vedno se boste malce obotavljali, saj se boste želeli prepričati prav o vsaki malenkosti. Na koncu se boste vendarle podali v tvegano poslovno avanturo, ki vam obeta nadvse lepe finančne dobitke. On: Čas je že, da začnete ločevati zrnje od plev. V nasprotnem primeru se boste na koncu opekli prav sami. To ne bo niti prijetno niti koristno. Pazite na pomemben telefonski klic, ki vam bo v veliki meri spremenil življenje. TEHTNICA J*J Ona: Opazili boste nekoga, ki ga sicer že dolgo poznate, a mu doslej niste posvečali večje pozornosti. Pazite se, saj utegne biti vse skupaj dokaj zapleteno in lahko na koncu potegnete krajši konec prav sami. On: V glavi se vam nekaj dogaja, niste pa prepričani kaj bi storili. Bolje bo, če vse skupaj trezno premislite in se posvetujete z nekom, ki gleda na vso stvar s svetlejše plati. ШШШ Ona: Vsak teden se najde kaj, kar lahko da vaši sivi vsakdanjosti globlji smisel. Samo pogledati morate okrog sebe in zlahka boste opazili nešteto možnosti za prijetno popestritev. In ne pozabite na partnerja. On: Začelo se bo obdobje, ko vam bo šlo vse kot po maslu. Toda nikar se ne prenaglite, ampak ravnajte tako, da bo vaše tveganje kar najmanjše. Partnerka se vam bo hotela prikupiti, vi pa ne boste imeli nič proti. DVOJČKA ■ S1RELEC Ona: Dober glas seže v deveto vas. To se bo pokazalo tudi pri vas, saj vam bo dobra poslovna poteza odprla marsikatera vrata v prihodnost. Zgrabite priložnost, dokler je še tu, kajti kasneje bodo vsa prizadevanja popolnoma zaman. On: Nekomu boste skušali pojasniti svoje ravnanje, vendar zaman, saj vas navkljub vsem prepričevanjem in razlagi ne bo hotel razumeti. Le kako je lahko tako nepristo-pen, se boste spraševali. Mogoče pa ste sami krivi. Ona: Dobra volja vas bo spravila v nadvse prijetno situacijo in še lepšo družbo. Nikar se ne ustrašite uspeha, temveč izkoristite ponujeno priložnost, kolikor je le mogoče. To je vaš srečen teden, ne pokvarite ga. On: Spustite se na realna tla. Sorodniki vas težko pričakujejo, vendar dobro premislite, v kakšne dogovore boste šli. Poskusili se boste držati po strani, vendar boste hitro spoznali, da tako ne bo šlo. Ona: Veliko hrepenenje vam bo sicer uspelo utišati, vendar ga ne boste mogli nikoli popolnoma izločiti iz svojih misli. Priložnost, ki ste jo zamudili, je bila preveč lepa, da bi se vam še kdaj ponovila. On: Vaše ljubosumje bo sicer povsem neosnovano, vendar ste lahko zaskrbljeni zaradi nečesa povsem drugega. Le vprašanje časa je, kako dolgo se boste uspeli upirati osvajanju tistega, ki vam je nekoč že veliko pomenil. KOZOROG Ona: S sodelavci se boste odločili za prijetno zabavo, od katere si prav vi obetate največ. Pohitite, da vam priložnost ne pobegne. Poslovne zadeve pustite ob strani, saj se vam ne obeta prav nič dobrega. On: Ne razmišljajte toliko o globini in pomenu nekega prijateljstva, ampak živite raje tako, kot vam narekuje srce. Nasprotnik, ki vam greni življenje, vas samo podžiga pri prizadevanjih, da bi čim prej dosegli cilj. OMEGA, TERASA, ER, KOC, BORMIO, MALARIK, IKA, ELAN, TEJA, IZA, IT, ZARIS, NASIPINA, GRAL, KOD. Geslo: Zima se je poslovila. Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za pregled v Biovitalu, hiši zdravja in sprostitve na Ljubečni, prejme: Jožica Hrastnik, Škofja vas. 2. nagrado, darilni bon za obisk podzemlja Pece, prejme: Dragica Malgaj, Rimske Toplice. 3. nagrado, majico NT&RC, prejme: Ana Perc, Prevorje. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Ona: Iznenada se bo pojavila neka povsem tretja oseba, ki se bo začela vmešavati v vaše zasebne zadeve. Postavite se ji po robu, saj vam lahko v nasprotnem primeru popolnoma podre sicer ugodno in obetajoče razmerje. On: Sprejeli boste ponudbo na poslovnem področju, saj bo že na prvi pogled jasno, da takšne priložnosti enostavno ne smete zamuditi. Proti koncu tedna se raje posvetite partnerki, ki vas že pogreša. DEVICA Ona: Presenečenje, ki vam ga pripravlja partner, bo več kot uspelo. Toda nikar se ne bojte, presenečenje bo pozitivno, kljub temu da ste partnerja zadnje čase skoraj malce zanemarjali... On: Nenadoma vas bo minila vsa slaba volja, kar bo predvsem zasluga neznanke, ki vam bo pošteno pihala na dušo. Najprej bo vse skupaj le prijetna igra, vendar se lahko nadejate precej resne ljubezenske zveze. VODNAR Ona: Potruditi se boste morali, da bo ljubljena oseba vašo naklonjenost pravilno razumela, drugače boste doživeli popoln neuspeh. Poskrbite tudi za finančno plat, saj vam precej slabo kaže. On: Sprejeli boste prijateljevo ponudbo glede nekega posla, ki si ga že kar nekaj časa prizadevate izpeljati. Zdaj bodo razmere več kot ugodne, kar boste tudi dodobra izkoristili. Ona: Nobena skrajnost ni dobra. Ne prenaglite se, vendar vam lahko predolgo oklevanje škoduje v isti meri. Ponudila se vam bo priložnost, zato jo poskušajte izkoristiti. In spet bo vse kot po starem. On: Če boste še naprej nadaljevali tako, kot ste začeli, boste v življenju večkrat nezadovoljni in razočarani nad kruto usodo. Poskusite se raje vsaj malce umiriti in si ustvariti malo normalnejše pogoje za prihodnost. OCET 2 VEK 3 ZREZEK 5 8 NOBELIJ 7 6 OBER 4 23 18 PLAN 11 10 17 13 RENIJ 1 9 48 RUMENA STRAN Nočni nakupi Med desetim nočnim nakupovanjem v celjskem Citycentru so bile trgovine polne, saj so kupce privabile tudi številne ugodnosti. »Da je nakupovalna vročica lahko tudi zabavna, so potrdili številni, ki so združili koristno z zabavnim vzdušjem v centru,« je opisala petkovo dogajanje direktorica centra Darja Lesjak. Foto: Prima komunikacije V oblačilih šentjurske oblikovalke Na ljubljanskem tednu mode se je v kreaciji šentjurske oblikovalke Janje Videc premierno v vlogi manekenke predstavila Raiven. Ljubitelji glasbe se je zagotovo spominjate po njenem nastopu na letošnji Emi, kjer je navdušila s pesmijo Črno bel. Foto: Jure Makovec novi tednik Vedm 2 (ллтгј / radio celie Med obiskovalci je bil tudi rokometaš RK Celje Pivovarna Laško Blaž Blagotinšek z dekletom. Vsakič se udeleži nočnega nakupovanja, saj sicer nima časa za obiskovanje trgovin, je povedal. »Urgentna prestolnica« Slovenije Božidar Buhanec, predstojnik Urgentnega centra Celje, Franc Vindišar, strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje in Bogdan Fludernik, pobudnik ideje za donacijo (z leve), so bili nadvse zadovoljni, da jim je za center v sodelovanju z Rotary clubom Celje uspelo pridobiti še en mobilni ultrazvočni aparat. S tem bo izvajanje diagnostičnih preiskav pri bolnikih še bolj učinkovito. Najbrž pa so vsi trije zdravniki lahko, vsaj začasno, ponosni tudi zato, ker je Urgentni center Celje trenutno največji v državi in tako po svoje »urgentna prestolnica« Slovenije. RG, foto: RG Konjiško-madžarsko prijateljstvo Jurjevanje v Slovenskih Konjicah je imelo letos še poseben medkulturni pridih. 870-le-tnico prve omembe so v občini namreč zaznamovali še z enim od mnogih mednarodnih prijateljstev. Točno opoldne na soboto sv. Jurija so v Žički kartuziji podpisali prijateljsko listino z madžarskim mestom Szazhalombatta. In tako kot se spodobi, je konjiški župan Miran Gorinšek (desno) svojega madžarskega kolega Mihalya Vezera nato povabil še na največjo zabavo v mestu. StO, foto: SHERPA Jurij in kisla »župa« Šentjurski Zgornji trg je v soboto pokal po šivih. Znanih obrazov ni manjkalo niti med kuharji niti med obiskovalci. StO, foto: TANJA GOBEC Ob kotlu kisle »župe« smo ujeli dva županska kolega, na dan Šentjurjevega oba brez županske funkcije. Marko Diaci je v Šentjurju za en dan prepustil županovanje Gustavu Ipavcu, Peter Misja si je za svojo občino tokrat nadel kuharsko kapo. Da je slučajno skuhal najboljšo kislo »župo«, seveda ni bila nobena »kuhna«. V čas Ipavcev so obiskovalce popeljali tako kolesarski staro-dobniki kot mične gospodične v starih meščanskih nošah. Katjo Tratnik, ki vodi oddajo Dobro jutro v nacionalni TV-hiši, je očitno mikalo, da bi sedla na ogromno kolo, a nazadnje vseeno ni upala zlesti nanj.